Murska Sobota, 10. maja 1990 • Leto XIII • Št. 17 • Cena 7,70 din VLAKOM 2. JUNIJA ZA SPAS NA KRAS! — Osemsto bralcev VESTNIKA bo tokrat odpotovalo v Sežano. Ogledali si bodo svetovno znano kobilarno Lipico, enkratno kamnito mestece Štanjel, pršutarno Šepulje, kraško vinsko klet, starinski botanični vrt, lepote podzemeljskega kraškega sveta in še marsikaj! — Časa do odhoda vlaka je malo, zato pohitite s prijavami, ki jih sprejema uprava VESTNIKA od 10. maja Seznam naročnikov VESTNIKA, ki bodo letos potovali brezplačno, objavljamo na zadnji strani. ZIHOS VAGON ZA MIKI Z nami se popeljete tudi vi — VESTNIKOV VLAK BO PELJAL LE TOS ŽE SEDEMNAJSTIČ! tekstil cev delavci ^jarsk0:Zapo^ni v tekstilni in genije, uent °ralni industriji ustanna' Jajo’ da država 3 Zahteve za veASnnrirajo njiho-> Propad At. uPOSpešeno na-eh pan°8’ki d°-hn-lranje) in nostno agonijo “‘^ata v vse Cpv kovnega k?r|scanje dela in J ObeneVn "Ja svoiib delav-S’slo^^ del ak’-'n °dvaiata k 8a 8°spodar-Za družbo nad-13l°eili, da hL ajatve' Za‘o so Kab\s,avko ' enour"° opo-"ji-hove zahteve? S>an7z^n J° zniža‘i daja-iV^do^ bre-enaS"ih Potreb „\a"je skuP"ih lojeno Poraza i £ P°,rcbno nog’ >zivne in L med dc' ^abtevain ? kaP'talne pa-C’ zdraXoUd' u5inkovito 1° ta^* 'n kultur’ raziskovalno U Ck>nalizaTro’ vendar terja-beno°?ebej Pa to vJeh dejavnosti. jo tud’ državno unJa Za vso druz’ u^'nkovitPr^VO‘ Zahtevata e °jalno zašč'te Uv°tu ?aiSpr°tujeio i!,rtCnco 'z uvo' ^Ikov e^s,ilnih L ntcrvcntnemu davfe’ d°kler AusnJarskih iz-®ijsk “e na SUr ne zniža konu^a^riai na 7?" rePr°duk-rea|nn 6ntov- Ne n.aV,zunanjih ta s n Tednotenin3^"]6 terjajo itpada"ner"o višinnj'hovega izv°-^tlike Prihodka zara^<>meS‘ila , Orpj . adl ,ccajne >«5^?<> Svobod-^•t n'®°, ki jot"0 in novi za J 1,0 morala takoj Jože Graj HOTEL AJDA SPET GRADIJO Po nekajdnevni prekinitvi del (pred prvomajskimi prazniki) je na gradbišču novega hotela Ajda v Moravskih Toplicah zaradi nesoglasja med izvajalcem (SGP Pomurje) in investitorjem (Moravske toplice) spet živahno. »Skreganca« sta očitno našla kompromisno rešitev, kar je tudi edino pravilno, saj bi se sicer dela še bolj zavlekla in nastala bi še večja škoda. To je namreč v zadnjih dveh letih edini pomembnejši objekt, od katerega si občina Murska Sobota obeta nov Za cesto tudi denar iz Obnova magistralne ceste Počehova—Lendava postaja naposled resničnost, kajti Slovenija je uspela dobiti 60 milijonov dolarjev posojila, ki ga je Svetovna banka za obnovo in razvoj iz Washingtona odobrila Jugoslaviji v skupnem znesku 292 milijonov dolarjev. Kot smo zvedeli na Republiškem komiteju za promet in zveze, bo naša republika (o posojilo namenila za nadaljevanje del pri gradnji avtocest Višnja Gora —Bič in Šentilj—Pesnica, za obnovo magistralnih cest Ločica—Trojane in Počehova—Lendava, za širitev črnokalskega klanca ter za posodobi- Washingtona tev opreme za gradnjo in vzdrževanje cest in izobraževanje kadrov v cestnem gospodarstvu. Čeprav bo denar kmalu na voljo, pa se bodo dela pri rekonstrukciji ceste Lendava —Maribor lahko začela šele po 15. septembru, ker prej zaradi turistične sezone takšen poseg niti ni dovoljen. Cestarji pa bi lahko prej zakrpali vsaj številne luknje in i G razvojni korak, zato so v ta namen združili tudi sredstva sklada za pospeševanje novih programov in delovnih mest. Jasno, novi hotel je velika priložnost za razmah turizma v občini in karta, na katero se splača igrati. Ena od zahtev graditeljev je bila, da se jim podaljša rok gradbenih del za 113 dni, kar se je zdelo prvi hip marsikomu neupravičeno, češ, saj je bila letošnja zima dokaj mila. Toda v primeru Ajde je vseeno precej ovirala - dela, in to predvsem decembra, ko so zgradbo pokrivali s kritino canadese. Pred tem pa je bilo precej deževnih dni. Tako se je izkazalo, da so za zamudo res objektivni razlogi in tako sta se sprti strani dogovorili, da je rok za končanje gradbenih del 22. julij, vsa dela pa naj bi bila končana do 31. avgusta. Upajmo, da ne bo spet pose- gla vmes višja sila. razpoke. Jože Graj BOJAN KRIŽAJ BO KUHAL. NE SMUČAL d. o. o. Murska Sobota Ciril-Metodova ulica 50 Telefon: 22 210 Za prvo osemletko proti kanalu nagrajuje naročnike VESTNIKA • pri BIMU vam dajemo posojilo do 6 mesecev brez obresti 9 za nekatere izdelke cene znižane tudi čez 40 % 9 PR! BIMU IMAMO VSAK DAN KAJ NOVEGA IN VAS PRIČAKUJEMO S PRIJETNO POSTREŽBO! Odprto od 6.30 do 20. ure zvečer. Kmalu bomo izžrebali štiri naročnike, ki bodo prejeli lepa darila. DAN VAR NOSTI90 Delavci organov za notranje zadeve praznujejo 13. maj kot naš praznik — dan ustanovitve enotno organizirane varnostne službe, ki jo je z odlokom pred 46 leti ustanovil maršal Tito v Drvarju. Trinajsti maj je v prizadevanjih za podružbljanje varnosti postal dan varnosti, to je dan tistih, ki hočejo kaj več storiti za svojo varnost in varnost nas vseh. V tem smislu bi moral biti pravzaprav vsak dan dan varnosti. Razlogov za tako željo imamo več kot dovolj. Kljub splošni oceni, da imamo v Pomurju še kar ugodne varnostne razmere, na posameznih področjih s temi zadovoljni ne moremo biti. Pri tem imam v mislih zlasti številne prometne nezgode s hudimi poškodbami in najtežjimi posledicami, neodgovorno ravnanje pri varovanju našega okolja, zdravja in premoženja, pri požarni in delovni varnosti in še kje. Sestavni del varnosti je vsekakor tudi skrb za javni red in mir, pa spoštovanje zakonitosti, svoboščin in pravic slehernega med nami. Tem in podobnim nevarnostim, ki motijo naš vsakdanjik in nas tako ali drugače ogrožajo, namenimo naš razmislek ob dnevu varnosti. Pa ne samo razmislek, tudi sklep o drugačnem ravnanju, ki bo varnejše za nas in našo okolico, sledi naj temu. Brez tega, da bi vsak vsaj nekaj prispeval k primernemu stanju varnosti, tudi v prihodnje ne bo šlo. Tako mislimo v organih za notranje zadeve, pa ne zato, ker bi na ta način hoteli zmanjšati svoj del odgovornosti za varnostne razmere, pač pa zato, ker smo prepričani, da smo s skupnimi napori lahko uspešnejši. Krepitev sodelovanja in medsebojne pomoči strokovnih organov varnosti in občanov bo tudi v prihodnje najboljša in najkrajša pot k večji varnosti. Ob pomembnih družbenih spremembah v smeri demokratizacije, konkurence, odgovornosti in večje vloge znanja na vseh področjih, tudi v organih za notranje zadeve ne ostajamo ob strani. Dosedanja skrb za strokovno in učinkovito izvajanje nalog in pooblastil ob spoštovanju načela ustavnosti in zakonitosti, bo tudi v prihodnje naša usmeritev. Od konkretnih odločitev republiške skupščine in njenega izvršnega sveta, ki bodo sprejete za prihodnjo organiziranost in delovanje državnih organov in v tem sklopu tudi za organe notranjih zadev, bo prav gotovo odvisna vloga, položaj in razvoj varnostnih organov v naši republiki. Ne glede na te spremembe pa naše delovanje na vseh za občane najpomembnejših področjih niti za trenutek ne sme izostati, kajti učinkovitost države presojajo ljudje po učinkovitosti slehernega njenega segmenta. V organih za notranje zadeve pa si ne bi mogli oprostiti ocene, da smo slab člen demokratično naravnane države oziroma Republike Slovenije. Delavci organov za notranje zadeve v Pomurju bomo naš praznik, 13. maj, v glavnem proslavili delovno, na priložnostni slovesnosti pa bodo tudi letos zaslužnim za razvoj varnosti podeljena priznanja. Delavcem organov za notranje zadeve in občanom Pomurja izražam najboljše želje ob dnevu varnosti. Lojze ŠPINDLER V današnjem Vestniku tudi imena nagrajenih križankarjev Str. 20 OJ I se tri no nedeljsko kuhinjo POPUST V petek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami. Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo, pričakovati je le posamezne nevihte. smo se dogovorili z resnično ekskluzivnim gostom: z nami bo Rojan Križaj, nekoč slovenski športni idol, /daj pa uspešen poslovnež. Sprašujete ga lahko po telefonu številka 069/21-232 in 21-579. VELETRGOVINA MURSKA SOBOTA Vam v svojih TEHNIČNIH PRODAJALNAH daje ZA NAKUP KOLES BOTRI! To je priložnost za nakup birmanskega darila Če Pankraca sonce peče, vince v klet teče. Če je pred Servacijem poletje. Lj Cj Sl n mraz rad pritiska na cvetje. 9 11 ^_IVI Em aktualno po svetu Letošnji prvomajski prazniki na Rdečem trgu v Moskvi nekoliko drugače kot prejšnja leta. Tudi kritika najvišjega sovjetskega vodstva z Mihailom Gorbačovom na čelu. IZ BEOGRADA Ta čas je naopazno minila vesi, da hoda plače strošek gospodarjenja. Vsi se namreč čezmerno ukvarjajo z »demokratičnimi« volitvami. Splošna preoku-pacija je borba za oblast, ne pa ustvarjanje novih vrednosti. Ekonomisti postajajo politiki, delavci pa glasovalci v stroju predelovanja oblasti. Vsi se namreč raje ukvarjamo s polresnicami kot pa z luščenjem resnice.- Najlažja pol je namreč vsebina človeške lenobe. Vse se pač končuje z miselnostjo: naj bo. kar bo. samo če je meni bolje. Od vzajemnosti ne ostaja ničesar, da o solidarnosti ne govorimo, razen v političnem smislu. V tem političnem smislu pa je solidarnost zravnana samo na oblast, kot smo to lahko videli na Poljskem. Siromaštvo ostaja tudi potem, ko se izbori neka oblast, v imenu solidarnosti na primer. Boljšo prihodnost je namreč mogoče ust vat riti z boljšim delom, kajti boljše politike ni. Politika je namreč način onesnaženja življenja, in sicer po načelu nivelacije zavesti o življenju. To nam vol it vena tombola sedanjosti zelo razločno zrcali. Politični čarovniki se klanjajo primitivnosti, ker jih povprečna večina zagotavlja moč. ki se pripisuje bogovom. Dandanes se zapriseženi komunisti predstavljajo množicam kot zakleli sovražniki komunizma. Vprašanje pa je. ali so sploh kdaj bili komunisti. Za Mika Tripalo sem od njegovega soseda v mestu rojstva zvedel, da je sin gostilničarja. Komentar bi lahko bil. da so se mnogi ugledniki meščanskega sloja vtihotapili v partijo r času pomanjkanja kadrov za vzpostavljanje oblasti komunistov oziroma njihove organizacije. Večina predvojnih komunistov je namreč padla r borbi za komunizem, kol se to spodobi borcem za ideale. NIVELACIJA Politični povzpetnik Haider Bliža se oktober, ko bodo v Avstriji parlamentarne volitve. Avstrijska ljudska stranka (OVP), ki je že dolgo stranka številka dve, kar zadeva volilne uspehe,, se tudi v teh predvolilnih pripravah ne more odpove- dati cilju, da bi vendarle enkrat spet iz svojih vrst določila zveznega kanclerja. To pa ji lahko uspe samo tako, da sprejme kot koalicijskega partnerja svobodnjake (FPO). Vendarle: na zadnjih parlamentarnih volitvah je r VLLASI O SEBI I* Veste, ko sem prišel iz zapora, so me novinarji vprašali, I kaj zdaj in kdo je kriv vsega tega. Rekel sem, in še zdaj pravim, ■ da bom poskrbel, da se bo zvedelo, kdo je kriv. Naj se zadeva “ razčisti. Nikomur ne grozim, toda če res hočemo biti pravna I država, mar ni potem nujno vsaj to, da nekdo odgovori, zakaj I se je vse to zgodilo. In še več: tisti, ki je kriv, mora dati trdna ■ zagotovila, da se kaj takega ne bo več nikomur zgodilo. • Nekateri moji ožji sorodniki so morali prestati hudo I mučenje in torturo. Sprašujem se, kdo jim bo vse to povrnil v m imenu te pravne države. Ali pa je morda še bolj umestno vpra- I sanje, ali je to sploh mogoče nadomestiti in izbrisati. Prepričan I sem, da ni. “ • Vesel sem, da nekatere nove stranke vidijo kosovski I problem kot vprašanje, ki gaje mogoče rešiti samo na podlagi demokracije. Seveda se pri tem ni mogoče izogniti nacionalnemu vprašanju. Razumeti je treba, da je poleg demokracije, ki človeka postavlja v središče pozornosti, na Kosovu za odpravo krize ključno vprašanje tudi upoštevanje nacionalne enakopravnosti vseh, ki živijo v tej pokrajini. FPO dobila nove volilce prav iz vrst OVP. Nekakšen začarani krog, predvsem še, ker analitiki napovedujejo, da bodo svobodnjaki na oktobrskih volitvah število volilnih glasov najmanj podvojili in to bo šlo — čeprav verjetno ne v celoti — spet na rovaš ljudske stranke, ki ji volilne napovedi obetajo nekaj več kot 30 odstotkov. To bi sicer dalo — teoretično vzeto — kakšen odstotek čez polovico poslanskih mest. Toda pri tej računici nastopa nova težava. Ljudska stranka že sedaj, v koaliciji s socialisti, zagovarja »forsirano maršira-nje« v -Evropsko gospodarsko skupnost. V koalicijski navezi z Jorgom Haiderjem in njegovo svobodnjaško stranko utegne imeti ljudska stranka resne težave zaradi odkrite Haiderjeve pro-nemške usmerjenosti, kajti že sedaj predvsem v Veliki Britaniji in v Franciji kritično spremljajo združitev obeh Nemčij, ki bi se jima utegnila močno približati še ena nemško govoreča dežela — Avstrija. Naj bo to strah ali pa realna vizija, vse skupaj utegne postati vsaj podobno nekemu novemu rajhu. Današnje površinsko delovanje ima gotovo razloge, ki jih bo opravičila ali ovrgla prihodnost. Teza (da so bili nosilci revolucije utopisti in da so bili tisti, ki so padli za boljši svet, nepotrebne žrtve), ki jo bobnajo znanilci boljšega življenja na vse pretege, mora preživeti sedanjost in vsaj del prihodnosti, da bi lahko bila zgodovinsko potrjena. Poleg tega mora utemeljiti svojo upravičenost z večjimi vrednostmi, kot jih je zmogla bližnja preteklost s svojimi ideološkimi predpostavkami. Za to je na voljo sedanji vzpon znanosti, ki mu sedanji delilci vsesplošne resnice najbrž sploh niso kos. V tezi, da so plače strošek gospodarjenja, je zanesljivo resnica o diletantskem gospodarjenju povojnih let, ko je veljalo načelo, da je dovolj, če so ljudje zaposleni, ne glede na rentabilnost njihovega gospodarjenja, ker je razlika pač pokrivala država. Res je tudi, da delavci nikdar niso bili pripuščeni samostojnemu gospodarjenju, ker so jim tovarne gradili tisti, ki vrednosti dela niso računali v strošek naložbe, pa je bilo od vsega začetka podcenjeno. Bilo je pravzaprav začetek vseh izgub. Politiki, ne sedanjega ne katerega koli drugega časa, pač pa ne delajo denarja, zato od njih ne moremo pričakovati ničesar (razen vojne). Na to me je opozorilo geslo, ki ga nenehno ponavljajo na tretjem kanalu beograjske televizije: Make money, not war. Delajmo denar, ne vojne. Geslo je očitno kapitalistično, saj se v Ameriki cenijo po kapitalu, ne pa človeških vrednosti. Toda tudi v socializmu velja pravilo, čim večja je vrednost dela, tem večja je osvobojenost človeka, kar pomeni, da mora biti vrednost človekovega dela maksimalna v snovanju delovne organizacije, ne pa zanemarljiva vrednost, kot je bila doslej. Moramo pa vedeti, da je strošek dela v snovanju gospodarjenj ZELO VPRAŠJIVA vrednost glede vrednost človeka. Današnje snovanje dela je namreč pod pritiskom cene kapitala. Najprej moraš imeti veliko denarja, če hočeš karkoli začeti. Če hočeš svoje (drobno) gospodarstvo začeti s posojilom, se takoj srečaš z nelikvidnostjo bank, ki ne dajejo posojil, dokler ne bodo razčistile lastnih računov, kar bo trajalo še nekaj časa. Če iščeš posojilo na svobodnem tržišču, se takoj zaveš, da moraš dati na dinar dinar ali še več, če hočeš kupiti denar. To pomeni, da moraš za toliko poceniti svoje delo, da bi tak dolg poravnal. Da moraš delati brezplačno in s tveganjem, da propadeš, preden uresničiš svoje podjetje. Če pa čakaš, da tvoje probleme rešijo drugi, moraš pristati na vsako ceno svojega dela, čeprav je strošek dela v obračunu gospodarjenja nekakšno olajšanje za gospodarjenje podjetja, v katerem delaš (boš delal?) Vsekakor je res, da s knjigovodsko, zakonsko ali še kakšno nivelacijo vrednosti dela realnosti ne moremo hi: o spremeniti. Res je tudi, kar je rekel Ante Markovič, da se eksploatacije ne moremo znebiti z deklaracijami in se pač moramo sprijazniti z izrabljanjem. Doklej? Na to vprašanje nam tačas ne more odgovoriti nobena teorija, prakse pa najbrž ne bomo dočakali. Vsaj starejše generacije ne. Nivelacija pač ni revolucionarno dejanje! Viktor Širec globus ATENE - Po vesteh iz Gft pa niso uradno potrjene, banski voditelj Ramiz Alija G Nexmijo Hoxha, vdovo neB" albanskega diktatorja Enverja he. jU BUDIMPEŠTA - Od/ vezne menjave 200 dolarjev se je število madžarskih tuns goslaviji zmanjšalo za 80 ® j Pretekli teden je Jugoslovan (p žarsko mejo prestopilo 1001) do 1500 madžarskih “ nov. BONN - Število azilant« se je prejšnji mesec zmanjšaf za polovico. Marca je »P azil 2428, aprila pa L/ nov. Kljub temu pa soL? vedno na drugem mestu 8 šenj za azil: na prvem so tretjem Libanonci. . f STOCKHOLM -tersson, ki so ga po ^r,!ve da je ubil nekdanjega šve j miera Olofa Palmeja, Pa P oVtS; bo zaradi pomanjkanja 00^ veljavili, bo od države doN kron odškodnine. Zahteva J lijona kron. BONN - Argentinske “ po dolgem zavlačevanj 4 pravosodnim organom izr. ,eijp nega Josepha Schwamm J ji so ga že pred 17 let' 0 A ubil 1000 ljudi na M/'/’ val pa je tudi pri strelja J 1000 Židov in pri pošiljam Židov v taborišče Belzec. DUNAJ - Neki duševti”" J novešen Dunajčan je me Jensko povorko nameraval z jr dunajskega župana Helm Atentatorjevo namero Je taksist, ki je nesojenega pripeljal pred dunajsko Na Dunaju vidijo v tem' ji/ »kopijo« nedavnega aten aldemokratskega kandida lerja ZRN Oskarja Lafonta' VZHODNI BERLIN ' Nemške demokratične ' K. bj Zvezne republike najbrž že od junija napfeJ P j|ili? ene države v drugo brez P in vizumov. Za prestop 111J stovala le osebna izaznica- BUDIMPEŠTA -namerava enostransko » Varšavskega pakta, je nar madžarskega demokrat j ruma Geza Jeszenszky. “ Varšavski pakt zagotavlja popolno varnost in obram / padi iz tujine. Popolna sa ^|l| ali nevtralnost države bi za like materialne žrtve. globus Nova vlada sredi meseca Madžarski parlament je prejš- nji teden na svojem prvem zasedanju izvolil za svojega predsednika — in začasno tudi..predsed-nika države — Arpada Goncza, 68-letnega pravnika, študentskega upornika v letu 1956, za kar je bil nekaj časa zaprt. Goncz je', znan tudi kot pisatelj in prevajalec in je član stranke Svobodnih demokratov, druge najmočnejše parlamentarne stranke. Za predsednika madžarskega ministrskega sveta (vlade) je bil izvoljen Jozsef Antall, 58-letni gimnazijski profesor, ki je prav tako kot Goncz sodeloval v vstaji leta 1956, bil zaprt in nekaj časa potem brez službe. Antall je član najmočnejše madžarske stranke Demokratičnega foruma. Že ob izvolitvi je dejal, da nima nobenih osebnih ali političnih ambicij ostati dolgo v vlogi ministrskega predsednika. Antall je napovedal, da bo novo vlado predstavil že sredi tega meseca. V ŽARIŠČU DOGODKOV VSTAJENJE IN OČIŠČENJE? Letošnja prvomajska povorka v Moskvi, ki že nekaj let sicer ni več vojaška parada, je prerasla v protest, ki pa ni bil nepričakovan, saj se v Sovjetski zvezi že dalj časa odvijajo dogodki, ki nakazujejo novo, toda kako, se še ne da razbrati do podrobnosti. Nastajanje večstrankarskega sistema v SZ je že stvarnost s katero mora partija resno računati. Seveda potekajo te zadeve nekoliko drugače kot drugod v vzhodni Evropi. Prvo, kar nekako diši po večstrankarstvu, so Narodne fronte, ki so jih ustanovili v posameznih republikah in ki sicer niso klasične stranke temveč široke koalicijske opozicije. Vendar se ponekod v okviru fronte že kažejo tendence po ustanavljanju strank. Druga zadeva, ki pelje v to smer, so odcepitve republiških partij od KP Sovjetske zveze. Najdlje so pri tem v baltskih republikah: Litvi, Latviji in Estoniji. In tretjič: razkol znotraj sovjetske partije same. Prav slednje, dogajanje v zvezni partiji, jp deležno največje pozornosti, kar je popolnoma razumljivo. Proces diferenciacije HLADNOKRVEN MOLK Slovenci smo se z vsemi drugimi Jugoslovani vred dolga leta lahko ponašali pred svetom s tem, da imamo odprte meje. Zlasti visoko smo zaradi tega bili v očeh na Vzhodu, kjer so nam utemeljeno zavidali naše potne liste v žepih. Zdaj pa Beograd zapira prav meje z državami bivšega Vzhoda. Na moralni cinizem že meji dejstvo, da se v Sloveniji doslej ni našel niti eden od sicer gromkih politikov, ki bi dvignili glas protesta proti temu, da je ZIS uvedel obvezno menjavo 200 dolarjev za državljane vzhodnoevropskih držav. Če hoče sovjetski mali človek priti do teh denarjev, mora pri sorodnikih zbrati na posodo 1.200 rubljev, kar je enako šestim povprečnim mesečnim plačani! Madžari sicer služijo več in bolje, vseeno pa bo tudi zanje ta ukrep pomenil isto kot dejansko zaporo jugoslovanske meje. Jugoslovanski diplomatje so imeli polna usta samohvale, kadar so se na vseevropskih konferencah trkali na prsi kot predstavniki države, ki da ima najbolj odprte meje. Res so za to imeli tudi nekaj argumentov. Le kje pa ste danes, jugoslovanski diplomati, da niste povedali svojega mnenja kolegom v finančnih in drugih resorjih? Mar se ne zavedate, da ste dopustili z eno potezo uničiti ves zasluženi moralni kapital, ki si ga je Jugoslavija z odprtimi mejami pridobila? o V Sovjetski zvezi niso redki tudi takšni protesti: »smo državljani in ne drhal, smo narod in ne (neki) element.« v partiji se je začel že januarja, ko je bila ustanovljena tako imenovana Demokratična platforma. Ta se zavzema za bolj radikalno izvajanje perestrojke tako v partiji sami kakor tudi v celotni družbi. Pristaši Demokratične platforme zahtevajo večstrankarski politični sistem, svobodne volitve in tržno gospodarstvo. Ta partijska frakcija ima že preko milijon pristašev (vseh članov partije v SZ je 20 milijonov), ki si po vseh republikah prizadevajo, da bi na junijski, 28. kongres KP Sovjetske zveze, izvozili čim več svojih somišljenikov. V kolikor pripadniki »platforme« na kongresu ne bodo zmagali, bodo ustanovili stranko socialdemokratskega tipa. Demokratična platforma, ki jo vodijo tako znana imena kot so na primer Boris Jeljcin, kritik Mihaila Gorbačov, rektor visoke partijske šole Vjačeslav Sosta-kovski, ekonomist Gavril Popov in zgodovinar Jurij Afanasjev, je velik izziv tako za konzervativno krilo v partiji, ki ga vodi Jegor Ligačov, kakor tudi za zmerneže pod vodstvom Mihaila Gorbačova. Razhajanj v partiji, ki imajo lahko neslutene posledice, se je ustrašil tudi Gorbačov, ki se je iz taktičnih razlogov nekoliko tesneje naslonil na konservativce, vendar ni pristal na pobudo teh, da bi izvedli nekakšno partijsko čistko. Raje je na člane naslovil posebno javno pismo v katerem je izrekel hude obtožbe na račun pristašev Demokratične platforme. Te je obtožil, da so razkolniki in revizionisti in ponekod so jih izključili iz partije. Demokratična platforma ima seveda težave. Njena organizacijska slabost je v pomanjkljivi utrjenosti po vseh delih velikanskega sovjetskega teritorija. Najbolj uspešna je v velikih mestih in to med izobraženstvom. To pa je za zmago premalo. Ob tem notranjepartijskem rivalstvu med dvema strujama pa se krepi tako imenovana Demokratična Rusija, ki so jo osnovali ob zadnjih volitvah v Vrhovni sovjet Ruske federacije. Omenjeni politični blok združuje 1080 poslancev in v Demokratični Rusiji imajo glavno besedo »plat-formisti«. To pomeni, da ni samo partija tisto torišče, preko katerega bi bili boj za pluralizem. Vse to kaže, da se v SZ nekaj giblje, spreminja, vendar bi bilo prenagljeno pričakovati rezultate že jutri. LITVA DANES Litva, kot ena od sovjetskih republik, ki se hoče os81”?8?: o ff vedno bolj v središču svetovne javnosti. Zato povejmo ne;G’/ baltski deželi, ki ima 3,641.000 prebivalcev in meri 65.20" vno mesto Vilnius (ali Vilna) ima 350 tisoč prebivalcev. L' delujejo dober krompir in krmne rastline. Imajo razvito 8°*^ svinjerejo in ovčarstvo. V industriji je pomembna strojeg*’a®i||1p tem pristaniška mehanizacija, metalurgija, kemična ter dustrija. Veliko ima Litva gozdov in dobro razvit ribolov »a V energetiki krije le 7 odstotkov potreb. jil*! Vse od 13. stoletja je imela Litva zelo burno zgodovin®’^! samostojna, potem od konca 14. stoletja v uniji s Poljsko, o® pripadal večji del Litve Rusiji. Leta 1915 zasedejo p«*1*. 1918 se Litva proglasi za samostojno, potem pa še istega 1 j ne republika Sovjetske zveze, vendar ne v celoti, ker je de1 / naprej v okviru Poljske. Potem se Litva združi z Belorusko s j republiko, in še istega leta — 1919 — se mora Rdeča armad pritiska Zahoda umakniti iz Litve. Bilo je še nekaj »šahiranjI tovskim ozemljem, vse do leta 1939, do nemško-sovjetskega pil ma, ko Litva postane interesno območje SZ. Leta 1941 Hitpr£‘ ra Litvo, ki jo leta 1945 osvobodi RA. V naslednjih petih ie" 1 fijo več kot 250 tisoč Litovcev v severno Rusijo in v Sibirij0'^^ 'JUGOSLOVANSKI PREBLl^ rt 5"' Socializem ni zamenljiv saj je prepričljivo pokazal v km y se kapitalizem ne sme razvijati, če hoče, da ostane najbolj s vseh najmanj znosnih družbenih sistemov. (Nedeljnja Borba — e XXX Za ljudstvo so dali vse (kar je to imelo). (Borba \ x x x t la ™ Do vzpostavitve nekdanjega jugoslovanskega moda1 J manjka samo še srbski partner. 'iblr l (Neodvisni Dnevnik — Uu I x x x , , Vprašanje je. ali bi miličniki varovali državne čnim ljudstvom, ali samo državo, če ne hi bilo Anteja Mafy■ Ji1 (Oslobodenje —• 3 x x x Kosovo ne bi smelo bili del političnega marketinga K stranke. Helj^ ININ - V J STRAN 2 VESTNIK,10 Zakoni niso dovolj, toda brez njih tudi ne gre ie sestanek skupščinske narodnostne komisi-— Ocena dela v zadnjem mandatu — V čem se skri-a uspešno delo? kpr??6 ?adnie srečanje so člani komisije za narodnosti, ki delu-svoie Sk^p^’n’ Republike Slovenije, izkoristili predvsem za oceno lažie 7? । a' Ta nai bi tudi pomagala novi sestavi komisije, da bo J | ? a z del°m- so ako_bi lahko ocenili to delo? Člani komisije so menili, da dopo|n> Ve“'n' Pr>merov uspešni. Vedno, ko so imeli predloge k Pa so s' Vam zakonov- so bil3 njihova stališča upoštevana. Sicer ske ust-6 V Zadniem obdobju veliko ukvarjali s spremembo sloven-so se ave’z v°lilno zakonodajo in nekaterimi drugimi akti. Tako v]°ga arodnostne pravice še razširile. Vemo, da se je spremenila pristoi? ■ nostn'h samoupravnih skupnosti, ki so dobile večje občins).0?1' vl°go bo potrebno zdaj potrditi ob spremembah v narodntri Statut‘b- Volilna zakonodaja je tudi omogočila izvolitev tri Poslancev, italijanske in madžarske narodnosti v vse S«?Cpubliške skupščine. neusPejn aaPa vPra^anje kriterijev, kaj je za koga uspešno ali raznih zak de'°’ ^one Pavček je menil, da se odgovor ne skriva v vljenju v °n'b’ ampak ga je potrebno poiskati v vsakdanjem ži-^Padnil?0^0*^31^6111’ socialnem in nasploh osebnem položaju voja. °v narodnosti; v prihodnosti njihovega obstoja in raz-v''anaSrod'0 Pa n' nl02°^e mimo pravic, ki jih je Slovenija zagoto-in rnadža nLStlm' ustavi je zapisano, da sta avtohtoni italijanska ^agotovl,rSka narodn°st tudi' konstitutivni del slovenske države, druge m ene so tudi nekatere posebne pravice, ki so ene bolj vsaj to ra? UpoStevanc v praksi. Zato bi bilo potrebno obdržati ka n0Ve en' Tako sta obe narodnosti že protestirali zaradi osnut-kunarnre’’ ave’.k'so 8a pripravili v okviru Demosa. V tem osnut-šin. ni nikjer omenjen ta posebni položaj avtohtonih manj-nadaljev^’SeS*ava komisije, ki bo bolj pluralno sestavljena, mora vanje renuh? za^r,ani poti. Zagotoviti si mora več vpliva na delo-n*strstvo k' k e v'ade’ le-ta pa naj bi ustanovila tudi posebno mi-dleniov ’ ' bo tokovno skrbelo za reševanje narodnostnih pro- ____ Silva Edry 2150 metrov za manj prahu jrazn'ki so bili ved-? plovne >»5 se Proslavijo no-’k Mno86' pa so £a" '•> tud? manj teh delovnih Vs ?ani ^je po praz-■?došan0v a ° seveda ni motilo ^nu »sfaltiro ne bi predali na-'lrane ceste skozi vas. GPrav grajen C ahv?-a.se izboljšuje, ta-°^li. Vm;l ze izbirajo med na- Proor ° de'ai° zunaj osnov->uriranma in t0 vodi v Pre-S>y za ?le, Pr°izvodnje. Ker ^eloval? a^0 in kovinsko-, “ar dela]; ° lndustrijo niso ni-„1 rtaučiti’ ? m°rajo še marsi-?9rabi]j m’ • bodo za izdelavo feajo tud? „dragocene&a časa, rt ? sprem;' nove metode dela, 6 a’ vandanjaj0 Projektni način n,s« 'žboteL Za nagrajevanje še Mar'/ VSeh P°g°jev' ?g?s'aviiu potovali po j?jithje delo, pridem J-^ospod'S\°čila na pomoč tu- V pri, rska zbornica Slove-“ d?govornPU v. Makedoniji so ? 'Mije 7 1 za izdelavo polnil-n> bodoPo'"jenje pepsikole. MinunaSUzd' 3 milijone V en'li v? ,n ta mesec bodo M^dno. P?g°db v naši državi Spann' jnilijonov mark, n^ije ie 1Z £yezne republike nadnje ?aroči' pralni stroj, v S °daii 3 tPa nai bi prek njega ? Vedn0 n?51? e stroje na leto, t Zadevno iščejo tuje-•. .Pa naj k: ’ob Pomoči Pepsiko-. 'l.v svet Polnilne linije proda-Vlti “strežno1 °v Pl moraj° zaB°’ 0 Kakovost, ceno in — dobavne roke. Do konca leta naj bi tako podpisali za 15 milijonov mark pogodb. Andrej Frangež, ki vodi začasni poslovni odbor v TPO, je povedal, da bi morali iskati posle zunaj osnovnega programa že veliko prej, kot so se znašli v hudih težavah. Dodal je še, da dobivajo vedno boljše partnerje in da se bodo v prihodnje še bolj posvetili prodaji in inženiringu. Do konca prvega polletja pa naj bi bolj zaživel tudi V Tovarni polnilne opreme delajo tudi zunaj osnovnega programa, kar jih sili tudi v preustroj proizvodnje. Le tako pa so lahko zagotovili delo za vse za- poštene. Foto: Nataša Juhnoi osnovni program. Dela za sovjetski projekt, za katerega so se dogovorili že lani, so stekla, prav tako pa bodo letos realizirali naročilo s Kitajske. Cene njihovih izdelkov se uvrščajo v višje razrede, tako je bolje plačano njihovo delo in znanje. PEPSI S TREMI SRCI PRVE STEKLENICE PEPSIKOLE IZ BORAČEVE — HANS DEDERICHS, DIREKTOR PRODAJE IN MARKETINGA NA DUNAJU, JE OPTIMISTIČEN — RADENSKA UPA NA POMOČ PRI NADALJNJEM RAZVOJU Kakor je bilo dogovorjeno in določeno s pogodbo, ki sta jo Radenska in Pepsi-Cola International podpisali 18. decembra 1989. leta, so v Boračevi konec aprila 1990 napolnili prve steklenice pepsikole. Na ta pomemben dogodek so povabili okrog 200 zastopnikov trgovin in gostincev po vsej Sloveniji, kajti Radenska je hkrati dobila tudi ekskluzivno pravico polnjenja in prodaje te svetovno znane brezalkoholne pijače v Sloveniji. Konec aprila so kupci tako že lahko kupili pepsi v 2,5 del in litrski steklenici (povratni embalaži), konec maja pa bodo pepsi polnili v 1,5-litrsko plastenko PET. Sredi maja načrtujejo tudi močnejšo reklamno akcijo na televiziji, tako da so bili udeleženci slovesnosti v kongresni dvorani hotela Radin prvi, ki so videli nove reklamne filme. Generalni direktor Radenske Herbert Šefer je v svojem govoru poudaril, da hočejo v vsakem primeru ohranili tržni delež na jugoslovanskem trgu pri prodaji mineralne vode in brezalkoholnih pijač ter povečati delež pri prodaji pijač kola; poleg tega je še dejal: »Radenska se zaveda, da je s podpisom pogodbe s Pepsi vstopila v sodelovanje s koncernom, ki je imel v letu 1989 14 milijard dolarjev realizacije, ki želi postati prvi pri prodaji pijač kola na svetu. In s tem ste pravzaprav tudi vi povezani s tem svetom.« lahko zadovoljni. Zato apeliramo tudi danes na vse odgovorne na Madžarskem in v Sloveniji: želimo, da bo čimpej odprt mejni prehod Gornji Senik-Martinje in s tem neposredna povezava po-rabskih Slovencev z matičnim narodom,« je ob Andrej Gerenčer. koncu dodal S. Ebry V sedanjosti se kažejo številne slabosti iz preteklosti te tovarne. Ena izmed njih je bil tudi slab pretok informacij med sektorji. Povratnih informacij tako rekoč sploh ni bilo. Tudi delovna disciplina se izboljšuje. Proizvodnega delavca bodo razbremenili, ker bodo zmanjšali obseg zaposlenih v režiji in jih premestili v proizvodnjo. To bi sicer storili že prej, vendar to ni bilo smiselno, ker niso imeli dela. Tako eni kot drugi so morali doma čakati na »zeleno luč<< Denarja za plače imajo malo, saj je Markovič zamrznil maso za osebne dohodke ravno v času, ko je v TPO na delo čakalo okoli 100 ljudi. Če bo tudi v prihodnje kdo, ki ne bo imel kaj delati, bo moral ostati doma. Zaposleni razumejo položaj, v katerem so se znašli, saj vidijo, da poskušajo vodilni narediti vse, da bi jim bilo boljše. Tehnoloških presežkov nimajo, nezadostna prodaja ustvarja v tovarni le ekonomske presežke delavcev. Banka naj bi spremljala TPO pri podpisovanju novih pogodb, ker tudi investitorji nimajo denarja. _Likvidnostni položaj TPO se izboljšuje, saj prihajajo plačila starih računov. Vendar bo z naročanjem novih projektov njihova zadolženost zopet narasla, tu pa računajo na pomoč banke. Nekaj težav imajo s Sovjetsko zvezo, to pa predvsem zaradi sprememb njihove in naše zakonodaje. Upajo, da se bo tudi to kmalu uredilo in da bodo lahko spet kmalu normalno delali. Lidija Kosi Prve steklenice pepsikole iz Radenske so že na trgu. Konec maja bodo začeli polniti to svetovno znano brezalkoholno pijačo tudi v plastenke. Na fotografiji z začetka nalivanja pepsi glavnemu direktorju Herbertu Šeferju podtikamo vprašanje, ali pepsi predstavlja dovolj krepkega konja za upočasnjeni voz Radenske. Foto: J. Šabjan Najodgovornejši v trženjski politiki radenske je vsekakor Alojz Behek, ki je spodbudno dejal: »V tem času se ubadamo s podobnimi problemi kot večina pri nas, to pa ne pomeni, da nimamo prihodnosti. Izdelki so na 99 odstotkih vseh prodajnih mest v Sloveniji... naše načelo je: zdravo, naravno, poznano in kakovostno. V rezervi imamo še nekaj dobrih zadev, vendar sedaj ni primeren čas za njihovo uvajanje na trgu. Vrednost poslov Radenske in Pepsi bo okrog 10 milijonov dolarjev, vendar ne mislimo zajemati z veliko žlico. Tržno zanimivi izdelki, ki jih bomo prodajali, bodo odslej stil, swing, šum, pepsikola in mineralna voda v različnih embalažah in različnih količinah.« Za dober uspeh na trgu sta potrebna prijeten okus in učinkovita reklama — tega se v medna Kakovost iz Podgorcev Zadnjo nedeljo v aprilu se je v Podgorcih v občini Ormož končal 14. Praznik vina — Podelili 39 velikih zlatih medalj — Slavko Prapotnik predstavil inovacije v vinogradniški mehanizaciji. Sončna nedelja ni privabila toliko obiskovalcev Praznika vina, kakor so organizatorji pričakovali. Ker je prejšnje dni deževalo, so kmetje izkoristili lepo vreme za delo na polju, drugi pa za izlete v naravi. Kdor pa je tisto nedeljsko popoldne prišel v Podgorce v ormoški občini, mu ni bilo žal, še posebej, če je bil ljubitelj dobre kapljice. Te je bilo res veliko, saj so ocenili kar 210 vzorcev vin zasebnih vinogradnikov. Dvanajstčlanska komisija (razdeljena je bila v tri skupine s po štirimi člani) je izločila šest neprimernih vzorcev, ocenjevati pa so začeli bela mešana vina, zatem šipone, laške rizlinge itd. Nazadnje so ocenili še vina posebnih kakovosti, pozne trgatve in izbore. In kakšna je ocena vinskega letnika 1989 predsednika komisije Antona Skaze: »Vinski letnik 1989 je bil skromen po količini in tudi kakovosti, saj vemo, da so vinsko trto skozi leto pestile razne tegobe. Kljub temu je bilo prijavljenih kar lepo število vzorcev. Kakovost vina je bila kljub že omenjenim težavam kar dobra. Od skupnega števila vzorcev jih je bilo ocenjenih z oceno od 14,01 do 16,00 točk 29 ali 14 odstotka — to je razred namiznih vin; največ, in sicer 133 vzorcev je dobilo oceno od 16,01 do 18,00 točk, to je razred kakovostnih vin. 39 vzorcev ali 19 odstotkov je bilo ocenjenih z nad 18,01 točke, kar pomeni, da spadajo v vrhunski razred vin. Podelili so torej kar 39 velikih zlatih medalj, največ pa jih je tudi tokrat pobral Stanko Čurin, ki skupaj z zetom Slavkom Prapotnikom pozna že skoraj vse skrivnosti vinogradništva in kletarjenja. Šipon in laški rizling (suhi jagodni izbor in pozna trgatev) sta dobila kar po 19,20 točke, suhi jagodni izbor posebnega vina pa kar 19,32 točke. Tako sta Čurin in Prapotnik dosegla tudi najvišje število točk. Praznik vina pa so popestrile tudi razne spremljevalne prireditve in razstave. Za vinogradnike je bila zanimiva in koristna predstavitev najnovejše mehanizacije v vinogradništvu, Slavko Prapotnik pa je poskrbel za inovacije. Pinus iz Rač je ponujal škropiva, Jeklotehna pa pripomočke za kletarjenje. Če ne drugega, so si mnogi kupili cenejše izdelke Palome ali kozarce Steklarske šole iz Rogaške Slatine. Poučna je bila tudi razstava zbirke vinskih nalepk, ki jih zbirata Robert in Andrej Gorjak. Zasebni vinogradniki pa se zavedajo, da bodo v prihodnje morali znati to svojo »kakovost« tudi prodati in ne le pridelati. Bernarda B. Peček KLAS Murska Sobota je dobila novo turistično poslovalnico na avtobusni postaji. Lokacija je prav gotovo ugodna, saj je postaja središče prometnih zvez Pomurja, pa tudi zvez z Avstrijo in Madžarsko. Avtobusni promet Murska Sobota pri organiziranju turističnih potovanj ni začetnik, saj se je s tem ukvarjal že lep čas. Specializiran je predvsem za enodnevne nakupovalne izlete, svojo ponudbo pa bo odslej razširil. V poslovalnici bodo zaposlene štiri delavke, vodja Darinka Ficko pa je dejala, da bodo poleg sindikalnih izletov organizirali tudi šolske in druge izlete in potovanja ter romanja, prodajali bodo aranžmaje drugih večjih agencij, hotelske in gostinske storitve ter letalske vozovnice. Prav tako bodo organizirali letovanja, zimske počitnice in enodnevne smučarske izlete, menjavali bodo denar in prodajali izvirne domače spominke. Direktor AP Murska Sobota Ivan Hanc je prepričan, da je bila poteza pravilna, saj imajo svoj kakovostni vozni park. V konkurenčnem boju z drugimi naj ne bi bila pomembna cena, ampak kakovost opravljenih storitev. bbp rodnem koncernu Pepsi še kako zavedajo. Sicer pa predstavlja prodaja brezalkoholnih pijač le okrog četrtino njihovih poslov, prav tako močni so pri ponujanju gostinskih storitev (so lastnik 18 tisoč restavracij) in pripravi hitrih prigrizkov. Blišč, propagandni materiali, sponzorstvo glasbenih in drugih skupin, video posnetki — vse to so že uveljavljeni trženjski prijemi v svetu, verjetno pa se bomo nanje morali pri nas šele navaditi. Tudi organizirani avtobusni prevoz, postavitev velike pločevinke pepsi pred hotelom, skupni ogled polnjenja in popoldanski sprehod po banovskih toplicah so del trženjskega prijema. Upajmo, da začetni blišč z leti ne bo obledel. Bernarda B. Peček Foto: Jože Šabjan Soboški socialisti zadovoljni z volitvami Volilni rezultati v soboški občini so v skladu s pričakovanji Socialistične zveze, ki je bila vseskozi med ljudmi. Ne glede na relativno pozno strankarsko opredelitev so imeli ves čas dober pregled nad dogajanjem in problematiko v občini, k čemur so pripomogli tudi dobro izbrani kandidati, ki jim je zaupal širši krog ljudi. To so med drugim poudarili na seji predsedstva OK SZ v Murski Soboti, ko so ocenjevali rezultate nedavnih volitev v občinski parlament. Zato z optimizmom zrejo na kongres Zveze socialistov Slovenije, ki bo 9. junija in bo dal jasne smernice za delovanje te stranke v prihodnje. Volilni izidi v soboški občini pa zagotavljajo normalne materialne razmere za nadaljnje delo Socialistične zveze v soboški občini, pri čemer so sprejeli sklep, da je treba zagotoviti poklicno vodenje občinske stranke. Sicer pa se ne bodo odrekli svoji samostojni strankarski poti. Odločili so se tudi za ustanovitev kluba poslancev, ki je že imel svoj prvi sestanek. K sodelovanju bodo skušali pritegniti vse socialiste iz soboške občine; tudi tiste novoizvoljene delegate v zboru združenega dela občinske skupščine, ki se še niso strankarsko opredelili. Menijo, da bi se na ta' način lahko lažje dogovorili za marsikatere skupne naloge, ki jih čakajo v tem mandatnem obdobju. M. Jerše Uspel prvomajski shod Tradicionalnemu praznovanju mednarodnega delavskega praznika se v Murski Soboti tudi letos niso izneverili. Občinski svet Zveze svobodnih sindikatov je na predvečer 1. maja na Trgu zmage v središču mesta pripravil prvomajski shod, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Prisluhnili so lahko pihalnemu orkestru soboške glasbene šole, članom kuda Mura, zabavnemu ansamblu Royal Flash, učencem osnovnih šol Daneta Šu-menjaka-Mirana in Edvarda Kardelja, navdušil pa jih je tudi nastop predstavnikov Kluba športno-ritmične gimnastike in TVD Partizan. Zatem so delavci Komunale in Elektra postavili prvomajski mlaj, kresovanje z ognjemetom, ki so ga pri prvi osemletki organizirale mestne krajevne skupnosti in taborniki, pa je prispevalo k še veli-častnejšemu vzdušju. Da je prireditev ob letošnjem 1. maju v Murski Soboti dobro uspela, je treba pohvaliti organizatorje in predstavnike brodarskega društva iz Kroga, ki so poskrbeli za vzorno pogostitev obiskovalcev. — še PREVLADUJOČA VLOGA DEMOSA V soboški občinski družbenopolitični zbor so bili izvoljeni naslednji delegati: Emerik Zver, Franc Čagran, Zinka Farič, Milan Benkič, Mirko Vbrbš, Filip Matko, Hilda Vogrinčič, Štefan Harkai in Rudolf Svetec iz ZKS-Stranke demokratične prenove; Vili Žižek, Stefan Smej, Andrej Kralj, Agica Novak, Brigita Bavčar in Franc Horvat (Zeleni), Stanko Kerčmar, Edi Kuzma in Franc Maučec (ŽSMS-Liberalna stranka); Branko Žunec, Jože Magdič, Drago Šiftar, Danilo Novak, Jože Kavaš, Andrej Zadravec, Franc Horvat, Janko Halb, Herman Kisilak, Ludvik Novak, Aleksander Abraham, Karel Kozic, Silva Norčič, Janez Senica, Evgen Sapač, Aleksander Ružič in Slavko Horvat (Demos), Andrej Gerenčer, Jože Zadravec, Janez Stoti, Viola Berta-lanič, Aleksander Kerčmar, Geza Farkaš in Ernest Eory (Socialistična zveza) ter Marjan Kiršner (ZSMS-Zeleni). M. J. 1990 STRAN 3 Metna induatrija POMURKA Murska Sobota p.o. 69000 Murska Sobota • Bijedičeva 11 • p.p. 23 • ® 069/22-440 h.c. • teleks: 35243 • telefax 069/22007 Komisija za delovna razmerja pri Mesni industriji POMURKA Murska Sobota objavljana osnovi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge SAMOSTOJNI REFERENT NABAVE ŽIVINE — 2 IZVAJALCA Pogoji: inženir kmetijstva za živinorejo ali ekonomist — VI. stopnja 1 leto delovnih izkušenj Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Mesna industrija POMURKA Murska Sobota, Bijedičeva 11, 69000 M. Sobota. KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA, o.sol.o. Gornja Radgona ABC POMURKA KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA Zadružni svet KZ razpisuje dela in naloge DIREKTORJA ZADRUGE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visoka izobrazba agronomske ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah, — višja izobrazba agronomske ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah, — kandidati morajo imeti organizacijske sposobnosti, sposobnost vodenja in predstaviti program dela. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili v 15 dneh od objave na KZ Radgona, Partizanska 23, 69250 G. Radgona. O izbiri razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa. / SPREMNA BESEDA ZA ŠTAJERSKE SLOVENCE DA NI ZE PET CEZ DVANAJSTO? Konec aprila (26.) naj bi v Gradcu izpeljali okroglo mizo o pouku slovenščine na avstrijskem Štajerskem oz. o pravicah štajerskih Slovencev in drugih narodnostnih skupnosti v Avstriji do poučevanja v materinščini. Organizatorji: Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu, Kulturno društvo 7. člen za Štajersko in Alternativna zveza Alpe—Jadran. Verjetno kar dobra iztočnica za ponovno opozorilo na vztrajno zamolčevane, zatajevane oz. zavračane dvojezične avstrijsko-slovenske Štajerce v mejnih okrajih Radkersburg/Radgona, Leibnitz/Lipnica in Deutschlandsberg, predvsem s strani avstrijskih oblasti, politike in publicistike. Da o njihovi navzočnosti ni (več) mogoče dvomiti, je dovolj prepričljivih dokazov, najočitnejši pa nedvomno pred poldrugim letom ustanovljeno dvojezično Kulturno društvo 7. člen za Štajersko. Sicer pa so organizirani štajerski izobraženci ta čas na avstrijskem političnem prizorišču in skozi različne medije vidno posredovali svoje poglede in presoje. Tokrat povzemamo Spremno besedo predsednice omenjenega društva Andreje Zemljič, ki v zadnjem društvenem biltenu takole preudarja: »V zadnjem času opažamo, kako se ljudje v Deutschlandsbergu, Leibnitzu in Murecku začenjajo učiti slovenščine. Zato se nam že skoraj vsiljuje vprašanje, zakaj tega ne počnemo na gimnaziji v Radkersburgu. Na prvi pogled je pač tako, da se vsako leto prijavi premalo ljudi. Pri tem pa je zanimivo dejstvo, da zmeraj za las zgrešimo pravo število učencev. Kot da bi to bilo naključje ... Če se moraš izpostavljati, ko zahtevaš pouk slovenščine, si bo vsakdo trikrat premislil, preden se prijavi k takšnemu pouku. Slišati je tudi mnenje, da slovenščina kot samostojen jezik sploh ne obstaja in da je to le neka nejasna mešanica narečij. Javno si seveda nihče več ne upa trditi kaj takega, ker je nasprotje znanstveno dokazovano . . . Samo za priznanje jezikovne samostojnosti gre, pa še tega ne zmorejo. Sklicujejo se na domnevne težnje v našem društvu, češ da hočemo priključitev k Jugoslaviji. Tudi če so obtožbe še tako bebaste in smeha vredne, se zmeraj najde kdo, ki jim nasede. Kadar jih slišim, vedno z bridkostjo pomislim na velike besede, ki jih imajo v ustih na Dunaju, ko govorijo o veliki Avstriji kot osrčju srednje Evrope in o Avstriji kot gonilni sili skupnosti Alpe—Jadran. Duh, ki vlada pri takšnih obtožbah, ni duh moderne države, temveč ozkosrčni duh provincialne Avstrije, ki se počuti doma v nevednosti in zakrknjenosti, pa se kljub temu krasi s tujim perjem tolerantnosti. Naj še enkrat za vsakogar pojasnim: v Jugoslaviji ne vidimo nobene zaščitne moči, denarja od tam ne dobivamo in ga tudi ne zahtevamo. Nihče od nas ne pripada komunističnemu gibanju, če nekaj takega sploh še obstaja. Vsi se počutimo kot Avstrijci in Evropejci in dokler lahko svobodno govorimo, se bomo upirali blatenju naših namenov.« Tako torej predsednica društva Andreja Zemljič, mi pa samo upamo, da res ni že pet čez dvanajsto za štajerske Slovence. Branko Žunec Po »učni uri« na Vaneči ZGODOVINA(RJI) NA USODNIH RAZPOTJIH »Pokrajinske in občinske inštitucije nas ne upoštevajo oz. ne jemljejo resno. Pogrešamo raziskovalno središče Pomurja. Naši strokovnjaki še nimajo položaja samostojnega raziskovalca. Čimprej se moramo arhivsko konstituirati.« Gornja presoja bi mogla biti odpirajo pred zgodovinarji i* zgodovinsko stroko nova isb nJa in tavanja. »Predposiaih različnih strank o avtonomni® suvereni slovenski državi p<* stavljajo Slovenijo na nove®' yojno tirnico, kar prav tako K' Ja od nas zgodovinski prs®' slek«, so med drugim preudarjali na Vaneči. Na letni skupščini zgodovinskega društva za Pomurje so predseduj ložaj ponovno zaupali Ivu Orešniku, ki je navzočim predstavil švojo publikacijo o Vaneči. Uvede nas s poglavjem Vaneča na pomurski ratg . predstavlja Prekmurje med vojnama, je razčlenjujoča v poglavjih upor v Prekmurju (1941 — 1943). Ponovni vzpon NOG v Prekmurju na Vaneči in Narodnoosvobodilno gibanje jeseni 1944 že obvladuje j, Prekmurju, govori o Svobodi naproti 1945 ter sklene z nekaj podatki ped . vom Prekmurje je dalo na žrtvenik svobode. Knjižico z že videnimi J010 dukcijami na 16 straneh je — kot razbiramo po navedbi virov in dva tisoč izvodih izdala Ljubljanska banka — Pomurska banka, delmv , žba. Murska Sobota. .^I ena od rdečih niti aprilske letne skupščine zgodovinskega društva za Pomurje, opravljene v domu borcev in mladine na Vaneči. »Ob malem jubileju, petletnici, smo v okviru Zveze zgodovinskih društev Slovenije uvrščeni med prizadevnejša društva. Dokaz je zaupanje, da na jesen (od 1. do 3. oktobra) pripravimo in izvedemo 25. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Murski Soboti z okrog 300 udeleženci in nosilnima temama o migracijah na Slovenskem ter spremembah v pouku • zgodovine,« pa se da razumeti bistveno nalogo iz letošnjega programa dela. Z depolitizacijo šole in čiščenjem ideološke »navlake« v sistemu vzgoje in izobraževanja (ni več kurirčkove pošte ne štafete mladosti in podobnega) se Zvestoba poročevalstvU rekuje omembo vsaj dve, izpeljanih nalog: okroglai . o Murski Soboti skoz' s , in strokovno posvetova J nekaterih temah iz nasl « vratnih dni. Tukajšnji zg.^ narji so se s svojim' 6 ; oglasili v več revijah m 63 sih, zbirali vsakovrstno g in med drugim dodobra rili duhove s strokovno s( Ijenim predlogom, naj , Murska Sobota preimen0 . Soboto; o slednjem na ta mesec javno razprav0, j Vrnitev k izhodiščni P pritrjuje nič kaj prizane^| mu besedovanju P0.1”^. zgodovinarjev. Če updste da imajo na razpolag0 , kot skromne denarje, da $ kljub temu pravkar uspe ti še tretjo številko drush glasila kronika Pomurj3' da pohvala ne bo pf6*138^^ Branko4 Kmetijstvo, živilska industrija, trgovina, gostinstvo in turizem Murska Sobota, o.sol.o. GOSPODARSTVO IN NARODNOST Z ROKO VROt VABI K SODELOVANJU 1. Organizatorja programerja 2. Operaterja na sistemu Od kandidatov pričakujemo: SLUŽBA ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV — Okrogla miza z republiškimi poslanci za zbor združenega dela in predstavniki narodnosti — Z razvojem gospodarstva zoper narodnostno asimilacijo — Z boljšo infrastrukturo do razvitejših Visoko izobrazbo ekonomsko-računalniške smeri z najmanj 3-letnimi izkušnjami pri organiziranju in programiranju poslovnih procesov, znanje tujih jezikov (angleščina-nemšči-na), poznavanje programskega jezika PL/I in delo z bazami podatkov (pod točko 1). Višjo, srednjo izobrazbo računalniške usmeritve, izkušnje z delom pri velikem računalniku, pasivno znanje angleščine, tečaj za operaterja (pod točko 2) Preizkusna doba je 3 mesece. Vloge pošljite v roku 14 dni na naslov: ABC POMURKA — Služba za razvoj in informatiko, 69000 Murska Sobota, Lendavska ulica 11; z oznake »za razpis«. ZUNANJA TRGOVINA MURSKA SOBOTA p.o. ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, p.o., MURSKA SO- BOTA, Lendavska 11 objavlja prosta delovna mesta: treh pripravnikov z visoko ali višješolsko izobrazbo za določen čas — čas pripravniške dobe. Pogoji: — aktivno znanje tujega jezika, — odslužen vojaški rok, — vozniški izpit kategorije B. Na to objavo lahko vložijo svoje prijave tudi kandidati, ki so že opravili pripravništvo. V takšnem primeru bo delovno razmerje sklenjeno za določen čas enega leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota, Lendavska ul. 11. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi. V našem uredništvu smo minuli teden opravili še tretjo serijo pogovorov s pomurskimi delegati v zborih republiške skupščine. Našemu povabilu so se odzvali vsi trije delegati v zboru združenega dela republiške skupščine: Ludvik Gumilar, direktor Tovarne ženskih plaščev Mura v Murski Soboti, Vili Sekereš, učitelj na OŠ Drago Lugarič v Lendavi, in Anton Horvat, kmetovalec iz Žižkov. Pridružila pa sta se jim tudi Maria Pozsonec, učiteljica na OŠ Drago Lugarič v Lendavi, ki je delegatka v republiškem družbenopolitičnem zboru, in Janos Bukovec, sekretar O K ZSMS-Liberalne stranke v Lendavi, ki bo narodnost zastopal v zboru občin republiške skupščine. Ob uveljavljanju strankarskega parlamentarizma nas je seveda zanimalo, čemu bodo podrejali svoj interes kot novoizvoljeni republiški poslanci. Vili Sekereš je bil odločen, ko je dejal, da bo vsekakor zastopal interes madžarske narodnosti, ki živi v Pomurju in mora dobiti še večjo veljavo. »Na dosežkih 30-letnega razvoja narodnostne politike je treba graditi naprej, da bodo uspehi še večji. Hkrati pa naj se Pomurje bolj približa razvitejšim območjem, pri čemer je treba tudi v domači pokrajini ustvariti take razmere za delo in sožitje, v katerem bi živeli z večinskim narodom.« Ludvik Gumilar pa je doda1, da so interesi regije nadstrankarski, zato bo nujno sodelovanje vseh strani. »Usmerjal pa se bom bolj v gospodarstvo, ki ga pestijo hude težave. Mislim, da bo v regiji treba negovati tradicijo že obstoječih industrij ter obdržati zdrave in konkurenčne dele, hkrati pa brez sleherne sentimentalnosti preiti v preu-stroj, kjer je to potrebno. Več poudarka bo treba dajati majhnim in srednjim podjetjem, ki se lahko bolj fleksibilno prilagajajo zahtevam tržišča. Več možnosti pa bodo morali dobiti tudi mladi, ki ne smejo pozabiti na odgovornost«. Odločna je bila tudi Maria Pozsonec, ko pravi: »Vso svojo poslansko dejavnost bom namenila boju proti narodnostni asimilaciji in temu, da bi v ljudeh čimbolj vzbudila občutek narodnostne pripadnosti. Temelj dobre narodnostne politike pa je ustrezna socialna politika, zato je moj cilj razvoj dvojezičnega območja in celotnega Pomurja. Tudi ob sedanjih volitvah sem ugotovila, da je narodnost resnično v težkem gmotnem položaju, zato obstaja strah, da bo našlo tržno gospodarstvo presežke delovne sile med pripadniki narodnosti. Prav socialna varnost pa je temelj narodnostne politike!« Tudi Janos Bukovec se zavzema za spoštovanje interesov madžarske narodnosti, s čimer je po njegovem mnenju povezan tudi interes regije. »Z razvojem indu- poslanca, pri čemer sp zatrjevali, da si v sedanjih gospodarskih razmerah ne bi mogli privoščiti, da bi plačevali množico poslancev. Niso pa bili proti temu, da bi posamezna stranka vendarle imela kakega svojega poklicnega poslanca. Seveda nas je posebej zanimalo, kako si novoizvoljeni republiški poslanci zamišljajo svoj stik z volilci, torej bazo, ki jih je postavila na tako odgovorno funkcijo. POMURSKI POSLANCI V REPUBLIŠKEM ZBORU ZDRUŽENEGA DELA IN NARODNOSTNI PREDSTAVNIKI - Od leve: Anton Horvat iz Žižkov, Janos Bukovec in Maria Pozsonec iz Lendave, Ludvik Gumilar iz Murske Sobote in Vili Sekereš iz Lendave. Foto: Albert Abraham. strije in infrastrukture bi človeku omogočili primeren standard, da se ne bi čutil ogroženega«. In še mnenje Antona Horvata: »Ker sem dobil podporo kmetov iz vsega Pomurja, bom seveda zastopal interes regije. Precej bo treba spremeniti v kmetijstvu, in sicer od socialnega položaja kmetov, cenovnih nesorazmerij pa do tega, da bom zagovarjal interes Kmečke stranke, v čemer pa ne vidim kakšnega posebnega problema, saj gre za blaginjo našega kmetijstva, kjer nas čaka še veliko nalog.« Vsi po vrsti so se zavzeli za nujnost ustanovitve kluba poslancev, kjer bi lahko najlaže izmenjali mnenja in izkušnje s posameznih področij. Pa ne le na republiški ravni, ampak tudi v Pomurju, kjer ne manjka problemov, s skupnimi močmi pa bi se dalo marsikatero zadevo hitreje rešiti. Nihče od sogovornikov pa se ni ogrel za poklicno funkcijo Vili Sekereš meni takole: »V prvi vrsti moram poznati program narodnostne skupnosti, spremljati njegovo uresničevanje na vseh sejah v občini, regiji in drugod, kjer se odloča o teh pomembnih zadevah. Zato moramo biti navzoči, da bi iz prve roke slišali težnje in želje, ki bi jih vertikalno prenesli naprej na republiko.« Ludvik Gumilar zatrjuje, da je volilna baza široko področje, zato bodo nujni stalni stiki z volil-ci. »Mislim, daje najpomembneje zagotoviti stabilne gospodarske razmere posameznih podjetij, s čimer bo tudi manj nesoglasij in potreb po takšnem kontak-tiranju. Maria Pozsonec ne vidi v tem kakih problemov, ker je že doslej veliko delovala med pripadniki narodnosti. »Rada pa bi bila bolj navzoča pri reševanju problemov posameznih krajev. Zato sem razmišljala tudi o tem, da bi enkrat tedensko organizirala ure za sprejem ljudi!« Podob- nega mnenja je Janos Bu ki je za več neposrednih 5 jp. pripadniki madžarske Ji"' ; stne skupnosti, pri čemer ,; ključuje tudi obiske v nih krajih ali središčih kraj skupnosti. Po mnenju Horvata pa bo stik z fr vsega Pomurja dokaj teza T: veliko pričakuje od km610^' zastopani v občinskih nah, ki bi prenašali <>0 vprašanja, o katerih se & I dogovoriti na ravni regij6, Na koncu pogovora P^ postavili še vprašanje, kU republiškem parlamentu y kot prvo vprašanje. Vili s 4 »Prvo dejanje narekuje P madžarske narodnostne sti, kaj želimo doseči- ’ nastopu pa bom skušal d° da Pomurje ni več tak° kot to nekateri v LjubV.^ vedno mislijo. S tern P? pokrajino bolj približal' P J li Sloveniji in se enak pogovarjali z drugimi de U Ludvik Gumilar: »V zelo slaba infrastruktura, j pa je, da si bomo mora gati sami. Zavzemal se sodoben davčni sistem, 3 । j razbremenitev gospoda®' j racionalno trošenje sred5^ - spodarstva ter v drugih Gre tudi za zagotovitev d1^ čnih gospodarskih razm6" obračunski sistem, reši}6 p šanja lastnine in vlaganj de kadre.« Maria »Zavzemala se bom 23' vno reševanje narodnost" ložaja. Prva naloga p^0’^ stavim vprašanje gle06 obvezne menjave 200 o° [v vzhodnoevropske držav«- «/ bo odprtih meja, je vP^jihi' stoj narodnosti. Spregaj P' bom tudi o Črnem LogU gi vasi, ker z njim izgubmjjt di pljuča naše pokrajin6'!.; Bukovec: »Čimprej razy industrijo in infrastrukturi/ jekte v regiji. S tem bi I3" na narodnostno mešane®^! lju ustavili asimilacijo-. naj ljudje bolj razmišljuJjpL jih narodnostnih prav'd3/ še Anton Horvat: »Pri ff ki niso obšle tudi kmeW®L/ mo morali trdno soa. ustavnopravno komisij0 j/ zakonodaje, vračanja l38^! zemlje. Zavzemala pa pravilno vrednotenje km dela. Boljša infrastruktur nas časovno približala s \ prestolnici!« pripri Si^j? J STRAN 4 VESTNIK, 10. aktualnatema^ Portreti iz diaspore — SSK t f Iz kulture oporekanja h kulturi izrekanja • • • največje zlo, ki danes tare Slovence (in torej tudi Pomurce/ fkmurce), je: mlačnost in razdeljenost. Najnovejša, marčevska številka revije Celovški Zvon gre za vseslovensko revijo za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja - nas je vnovič spomnila na SSK (Svetovni slovenski kon-gres), o čemer smo v tej rubriki že premišljevali. Ker gre za diasporo Slovencev in slovenstva, ki zelo živo prizadeva tudi skrajni del severovzhoda Slo- venije in ki kljub vsemu računa na vrnitev katerega od bratov in sester, sinov in hčera s t.i. izobraženskim pedigrejem, ne bo odveč osvežiti spomina. Informiranje—solidarnost — po-jnzovanje—prezentiranjc—mreža narodnih konzulov — politično uveljavljanje interesov slovenskega naroda najširši osnovi. Narodni konzul bi lahko postal vsak, ki bi izrazil željo in pripravljenost, da brezplačno sprejme svojega rojaka, ki je na poti zaradi kakršnihkoli razlogov, in mu omogoča prvo orientacijo in pomoč v tujem kraju. To seveda ne vključuje vzdrževanja ali kritja materialnih stroškov. Predvsem gre za topel sprejem, ki ga na poti doživiš s strani rojaka, ki ti olajša prvi stik s tujim krajem in njegovimi razmerami. Naslovnik oseb, ki bi bile pripravljene opravljati to častno nalogo, bi objavili vsako leto v nekakšnem kongresnem almanahu, v katerem bi bili sicer tudi drugi za Slovenca doma in po svetu zanimivi in koristni podatki. Za dopolnitev seznama Kot koristno zanimivost, ki bi jo bilo vredno stalno dopolnjevati oz. spreminjati, ponati-skujemo seznam doktorjev zna-> nosti samo iz soboške občine niiranip ' —v_______ - 'n počrtujemo tiste, ki so v t.i. narndnP„5n°2raj slovenskega diaspori na tujem. ~ x—*•- ;n. Vanek Šiftar, Petanjci, Aleksander Šiftar, Murska So- Tako bi se dalo najbolj okvirno Povzeti nekaj zamisli'o delovnih področjih kongresa. informiranje: — bo trajno Področje delovanja SSK. Infor- narodnega občestva — 'n 'n’ formiranje o slovenski problematiki navzven, predvsem informiranje vplivnih svetovnih medijev, informiranje za nas Pomembnih vlad in državnih ustanov, informiranje medna-mdnih agencij in institucij za varovanje svetovnega miru in Pravičnosti. Za začetek bo tre-a izdajati notranji kongresni 'Iten v slovenščini, ki bi ga dobivali vsi člani kongresa — za informiranje svetovne jav-posti pa bi morali takoj začeti Vdajati informativni bilten v v« jezikih. Solidarnost — v smislu etni-Cne. Politične, kulturne, social- I ne in zdravstvene zaščite slo-I ^^kega naroda, njegovih de- 'n posameznikov povsod I P° svetu. Solidarnost med Slo-I enci je treba organizirati v mtslu trajnega lajšanja bre- 1 v^-? sP°dbujanja razvoja ter 1 canja slovenske akumulacije tanJ® 'n dobrin, a tudi v smi- 1 at "“časnih akcij za reševanje I :puMih Problemov, pri katerih L.Pof^na solidarnost. Cilj I 'darnostnega programa kon-^Sa mora biti, da noben del I „ venskega naroda in noben I ^enec’ ki brez lastne krivde sS v stisko, ne ostane brez 1 tiscr,^^0^^® pomoči s strani I ■ 'n narodnih delov in posa-I ... - . m ,ri Trstu. o1 D IZ POSLANICE MEDNARODNEGA KOMITEJA RDEČEGA KRIŽA Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter Lige društev Rdečega križa, 149 nacionalnih društev in njihovo 250-milijonsko članstvo ob svetovnem dnevu Rdečega križa in Rdečega polmesca 1990 enoglasno in iz vsega srca sporoča: Humanost — zaščitite človeška življenja in dostojanstvo. V imenu vseh osamljenih in nesrečnih v delovnih in begunskih taboriščih, zaporniških celicah, bolniških posteljah, v imenu vseh, ki trpijo zaradi izgube očeta, matere, žene, moža, otroka, ali v imenu vseh, ki so jim ruševine po-kopale vse, kar jim je najboljše, v imenu vseh pozabljenih žrtev vojn in nesreč pozivamo vse državljane, narode in vlade vsega sveta, naj prisluhnejo našemu geslu. Življenje vsakega človeškega bitja je edino in nenadomestljivo. Življenje vsakega človeškega bitja se mora spoštovati in ščititi pred ogrožanjem ljudi in narave. Nobeno človeško življenje in nobena družba nista izvzeta iz teh načel in resnic. bota, Ludvik Gyergyek, Ljubljana, Oto Norčič, Ljubljana, Vilko Novak, Ljubljana, Peter Kuzmič, Osijek, Anton Vratuša, Ljubljana, Franc Zadravec, Ljubljana, Gabi Čačinovič-Vogrinčič, Lju- 15. maja TEDEN RDEČEGA KRIŽA HUMANOST rojstvo BDEČEGA KRIZA ____in na rojstvo ustanovi- sji org mednarodnl kom'te bljana, • Ludvik Čarni, Ljubljana, Jože Smej, Maribor, Jože Kerec, Murska Sobota, Janez Nemec, Maribor, Jože Rues, Murska Sobota, Franjo Štefanec, Maribor, Janez Malačič, Ljubljana, Albina Nečak-Liik, Ljubljana, Igor Emri, Ljubljana, Cvetka Toth, Ljubljana, Vitko Starc, Ljubljana, Helena Sočič, Ljubljana, Štefan Bojnec, Ljubljana, . Ludvik Horvat, Ljubljana, Jana Rošker, Murska Sobota, Vinko Škafar, Ptuj, Dragica Turnšek, Ljubljana, Jože Zadravec, Beltinci, Nada Čečinovič-Puhovski, Za- V spomin na rojstvo ustanovitelja Rdečega križa, Henryja Du-nanta, je osmi maj svetovni dan te organizacije. Kot humanist in borec za pravice črncev v Severni Ameriki je Henru Dunant spoznal vso bedo nasilja ter v knjigi Spomini na Solferino opisal strahote te vojne, kjer je brez pomoči v enem dnevu obležalo 40 tisoč ranjenih vojakov. Zato štejemo leto 1859 za rojstno leto najizvirnejše ideje o nastanku društev za pomoč ranjenim vojakom, leto 1863 pa za ustanovno leto društev Rdečega križa. Tega leta so se v Ženevi zbrali predstavniki 16 držav in sprejeli sklep o ustanovitvi društva za lajšanje usode ranjenim in bolnim vojakom. Rdeči križ se je iz prvotne dejavnosti — pomoč ranjencem v vojnah — naglo razvijal in širil svoje področje ter v mirnem času prevzemal vedno več nalog za dosego zdravstvene in socialne kulture, delal za mir in pomoč ob elementarnih nesrečah. Sedež mednarodnega Rdečega križa je v Ženevi, kjer deluje tudi več njegovih organov. Struktura mednarodnega Rdečega križa je: mednarodna konferenca je najvi- greb, Karel Kerčman, Endicott, New York, ZDA, Frank F. Biikvič, Fairfield, Connecticut, ZDA, t J ( I f f f meZnir‘vu1."" m Pensilvanija. ZDA^ lahko a"'’ k' solidarno pomoč Jože Sraka,—p 1 — Povp Jej0: Italija ^aPitaH°Vanje ~~ slovenskega Jože Šiftar, Ljubljana, s’Oven<.t s'ovenskega znanja, Ludvik Bogataj, Ljubljana, "tenom 6 znan°sti in idej z na- Vladimir Škerlak, Ljubljana, nja, k0 Medsebojnega oplaja- Tiberije Škerlak, Sarajevo. 'n skupnega in-- paj bi . Ja na svetovnem trgu 'n raZnajn° vzPostavljalo vezi ’ Hed Ve,e. . oblike sodelovanja doslej n lm'’ a razpršenimi in vostmi Fpovezanimi zmoglji-■tVa in st °Venskega gospodar-'n Po sv»f Ve,nske pameti doma vil temu U■ Kongres naj bi raz-S'užbo l: UsJrezno strokovno ?^a \lr. naj bila nekakšna a’ tehnn|Ve-sl UnretničL^venskih kulturnih ^rnbnih proizvodov v po-Središčih svetovnih kulturnih I Sn° od n t? SI?e več biti odvi-I -a UradnihMnjenosti a]i intere- t. *av’Podt. Predstavništev dr- J temveAater'Mi Slovenci živi-’l a.stne s)r, '|11ora kongres razviti nJe s'ovenskU;e ?a Prezentira-a°sli'Vtn, ku'ture in umet- Sarn odnSm,'slu bflahko lu' Urna PredP?al sl°venska kul-ne hiše ^vništva ali kultur-®r8anizacdVuOd lam, kjer je to *n° in k??ko ln finančno mo- I ®e8a okom, °,bslaja interes dru-I J do slovenske kultu- (f Teodor Ratkai in njegovih triinštirideset let za Rdeči križ Mnogi v Pomurju ga poznajo, zelo delavne člane, ki so tudi čla-številni tudi vedo za njegovo dol- "• "nravnega ali nadzornega od-goletno delo v organizaciji Rdečega križa, le redki pa vedo za štiri velike zvezke, v katerih vodi kroniko delovanja Rdečega križa v njihovi skupnosti. Zapisano je vse, kar je bilo narejeno in dogovorjeno v povojnih letih, pa tudi vsa imena, ki so tako ali drugače povezana z akcijami te humanitarne organizacije v kraju. Na prvi strani je zapis z ustanovnega zbora (daljnega 1947. leta), kjer je bil Teodor Ratkai iz Andrejec izvoljen za predsednika organizacije in je še vedno — krajevne organizacije Rdečega križa Mart- ni upravnega bora.« — Varovanje okolja je novejša' naloge te humanitarne organizacije. Kako jo vidite v vaši organizaciji? »Lahko rečem, da smo bili tudi pri tem prvi v soboški občini, saj smo si omislili prehodni pokal kot priznanje tisti vasi, ki ima najbolje urejeno okolje. Če se sa- ga križa, mednaroum _____ ga sestavljajo samo švicarski državljani, Liga društev Rdečega križa in rdečega polmesca je zveza nacionalnih organizacij Rdečega križa in Rdečega polmesca. Liga je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni v Parizu. Za simbol te mednarodne hu- janci. »V Andrejcih je bil ustanovljen Rdeči križ 6. januarja 1947. leta v domačiji Jožeta Trplana, saj še ni bilo vaških in gasilskih domov. No, tam sem spregovoril o nalogah Rdečega križa, izvolili smo odbor in postal sem predsednik organizacije.« — Na ustanovnem sestanku ste govorili o nalogah Rdečega križa, ki jih je gotovo tudi takrat določal čas, povojno obdobje. Kakšne naloge je takrat opravljal Rdeči križ na vasi? V Henry Dunant 1828 — 1910 ustanovitelj mednarodnega Rdečega križa manitarne skupnosti uporablja 120 držav rdeči križ na beli podlagi, v 24 državah pa rdeči polmesec na beli podlagi. V Murski Soboti je bilo lani 3730 krvodajalcev in petnajst darovalcev svojih delov telesa po smrti, v Gornji Radgoni 1409 krvodajalcev in 28 darovalcev, v Ljutomeru 934 krvodajalcev in pet darovalcev ter v Lendavi 829 krvodajalcev ter en darovalec organov. mo spomnim, kako so pred tem okoli vaških in gasilskih domov rasle koprive, tudi pokopališča so bila zelo neurejena. In tu smo naredili zelo veliko, naselja so postala prijetnejša, na oknih so rože in pokopališča so urejena.« — Osebno ste veliko delali za - zdravstveno prosvetljevanje Iju- »V tistem času je šlo sploh za to, da se ljudem pove, kaj je to Rdeči križ, kakšna organizacija in s kakšnim namenom, in tako skoraj ni bilo hiše, ki ne bi imela člana Rdečega križa. Ljudje so bili zelo navdušeni, če jim je kdo znal kaj povedat tudi iz zgodovine. Začeli smo z raznimi predavanji, o splošni higieni, čistoči, zdravi prehrani in, vam povem, v vsaki vasi, ki je spadala v našo krajevno skupnost, so bila predavanja zelo dobro obiskana. otrok ves zla«Bunded. Veržej) Politično uveljavljanje intere- i sov slovenskega naroda in nje- ' govih pripadnikov v odnosu do lastne narodne države, do eventualne federalne ali konfederalne države, v katero bi bil slovenski narod vključen, do držav, v katerih prebivajo avtohtono naseljeni deli slovenskega naroda, in do vseh držav, v katerih tudi začasno ali trajno žive Slovenci — ali imajo do slovenskega naroda kakršen koli zgodovinski ali aktualen odnos, je ena osnovnih nalog . prihodnjega slovenskega kon-- gresa. Tu ne gre za strankarsko ali ideološko uveljavljanje določenega političnega modela, temveč za uveljavljanje pravičnosti v odnosih med narodi. V tem smislu se kongres ne bi ukvarjal le z vprašanjem, kako se drugi narodi in države vedejo do Slovenčev, temveč tudi, ' kako se slovenski narod in njegovi pripadniki vedejo do drugih narodov in držav. Zahteva in uveljavljanje pravičnosti velja v enaki meri v obe smeri — in prav uveljavljanje oboje-smerne politične etike mora biti prednost v političnem delu Mreža narodnih konzulov --lahko bila izvirna obhka 'hedslovenske solidarnosti na MLADI ČLANI RDEČEGA KRIŽA LJUTOMERSKE ŠOLE Učenci so zapisali že mnogo velikih besed o miru, humanosti, pomoči, prijateljstvu na svetu, toda niso samo besede, je tudi njihovo delo. Potrebujejo le pomoč mentorja in svojih učiteljev, da jih vodijo in pomagajo pri udejanjanju njihovih iskrenih želja, zapisanih v spisih. To so res drobna dejanja, ki pa imajo v bistvu v sebi tisto veliko. Učenci osnovne šole Ivan Cankar iz Ljutomera so zelo delavni in veliko jim je pomenilo republiško priznanje, pet polnih tor-bic za prvo pomoč ter knjige o prvi pomoči. Vsa leta pomagajo ostarelim, ki njihovo pomoč sprejmejo. Kot je povedala mentorica Rdečega križa na šoli, Anica Smodiš, so učenci pripravljeni pomagati starejšim, vendar pa jih kaj preveč ne prosijo za pomoč, saj se verjetno bojijo otroške živosti in razigranosti. Zelo radi pa jih vabijo upokojeni učitelji, vajeni otrok. Tudi sedaj skupina učenk pomaga upokojeni učiteljici. Razdelile so se v dve skupini, ena ji pomaga pri gospodinjstvu, druga dela na vrtu in, kot so povedale, jih to zelo veseli, pa tudi učiteljica je zelo dobrega srca. Letos so imeli veliko akcijo zbiranja pomoči otrokom v Halozah v Žetalah. Po mestu so zbirali denar, nekaj so ga sami zbrali na šoli, prav tako knjige, obleko, igrače in potem vse odnesli učencem žetalske osnovne šole. Učenci — vsi na šoli so člani Rdečega križa — ob spodbudah učiteljev sodelujejo pri programih, ki jim jih pripravijo na občini in v republiki. Pripravljajo se na razne kvize in tekmovanja v prvi ' pomoči, skrbijo za okolico šole in higieno v razredih, pozimi mislijo na ptičke, ob osmem marcu pa se spomnijo šestdeset žena,, učiteljic, kmetic, izgnank ali družbenih delavk ter zanje izdelajo’ voščilnice, vsak oddelek pa sije tudi naredil torbico prve pomoči. Za konec pa lahko zapišemo, da je veliko delo tudi to, da učenec četrtega razreda vsak dan nosi kosilo upokojeni učiteljici. SKK. Vrnimo se še enkrat k najno- 1 vejši številki Celovškega Zvona, kjer eden od dveh uvodničarjev, Andrej Capuder, zgovorno pribije: »A časi disiden-ce so, tako vsaj upamo, za nami. Iz kulture oporekanja se bo treba vzdigniti h kulturi izreka- n j a.« Branko Žunec Najsrečnejši so tisti ljudje, ki živijo v miru, zato želim, da bi vsi živeli v miru. (Sonja Tornar, Turnišče) Želela bi, da bi vsi otroci imeli hrano, obleko in čevlje. (Lidija Gjerkeš, Turnišče) Po osvoboditvi so se po šolah ustanavljale tudi mlečne kuhinje, kjer je pomagal Rdeči križ. Poleg tega pa smo imeli delitve za siromašne. Delili smo sir, olje, moko, in to je bilo najtežje. Dobljeno pošiljko smo najprej razdelili med vasi, seveda glede na število res siromašnih, tako da potem ni bilo prerekanj. Ljudem smo morali tudi dopovedovati, da je pač “ samo ta pošiljka, da ni hrane za-vse ter da morajo imeti razumevanje. No, sčasoma hrane ni bilo več in ta pomembna naloga Rdečega križa je odpadla. Še naprej pa smo delili obleko, jo zbirali, tudi po tem, ko smo sedež iz Sebebo-rec prenesli v Martjance.« di. »Skorajda ni vasi, da je ne bi obiskal in predaval, kar jih je zanimalo. No, zadnja tri leta več ne predavam. Povsod je bilo veliko ljudi, na primer v Noršincih sem imel tudi do šestdeset ljudi.« — Eden od štirih zvezkov je namenjen krvodajalstvu. Ali imate dosti krvodajalcev iz vaše krajevne skupnosti? »Od 250 do 280 jih je, čeprav nam vseh ne priznavajo, ker jih vodijo kot darovalce v delovni organizaciji, kar pa se mi ne zdi prav, saj so vendar naši krajani. Jaz pa jih v svojem zvezku vseeno vodim in delimo jim tudi posebne značke in plakete. Zadnjo krvodajalsko akcijo smo imeli v decembru in takrat smo imeli devetnajst krvodajalcev.« — Pridobivali ste ljudi za delovanje v organizaciji Rdečega križa, jo tudi ustanovili, kdo ali kaj je vas spodbudilo za to delo, ki ga opravljate že več kot štirideset let? »Končal sem medicino, na žalost pa, Madžarskem— pa pustimo to. Videl sem, da ljudi to zanima, sam pa sem jim lahko marsikaj povedal. Tako sem vztrajal, saj me je delo pritegnilo.« — Kako bi ocenili prehojeno I ________________ V TURNIŠČU BODO ORGANIZIRALI SREČANJE OSTARELIH Teden Rdečega križa krajevne organizacije te humanitarne organizacije obogatijo z raznimi akcijami. V turmški, eni najaktivnejših v lendavski občini bodo v tem tednu organizirali srečanje starejših krajanov. Načrtovali so tudi očiščevalno akcijo, vendar pa sojo osnovnošolci opravili že marca Mladi člani Rdečega, križa pa so aktivni pri pobiranju članarine, saj imajo približno netsto članov organizacije. Tristo jih je zaposlenih v podjetju Planika in od tega jih ie do osemdeset krvodajalcev. Ljudje so pripravljeni dati kri, zagotovo na hi iih bilo še več, če bi bila kaka akcija pri njih, v Turnišču, je povedala predsednica krajevne organizacije Manja Režonja, saj bi se tako izognili dolgemu čakanii, na odvzemnih mestih tako v Lendavi kot v soboški bolnišnici J Vedno je tako, da nekaj aktivnih posameznikov vleče vso dejavnost in v Turmsču je šestnajst res delavnih, k. so tud, člani odbora. Delavni so tudi mladi član. Rdečega kr,za na osnovn, sol, težje pa pritegnejo k delu mladince Tako kot drugje, tud, pr, nj,h skrb,jo za ostarele, zb,rajo oblačila, ki jih hranijo v po sebm sob, ekipe se pripravljajo na tekmovanja v prvi pomoči in še je veliko drobnih del, ki jih morajo opravm. Da bi le lahko pritegnili več ljudi na preda vanja, k. jih orgamz.rajo, saj, kot je povedala predsednica, se jih udeležuje le’ peščica. Akuvrsti pa pričakujejo večji odziv ljudi na akcijah merjenja krvnega I tlaka, ki naj bi jih imeli še letos. J J "‘vb« humanost pot, svoje delo? »Naša organizacija je naredila dosti dobrega, veliko se je spremenilo, zato sem zadovoljen. Za svoje delo sem dobil tudi občinska in republiška priznanja — manjka mi le plaketa, ki jo podeljuje zvezni Rdeči križ. Prejel pa sem tudi red zaslug za narod s srebrnim vencem. Veliko mi pomenijo, prav tako hvaležnost lju- di.« — Imate kroniko organizacije, lahko rečemo da edinstveno. Ali vam je to v osebno veselje, zadovoljstvo, je to po vaše potreba vsake organizacije, in komu boste predali nedokončane zvezke? Je zadovoljstvo in tudi potreba za delo, spomin za rodove, ki pridejo. Zanamci bodo lahko prebrali o vsem od leta 1947. Zvezke sem pa res že mislil predati, vendar so me člani odbora skorajda prisilili, da delam še naprej, vodim krajevno organizacijo Rdečega križa. Ne vem, do kdaj, močno pa računam na sekretarko, ki je zelo delavna.« — Rdeči križ je mednarodna organizacija, s svojim rojstvom. Mislite, da bo v sodobnem času — Kako so ljudje živeli z Rdečim križem, ali so bila tudi obdobja premora v delovanju vaše organizacije? »Moram reči, da ne, bil je zagon in bili so aktivisti v vseh vaseh. Tudi sedaj imamo v Nem-čavcih, Noršincih, Sebeborcih, Andrejcih, Krncih in Martjancih ostala? »Rdeči križ je organizacija, ki se razvija, ni samo organizacija za delitev oblek, hrane. Vedno bolj se vključuje tudi v meddržavno politiko, posreduje na primer za zapornike in ima besedo v svetu.« Majda Horvat STRAN 5 MAJA 1990 kmetijska panorama Urejanje kmetijskih zemljišč Strokovnjaki že več let opozarjajo na slabšanje ravnovesja med porastom prebivalstva in pridelavo hrane, tako da velikim množicam ljudi v svetu grozi lakota. Hitro se približuje čas, ko bo porast prebivalstva prekoračil možnosti prehranjevanja zaradi pomanjkanja rodovitne zemlje, vode in energije. Zato se iščejo različni načini povečanja proizvodnje hrane, oz. preskrba s hrano, vodo in energijo. Hkrati se v Sloveniji in v drugih delih Jugoslavije zamočvirja-jo, pogozdujejo in na druge različne načine manjšajo kmetijske površine, ker se nekdanji jarki ne vzdržujejo, tekoče vode se ne vzdržujejo, kmetijske površine pa zapuščajo tako, da obraščajo v grmičevje in celo v gozdove. Poleg tega se še obstoječa kmetijska zemljišča premalo izkoriščajo. Zmanjšan je interes za pridelavo med kmetijskimi pridelovalci zaradi neusklajenosti cen reprodukcijskega materiala in kmetijskih pridelkov. Posledica je pomanjkanje hrane v Sloveniji ter vsakdanje povečevanje nakupa hrane iz drugih republik in tujine. Slovensko kmetijstvo se bo v naslednjem obdobju srečalo — in se je že — z nalogo, da na vedno manjšem kmetijskem prostoru z vedno manj ljudi pridela več hrane za vedno številnejše prebivalstvo. Poleg intenzivnejše obdelave obstoječih kmetijskih zemljišč so možni še drugi ukrepi, med njimi hidromelioracije, agromelioracije in izbložbe zemljišč. Hidromelioracije so optimali-zacija vodnega režima v tleh z vsemi možnimi ukrepi: zaščito zemljišč pred poplavami, osuševanjem zemljišč, namakanjem in podobno. Izvajajo se na obstoječih kmetijskih zemljiščih z namenom uravnovešenja vodno-zračnega režima v tleh, kjer se rezultati kažejo v povečavanju že možnega kmetijskega pridelka. Za te ukrepe bi lahko rekli, da predstavljajo eno vrsto naložbene intenzifikacije kmetijske proizvodnje. Pridelki se navadno povečujejo za 30—40%, imamo pa nekaj primerov, kjer so se pridelki zvišali za več kot 60%, Druga oblika hidromelioracijskih posegov je osuševanje zemljišč, ki so že bila kmetijska, toda zaradi nevzdrževanja nekdaj narejenih jarkov in prej redno vzdrževanih tekočih voda so se zamočvirila in niso več sposobna niti za ekstenzivno kmetijsko pridelavo. Učinkov hidromelioracijskih ukrepov na teh zemljiščih ni možno izraziti v odstotkih zato, ker se od nerodovitnih zemljišč pridobijo zemljišča, sposobna za V trgovini GEA lahko kupujete vso kmetijsko mehanizacijo vedno ceneje! TOKRAT VAM POSEBEJ PRIPOROČAMO NAKUP: Posebna ponudba: uvoženi pralni prašek iz Italije! 4 kg — 112 din 5 kg - 118 din 8 kg - 175 din GEA IN VI SKUPAJ O CILJA! intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Pri tej obliki hidromelioracij obstajajo določena napačna mnenja, kot so: 1. Z osuševanjem zamočvirjenih zemljišč se uničujejo naravna (znanstveno povedano avtohtona) močvirna zemljišča, ki so raj za že redko floro in favno. To drugo gotovo drži, tisto prvo, da so ta močvirja avtohtona, pa ne drži, ker so močvirja večinoma posledica slabega vzdrževanja jarkov in vodotokov, tako da odvečna voda ni mogla odtekati, temveč je namakala kmetijska zemljišča. Zaradi prevelike vlage je prihajalo do spreminjanja zemljišč, le-te so postajala čedalje bolj neprepustna, zraka je bilo v zemlji čedalje manj, rezultat pa so močno kisla zemljišča, na katerih rastejo »kisle trave«, ki so slaba hrana za domače živali. S hidromelioracijskimi in agromelioracijskimi ukrepi se takšna zemljišča usposobijo za intenzivno proizvodnjo, oziroma povrnejo v prvotno stanje s tem, da se še tista prvotna zemljišča izboljšajo. Strinjamo se, da je treba že redko floro in favno ohraniti, toda menimo, da se mora to narediti bolj organizirano, ne le s preprečevanjem melioracijskih posegov. Eden od načinov ohranitve rastlinskega in živalskega sveta je ustanovitev primernih rezervatov, ki se določajo z občinskim odlokom, toda istočasno se kmetom — lastnikom teh zemljišč — mora zagotoviti primerna eksistenca. Dokler se to ne uredi, imajo kmetje pravico do ureditve zemljišč, s katerimi se preživljajo. Končno, tudi družba mora razvijati tržno usmerjene kmete. 2. Rezultat hidromelioracijskih ukrepov je povečana možnost suše na teh zemljiščih ter znižanje podtalnice, kar tudi ne drži. — Znanstveno je dokazano, da s hidromelioracijskimi in agromelioracijskim ukrepi povečujemo vsebnost vode in zraka. Namreč, zemljišča s svojo različno sestavo imajo večjo ali manjšo kapaciteto za vodo in zrak. Kot zgled navajamo glej ali pa Predsetveniki že od 6.500,00 din naprej Silokombajni že od 15.900,00 din Cirkuiarke že od 3.760,00 din Plugi enobrazdni 3.410,00 din Plugi dvobrazdni 4.900,00 din Sadilci krompirja 10.450,00 din in ostala kmetijska mehanizacija. ŽELJO PRPROVIČ 42315 MURSKO SREDIŠČE M. Tita, tel.:042 843 232 Nov delovni čas: Od 7.00 do 15.00 in ob sobotah od 7. do 12. ure psevdoglej, ki imata poljsko kapaciteto za vodo in zrak — nič. Že z redno letno obdelavo se ta kapaciteta malo poveča, toda vs.i vemo, da moramo takšna zemljišča bolj obdelovati (moramo vložiti več truda), če hočemo doseči večjo vrednost. Zaradi ne-prepusnosti za vodo in zrak na površini voda zastaja, ko pa pride do sušnih obdobij, takšna zemljišča na površini pokajo. Zaradi tega se na takšnih zemljiščih bolj čutita povečana vlaga in suša kot na zemljiščih, ki so prepustna. Zaradi premajhne kapilar-nosti imajo peščena zemljišča tudi poljsko kapaciteto za vodo blizu nič. S hidromelioracijskimi in agromelioracijskih posegi se poljska kapaciteta za vodo in zrak bistveno poveča. Drenažna mreža ima funkcijo odvajanja odvečne vode ter znižanja podtalnice, toda samo za globino najgloblje položenega drena, tj. 1,30 m. Iz tega izhaja, da drenažna mreža ne odvaja tiste vode, za katero ima zemljišče poljsko kapaciteto, tako da ne more povzročiti suše. Kar pa se tiče znižanja nivoja podtalnice, je znanstveno dokazano, da se ta lahko zniža v povprečju za 1 m. Govorice, da se zaradi drenaže zniža nivo vode, so torej točne- do globine 1 m, oziroma največ do 1,30 m, in sicer le v vodnjakih, oddaljenih do 200 m od melioracijskega območja s položeno drenažno mrežo. Da se omogoči odvečni vodi čim hitrejše pronicanje s površine zemljišča do drenažne cevi se zemljišče mora podrahljati pravokotno na smer drenov, in sicer tako globoko, da delovno telo podrahljača seka gramozni filter, ki je na drenažni cevi. Namen podrahljanja ni le hitrejše pronicanje odvečne vode, temveč tudi, skupaj s kalcifikacijo (apnjenjem), izboljšanje sestave zemljišč, s tem pa regulacija vodno-zračnega režima v tleh, oziroma izboljšanje življenjskih razmer za koreninski sistem rastline. Zgoraj omenjena kalcifikacija (ap-njenje) zemljišč poleg izboljšanja sestave še zmanjšuje kislost, kar že predstavlja agromelioracijski ukrep. Znano je, da visokovodne kulture, kot so pšenica, koruza, sladkorna pesa, lucerna itd., dajejo na kislih zemljiščih nižje pridelke. Zato je na takšnih kislih tleh nujno potrebno izvesti ta ukrep, pa ne le pri izvedbi melioracij, temveč kot redni 4-letni ukrep. Naši severni sosedje v Avstriji to že izvajajo vrsto let tudi na nemeliorira-nih zemljiščih in ga imajo kot redni agrotehnični ukrep. Založenost naših zemljišč z osnovnimi hranilnimi snovmi, kijih rastlina potrebuje, je zelo nizka bodisi zaradi preslabega gnojenja bodisi zaradi tega, ker so psevdoglejna zemljišča po naravi slabo založena. Da bi se založenost izboljšala, je potrebno melioracijsko gnojenje s gnojili P—K visoke koncentracije. Na ta način se založenost izboljša in jo je treba vzdrževati, toda naši kmetje v večini primerov v prvem letu pridelave to gnojenje koristijo kot proizvodno, kar je zelo slabo. S tem se dosežena potrebna založenost zemljišč že v prvem letu po slabša. Pravilno ravnanje mora biti tako: poleg založnegLi gnojenja je potrebno še gnojenje kot reden agrotehnični ukrep. Večina zemljišč, ki jih melioriramo, so kisli travniki, ki jih je v melioracijskem postopku nujno potrebno spremeniti v kakovostne njivske deteljno-travne mešanice, oziroma kulturne travnike. Zato je potrebno še melioracijsko oranje teh kislih nekakovostnih travnikov. V okviru melioracij se izvedejo še infrastrukturni objekti, kot-so poljske poti in prepusti. Poljske poti se navadno izvajajo ob melioracijskih jarkih z 20 centimetrskimi ali pa že obstoječe poljske poti (že gramozane) dogramozijo z 10 cm gramoza. Na prehodih poljskih poti čez melioracijske jarke pa se naredijo cevni betonski prepusti različnih velikosti, ki so odvisne od potrebne pretočnosti jarkov. Zaradi vzdrževalnih del je dobro, če je ob melioracijskem jarku pot, če pa te ni je nujno potrebno v komasacijskem postopku ob jarku odmeriti vzdrževalni pas. Kakovost izvedenih melioracij je seveda odvisna od izvajalca del ter nadzora, toda še bolj odvisna je od časa izvedbe. Družbeno posestvo si čas izvajanja melioracijskih del lahko določi v najugodnejšem obdobju v letu, tj. poleti v zasebnem sektorju pa je ta čas zelo težko določiti. Razlog je heterogenost pridelave v zasebnem sektorju. Zato so na zasebnih zemljiščih melioracije navadno v jesensko-zimsko-spomladanskem času, kar je zelo neugodno. Namreč, kmet si ne more privoščiti enoletnega izpada pridelave. Komasacije ali zložbe zemljišč Po melioracijah na določenem kompleksu zemljišč so obvezne komasacije, in sicer iz več razlogov. Eden od glavnih je zelo drobna posestna sestava zemljišč (v občini M. Sobota približno 0,25 ha), kar onemogoča kmetijsko pridelavo s sodobnimi stroji. Drugi glavni vzrok je uničenje parcelnih mej pri izvedbi melioracij, ki jih je potrebno ponovno določiti. Tretji vzrok je ta, da izvedeni objekti pogosto sekajo posamezne parcele, kar pomeni, da bi bili po melioraciji posamezni lastniki oškodovani. Poleg vsega naštetega se po melioracijah lahko oblikujejo pravilne parcele, ker je za sodobno kmetijsko pridelavo zelo pomembno. Z zložbo zemljišč iz več v manj parcel se zmanjša število premikov strojev in povečajo prihranki pri pogonskem gorivu. Vsi našteti ukrepi povečujejo pridelavo in storilnost ljudi. V. oddelka za kmet, zemljišča: Karlo Mikolčič, dipl. inž. agr. IZKUŠNJE KMETOVALCEV Po vojni so Filipičevi iz Buč-kovec imeli še nekaj časa veliko posestvo, potem pa so jim vse, kar je bilo več kot 10 hektarjev obdelovalnih površin, vzeli. Sedanji gospodar Stanko Filipič zdaj obdeluje natanko toliko njivskih površin, zraven tega pa ima še nekaj dohodkov iz mešanega gozda, v katerem prevladujejo bukve in smreke. »Ta čas imamo v hlevu 5 krav in 7 govejih pitancev, v svinjaku pa 17 plemenskih svinj. Te nam dajo nekaj čez 200 odojkov, ki jih prodajamo kmetijski zadrugi Kmetovalec Ljutomer. Od nje prejemamo krmila. Zdaj se račun bolje izide, saj dobimo za kilogram odojka pet kilogramov krmil. Drugače je bilo v kriznem 1988. letu, ko je bilo treba oddati za kilogram krmil kilogram odojka.« Tako nam je povedal mlad gospodar, s katerim smo se srečali na dvorišču, ko je obrezoval domačo trto. Gre za manjši nasad, veliko večjega (33 arov) pa ima na Moravskem Vrhu, kjer je pred petimi leti zasadil čez tisoč trsov žlahtne trte, od te največ laškega rizlinga. Nasadil pa je tudi 100 trsov ruskega rizlinga, ki da je bolj odporen proti mrazu' in če bi kdaj bila slana, potem bi ta moral kljubovati. Tam Filipičevi grade lepo vinogradniško-kmeč-ko hišo. Stanko Filipič pa je kar zado- Z VIRUSOM HERPESA i OKUŽENIH 99 ŽIVALI Poostreni veterinarsko-sanitarni ukrepi in redna mesečni kontrola — Izločene vse okužene živali in uničenih 15 tiso I doz semena, pridobljenih po I. oktobru lani — Cena zrna? ozkih podjetniških interesov organizatorjev pitanja goved »Pri rednih rutinskih seroloških preiskavah na živino^ I sko-veterinarskem zavodu za Pomurje (v nadaljevanju Z . "J op. pis.), ki jih opravlja Veterinarska fakulteta v Ljubljani, s | ugotovili prisotnost protiteles za virus IBR/IPV, ki spada skupino virusov herpesa. Gre za nevarno kužno bolezen g° | da, ki se lahko prenaša tudi prek semena okuženih bikov- I prvi preiskavi, ko je bila odvzeta kri vsem živalim na vzr®ja J ču in osemenjevalnem središču pri ŽVZ, je bila ugotovU« okužba z virusom pri 99 živalih. Isti rezultat sta potrdila ve. rinarski inštitut v Zagrebu in ponovni pregled po treh tedntn,'■ se začne uradno sporočilo, ki ga takorekoč dobesedno P°vz I mamo. . * Na predlog Republiške veterinarske uprave so bile v okužene živali izločene, ker promet z njimi ni dovoljen, ra za zakol, uničeno pa je tudi vse seme, pridobljeno po I- °K bru lani — okoli 15 tisoč doz — da bi se tako preprečilo rn° bitno širjenje okužbe prek semena. Obenem so začeli preg vati vse živali v rejah »bikovskih mater«. Kot je splošno z no, je širjenje virusnih bolezni možno po večih poteh. Doka no je, da je možen prenos virusa po zraku tudi do razd J devetih kilometrov, zato je ta hip težko govoriti o neposr । nem vzroku za vnos bolezni. -J Poudariti je treba, da so odgovorni na ŽVZ že pred . I ostro nasprotovali vsakršnemu nekontroliranemu uvozu zl z območij, kjer so zdravstvene razmere glede te bolezni n®?of. ne, vendar so kljub temu zmagali ozki podjetniški interesi I ganizatorjev pitanja goved, ki so vhlevljali drugje kupljen® I vali celo v rejah molznic, pa tudi v rejah »bikovskih maR J Na ŽVZ so ob prvem sumu o tej bolezni zaprli vzrejah®®® osemenjevalno središče za ves promet, kar pomeni, da sO.P0je| vili distribucijo semena, bikov za naravni pripust in vhleMJ 1 bikcev za vzrejo. J »Od prvega dne po postavitvi suma o tej bolezni so V Ijavi ostri veterinarsko-sanitarni ukrepi, vse živali, pri kat®r fl3| štirikratno serološko kontrolo ni bila ugotovljena oinenj I bolezen, pa so pod redno mesečno kontrolo,« končujejo ur ■ no sporočilo o nevarni kužni bolezni goveda odgovorni s škega ŽVZ. Branko . P. S.: Medijsko obvladovanje tovrstnih pojavov ni ravno preprosto I gajalo se je namreč že pred mesecem ali več — kot ne bo preprosto Ol P va posledic (cena!) zmage ozkih podjetniških interesov. Mislimo sevC‘ . finančni vidik in na »velikega brata« v Ljubljani (Republiški konti I kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), ki — sodeč po zadnjih vesteh —. I pogledu do tukajšnjega območja ni kaj prida prijazen. S TURNIŠKEGA SEJMIŠČA PUJSKOV Za par 1.200 dinarjev Kje so tisti časi, ko seje na sejmišču v Turnišču trlo prodajalcev in pujskov?! Prejšnji četrtek je bila sicer ponudba pujskov kar velika (6? s)e^ našteli), a kaj, ko pa je bilo kupcev le nekaj. Prodajalci so za par pujsk?v’ ^i' od 15 do 22 kilogramov, hoteli iztržiti od 1.200 do 1.400 dinarjev, kar Je j|i ko manj kot pred dvema tednoma. Ker je cena pitanih prašičev nizka, s® hip ne izplača kupiti pujskov zaradi krmljenja in poznejše prodaje. Ce j ne bo spremenilo, potem bo usahnila reja plemenskih svinj in s tem »Prlu 0 nje« pujskov, kar lahko dolgoročno povzroči hude posledice. a ODOJKI SO SPET DONOSNI voljen tudi z dohodki od prodaje iz govejih hlevov. Letno proda 4 do 5 pitancev, krave-molznice pa dajo do 12 tisoč litrov mleka. Glede na to, da niso v vrhnji A kontroli, ampak Z kontroli (temu primerna kakovost živine) je tudi to uspeh. Naraščaja iz hleva pra Ka ■ STRAN --------------- VESTNIK, 10. MAJA^ IDurska Stanovanjska Zadruga murska sobota, zvezna 12 PRODAJA: • vrstne hiše do III. gradbene faze individualno stanovanjsko hišo v Murski Soboti stanovanjsko hišo in obrtno delavnico v Murski Soboti । s'anovanjsko hišo v sklepni gradbeni fazi v Sebeborcih "lormacije po telefonu 25-006 (dopoldne ali 24-750 popoldne m zvečer) V TRGOVINI SORGMANN v največji hali za starine in rabljene predmete na Štajerskem 14. DO 18. 5. 1990 Odprto od 8.30 do 18. me! GUDEC-AVSTRIJA °RPHEUMGASSE 18 Razprodaja omar kredenc naslanjačev. knjig... ... pohištva Splošno gradbeno podjetje Pomurje, p. o., Murska Sobota, Štefana Kovača 10 objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 2. 3. 4. 5. 6. 8. 9. 10. Buldožer TG 170 TAM 170 z nadgradnjo HIAB, I. 1980, karamboliran Premični kompresor, 6,6 m7min. Nakladalnik HATRA Prikolica za prevoz lesa Šasija ROMAN s kabino Reper za buldožer Kabina RABA Zaboj za prekucnik RABA, 10 m’, 2 kosa Osebno vozilo Z 101,1. 1985 Osebno vozilo R 4, 1. 1985, nekompletno izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena 100.000,00 din 160.000,00 din 50.000,00 din 35.000,00 din 30.000,00 din 30.000,00 din 24.000,00 din 15.000,00 din 15.000,00 din/kom 30.000,00 din 20.000,00 din V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek, ki ga je dolžan poravnati kupec. Javna dražba bo v petek, 18. 5. 1990, ob 16.00 v stojno-kovin-skih obratih na Bakovski ulici. Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo na dan dražbe med 13.00—16.00. Interesenti morajo uro pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Naravno zdravilišče Lendava, Partizanska 14, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo tovornega vozila TAM 2001, letnik 1974, reg. št. MS 650-83, nevozen, registriran do decembra 1990, po izklicni ceni 25.000,00 din. Javna dražba bo v četrtek, 17. 5. 1990, ob 9. uri na sedežu podjetja. Ogled vozila je možen uro pred začetkom javne dražbe. Interesenti morajo pred prodajo založiti varščino v višini 10% od izklicne cene pri blagajni podjetja. Nakup vozila je po načelu videno-kupljeno. Prometni davek v ceno ni vračunan in ga plača kupec. KMETIJSKA ZADRUGA LJUTOMER - KRIŽEVCI KRIŽEVCI pri Ljutomeru Po sklepu DS TOZDA Mursko polje objavljamo JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnm sredstev: 1 buldožer TG 170, — izklicna cena 1 TAM 60 z nadgradnjo — več rezervnih delov za kmetijske stroje in in in in ^eumgasse Gradec-Graz PEM°S ^NdAVa je L) prost Prosto dei"'"0 mcsto sekretarja Demosa Lendava, ovno mesto tajnice Demosa Lendava. P°goji: Pod । ulj • ^Hizaciiol^^o^obka izobrazba ekonomske, pravne ali or-?aje& smeri- j ' tri ene °d strank združenih v Demos Lendava več da ob psece. Pod 2 V ada slovenski in madžarski jezik. - >Cska izobrazba ekonomske ali upravno-admini-da je j. smeri, n Ve<- kot ?"'ca ene od strank združenih v Demos Lendava Je'ovno mese«- Se sk'ene za nedoločen čas s polnim delov- d^^Zd^ Par" 0(l obia„ 11 0 izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 (osmih) Kanm^ska v Vestniku na naslov Franc KOREN, S'datibod\69220 LENDAVA. dneh n<.° ° 'zbiri na delovno mesto obveščeni v 10 (de-P° Preteku razpisa. Strojno vam hitro in brez večjih razdiranj obnovimo izolacije stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij proti vlagi v zidovih. JOŽE HORVAT, zidarstvo-fasaderstvo, Filovci 110, 69222 BOGOJINA. Informacije tudi po telefonu: (069) 76 214 ali (069) 45 388. Na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, štev. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/88), Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Ur. list SRS, štev. 26/84) Pravilnika o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj v občini Lendava (Ur. objave št. 20/89) in sklepa odbora za solidarnost z dne 11. aprila 1990 objavljamo XIV. NATEČAJ za pridobitev solidarnostnih stanovanj v Lendavi Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, in sicer: 1. delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega 2. 3. 4. dela in delovnih skupnostih, občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, in sicer upokojenci, invalidi, borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani, delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom s.sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, umetniško ali drugo dejavnost, in delovni ljudje, ki združujejo delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo dejavnost, če izpolnjujejo 40.000,00 din 15.000,00 din Javna dražba bo v nedeljo, 27. 5., ob 10. uri na dvorišču PE KMETIJ-STVO-STORITVE V VERŽEJU. Nakup po načelu videno-kupljeno. Prometni davek plača kupec in ni vračunan v izklicno ceno. Na dražbi lahko sodelujejo vse zainteresirane pravne in fizične osebe. Varščino 10 % od izklicne cene plačajo potencialni kupci pred začetkom dražbe. Kupljena osnovna sredstva je treba plačati in prevzeti v 5 dneh po dražbi. GOSTIŠČE KRAMBERGER VABI Znano gostišče pri negovskem jezeru je spet odprto. Poleg gostinskih storitev so obiskovalcem na voljo muzej starin, mali živalski vrt, muzej umetnih ledvic, gostje _ sprejemajo tudi večje skupine — pa se lahko ukvarjajo tudi z ribolovom. a) splošne pogoje: — da upravičenec in osebe, ki z njim stalno stanujejo- (zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekonomski skupnosti), niso imetniki stanovanjske pravice ali so imetniki neprimernega stanovanja, — da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine Lendava, — da upravičenec oz. njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja, — da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oz. v stanovanjih, — da upravičenec oz. kateri od članov njegove družine ni lastnik počitniške hiše ali premoženja večje vrednosti (vrednost premoženja presega 20% vrednosti standardnega stanovanja), — da socialne razmere upravičenca oz. članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse oblike pomoči, — da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen, — da upravičenec sam oz. z družino, ki se je na lastno željo vselil v manj- ali neprimerno stanovanje, živi vtem stanovanju vsaj dve leti pred natečajem; b) posebne pogoje: — če stvarni mesečni dohodek na člana družine ne presega 50 % čistega OD na delavca v SR Sloveniji v letu 1989, — če stvarni mesečni dohodek samskega občana ne presega 65 % čistega OD na delavca v SR Sloveniji v letu 1989, — če stvarni mesečni dohodek pri mladih družinah ne presega 70 % čistega OD na delavca v SR Sloveniji v letu 1989, — če posebne razmere (npr. daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zavoljo delovne zmožnosti, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd.) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine, — če živi v neprimernem stanovanju. Vloga mora biti na obrazcu SPN-1 (8,40) in ji morajo biti priložena še naslednja potrdila: — potrdilo o stalnem bivališču in družinskih članih, — potrdilo o delovni dobi. — morebitna zdravniška potrdila o trajnih obolenjih prosilca ali članov njegove družine. Vloge z navedenimi potrdili je potrebno vložiti v sprejemni pisarni Skupščine občine Lendava ali na sedežu prejšnje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava do 31. maja 1990. Nepopolne vloge in vloge, prispele po tem datumu, ne bodo obravnavane. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni v 15 dneh po sprejemu prednostne liste. KOKOSI v ali se Izdeluje in prodaja ŠKROPILNICE težke od 3—4 kg in kokoši nesnice težke 2—2,5 kg dobite vsak dan »razen nedelje ’ prodajalni VERŽEJ telefon 87-083 87-087. Za ugoden nakup priporoča KMETIJSKA ZADRUGA LJU-TOMER-KRIŽEVCI KOKOSI 440 I z 12 ali 10 m delovne širine, primerne za vse vrste škropljenja (možnost vgraditve šob za škropljenje različnih kultur) • ŠKROPILNICA JE IZDELANA V CELOTI IZ UVOŽENIH MATERIALOV (.ČRPALKA RAU IN IZENAČEVALNI REGULATOR TER ŠOBE TEEJET RA7I I ONIH VELIKOSTI) ' SERVIS COLNARIČ LUKAVCI 47, pošta KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, tel.: (069) 87-590 Priporočamo se tudi s servisnimi storitvami za škropilno tehniko. BORIS KIDRIČ p. o. MARIBOR um 62000 Maribor, Laningraiaka 27, taMfon: (062) 302 321 MMax: (062) 303-990 taiax 3i-161 TVT MB YU Sarvis in prodaja razarvnih datov talaton: (062) 39-711 UGODEN NAKUP V ČASU POPUSTOV KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE - OLJNI KOTLI - GORILNIKI - SOLARNI BOJLERJI - BOJLERJI - TOPLOTNE ČRPALKE -OKENSKI KLIMATIZERJI SKUPAJ S TRGOVINO STRAN 7 STUDIO NIT MurPHVjEv ZAKON OSEBNE VARNOSTI CE OBSTAJA MOŽNOST, DA LAHKO GRE KAJ NAROBE, BO MVBOBE TUDI SLO. i=zavarovalnica triglav KERŽIVLIENIEPOTKEBUlEVABNOSr harmonija zdrave narave Pot do zdrave narave začenjamo z ekološkim letom 1990. Vanj vstopamo z novim znakom POMURKA. Vrsta naših izdelkov bo brez kemičnih dodatkov. V njih bomo ujeli del zdrave narave. Izdelki POMURKA Murska Sobota p. o., Bijedičeva 11, 69000 Murska Sobota • tel.: 069/22-440, telex: 35243, telefax: ^l^^ ŽIG. KI JAMCl ODSOTNOST KEMIČNEGA DODATKA KARO so brez polifosfatov. Odsotnost le-teh jamčimo z zelenim žigom- Izbirate labko med štirimi okusi kmečke domačnosti: šunko, svinjsko plečko, junetino in junečjim mozaikom. Danes se je menda ves svet zarotil zoper njega. Doma v kuhinji pred prazno mizo — Klara je pogostila goste vedno takrat, ko so že odhajali — sedi njegov brat Maksi. Oklepajoč z obema rokama ročaj pri dežniku, se Maksi z brado naslanja na sklenjeni roki, strmi izgubljeno predse in Klare, ki semu toži nad plenitvijo trgovin, očitno ne posluša. Ko zagleda svojega brata, se zgane in nadvse resno zapiči vanj svoj pogled. Po bratovem neprijaznem pogledu sodeč, Valentin takoj ve, da se je bratu zopet na neki način zameril in da ga bo ta oštet. . To ve tudi iz izkušenj, saj ga samotarski Maksi obišče vedno samo takrat, kadar je med njima kaj navzkriž. »Med štirimi očmi žetim spregovoriti s teboj« vstane Maksi od mize in še preden utegne Valentin kaj reči, odide pred njim v dnevno sobo. Čim Valentin zapre za seboj vrata, reče Maksi brez vsakršnega uvoda: »Kaj slišim! Bahaš se, da si preplezal most na Muri, ko vse mesto ve, da te je prepeljal za denar s čolnom čez neki mlinar. To bi bila vendar malenkost, če ne bi hodil po mestu s stegnjeno desnico in hajlal. Nemško zastavo si si obesi! na hišo. Sovražnikovim vojakom plačuješ brizgance. Se ti je zmešalo ali kaj? AH nimaš nobene časti? Ne poznaš nobenega samospoštovanja? Jud pa -Heit Hitler!-. Sram te bodi! Vsa judovska srenja se zgraža nad teboj. Nič manj Slovenci. Mama pa se itak v grobu obrača. AH nas nisi že takrat dovolj ranit, ko si vzet luteranko? Pokojna mama se je jokala noč in dan. Kot da že to ne bi bilo dovolj, si moral izdati tudi svoj rod in judovske postave. Moji nauki se te očitno niso prijeli. Še enkrat ti rečem. Vsak Jud, ki prestopi samo zato v drugo vero, da bi si reši! glavo, ni samo izdajalec in tepec, ampak si zasluži tudi božjo kazen.« »Lahko tebi, ki si samski. Kaj pa naj bi storil, ko imam družino. Razumi me! Če bi bit sam...« »Igorja in Kurta ti kljub temu ne bi bilo treba poluteraniti. Dovolj je bilo, da si prepustil Šarolto materi. Preden bi se jaz tako sramotil in poniževal, kot se ti, bi se raje pusti! ubiti. Na koncu ti niti koristilo ne bo. Za naciste si Jud in če se pustiš stokrat krstiti in če boš še tako glasno hajlal in stegoval desnico,« ga ošteva Maksi in od jeze srši z obrvmi. Ko se izkrega, porine dežnik pod pazduho in, da se izogne Klari, namesto skozi kuhinjo odide skozi prodajalno. »Kaj pa je že zopet hotel,« hlastne Klara, čim je Maksi umaknil svoje pete. »Da ti ni zopet drža! pridige?« »Kaj pa drugega. Vse mu gre na živce. Moje luteranstvo. Svastika, ki sem jo izobesil. Moje hajlanje in pozdravljanje s stegnjeno desnico. AH naj stopim na Glavni trg in vpijem Smrt fašizmu! in Dol s Hitlerjem!?« se vznemirja in si s tresočimi rokami nažge viržinko. »Ne jezi se! Zaradi Maksa in njegovih čudaških nazorov se ne izplača načenjati zdravja. Ko bo videi da imamo mi prav, se bo že unesel. Veliko bolj me moti Ivan. Otroka sta mi pravkar povedala, da ne bo prišel na kosilo, da v naši hiši nikdar več ne bo prestopi! praga. On se z Judi ne druži, je rekel. S prisilnim delom ti grozi, ker pozdravljaš nacistično. Igor, kar povej apušu, kaj vama je rekel Ivan!« »Reke! je, da si ti Jud in da te bodo Nemci vtaknili v luknjo.« »V kakšno luknjo,« hoče vedeti Kurti. »Pa še to je rekel, da pride Hitler v Murin, a da bodo z Judi še prej pometli. Judje so nečistniki, ki ne smejo med Nemce« »Zares lep nečak! Moj Bog, koliko dobrega sem storil temu fantu!« »Apuš, kdaj pa boš postal Arijec,« vpraša Kurti. »Kosilo bom morala kljub temu pripraviti. Sobotinovi povabila seveda niso odklonili, da se lahko zopet enkrat do sitega najejo. Pa še ta Irena povrh. Komunistke ne bi rada gostila. Samo škoduje nam lahko. Če kulturbundovci izvejo, da je bila pri nas, bomo imeli nevšečnosti. Zdaj je seveda prepozno. Ce jim odpovem, nas bodo goniti po zobeh. Svak pa tudi pride. Le glej, da ga zopet ne opija niš! V pijanosti kvasi, same neumnosti. Moj Bog, teh prevratnih dni ne bom nikoli pozabila, pa če bom živela sto let,« zavzdihne. Dan, ki se je tako slabo pričel, se je proti pričakovanju le srečno končat. Vsa iz sebe od radosti je zvečer prihitela h Glattsteino-vim Marta Grumvald z novico, da Nemci zapuščajo Murin in da bodo Prekmurje zasedli Madžari. Novica, da so Nemci prepustili Slovensko krajino Madžarom, se je razširita po mestu kot požar v viharju. Madžaroni so prilezli na dan kot deževniki po toplem dežju. Na hišah so zaplapolale madžarske trobojnice in po številu kmalu zasenčile nemško svastiko. Marsikdo, ki o njem človek niti sanja! ne bi, da zna madžarsko, je govoril samo še ta jezik in tako glasno, da se ga je slišalo čez pol mesta. Ob večerih so cigani v Stari kavarni igrali čardaše. Škrilec, zakrknjen madžaron, ki je po trianonski pogodbi pomotoma ostal v Murinu, pa je na mizi med vinskimi kozarci plesal čardaš in hripavo vpil: »Eljen a Horthy Miklos!« mpnn 33^3 3iv 'ps mnin mn1 »bi T • J V1» FRANK F. BUKVIC HANKVAR nonj? rnrn 'drd^ Hitterjanci in nemškutarji so zaradi novice najprej onemeti, potem pa stakniti glave in se posvetovali, kaj naj storijo, da odvrnejo pretečo nesrečo. Na hitrico so organizirali množico Goričancev, z njimi demonstrirali po murinskih ulicah, do onemoglosti rjuli in zahtevali, da se vrnejo Nemci. Šele ko so videli, da je njih vpitje naletelo na gluha ušesa, so drug za drugim potihnili in se povlekli kot.polži v svoje hišice. »Kaj bo pa zdaj,« vpraša Glattstein Ktaro. Klari se smejijo oči kot mladi nevesti. Preden se je izselila v Ameriko, je hodila v madžarske šole. Ko se je iz Amerike vrnila v domovino, se v novonastali državi dolgo časa ni mogla naučiti slovenskega pravopisa. Nemce je sicer cenila, toda bili so ji tujci, Madžarska pa je bila njena mladost in njeno srce. Pod Madžari je doživela svojo prvo ljubezen s huzarjem Pati-jem. V Ameriki, v Bethlehemu, je resda plesala tudi dunajski valček in pozneje chartston, toda kadar so cigani zaigrati čardaš, so ji noge kar same od sebe poskočite pod mizo, kri je hitreje zaplula po žilah, oči pa so ji zažarele v neskaljenem veselju. »Raduj se, Valentin! Madžari niso Nemci. Ne preganjajo Judov. Sam Horthy ima Judinjo za snaho. Po pravici povedano, sem se zate vse te dni bala, posebno še, odkar nam je Ivan obrni! hrbet. Svojega strahu sicer nisem pokazala, da te ne bi vznemirila, toda skrb zate mi je noč in dan kljuvalo srce. Oh, Valentin, dragec, odslej bom zopet mirno spala! Bog nas ima zares rad,« zavzdihne °PS me sreče in se ga ljubeče oklene. . »Jugoslovansko zastavo, ki sem jo bi! za vsak primer sK' podstrešju, bom prinesel. Kdo bi mislil, da nam bo tako kmaD la.« »Jugoslovansko zastavo?! Ne razumem te, dragec!« . »Ne razumeš? Zelo enostavno je. Moder kos bomo namesto njega prišiti zelenega, pa se bo jugoslovanska trob I prelevila v madžarsko,« se zasmeji in odhiti na podstrešje. »Ti jo boš prikrojila, jaz pa jo bom izobesil. In podstrešje zaklenil, da Šarolta ne bo mogla do zastave,« reče, ko se vrne stavo s podstrešja. Uro pozneje je na Glattsteinovi hiši zaplapolala madžarski stava in v lahkem vetriču pozdravljala -honvede-, ki so prev ‘ prišli od vzhoda v Murin. Glattstein po kratkem ugovarjanju popusti. $1 Kmetič mora biti zares siromašen. Na dvorišču je k? otrok, toda hiša je snažna in sadovnjak skrbno negovan. Sve" dekletce z dolgimi kitami dviga na vrtu vodo iz vodnjaka. . Divji pasji lajež privabi kmalu gospodarja na hišni preg- | stein mu razloži, zakaj sta se z Lončarjem oglasila pri njem- »Ako so vsi naši vojaki vajinega kova, potem se ne čem0 go vojskovati,« se posmehne kmetič in si jame ogledovati v°d.se Lončarju je zaradi kmetičeve opazke nerodno. Glattstein P & jame širokoustiti, kaj vse bi napravil, če bi bil pri edinici in ime žje v rokah. Za kuharja je. ki je peljal zajtrk na bojišče, ko Nemci povsem nepričakovano obkolili s tanki. AH naj bi z g01 streljal na sovražnika? . gP' Kmetič stopi v hišo in se vrne z obleko. Lončar si oble° knjič, ki mu je prav. _ »In zame? Ali zame nimate obleke?« Glattstein si hoče viržinko, ko se nejevoljen spomni, da je pusti! škatlico z viržink vojaški suknji na vozu. »Brez skrbi! Tudi za vas jo bom dobil. Sedita in si odP^MO pokaže kmetič na klop na podstenju, kamor se upira blag00 spomladansko sonce. »Mariča, prinesi gospodoma dezerterjema mošta," n hčerki, ki brž steče v priklet in jima prinese vrček jabolčnika- Kmetič odide v vas in se čez kakšne po! ure vrne z ne 1 štajersko obleko. » ji Glattstein se prične pogajati in zahteva za vola poteg obl tisoč dinarjev. Kmetič ima samo šeststo dinarjev. Glattstein m verjame in ne mara popustiti. Trdi, da je po poklicu mesar, ki je vol in kaj ne. Vola, ki ju je prignal na njegovo dvorišče, sta brati vredna tri tisočake za vsak rep, jugoslovanski denar Pa I ker je država propadla. »Zakaj pa se potem tako ženete za vsak dinar in se pn°0 1 če ni nič vreden,« mu da kmetič pod nos. Glattstein zniža ceno na devetsto dinarjev. »Vola nista moja. Zato mi ni treba ničesar plačati zanje- , gospodu podnaredniku pet stotakov, če že hoče, in konec!" 7 | Lončar, ki mu je Glattsteinovo pogajanje jelo presedati. Glattstein vzame denar in s pribarantano obleko odhiti na denj, da se preobleče. Tudi Lončar se preobleče. Srce mu pravi, da ne dela ga peče, pamet pa mu pravi, da trenutno ni drugega izhoda-tega, če obdrži jugoslovansko uniformo na sebi, se vojna ne D. sukala njim v prid. Samo Nemcem bo koristi! če ga ujamejo « pošljejo v vojno ujetništvo, kjer bo moral zanje garati in I njihovo zmago. Zato je bolje biti glatštejnsko previden in P°° na razvoj dogodkov. Doma, napo! svoboden, bo domovini stil, kot bi v vojnem ujetništvu. Domovina ga bo prej ati sle) P bovala. . . Ai) j (nadaljevanje prihod i STRAN 8 VESTNIK, 10. kulturna obzorja ZBOROVSKA perestrojka kulturni koledar pevcj (vsa'r°VStVOni Se nekaJ dogaja. Glasovi so vedno bolj ubrani, Pr' t. ,Mj SKUPIN Slov^°”a ?J,,m°čnem srečanju gledaliških skupin je Gornja hu;en'ie- Prišli zo.ris"e predstav, tokrat namlajših gledališčnikov iz vse ki J"’.logaške S? ^reč Stične, Ljubljane, Slovenskih Konjic, Mirne, dil d "pravil i a9.nc’ Radovljice, Kopra, Svečine in Pirana po izboru, ki sUri‘ S°uček' Znani igralec bo z Eko Voglenik tudi vo-ustv« ” ""kakšna delavnica za vse, ki se ukvarjajo z otroško Pleš -dnevno Ja ?os‘j°- ’s»0vC' °-s''eek vSje^anJe’ ki se je včeraj dopoldne začelo s predstavo inSr šole j0; a"n,u kulture, poteka pa tudi v prostorih glasbene in Va^ Canje ment' . erenčič, sta prvi dan sklenila večerni otroški živžav ^‘erin^’ dancs (v četrtek, 10. maja) pa bo sedmim predsta-n' Ogovor c * • z?dnja Pravljica za domačo nalogo, sledil sklepni recanja otroških gledaliških skupin. VEM OBJEKTIVU Konča se s prikazom vinorodne Štajerske kot središčem sveta, začne s holografskim posnetkom Bacchusa — boga vina. Deželna razstava avstrijske Štajerske o vinski kulturi ali kulturi vina v Gomilici (Gamlitz) je vsekakor celosten prikaz pridelovanja, prodaje, uživanja in odnosa do vina skozi stoletja in tisočletja. Ves čas se prepleta staro z novim, sodobnim. Tako nas že ob prihodu na razstavo uvajajo »dalijevsko« oblikovani nos, jezik in oko (pri vinu ocenjujemo vonj, barvo in okus) ter na platno reproducirani motivi, ki so jih zasnovala zveneča umetniška imena kot nalepke za vina družine Rothschild (Georges Braque, Leonor Fini in Pablo Picasso), med ogledom razstavljenega pa nas tu in tam presenetijo holo-grafski posnetki. Domiselna je tudi zvočna spremljava različnih prizorov (na primer delo v vinogradu, nalivanje vina in zven kozarcev, hrzanje konja, ki prevaža pijačo, itd.) Celotno predstavitev dopolnjuje tudi primerna halo-genska osvetlitev. Razstava je pripravljena v obnovljeni graščini družine Melc-her (Prikazan je tudi potek obnove), gradiva pa niso prispevali le avstrijski muzeji, arhivi in inštitucije, ampak tudi češki in slovenski (Kmetijski zavod, Pokrajinski muzej in Umetnostna galerija iz Maribora, Pokrajinski muzej Ptuj, Anton Repnik in Jože Tisnikar). Precej pomembnega in vrednega gradiva je prišlo tudi iz zasebnih zbirk. Avtorji so razstavo izoblikovali na: dveh osnovnih izhodiščih — grozdje in vino kot pomembna agrokultura in kultura vina kot del kulturne zgodovine. Ogled razstavljenega je pravzaprav sprehod skozi zgodovino vse od antike, srednjega veka do današnjih časov, ob tem seveda niso pozabili na razstavo in prodajo spominkov in izdelkov domače obrti, prav tako pa je bilo mogoče kupiti stroje in orodje, ki jih uporabljajo pri delu vinogradniki. Vsebino razstave sestavljajo posamezni tematski skloni- Vino in religija, Vino in kult, Vino v ljudski medicini, Vino in pravo, Vino in glasba — to je le nekaj zanimivih tem, vrhunec pa ie bogata razstava slikarskih in literarnih stvaritev, ki so povrne z vinom in vinogradništvom. _ Sprehod po razstavi nato nada IjC ete z ogledom stare vinske kleti, stiskalnic, PnP^^iu vinogradništvu in pri kletarjenju ter seveda končate v resnični vinski kleti z ogromnimi lesenim SONemaVjhe°nedeiež vinske kulture predstavlja zgodovina vino gradništva in pridelave vin v S venskih goricah Predvsem Lj tomersko-ormoskih gone in loSse tega bodisi ne zaveda- - Namesto nič kaj reprezentativne pritHčne ^“^otii v sm niim aj» 'ce arhitekta Novaka) in Partizanske ceste • tisti, -c yve| a|j se je naP Kan?nj" Part' Se vcdn0 tlakovano in spominja na nekdanje cas . ’ ^anjia. Tako je poleg ' c 1 S 6 "a Mad'ansko uli«b dela mesta ni imenoval drugače kot M a K»n . . C>KZarsl, neimenovani, trdijo, do je f. ob najdbi štela več kot tov. Domnevajo, da so skrinj in mračne osebe, ki so zbir"1!) za kosom pošiljale na trg. "C dragocenosti zadržale zast.o« ri se še o najmanj 16 srebrni gotinah. Podrobneje je opM",, biser zaklada, to je srebrn pflj okrašen s portretom cesarje "j sta mina in poprsji štirih njjj namestnikov. Pladenj je bil . štirimi leti celo naprodaj za 1«. lijonov dolarjev. Poznavalci f-jo, da gre za reprezentanci L znanje, ki naj bi ga omenjen sar podari! nekemu svojetnjS membnemu generalu ali liti province Panonije. Leta f Konstantin praznoval j" tj vladanja, to pa je tudi cas,j edinokrat imel štiri nart®' Arheologija in zgodovina sl" tančni vedi. na lutnjo Zidovski muzej Pred kratkim so na Dunaju odpli židovski muzej. Začasno mu je streho ponudila mestna sinagoga, kjer pa je bilo mogoče razstaviti le tretjino vseh predmetov stalne zbirke. V petih ali šestih letih bo muzej dobil svoje prostore. Večina predmetov je iz zasebne zbirke Maxa Bergerja, ki jih je odkupil mestni zgodovinski muzej in jih je že prej razstavil v svojih prostorih. Zbirko so še razširili z novimi pridobitvami, na primer s pregrinjalom za toro, ki je last pravnuka pesnika Huga von Hof-mannsthala. Po mnenju predsednika židovske skupnosti Paula Grossa ima dunajska zbirka med židovskimi muzeji v Avstriji, pa tudi med tistimi v Frankfurtu, Berlinu ali Amsterdamu, posebno vlogo. To je povezano z dolgo tradicijo židovske skupnosti na Dunaju in s posebnim položajem mesta kot najpomembnejšega prehodnega zbirališča za Žide, ki so se z Vzhoda selili na Zahod. Slika, ki prikazuje d®**! L njo in notami, je dolgo v®*!^ malo spremenjeno kopij0 ti ga dela baročnega slikarja . vaggia, ki je shranjeno v j grajskem Ermitažu. P° tem restavriranju in študij11 J pa so strokovnjaki Metrop01'( skega muzeja dokazali, da ?. j še en original. Do 22. »ponovno odkriti Caravagg% si ga je muzej sposodil it zaS zbirke) na ogled kot s* J majhne razstave. Še pet umetnikovih del s posvetu0 % viko, nekaterimi deli sodo^ •n zgodovinskimi glasben'1?.^ strumenti skuša osvetliti k® j| ozračje v Rimu in ob k0®^ stoletja. Slike, ki je shra"^ Leningradu in je zdaj tudi t i vljena v New Yorku, ni kot so doslej mislili, Čarat glavni pokrovitelj kardi®’^ Monte, ampak njegov sos® ji kiz Giustiniani. Prevzviš®" w Monte, ki je bil tudi meceK^ benikov, si je dal igralca na jii še enkrat naslikati v malo/" J, njeni obliki: brez sadja '® dodatnimi instrumenti in " -up Strokovnjaki so tudi kakšno besedilo je sodil° b ’ za lutnjo. Za posvetnega !"|ji kvenega naročnika so to bezenske pesmi. drobno v MURSKI SOBOTI v Kidričevi ulici 22 (v bližini gasilskega doma), prodaja in sprejema: — vse za otroka — športno opremo — a video — glasbila — izdelke iz usnja ODPRTO od 9. do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. TELEFON: 23 612 STRAN 10 VESTNIK, 10 za vsakogar nekaj fenu z dragim parfumom? Danes el Parfutn ze'° —o je parfum zelo draga s 'ar- ki se kupuje le ob posebnih Moinostih. Včasih ste v zadregi, na telesu se z njim odišaviti. 8 se boste lažje odločili, poglejte p0 fotografijo, na njej so nazor-o Pokazana mesta, kamor sodi Parfum. m žulji Novi čevlji ali prve ture ' "stavo nam obudijo otiščance 'n Povzročijo žulje. Znebim0 se jih takole: kurje oko čez "oj obložimo s strtim česnom a'i z mešanico čebule in v'°" skcS8 kisa. Prav tako dobra je s«ha sliva. Po nekaj dneh se mla koža odlušči. Žulje Pa obložimo z listi svinjske pese a' tepuha, zelo učinkovit je 'Ul'i trpotec: damo ga v čevlje j? 88 mesto, kjer so nas ožuli- V Združenih državah Amerike vsako leto 12.000 bolnikom presadijo organe. Transplantacije so večinoma uspešne le zato, ker bolnikom dajejo velike odmerke ciklosporina, ki preprečuje zavračanje tujka v telesu. Zdravilo pa ima tudi slabe učinke. Bolnik tvega, da zboli za rakom ali pa na srcu. Dogaja se tudi, da pri 70 odstotkih bolnikov, ki jim presadijo jetra, kljub jemanju ciklosporina organizem skuša od časa do časa zavreči presajeni organ. Zdaj pa je dr. Thomas Starzl z univerze v Pittsburghu, ki je prvi uporabil ciklosporin, preskusil novo zdravilo, tako imenovani FK-506, ki seje izkazalo za uspešnejše in veliko manj strupeno kot ciklosporin. Osem mesecev ca ie nreskušal na 100 bolnikih. Organe je zavrnilo šestkrat manj bolnikov, pa tudi stranski učinki so bili majhni, čeprav dolgoročne posledice še niso znane. Ameriška uprava za Bolj zdrava hrana Zelenjava, ki jo delovanje encimov naredi okusnejšo, mleko obogateno z bakterijami, ki znižujejo raven holesterola in varujejo pred rakom, hrana brez kemičnih konzervansov — to so trije izmed 35 raziskovalnih načrtov na področju prehrane, ki jih je Evropska skupnost vključila v svoj program. Pri teh načrtih bo sodelovalo 16 držav. Program imenujejo kmetijsko-in-dustrijsko raziskovanje v zvezi s hrano, njegov namen pa je povečati konkurenčnost evropske živilske industrije, pa tudi varnost in kakovost živil. Program bo spodbujal sodelovanje med industrijo in raziskovalnimi središči. Evropski svet je zanj namenil 37 milijard lir v treh letih. PALČEK POMIRJA Zakaj marsikateri otrok sesa palček do tedaj, ko začne hoditi v šolo, je zanimalo psihologe na frankfurtski univerzi. Razdražljivi otroci s tem sproščajo notranjo napetost. Otroci, ki dolgo vlečejo prst, so zazrti vase in zlahka se vzemirijo, zato se morajo tudi pomirjati. Psihologi svetujejo staršem, naj ugotovijo, zakaj se otrok napogosteje vznemirja. Previdni starši poskušajo otroku vzmenirjenost prihraniti. To velja za otroka, ki je že star šest let. Poskušajo naj mu pomagati, da se bo pomiril drugače, ne s sesanjem palčka. Zdaj je čas za „ setev trave Mešajo p, 'F Je odporno zoper mraz in tudi mlade klice dobro v|:Ca Trata .ni mraz- maja PoKa"jajo Prv> Usti 'n ,rava dobi ste-obpL0 Zen,liišč v* 'n ^os,a’ boste zdaj posejali travo na pripra-Ko- Ho zel«*; * scmenarnah prodajajo mešanice semena trav, ki tal pirate s n Pokrov, in tudi mešanice, ki vsebujejo seme cvetja. Pot 'n bloške1116 ,rave> morate upoštevati lego travnika, značilnosti ^bjenio nL3!?6®0 *n vzdrževanje. Za kvadratni meter travnika oh 40 gramov semena. 5 NAJ G|asbena , -■— 1' Tiaid S*V'Ca Rari^ ^,6^1 iiCa 5 nai 3e ua sporedu Radia Murska Sobota 8 o,l do 19 (g31' kHz) db petkih, v oddaji 21 232, H'as9vniCe __ 5 a $°bota -..^Pišnice — pošljite na naslov: Radio Mur-naj. ’ Ilova 29, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za USPEŠNEJŠE PRESADITVE hrano in zdravila (FDA) je raziskave novega zdravila sicer označila za »zelo zanimive«, dovoljenja za široko uporabo pa nekaj let prav gotovo še ne bo dala. Novo zdravilo preprečuje rast nekaterih belih krvnih telesc, pomembnih za obrambni, sistem organizma. Po Starzlovem mnenju pomeni FK-506 pravo revolucijo v presajanju »organov. Vrhu tega ga bodo morda lah- ko uporabili tudi za zdravljenje artritisa in drugih bolezni, ki jih povzroči čezmerno dejaven obrambni sistem. Japonska farmacevtska družba Fu-jisawa iz Osake je zdravilo izdelala iz vrste japonskih gob. Starzl je zanj prvič slišal na nekem strokovnem sestanku v Helsinkih. Drugi strokovnjaki so ga zavračali, ker je pri preskušanju na psih povzročilo prekomerno krvavitev in druge težave. Starzl pa je bil prepričan, da težave nastajajo le pri psih, zato je zdravilo preskusil še na vrsti drugih živali, od podgan do pavijanov. Izidi preskusov so bili spodbudni, zato je Starz zdravilo preskusil še na 26-letni bolnici, ki je bila v nevarnosti, da njen organizem zavrne že tretja presajena jetra. Po jemanju zdravila je popolnoma ozdravela. Kako pregnati mravlje? Pogosto boste blizu terase odkrili gnezda mravelj, od koder se te živalce odpravljajo na pohode. Mravlje v glavnem hodijo za sladkim sokom, ki ga izpuščajo listne uši, zato se z njimi najraje družijo. Za uničevanje lahko seveda uporabite kemična sredstva, vendar se jih lahko znebite tudi z enostavnim domislekom. Na mravljinjak poveznite prazen cvetlični lonec. Toplota bo marljive mravlje pripravila do tega, da bodo svoje skrivališče s kraljico in jajci preselile na novoodkriti prostor. Po določenem času boste lahko celoten »glavni štab« odstranili na miroljuben način. Priučena ljubezen Starši lahko negujejo in razvijajo veselje do glasbe pri svojem otroku. Iznajdljivejši sami naredijo prve inštrumente: na glavnik s svilenim papirjem otrok lahko trobi, elastika, napeta prek škatle za čevlje, je brenkalo, lonček in žlička sta boben, kastenjete pa naredimo iz lesenih žlic, ki jim odrežemo ročaje. Z vsem tem lahko otroci ropotajo in vse to spada h glasbeni vzgoji. Okrog šestega leta pa je na vrsti pravi inštrument. Strokovnjaki priporočajo kljunasto flauto, z njo se lahko otroci pripravljajo na vsa druga glasbila. UREJAMO STANOVANJE ŠTABI UMIVALNIK OBDAJTE Z LESOM Kopalnica bo kot nova, če boste stari umivalnik obdali z lesenim okvirjem, ki bo tudi toaletna mizica, podenj pa potisnili voziček za umazano perilo. 19-milimetrska plošča iveral okoli umivalnika je pritrjena s kovinskimi nosilci. Voziček pod umivalnikom je narejen iz dvajsetmilimetrskih plošč iveral. V eno od sten vozička morate narediti odprtine za dotok zraka. Na spodnjo ploskev vozička privij-te štiri kolesca. Kuhajte z nami Priprava hrane v naravi Pečenje živil na žaru je prastara veščina priprave hrane. Ta način je bil v rabi dolgo pred kuhanjem, pečenjem in dušenjem. V današnjem času je žar v sodobni obliki spet priljubljen. Drži se ga navdih romantike in prijeten občutek, da obvladamo veščino, ki pomeni začetek kuharske umetnosti. Preprost, a učinkovit žar si lahko naredimo sami iz nekaj opek in čvrste kovinske mreže, ki jo namestimo približno 20 cm nad kuriščem v zavetnem kotu domačega vrta. Kurimo z lesnim ogljem, ki ga belo zažarimo, najbolje s pomočjo smrekovih storžev. Peči začnemo, ko ni več videti plamena. Žareče oglje oddaja visoko temperaturo, ki takoj zakrkne površino mesnin in prepreči iztekanje sokov. Poleg priprav za pečenje, ki si jih zgradimo sami, je še mnogo prenosnih naprav, ki imajo to prednost, da jih po uporabi varno shranimo pred negativnimi vplivi vremena. Z njimi pa se lahko umaknemo iz naseljenih območij. V tem primeru smo dolžni poskrbeti za varnost pred požarom in onesnaževanjem kra-,, ja, kjer se zadržujemo. Velika plastenka vode je nujen sestavni del pripomoč- । kov. Kraj, kjer smo si privoščili oddih v naravi zapustimo, šele ko ugasne sleherna iskra ognja in ko smo pospravili vse vidne znake našega bivanja. In kaj lahko pripravimo na žaru? 1. KLOBASE: Surove klobase poparimo in jih ovlažene z vodo pečemo na enakomerno razgretem čaru, da postanejo krhke. Serviramo jih z ostro hrenovo omako takoj, vsakemu gostu sproti. 2. 'NABODALCA NA ŽARU: pripravimo meso narezano na manjše rezi- j ne (svinina, jetra, perutnina), vmes pa mesno slanino in drobne čebulice, rezine paprik, drobni paradižniki, gobe. Izgotovljena nabodalca pred peko rahlo popramo in opečemo z vseh strani. Ponudimo z ostrimi omakami. Nabodalca potresemo s soljo, ko so že pečena. 1 ODGOVOR: 10 SEKUND < IME IN PRIIMEK: Naslov: Odgovore pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, 69000 Murska Sobota. Kupon nalepite na dopisnico in pripišite 10 sekund. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, poslane do srede, 16. maja. Pozor, strup na travi! Ko gremo s psom na sprehod, pomislimo tudi na to, da prežijo nevarnosti tam, kjer jih najmanj pričakujemo. Vrtne trate, travniki in polja so v pomladnih dneh škto-pljeni s kemičnimi gnojili, pa tudi s sredstvi za rast in zaščito rastlin. Veliko teh gnojil je strupenih. Psa peljemo na sprehod na vrvici, da ne more prosto tekati po poškropljeni travi. Zaradi strupenega sredstva za zaščito rastlin se pojavi srbeč izpuščaj, dlaka izpade. KAKO SE POČUTIJO STOPALA? IZ STAREGA MODERNO Čipkaste manšete na rokavih vzboknjenega stopala. Če nas po dolgi hoji bolijo hrbet, ledja ali koleno, so morda vzrok stopala. Ploska noga ali preveč vbočeno stopalo sta napaki, zaradi katerih so posamezni sklepi preobremenjeni — od tod bolečine. Oglejmo si kdaj, kakšen odtis pušča na tleh naše stopalo. Z bosimi in mokrimi nogami se sprehodimo po betonskih tleh. Ce takih tal nimamo stopimo z mokrimi nogami na papirnat prtiček. Čim manj je odtis podoben normalnemu stopalu, tem bolj je verjetno, da imamo te težave. Gimnastika za stopala in hoja z bosimi nogami sta zdravilni za stopala. Potrebujemo navadno belo bombažno bluzo in 1,20 m bombažne čipke, široke 5,5 cm. Na rob manšete na rokavih prišijemo malce nabrano čipko. Manšete spnemo s starinskim gumbom. GOJENJE HG Figa (Ficus carica) raste samoniklo in kot kultura, ki jo gojijo ob našem Jadranskem morju. Toda z malce truda jo lahko gojimo tudi na celinskem območju z ostrejšim podnebjem. Sadeži fige so izredno dragoceno sadje. Da bi figa rodila, morajo miniti približno tri leta. Pozabiti ne smemo, da so sveži sadeži fig nekaj čisto drugega od suhih fig, s katerimi imamo najpogosteje opraviti v zimskih mesecih. Da bi gojili figo, je treba s plodnega stebla fige odrezati mladiko, jo narezati na primerno dolge reznice ter jih posaditi v lonec ali zabojček z mešanico zemlje in peska. Posodo hranite na okenski polici. Reznice se bodo kmalu zakoreninile. Pozimi mora biti figa dobro zaščitena pred mrazom. SESTAVIL MARKO NAPAST MESTO NA JUŽNI ANGLEŠKI OBALI VELIKO MESTO V VOLGINI DELTI PREHOD DNEVA V NOČ PRAOČE SEMITOV VELIKE KAČE, KI SVOJ PLEN ZADAVIJO NEUREJENOST TURŠKA LUKA OB ČRNEM MORJU SPOGLED- LJIVKA ZASTAREL IZRAZ ZA CENTER, SREDIŠČE JAPONSKI MOSTER LESOREZA TRČENJE, KARAMBOL STOLETJE RASTLINA Z NAZOBČA NIMI LISTI MEDMET FRANCOSKI PISATELJ PRIPADNIK IRCEV GRŠKI JUNAK PRED TROJO NEPRIJE- TEN VONJ TONA PREBIVALEC KAIRA VRSTA VIŠNJE DUH, DUŠA. ŽIVLJENJSKA SILA ANGLEŠKO IME ZA JEZERO ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO PESNIK ZLOBEC OKRASNI PTIČ OPOMBA STARO JAPONSKO MESTO RIMSKA 6 CITAT LJUDSKI IZRAZ ZA SMEŠNICO AVTOMOBILSKA OZNAKA CELJA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: geograf, Indiana, nosnost, eten, Al, kaver, m, O, kela, lafeta, Orinoko, gon, Eok, imam, NS, Julijci, aneroid. Maja 1990 STRAN 11 križemkražem po naših šolah utrip življenja REKA MURA PRIPOVEDUJE Nekega sončnega dne sem se odpravila k reki ribarit. Vrgla sem trnek in čakajoč na ribo zaspala ob bregu_ Prebudil me je pritajen krik. Ozrla sem se, vendar razen živali ni bilo žive duše. Junaško sem vprašala: »Kdo je?« Zopet sem zaslišala tisti pritajen glas: »Jaz sem, reka.« Pomela sem si oči, vendar nisem sanjala, reka je govorila. Nisem vedela, kako naj jo ogovorim, zato sem vprašala. »Aha, morda to. Torej. Bil je deževen dan, ko sem se v majhnem slapu, tam daleč v naših Alpah rodila. Povsod je bilo tako lepo, saj je bila pomlad. Rože so cvetele in drevje je zelenelo. Začela sem se sprehajati po prelepi pokrajini, čeprav v začetku nisem vedela, da bo ta pot moja struga vse življenje. Tako lepa sem bila, ponos vseh gora, marsikateri človek je v meni osvežil svoje premrle ude. Marsikateremu otroku sem bila najboljša pijača. Vsa ponosna sem hitela proti mestu. Tam je naenkrat izginilo ptičje petje. Izginil je tudi opojen vonj planik, marjetic... in šelestenje listja. Bila sem ujeta v svojem domu, zato sem pohitela naprej, da bi se rešila. Mojo pot pa je ustavila prva tovarna, ki je po železni cevi, po groznem žrelu, kakor zmaj ogenj, vame bljuvala smrdeč odpad. Žalostna, vendar v upanju, da se še lahko rešim, sem odhitela naprej. Vendar mi tudi sedaj ni bilo lahko, kajti druga, tretja in četrta tovarna so mi ustavljale pot. Sedaj vidite, sem takšna, kot sem. Nisem več tista lepa reka, ki je nekoč tako ponosno podarjala ribe ribičem, vodo žejnim in veselje mlinarjem. Sedaj se vsa osamljena, pusta in žalostna valim v daljavo, v pogubo. Zato pojdi domov deklič, saj že dolgo v meni ni več rib. Sama in pusta se sedaj valim v smrt.« Hotela sem jo še vprašati, ali ji lahko pomagam, vendar je utihnila in se zopet pogreznila v spanje. Neprijetni vonj mi je udaril v nos, zato sem se vrnila domov. Med potjo sem premišljevala, da tudi mi onesnažujemo naš potok, ki se prav tako izliva v reko. Tudi sama sem kriva njene smrti. Sklenila sem, da nikoli več ne bom odvrgla odpadka v naravo in s tem ogrozila tudi svoje življenje. LARA LENDVAJ 6. c, OŠ PUCONCI POMLADNO JUTRO Andreja je vsako jutro pogledovala skozi okno. Želela si je. da bi se narava dokončno spremenila v pravo pomlad. Na koledarju je bila že nekaj dni. Ko je danes vstala, je ni zbudila mama, pač pa prava pomlad. Pomela si je oči in jih potem takoj zaprla, saj so ji v oči posijali sončni žarki. Presenečana se je sklonila skozi okno. Res. nebo je bilo si-nje-modro in svetlikajoče se od pomladnega sonca. Vrhovi dreves so se bahali s svojimi lepimi cvetovi. Veje so dobile lepe zelene liste, s katerih so kapljale jutranje rosne kapljice. Na vejah so si ptički že gradili gnezda. Iz cvetov tulipanov, marjetic in drugih rož so čebele iskale med. Od daleč se je slišalo kikirikanje, tako da so tudi petelini začutili pomlad. Trava se je lesketala v svoji temno-zeleni barvi. Deklica se je spomnila, ko ji je mamica -govorila, da je pomlad veliko dekle, ki podari naravi mnogo lepih sprememb in ljudje se je veselijo, saj se že naveličajo vsakdanje sivine. Andreja si je že zamišljala rdeče češnje na velikih ljubkih drevesih in igranje s prijateljicami. Zasanjano je gledala lepoto narave v pomladi in si belila glavo s tem. kako se je mogla spremeniti v eni sa-noči. Tanja Bunderl, 6. a, OŠ Veržej (--OB 1. MAJU- Po vaseh kresovi bodo zagoreli, ob njih vesele pesmi bomo peli, pohiteli v zeleni bomo gaj, praznovali bomo 1. maj. Zastave že povsod visijo in visoki mlaji že stojijo, pomladno cvetje pa dehti, kraje naše nam krasi. KSENIJA RAŠČAN 5. a OŠ ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE P. S.: Zdaj je seveda vse to že mimo, a pesmice nismo mogli objaviti prej, ker je prispela v naše uredništvo po koncu redakcije. Podobno se večkrat zgodi tudi z drugimi prispevki, zato vas prosimo, da če se le da, nam jih pošiljajte kakšnih 10 dni pred izidom Vestnika. Hvala za razumevanje in veliko uspeha pri delu! xicwv. £4 Uda/ MV Mtur /UdjtU/} daUr /dd/J/fT /ITCt/ d/dd/ /fjčcd^a' MJIZT /UCtch/, šnu/ Uk ZAČNIMO ČISTITI, NEHAJMO ONESNAŽEVATI! Pod tem geslom so prekmurski lovci med 21. in 29. aprilom organizirali akcijo čiščenja okolja. Pomagali so jim delavci in šolarji. Ena izmed prvih akcij je bila v Bogojini, in sicer že 19. aprila. Popoldne ob 15. uri smo se učenci iz Bogojine zbrali pred šolo. Prišla sta dva lovca s traktorjem in prikolico. Odpeljali smo se proti gozdu. Ko smo prišli v gozd, smo začeli delati. Steklo smo metali v vrečo, železo in pločevino na prikolico, polivinil in papir pa na kup. Nabrali smo dve prikolici odpadkov, potem pa je začelo močno deževati. Zbežali smo pod majhno streho na strelišču. Lovci so nam prinesli kokte. Ko je nehalo deževati, so nekateri odšli domov, drugi pa smo ostali tam in še malo pogledali, če so kje še kakšni odpadki. Sonce je spet začelo greti. S traktorjem in prikolico smo se peljali domov. Med potjo smo se domislili, da bi zbirali po vasi še staro železo. Pri vsaki hiši smo se ustavili in spraševali, če ga imajo kaj. Dobili smo štiri prikolice neuporabnega železa. To smo zvozili na kup, ker bo od tam odpeljal tovornjak v Mursko Soboto. Akcijo smo končali zvečer ob 21h. Denar, ki ga bomo dobili, bomo uporabili za izlet. Akcija je uspela, saj smo očistili najbolj umazano odlagališče smeti v gozdu in tudi po vasi pobrali staro železo, da bo vsaj nekaj časa gozd čist. TANJA GUTMAN 6. a, OŠ BOGOJINA Bi ne bili veseli takšnih muck, če bi vas obiskale? Povabite jih, saj se vedo pogovarjati in plesati, da je kaj! To so namreč mucke iz plesne skupine OŠ v Bogojini. (Foto: Filip Matko). ENERGIJA Ob drugem naravoslovnem dnevu smo se pogovarjali o energiji. Odločili smo se, da si bomo ogledali šolsko kurilnico. Najprej nam je hišnik pokazal, kako uporaljamo plinasta in tekoča goriva. Štiri črpalke črpajo olje v gorilnik, kjer se mešata zrak in kurilno olje v šobi. Sproži se električna iskra in olje se vname. Gorilnik povleče iz rezervoarja po eni cevi olje, kar pa ga ne porabi, ga vrača po drugi cevi v rezervoar. Raztezna posoda pa varuje bojler pred eksplozijo. Cevi imajo termometre, ki kažejo temperaturo vode. Za vklop uporabljamo stikala. Ogledali smo si tudi cevi, po katerih nalije tovornjak iz INA Lendave kurilno olje. V rezervoar lahko napolnimo 3000 1 olja. Za kuhinjo pa potrebujemo tekoči plin. Na leto porabimo 20 jeklenk. Njihova vsebina tehta 700 kg plina. Naša peč porabi 35 1 olja na uro. Za kurjača moraš končati poklicno šolo in poseben seminar. Mario BELOVlC Sonja PEČNIK Damir VOJKOVIČ Denis LOVRENČIČ učenci 4. razreda OŠ ŠAFARSKO ora tališ ♦" najboljša ta hip Vselej priletijo pod domačo streho Bi bili veseli, če bi vam kdaj za spremembo pismo prinesel golob namesto poštarja? »Vznemirljivo,« boste rekli. Toda, če bi imeli takšnega goloba pismonošo, to ne bi bilo nič nemogočega. Golobi pismonoše se namreč nagonsko vračajo v domače gnezdo in včasih so bili pravi poštni poslanci, saj so jim ljudje zaupali prenos pomembnih sporočil. Danes pa . .. Na Moti blizu Ljutomera grulijo golobi pismonoše pri več go-lobnjakih. Enega ima tudi Ivan Krajnc, ki ga je za gojenje tekmovalnih golobov pismonoš navdušil njegov klubski prijatelj Boris Sovič. Slednji je že pred desetimi leti začel z rejo tovrstnih ptic v mariborskem klubu Com-pas, saj imajo Ljutomerčani svojega Letača šele dve leti. Kot sekcija gojiteljev golobov pismonoš Letač se je 12 članov iz okolice Ljutomera vključilo v tamkajšnje turistično društvo. Skupaj imajo skoraj 1000 golobov. 6 do 8 članov tekmuje z okoli 700 golobi na raznih tekmovanjih. Včasih spustijo za atrakcijo golobe tudi na kakšnih večjih prireditvah in slovesnostih. Njihovi tekmovalni uspehi so odlični. Poleg tega, da so najboljši v Sloveniji, so zelo uspešni tudi v jugoslovanskem merilu. Njihovi največji konkurenti so v mariborskem Compasu in ljubljanskem Selu. Ivan Krajnc ima več kot sto golobov in jim je povsem predan. Poleg tega, da skrbi za nov zarod, skrbno pripravlja hrano zanje, jih vsak dan trenira in vodi natančno evidenco o vsakem golobu posebej. To niso navadni golobi. Sploh pa ne tisti, ki so uspešni tudi na tekmovanjih. Njihove osebne izkaznice so obročki, ki jim jih nataknejo, ko so stari 5 do 7 dni, in jih imajo na nogah vse življenje. Pred vsakim tekmovanjem pa dobijo še enega gumijastega, ki predstavlja »tekmovalno številko«. Golobice zaneslivejše in hitrejše, golobi vzdržljivejši Tekmovalna sezona je poleti. Avgusta, ko odrasli golobi sklenejo tekmovanja, se začne trening za mlade, ki so se zvalili Golobi pismonoše preletijo vsako leto več kot 5 tisoč kilome*ro* spomladi. Sprva jih odpeljejo le nekaj kilometrov od doma, potem pa to razdaljo stopnjujejo. Letos jih bodo odpeljali kakih 200 km daleč. Tekmovalni golobi so stari od 1 do 5 let, običajno boljši tekmovalci so starejši. Na- KRAJEVNA SKUPNOST POLANA Nič več močvirja? V krajevni skupnosti Polana, ki združuje interese Velike in Male Polane ter Brezovice, so sicer v lanskem letu veliko naredili, vendar bi bili rezultati lahko večji, ko denarja ne bi drobili, ampak ga združevali in s skupnimi močmi izpeljali zdaj to, pozneje drugo naložbo. Morda se bodo za skupno zbiranje in trošenje denarja odločili ob prihodnjem referendumu. In kaj so počeli v lanskem letu? V Veliki Polani so zgradili velik vaško-gasilski dom, ki ga nameravajo povsem dokončati v letošnjem letu. V Mali Polani (zaselek Mačkovci) so uredili dve avtobusni postajališči, okolico kapele in asfaltirali 400 kvadratnih metrov obsegajočo cesto. V tej vasi (zaselek Bukovje) pa so naredili še 2.500 kvadratnih metrov fine asfaltne prevleke, gasilci pa so pridobili sobo in garažo ter sireno. Mirovali niso tudi v Brezovici: prekrili so streho vaško-gasilskega doma in izkopali nekaj požarnovarnostnih vodnjakov. V preteklem letu štejejo med pridobitve še uvedbo delavske avtobusne proge vse do zaselka Mačkovci in redne avtobusne proge od Lendave skozi Veliko Polano, Žižke, Crenšov-ce in proti Murski Soboti ter seveda v obratno smer. V letu 1990 bodo v Veliki Polani, kot že rečeno, dokončali dela pri va-ško-gasilskem domu, pred stanovanjskim blokom bodo uredili veliko parkirišče, naredili bodo pločnik od zadružnega doma do osnovne šole in asfaltirali pešpot ob pokopališču. V Mali Polani (zaselek Mačkovci) bodo končno uredili porušen most čez potok Črnec in položili nekaj sto kvadratnih metrov fine asfaltne prevleke. V drugem delu vasi (Bukovje) bodo urejali vaško pokopališče, v Brezovici pa bodo fino asfaltno prevleko položili po vseh vaških cestah. Sicer pa bo velika pridobitev tudi modernizacija ceste med Malo Polano in Kapco. Gre za občinsko kategorizirano cesto, za katero pa bodo verjetno tudi sami morali kaj primakniti, čeprav je res, da v vseh treh vaseh kaj prida denarja ne bo ostalo (ali pa ga bo celo zmanjkalo), če bodo izpeljali vse naložbene načrte. Glede na to, da je Polana »svet v močvirju«, je razumljivo, da imajo težave z odpadnimi vodami. Najhujše je v središču Velike Polane. Rešitev bi bila kanalizacija, o kateri sicer vedno bolj na glas razmišljajo, vendar je za zdaj nedosegljiva. V odprti jarek v središču vasi bodo skušali v tem letu položiti vsaj 100 metrov betonskih cevi in tako to rakavo rano vsaj nekoliko zaceliti. S. Sobočan Ivan ima najhitrejšo, najboljšo in sploh naj naj golobico in na svojo ljubljenko, ki nima para daleč naokoli, je zelo ponosen. Foto: Nataša Juhnov pori, ki jih pri letu doživljajo golobi, nikakor niso zanemarljivi. Na eni 500 km dolgi progi, ki jo preletijo v dobrih petih urah, izgubi posamezna ptica od 5 do 10 dekagramov teže. To morajo potem s hrano nadomestiti, vendar previdno. Po tekmovanju dobijo oves in ječmen, potem sojo in pšenico, pred tekmovanjem pa koruzo ter semena konoplje in sirke za poživitev. Sicer P krmljenje skrivnost vsake JI lobarja, saj se v tem skriva P vica uspeha golobov.. u Ivan in njegovi prijatelji i rajo golobe po nemškem mu, ki temelji na hrani- 4^ njem se ptice izčrpajo m P ; nejo lačne. Ker vedo, da žvižganjem kličejo jest, se । b. ko zaslišijo žvižg, vrnejo v e $ njak. Člani ljutomerskega ® vsako leto prevozijo Utih® lometrov, da lahko njih0 bljenci »premerijo« okoli in več kilometrov p° pj. Najdlje so doslej prileteli i . mitrovgrada (650 km zracn je), za pot pa so porabili o°M 10 ur. Na vsaki poti se jm tudi izgubi, pri tem pa je . odvisno od vremena. Lani -prvomajskimi prazniki se J , hova jata zmanjšala kar stotkov. Ivan pravi, da n movanjem z domačega dv nestrpno gleda v nebo m svoje »varovance«. Vsakeg zna že v zraku, čeprav Je . golobnjaku. »Golobi so w vselej hitrejši od voznika, je peljal na štart,« se s(jo Ivan in doda: »Letijo s n okoli 90 kilometrov na uro, dar, če je golob še tako hi se usede na domačo stre mesto v golobnjak, mu to koristi.« Lidijah Plastenjak za rože in zelenjavo Vrtnar Ivan Adamič iz Strehovec je konec lanskega leta na svojem ^"^llr postavil velik plastenjak. Čez zimo in poletje goji v njem razno zelenjavo l» J ce. Zelenjavo prodaja restavracijam. Ivan Adamič je sicer zaposlen v M toplicah kot vrtnar, za to mu gojenje zelenjave ne dela težav. Plastenjak I p, 30 x 8 metrov, segreva pa se s soncem. Naložba je stala okoli 100 tisoč d^^j^ Mercator- Univerza! Lend^ MERCATOR UNIVERZAL LENDAVA v sodelova^ s tovarno COLOR iz MEDVOD obvešča stranke, da se je začela velika akcijska pi"01^ vseh vrst barv in lakov Colorja v prodajalni OPREMA v LENDAVI. Cene smo znižali od 30 do 40 odstotkov- Obiščite nas in zadovoljni boste. STRAN 12 VESTNIK, 10. MAJA ^P življenja DOLINA SE PREBUJA Vas pod obronki goric, streljaj od Lendave, je dolga leta živela v agoniji. Kako tudi ne bi, saj je Postala znana že leta 1942, ko so M madžarsko-jugoslovanski meji začeli vrtati prvo vrtino nafte v Prekmurju. Takoj po vojni so postavili prvo parno destilarno naf-to. iz katere so pridobivali ben-oin, svetilno olje in petrolej. Do-lina je bila tiste čase povezana s Petišovci z ozkotirno železnico, nvi plin, ki so ga dobili iz vrtine, porabili za pogon vrtalnih strojev, kasneje pa tudi za kurja-vo v gospodinjstvih. , Potem, nekaj let po vojni, pa jevse zamrlo. Središče naftne industrije se je preselilo v Petišov-vrtanja je bilo vedno manj, iJttdje so se vrnili na njive in v vi-?°grade. Konec je bilo sanj o ve-“kem napredku vasi. Šele v šest-desetih letih se je spet začelo Premikati. Ljudje so ugotovili, . bodo le sami, s svojim delom ln Sodstvi, lahko hitreje razvili vas. Zgradili so vrtec, asfaltirali yaške ceste. Vedno več mladih se Je vračalo v svojo vas in tu gradi-o nove stanovanjske hiše. Dobili so samopostrežno trgovino, pred Dolina, nekoč znana vas, se ponovno prebuja. Med starimi domovi rastejo nove hiše, mladi se vračajo. Skoraj 20 let je bila vas dokaj zapuščena. Ko so dobili asfaltno cesto, trgovino in vrtec, pa je postalo življenje spet boljše. Letos se pripravljajo na dograditev gasilsko-vaškega doma, tudi telefoni bodo zabrneli. Ulice ne bodo več samevale. J. D. nedavnim pa tudi možnost za zgraditev vodovodnega omrežja, saj teče tod glavni vod, ki naj bi oskrbel z vodo vse vasi od Lendave do Pince-Marofa. Tudi mladi so prijeli za delo in poživili kulturno življenje v vasi. Posebej so se izkazali na lanski vinski trgatvi, na kateri so prikazali proces izdelave domačega platna, kot so to delali nekoč. Ta čas pa se pripravljajo na dograditev vaško-gasilskega doma, v katerem naj bi dobili mesto gasilci in njihova oprema. Jani D. KIKinHHBf ZA OGREVANJE SANITARNE VODE IN PROSTOROV. ODVZEMA TOPLOTO IZ ZRAKA, To ni hiša iz pravljice ali tirolski hotel. Ta »hiška« stoji v Črešnjevcih. Sicer pa ste o njej gotovo že veliko slišali, če ne sedaj, ko je obnovljena, pa prej, ko je še razpadala. V tem srednjeročnem obdobju so končno uredili tudi vilo Holt, izvajalec del je bilo SGP Pomurje, v njej pa je šest stanovanj, prostori krajevne skupnosti in velika dvorana, ki naj bi jo financirala nekdanja Občinska skupnost Gornja Radgona. Slednja je nekaj denarja lahko prispevala, ostali delež pa je še danes neznanka. Neznan je tudi upravljalec dvorane. Tako imamo spet lep prostor za prireditve, ki pa je skoraj neizkoriščen. Krajevna skupnost predlaga, da bi se lastništvo preneslo nanjo — seveda brez plačila! In če pomislimo, kaj vse bi lahko bilo v tej vili? bbp, foto: nj JO ODDAJA VODI IN VAM TAKO PODARJA 2/3 ELEKTRIČNE ENERGIJE. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. INFORMACIJE: GORENJE SERVIS, PARTIZANSKA 12, TITOVO VELENJE TEL.: (063) 856-796 ’ Progresivni finančni sistem 1 Kinitrade^ * * progresivni nnancm sistem i TO NALOŽBA 600,00 din DOBITKA // % ^Sl /p, "!300i^ ■Dr^lr, ^e) O/? Gok 0 'p^na a — jt 625.000,00 din član 1. 2ajedn<čki utvrduju daje , Ugovora uključenje u distribuciju KOMERCIJALNOG LANGA. it*aoe- se član 2- ■ es7/' Po,P'sni °d\ezu,e da is organizirati i osiguravati neprekinutu distribuciju KOMERCIJALNOG LANCA na taj način , ■ aturn 7a‘' dosiIQdna° ' Sv:m budučim sudioniclma koji se uključe u KOMERCIJALNI LANAC uredno dostaviti kompletno . 0 bratiti rea!!2acP,|dfiavanie pravila KOMERCIJALNOG LANCA od Strane svih sudionika. Q '1U Ov°9 u9ovora. a izvještaj o konačnoj realizaciji dostaviti trečem potpisniku. Član 3. \ । l9o’,"5'a ^'^enju u komcčlanu 2' ovo9 Ugovora, sačinjava slijedeče: \ ' ho? Vc'a nat^estu dfugcq 7 ;ALNI LANAC. pet puta po tri primjerka. svi ovjereni i potpisani od Strane “UNITRADE'-t \ ' Dos a"'5'3 nov*03 br° 5 S0,Ra novih Ugovora, i praznim rubrikama za novog trečeg potpisnika. Ugovor sadrži t \ ’ k0v^na nove,„a uPutmca -a .. \' a s naije |.a uP’atnica "a ' d'n S up,sanim podacima primaoca ■ osobe na vrhu distribucijske Ijestvice. pet kom.. \ra«unfC1l|a|ni |anom mark-„~ " ' d,n s uP'sanim podacima i žiro-računom ‘UNlTRAOE"-a, pet kom., \ UN'TRAr>EUc'lskl tekst"nl:jPJSariOm adresom 'UNITRADE--a. pet kom.. \ LJ'- '8 izdan • e kcm.. \ "a 0,0 'rede9 P0,Pisnika ovog Ugovora, u iznosu od 200,- din. za uslugu posredovanja. -...... V^v. 5?®«e h- fizičke osobe s adresom *■"' u eaa,'^nll) 042/816 886 LaNac a L Bfl. 042/815 403 Sl°čs e'anu 2 °',°9 U1 o sudio mogu postati svp': „esomstatnogboravištauSFRJugosi '‘”'Qnik s,*ece pr^lrna ^azu^spian™ da Se svak' puI sma,ra novim sudionikom. !5'atj®® ul«iuae°na^dbuc isk' 2°°' din osobl ka,a ga ukliuCuie u osobi na vrhu distribucijske aoiJ-zr>or»r- On: Srečo imaš, da seje vse skupaj končalo tako hitro, KOZOROG tahho kaj hitro znašel v nevarnosti, da bi se ti čustva v oS pomešala s tvojim poslovnim življenjem. Toda vseeno grenak priokus... _ I Ona: Spraševali te bodo za konkreten nasvet, na svojo običajno plahost in se poskušaj uveljaviti- '.LnZl*1 sicer ne bo šlo ravno najbolje, vendar pa se ti bo v kratk ,I lo nekaj prav lepega ... „3 0®^ , On: Naključen obisk ti bo skvaril prijetne načrte, zato । VODNAR nove, v tem trenutku še povsem neslutene perspektive- .j ir ne obotavljaj, temveč zagrabi ponujeno priložnost, ki s , I ne bo več ponovila. 'lo^? tl Ona: Pred očmi imaš en sam cilj, zato pa ne vidiš ki se ti kar ponujajo. S silovitim rezom boš prekinila tre,.^ H1' zo, ki ti greni življenje, zato pa se boš posvetila tudi lep ® jetnejšim stvarem. uvnše /S On: Prebroditi boš moral določene težave, ki ti frOO bra spremenijo tvoje poslovne načrte. Poslovni partner । 8 lagal konkretno ponudbo, ti pa se boš vse preveč obota J , pohiti! STRAN 16 VESTNIK, 10. MpS F'LMOV v KINU PARK ”^RSKA SOBOTA otl 10. do 17. BRtlcTiVn Jr8' 'n 20' uri akc' rdm n ,^eesuperstar. SE LEF%aimr'8' uri akc' nim BRU-LEE SUPERSTAR. DlANAajajONp°e “ri amer film ,N‘ KRlŽAR^rK ~ POSLEDNJI Sna filma) P0H0D (izredna dol-J|MruEmMSvrELBLRG s TRET-film INDUni!7,45' 'n 20- uri amer. SLEDN^NA JONES, HI. del PO-^AR0VN|Kflv -un domača risanka najbo igv klobuk. NEZAGRŽnfM0RJI PRIZNA-Ga FILMRaEBSKE S°LE RISANE-Macija mojstrska ANI-SUbTILNa 7^?V,TA GLASBA, N°STza - PRILOŽ- 13 m ■ NAJMLAJŠE! Ulil INDLANa17]^5' ‘n 20' uri amer-SLEDNy ANA JONES, III. del PO-, 'S maia^ ?ARSKI POHOD. INDIAna iAm? 20' ur' amer- Tdm SLEDNJIAk^NES7 "L del PO-'L maA^KSKI POHOD. '8- in 20. uri amer. , Nismo 8amba. E16SlGAOGLEOJTE!B'LI NANJ “ u,i glasb,. ^NJanV^LIN! zgodba o za-K0piC0MHoe°JCICAH NUDI l 7 maja ob ^?STI ZA ZAPLET! Kni VELlK|hf>isF? 2°' Uri amer' Vm^ŠAIOVCl' ob 20 LJE.amerišl' 'ZGUBLJENI FAN-’ vanturistična komedi- Sk»^o HRIB SMRTI’ ameri-kE’ an’^ška'av‘Zn ® 25 da Pr2damn-'I on, aVToml76- m-Sf akv ATIK’ žensl darovali vence in šopke ter ga pospremili na njegovi Poseb zadnji poti. cinsk n° za"va'.° izrekamo družinama Zrim in Škraban. medi-g-žun^v °Sebju 'nternega oddelka bolnišnice v Rakičanu, Pmku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Zahvar ■ govorniku za besede slovesa. Uujemo se tudi sodelavcem iz Panonije, tovarne Mura in VVO Beltinci. Vsem še enkrat iskrena hvala! Dom je prazen, dom je tih, ZAHVALA tebe, draga mama ni, V 75. letu starosti nas je zapustila da bi skupaj še bili. draga mama, tašča, babica in prababica Helena Car iz Poznanovec Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki so nam pomagali med njeno boleznijo in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovane vence, cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Mačkovci, sodelavcem iz SGP Pomurje, Dekorja in Avtobusnega prometa M. Sobota. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sinovi in hčerka z družinami Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 26. aprila je minilo žalostno leto, ko nas je po krajši bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Anton Dervarič iz Krašč 30 Žalujoči: VSI NJEGOVI Če bi solza mrtvega zbudila, tebe, draga mama, ne bi črna zemlja krila ... ZAHVALA V 82. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra Irma Kuzma roj. Berglez iz Puževec čern^tg0 Se zabvabuJemo sorodnikom, sosedom in znan-dBrovaK"1’ k- steJ°P°sPremili na njeni zadnji poti, ji 1 vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam iz- Zahvaii,,- rekli sožalje. Cern za j0 Se duhovniku za pogrebni obred, pev-°opete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni najdražji Še nosimo v sebi tvoje lepo lice, tvoj vroči nasmeh nam v vetru trepeta, dotika se nas ko peruti ptice, v višinah zopet .v soncu se igra. In vendar to je le privid resnice, ki si nad tvojim grobom lesketa. V SPOMIN dni bridt.^0Je^ je spomin na 13. maj, ko bo minilo leto mno e žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je 8° prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče is , Bela Šiftar iz M. Sobote ^vala vsem, ki se ga še spominjate! Gl°boko s । • , valujoči: žena Irma, sinova Dušan in Belek Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni, mir mi zaželite. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Anton Černi |s^ iz Renkovec botriniahVa’jU'iemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-en>, ki so d'"1 sos.e TOZr, ’ PQ.vkarn za odpete žalostinke, DE Mura in Len-IsV ^eltin >U ■ an'ka iz Turnišča TOZD-u Rašice Beltinka iz bol ena zahvl."1 govormku Ferčaku za besede slovesa. v RaL^xa tud> bolniškemu osebju internega oddelka a k VečneJ, anu’ ?as'lcetn za P'sk siren in spremstvo pokoj-u Počitku. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za lepe tolažilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! iti m’ 'n Vesno ^ar'la> sin Avguštin t. ženo Marijo, s hčerkama taip ar’nko ’ r'" Stefan z ženo Barbaro, s hčerkama Danielo Martin. • » Marija z možem Marjanom, s hčerkami Na-,n Marjano, brata Ivan in Ludvik ter sestra Ma- rička z družinami Vsem, ki se ga še spominjate in se ustavljate pri njegovem grobu, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 16. marca je minilo sedem let, odkar nas je zapustil naš oče in dedek Koloman Cigiit iz Noršinec 29. aprila je minilo pet let, odkar nas je zapustila naša mama in stara mama Jolanka Cigiit iz Noršinec Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun grob. SINOVA Z DRUŽINAMA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po krajši in težki bolezni nas je v 88. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Štefan Viner iz Martinja 42 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje. Posebna hvala g. župniku Camplinu in pevcem za žalostinke. Vsem — iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil dragi oče in stari oče Franc Vereš iz Bakovec Panonska ul. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter v najtežjih trenutkih slovesa sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS. Lepa zahvala tudi kolektivom IMP Blisk, Veletrgovine Potrošnik, GEP Kartonaža, ZS Triglav, kolektivu samopostrežnice Schoping OGZ M. Sobota, GD Bakovci, organizaciji rokometnih sodnikov M. Sobota in tov. Marušiču za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Si mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce. Nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne! ZAHVALA V 81. letu nas je tragično, v prometni nesreči, za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Vilma Kutoš iz Sebeborec Ob boleči, nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih ter vsem prijateljem in znancem, ki so našo drago pokojnico pospremili na njeni poslednji poti, ji darovali prelepe vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. Balažiču za tolažilne besede in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS Marti za poslovilne besede in gasilcem za pomoč pri pogrebni svečanosti. Vsem še enkrat — najprisrčnejša zahvala! Sebeborci, 25. aprila 1990 ŽALUJOČI: VSI NJENI Povej nam, mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani. K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo. ZAHVALA V 48. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Štefan Babojevič iz Neradnovec Odšel si brez slovesa, vendar v naših srcih še živiš in boš živel. Povsod sta praznina in bolečina, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna hvala g. duhovniku Camplinu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba in darovali vence. Žalujoči: žena Emilija, sin Štefan, hčerka Anica z, možem Albinom in vnuk Dejan ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Frančiške Kerčmar-Fane iz Križevec v Prekmurju 210 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke cvetja, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Ivani Kološa, dr. Alojzu Horvatu, dr. Sonji Kapun ter medicinskemu osebju internega oddelka v pritličju soboške bolnišnice za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Zahvala tudi Zavodu R Slovenije za šolstvo, osnovnim šolam Monošter-Madžarska, Lendava in Dobrovnik ter VIZ Lendava, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Zahvala sosedom Čahukovim in Darku za oskrbo pokojnice. Zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede. Žalujoči: sin Jani z ženo Amalko, vnukinja Ani z možem Zvonetom ter mala pravnuka Rok in Dejan ,0- Maja 1990 STRAN 19 v besedi in sliki KAKO NASTLAN/ZASVINJAN JE TA NAŠ SVET OB MURI! In tak naj bi vstopil v Evropo ’92? Cinizem nas kajpak ne bo odrešil stotin divjih odlagališč smeti in odpadkov, kvečjemu bo koga zganil, da začne pometati pred lastnim pragom. Nekaj takega so zadnjih deset dni v aprilu in med prvomajskimi prazniki počeli pomurski lovci, šolarji, krajani in člani različnih (turističnih!) društev pod geslom Začnimo čistiti — nehajmo onesnaževati. Kaže, da se je kar obneslo. Čistili so na levem in desnem bregu Mure, pri čemer so sodelovali še: soboška poslovna enota mariborske Surovine (za odkup), komunalna podjetja (za prevoz) in inšpekcijske službe (z nadzor). Verjetno bodo v štabu Pomurskega lov-skogojitvenega območja Murska Sobota pripravili podrobnejšo razčlembo akcije, kajti preveč bi bilo naštevati, kje vse iti kako so snažili; koliko raz- S ČETRTE RAZSTAVE NEMŠKIH OVČARJEV V MURSKI SOBOTI KONKURENCA ZA SAM VRH Soboško kinološko društvo je zadnjo soboto v aprilu pripravilo in izvedlo že četrto razstavo nemških ovčarjev s 132 udeleženci iz Slovenije oz. Jugoslavije, Italije in Zahodne Nemčije, če-, lodnevno prireditev na igriščih V posameznih razredih so se najbolje izkazali tile varovanci soboških in drugih kinologov: Lola Melodična, Luc Melodični. Landor Santorini. Brise von Trinzhahtal. Solo von der Neuzenlahe, Julia in Habi izpod Šmarne Gore. V razredu delovnih psov je prvo mesto zasedel Valdo V. Primsemstee. drugo Hej ko Vrhovdolski in tretje Jasso izpod Šmarne Gore. Psarne: Obmostna Vlada Štandeckerja 16 psov) in Vrhovdolska Franca Tinaverja (8 psov). Vzrejne skupine: Habi izpod Šmarne Gore Marjana Granfola in Hora von Buddenbruck Vlada Štandeckerja. pri prvi osnovni šoli so popestrili s prikazom dela tečajnikov, tekmovalnih psov, predstavitvijo drugih pasem, delom psov milice in vodiča slepih ter organizacijo t. i. mini agilityja. Sodil je priznani mednarodni sodnik iz matične domovine nemškega ovčarja Giinther Pfeffer. Na ogled so bili psi s priznanim rodovnikom in ne mlajši od šest mesecev. V posameznih razredih (6 do 9 mesecev, 9 do 12 mesecev, 12 do 18 mesecev, 18 V ZNAMENJU OTROŠKE FOLKLORE Osnovna šola v Turnišču bo v soboto prizorišče območnega srečanja otroških folklornih skupin pomursko-podravske regije in Koroške. Organizatorji srečanja so NAROČNIKI VESTNIKA, KI JIH JE RAČUNALNIK IZBRAL, DA BODO BREZPLAČNO POTOVALI Z LETOŠNJIM VESTNIKOVIM VLAKOM 1. Drago ŠERUGA 2. Štefan KEREC 3. Viljem FICKO 4. Jože RATNIK 5. Jožef ŽIŽEK 6. Jože KOPRIVNIKAR 7. Alojz PERTOCI 8. Zala GORZA 9. Karel KRANČIČ 10. Marjan ZVER II. Franc FILO 12. Štefan PONDELEK 13. Aleksander SMODIŠ. 14. Šarika MATUŠ 15. Elemer BOHAR 16. Ernest GRABAR 17. Regina KOLOŠA 18. Ludvik VOROŠ 19. Viktor KEREC 20. Ladislav LUTAR 21. JožeCAMPLIN 22. Franc TOPLAK 23. Franc VUČKO 24. IgnacŽERDIN 25. Štefan ŽALIG 26. Ignac ZADRAVEC 27. Slavko TKALEC 28. Ivan ŠČERNJAVIČ 29. Vinko FERENČAK 30. Milan ŽABOTA 31. Anton PETO VAR 32. Anton MAKOVEC 33. Stanko ŽNIDARIČ 34. Alojz VREČA 35. Ana GEDER 36. Stanko VOGRINČIČ 37. Avgust MITNJEK 38. Mirko KOROŠAK 39. Anton HOLCAPFEL 40. Karel BARANJA ŽEROVINCI 49 Cankarjeva 41 Gregorčičeva 55 KROG, Trubarjeva 17 Lendavska 6 Partzanska 7 SATAHOVCI 42 Titova 16/20 VEŠČICA 4 PUCONCI 21 c KUŠTANOVCI 11 ADRIJANCI59 STANJEVCI 77 ŠALOVCI 187 IVANJEŠEVCI I FOKOVCI 78 GABERJE 115 c Kolodvorska 29 ANDREJCI 67 SEBEBORCI 63 FILOVCI 35 STREHOVCI 58 NEDELICA 106 MALA POLANA 90 BRATONCI55 Gostilna MELINCI 61 DOL. BISTRICA II ODRANCI 377 CEZANJEVCI 49 BUNČANI I GRLAVA 26 PREČ ETI NCI 44 SOVJAK 85 PODGRAD 34 GRADIŠČE 67 VANČA VAS 31 MURŠČAK 56 NASOVA 49 GORNJI ČRNCI 19 nih prikolic odpadkov so odpeljali na komunalno urejeno odlagališče v Puconce (in seveda v Petišovce pri Lendavi pa v Hrastje-Moto pri Gornji Radgoni in v Ljutomer ter na številna vaška in krajevna, domnevno legalna smetišča), koliko raznih prikolic koristnih odpadkov, vzemimo pločevino, železo, steklo in podobno, je odkupila Surovina, kolikšen izkupiček bo kanil v blagajno šo Soboška razstava nemških ovčarjev je bila dogodek tako za razstavljavce kot obiskovalce in tukajšnji kinologi že razmišljajo o t. i. kinološkem dnevu. to ne čudi, če se nabiranje, ubijanje, prenašanje, prodajanje in izvažanje velikih vrtnih polžev veselo nadaljuje. — BRŽ — do 24 mesecev, nad 24 mesecev, delovni psi in psice, vzrejni par, vzrejna skupina in psarna) so se soboški kinologi že po tradiciji imenitno odrezali. Imeniten je bil tudi končni vtis gospoda Pfef-ferja, ki je menil, da je biti lastnik nemškega ovčarja zahtevno strokovno delo in da bi predstavljene živali tudi v ZR Nemčiji lahko konkurirale prav v vrhu. »Tukaj smo ocenjevali pse že v starosti od 6 do 9 mesecev, česar Združenje folklornih skupin Slovenije (podružnični odbor Maribor), Zveza kulturnih organizacij Lendava, osnovna šola Štefan Raj in odbor za ohranjanje ljudskega 62259 IVANJKOVCI 69000 MURSKA SOBOTA 69000 MURSKA SOBOTA 69000 MURSKA SOBOTA 69000 MURSKA SOBOTA 69000 MRUSKA SOBOTA 69000 MURSKA SOBOTA 69000 MURSKA SOBOTA 69000 MURSKA SOBOTA 69201 PUCONCI 69202 MAČKOVCI 69203 PETROVCI 69203 PETROVCI 69204 ŠALOVCI 69207 PROSENJAKOVCI 69208 FOKOVCI 69220 LENDAVA 69220 LENDAVA '69221 MARTJANCI 69221 MARTJANCI 69222 BOGOJINA 69223 DOBROVNIK 69224 TURNIŠČE 69225 VELIKA POLANA 69231 BELTINCI 69231 BELTINCI 69231 BELTINCI - 69232 ČRENŠOVCI 69232 ČRENŠOVCI 69240 LJUTOMER 69241 VERŽEJ 69242 KRIŽEVCI PRI LJUT. 69243 BUČKOVCI 69244 VIDEM OB ŠČAVNICI 69250 GORNJA RADGONA 69251 TIŠINA 69251 TIŠINA 69252 RADENCI 69253 APAČE 69261 CANKOVA larjem in kolikšno število divjih, črnih odlagališč je poslej urejenih in opremljenih z opozorilnim znakom Odlaganje smeti prepovedano. Če bo slednje sploh kaj pomagalo, bi dodali na rovaš okoljevarstvenega ravnanja in obnašanja, o čemer bi znali še kaj več izpovedati velikopolanski lovci, ki so se bili na delovišču primorani ukvarjati celo s poginulo, razpadajočo svinjo. Podobni zgledi od drugod samo potrjujejo pravilo o nastlanem oz. zasvinjanem svetu ob Muri, kar je spet samo posledica odnosov minulega režima do tega, čedalje usodnejšega vprašanja. Branko Žunec v ZR Nemčiji več ne počnemo, saj menimo, da pes v tej starosti še ni docela zgrajen in se ne more pravilno predstaviti. Druga značilnost pri nas je ta, da psi, stari nad 24 mesecev, ne morejo nastopiti brez delovnega izpita,« je menil sodnik, ki je lani sodil v Osijeku in za primerjavo menil, da se v Murski Soboti pozna napredek v kakovosti predstavljenih nemških ovčarjev. B. Žunec izročila, ki ga vodi Danica Kocet. Prireditev se bo začela ob 11.30, nastopilo pa bo dvanajst folklornih skupin. Poleg domačinov, ki se bodo predstavili s spletom prekmurskih plesov, bodo zaplesale: mlajša folklorna skupina osnovne šole Apače, ki jo vodi Slavica Mukič, otroška skupina Lackova vas pod vodstvom Darje Ostrožko, folklorna skupina osnovne šole Zgornja Ložnica z vodjo Marjanom Jerebom, folklorna skupina osnovne šole Križevci s Stojanom Weixlom, folklorna skupina osnovne šole Selnica ob Dravi, ki jo vodi Marija Hlade, beltinska folklorna skupina z osnovne šole pod vodstvom Jelke Breznik, folklorna skupina KUD Jože Stupnik Svečina s Slavico Krstič, folklorna skupina z osnovne šole v Dobrovniku pod vodstvom Katice Bojnec, folklorna skupina z ormoške osnovne šole, Poljčan in Maribora. Slednji bosta uprizorili Petelinčkovo ohcet in Koline, voditelja skupin pa sta Branko Fuchs in Nežka Lubej, bb Nagrajenci prvomajske nagradne križanke Za letošnjo nagradno prvomajsko križanko smo prejeli 69 rešitev. Komisija je izžrebala tri nagrade, ki jih prejmejo: 1. nagrado 500,00 dinarjev Erika Vegič iz Odranec, Žitna 7; 2. nagrado sedež v letošnjem Vestnikovem vlaku Anica Kondrič iz Radenec, Fin-žgarjeva 29; 3. nagrado 200,00 dinarjev Pavla Žunič iz Ljutomera, Jana Baukarta 17. Vsem nagrajencem čestitamo! J D AGRINA V LOVU NA POLŽE Podjetje žalskega Hmezada, ki se na veliko peča s tovrstno dejavnostjo, se je pritožilo na Republiški komite za kulturo, češ da je odločba soboškega občinskega izvršnega sveta — in torej tudi lendavskega in ljutomerskega — o tem, da se veliki vrtni polži (helix pomatias) začasno razglasijo za naravno znamenitost in ogroženo živalsko vrsto, brez pravne osnove. Dobesedno: »Izdajatelj odločbe ne more izdati sedaj, ko je glavna sezona nabiranja polžev in je naše podjetje organiziralo široko mrežo odkupnih postaj, sklenilo ustrezne pogodbe z nabiralci in odkupovalci, tako da bi prepoved izkoriščanja pomenila za nas nastanek ogromne škode ter izpad planiranega dohodka. Če bo do škode in izpada dohodka prišlo, jo bo moral poravnati tisti, ki je odgovoren za njen nastanek.« Vsebino odločbe smo v našem časniku objavili, ne da bi se spuščali v pravniške zanke in uganke. Dejstvo pa je, da zakon o naravni in kulturni dediščini daje zadostno osnovo za razumevanje pričujoče odločbe s končnim ciljem: preprečiti majanje naravnega ravnovesja. Pridobitništvo se za take razlage kajpak ne meni in za- Murska Sobota VANDALIZEM BREZ PRIMERE predstavila, tokrat o razstavi več v sliki kot besedi: 1 v "J „av«l' jih Ji valne skrinje. pali v zemljo in j— po potrebi, tako kot Pa’ (Jtr odpiramo hladilnike i" ' I Pitos — shrambena p° ospredju — je bil P^^j neke vrste hladilnik, ki |.8|| naši davni predniki upor' tako, da so živila v njem J D. L. I KVIZ^ Medtem ko se iz dneva v dan bolj zavedamo, da je čisto okolje tudi našo zdravo okolje in ko zato vedno znova začenjamo akcije, da bi imeli v mestih, polnih smoga in druge dimne nesnage, čimveč zelenja, pa nekateri — predvsem tisti mladi — vedno znova dokazujejo, da si lepšega okolja, čistejšega zraka in naše skrbi sploh ne zaslužijo. Le kako drugače komentirati vandalsko početje v Kroški ulici v Murski Soboti? Po dolgih letih je ta ulica končno dobila asfalten pločnik, med pločnikom in cesto pa zelenice s pred kratkim zasajenim mladim drevjem. V noči iz sobote na nedeljo pa so huligani — le kako naj jih drugače imenujemo — polovico mladih dreves enostavno prepolovili. Če je to odraz njihove kulturne zavesti, so pokazali, da je pravzaprav sploh nimajo. Sicer pa — fotografija je dovolj zgovorna. V zadnjem, 9. kvizu 10 sekund, ki je bil na sporedu RMS 6. maja, smo vam zastavili vprašanje, ki se glasi takole: Kako se imenuje skupni turistični prospekt, ki so ga izdali Štajerska in Gradiščansko iz Avstrije, žalska in Železna županija iz Madžarske in Pomurje iz Slovenije? Odgovor boste našli v 16. številki Vestnika. Ko boste našli odgovor, ga napišite na kupon, ki je objavljen v tej številki, nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, 69000 M. Sobota, s pripisom: za kviz 10 sekund. Na prejšnje vprašanje je pravilno odgovorila: Irena Kar, Alija Kardoša 8, 69000 Murska Sobota. Nagrajenki čestitamo. Športno društvo Stojnci pri Ptuju prireja SUPER TOMBOLO ki bo 20. 5. 1990 ob 14. uri. SUPER DOBITKI: — montažna hiša Krivaje — dva traktorja IMT — trije avtomobili Yugo 45 — barvni TV sprejemnik . in še več kot 200 lepih nagr3®’ VABLJENI! DOŽIVETJE OLOREL V SOBOŠKI GALERIJI Poleg prve od treh vitrin z najdbami je posebno pozorno skovalcev na otvoritvi razstave Oloris pritegovala rekonstruKC J la s trstiko prekrite hiše iz naselbine pri Dolnjem Lakošu. so bila ilovnata, notranjščina pa po originalu dopolnjena z » čem in statvami za tkanje. Osrednji predpraznični kulturni dogodek je bil v M ( Soboti in Pomurju nedvomno otvoritev razstave bronas^^M naselbine Oloris v galeriji Kulturnega centra Miško Kra J, Obisk je bil tolikšen, kot je le redkokdaj na kakšni kulturm P reditvi, posebej pa razstavi. Ta, ki je sedaj na ogled v s0. *„,oj leriji, je izvirna in po svoje neponovljiva, saj je marsikaj0 obiskovalca presenetilo, da je namesto razstavljenih slik do avtentično rekonstrukcijo hiše in ilovnata tla v njej, ognjišče ter na otvoritvi simbolično ponazoritev močvirsk® P Njeni so bili tudi kriki in zvoki močvirja, kot jih je posnel Lešnik ter tako domiselni konstrukciji dal (kot Brigita I ef in Milovoj Roš igralsko v režiji Duše Škof) življenje. . Ponazoritev davne preteklosti je uspela, v svojem “r delu pa se je otvoritev razstave prevesila v družabno srečanj® domačimi dobrotami obloženi mizi. Seveda ni manjkalo tu ; bre kapljice, pivo, ki so ga bojda pili tudi naši predniki, lw J posebno teklo iz glinenih lončkov lončarskega mojstra BoPg« ki so zdaj po domovih obiskovalcev spomin na otvoritev r?z Oloris. Ker jo je voditeljica Pokrajinskega muzeja Irena !> prejšnji številki Vestnika na Kulturnih obzorjih že avt ■ A w "„W Pec na shki je ena od štirih, ki so jih našli arheologi v brona-stodobni naselbini pri Dolnjem Lakošu in je domnevno rabila za peko kruha oziroma pripravo hrane. Lončarska peč je bila mnogo enostavnejša, uporabljali pa so tudi take za taljenje kovine — bronaste rudnine. Za gornjo pa lahko ugotovimo, da je zelo podobna krušni peči. Zanimanje za razstavljeno v soboški galeriji je bilo °^ejer ob otvoritvi, gotovo pa se bo pred vitrinami do 20. maja, o® , pit' oh otvoritvi, gotovo pa se no prea vitrinami oo zu. maju, , jv razstava v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec na dob|,(l stilo še veliko obiskovalcev. Kot stalna postavitev bo bronast naselbina iz o ooisKovaicev. not srama postavitev oo , Dolnjega Lakoša razstavljena v lendavskem Brigita »J Foto: Nataša VESTNIK, 10. MAJA 1990