Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. fauStvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. ijerc izhaja vsaki drugi petek, usliran z doe naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. ■opisi se ne vračajo in se morajo Ije do pondeljka pred izdajo do-ticne Številke vposlati. h i m '.11. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poStnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 Številk pn-. roeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.-, ■/, -.dram K 16.— '/« strani K 8.—, V« strani K ■&.— V„ strani K 2.—, »/„ strani K. I.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. V Ptuju v nedeljo dne 2. junija 1901. II. letnik. oievalnemu shodu Slovenske kmečke zveze ki se bode vršil p nedeljo, dne 9. junija ob 3. uri popoldan I v Pesnici gostilni g. Flueherja. Predmet dnevnega reda: oložaj kmečkega stanu G-ostje <3.©bzo d-ošlil jofrat Lojkovid pred nebeškimi vrati. V svoji kadilni kamri, zraven nebeških vrat, sedi Peter in dobrovoljno kadi iz svoje fajfice ter pre- ' Štajerca". Kar naenkrat zaropoče po nebeških vratih: bum, i, bum; znamenje, da je zopet ena uboga duša jj, ki hoče v nebesa. Peter počasi vstane, položi fajfieo in časnik na i in hoče iti odpirat. Zopet zaropoče po vratih, pa sedaj malo bolj mi- i „No. no" godrnja Peter; „ta pa že ne zastopi [aere* in odpre linico. Zunaj stoji en star gospod tu, na katerem se bliščijo tri ali štiri medalje. ,Kaj pa bi rad?" vpraša ga Peter uljudno. Znnaj Si gospod z lepimi medaljami na fraku pa se. jezno, poln nepotrpežljivosti. in se zarezi nad Prvi potovalni shod ^Slovenske kmečke zveze" v Slov. Bistrici. Dne 19. maja t. I. vršil se je potovalni shod „Slovenske kmečke zveze" v gostilni g. N e u h o 1 d a. Gibanje in trume stoječih kmetov po ulicah je znamjevalo na velikansko udeležbo. Ob navedeni uri, ob treh popoldne so se napolnili velikanski prostori Neuholdove gostilne. — Iz gostilne g. Peter Nova k-a je prišla tudi trumica „extrem-klerikalcev" pod vodstvom g. kaplana iz Makolj; bilo jih je 19 in ž njimi še 8 naprednjakov. Kmet g. Peter Zadravec iz Ormoža se predstavi ljudstvu kot predsednik „Slov. kmečke zveze", pozdravi zbrane s krščanskim pozdravom „ hvaljen bodi Jezus Kristus", — kteremu pozdravu so se klerikalci v srd ljudstva posmehovali. (Ne naznanimo istih zasmehovalcev ravno po imenu, če pa treba, pa jih bomo.) Videlo se je naravno, da klerikalci niso prišli iz dobrega namena, temveč po njihovi navadi le delat „škandal". G. Zadravec otvori zborovanje; ročno in strogo tirjajo klerikalci, da se mora g. Zadravec kot predsednik legitimirati (skazati) kdo da je in od kodi. Postal je v dvorani šum. G. K r e s n i k, kmet iz Crešnjevca pomiruje ljudstvo ter pojasni, da ima pravico tirjati za legitimacijo le političen Petrom kakor kak birič: „ Notri, v nebesa hočem iti. Stojim že zunaj skoraj pol ure in na čakanje, kar moraš sam vedeti, jaz nisem navajen." „Tako, tako," pravi Peter nato in se mu špasno nasmeje. „Kdo pa si le ti, da ne moreš počakati, kaj?" Gospod z medaljami na fraku, se pa napihne kakor kaka žaba in pravi prav poredno: „Jaz sem hofrat Lojkovič, si razumel ? In bi lepo prosil, da se na mojo službo rnalo oziir jemlje." „A kaj, hofrat sem, hofrat tje", odgovori mu Peter.' „Tu gori v nebesih smo vsi enaki; pri nas ni nobenega razločka, če ima kdo kako medaljo ali ne. To si le dobro zapomni. Predno te pa postim notri, mi moraš pokazati svoje „šrifte", da vidim, če si resnično tisti, o katerem mi tukaj blebetaš. Jaz morem zdaj, odkar se vsakovrstni ljudje k nam | pritepljejo, .strogo kontrolo' izvrševati." komisar, žandarmerija ali obč. predstojništvo. Klerikalci ga se osramoteni nekaj pomirili. Bil je ta prizor enak tistemu dogodku, ko so v vrtu Gecemane Farizeji in njih hlapci napadli Kristusa ter ga vprašali za legatimacijo i. t. d. Potem je govornik K r e s n i k pojasnil kmečki položaj, politično kmečko moč; mnogobrojne nepotrebne klube v državnem zboru, med katerimi pa najpotrebnejšega manjka in to je — kmečki klub'. Govornik pojasni, da je narodno fanatično sovraštvo, naj že bo od ene ali druge strani vzrok pogina, ne samo kmečkega stanu, temveč polagoma tudi države. Omenil je dalje govornik, da vsi drugi stanovi: duhovniški, uradniški, odvetniški, učiteljski, častniški itd., v katerih se nahajajo različna narodna čutstva in mnenja, ne poznajo narodnega sovraštva kadar se gre za korist in dobiček njih stanu, ter tudi kmetje: Nemec, Slovenec, liberalec, konservativec i. t. d. bi morali skupno delovati za blagor kmečkega stanu, ker vsak ima iste težave in britkosti, vsakemu so iste duri v štibernico odprte in vsak drži plug za roge je-li Nemec aH Slovenec. Geslo „svoji k svojim'1 je takorekoč prav vzeto, le sleparija in šuntarija hujskače v in puntarjev, ker ravno tako izkoriščuje in kožo odira slovenski doktor narodnjaku, kakor nemški. Strankarski zapeljivci porabljajo narodnjake dokler jih potrebujejo, so pa enkrat izkoriščeni, jih vržejo na stran kakor kuharica izstisnjeno limono. Govornik dokaže, da ravno narodni doktorji so roparji slovenskega kmetov ter si pridobili po eden-, dva-do trikratstotisoč premoženja večinoma iz krvavih kmečkih žuljev, potem se še nesramno vsiljujejo kmetom za zastopnike. Govornik omeni, da so povsod izjeme, tudi tu, ali žali Bog, da ta v majhnem številu. Govornik še prosi, da ako ga kdo tu ali tam ni prav zastopil, naj se oglasi, da mu stvar pojasni. Izraz „klerikalci" se ne tiče častite duhovščine sploh, Bog obvari, temveč iste neke elemente, kterim je Hofrat posegel je hitro v svoj frakov žep in celi kup nšrifttt ven potegnil. Peter vzel jih je takoj v roke in hitro eno za drugo pregledal. Aha! Rojstni „cegelc", krstni aCegelc", poročni „cegelcw; dobro je. Potem je prišel na vrsto službonamestovalni dekret, „konduiten-cegelc" „be-ferderungs-dekret" in še enaki dekreti in pohvalne „šrifteB ter še več drugih takih čečkarij. Kar naenkrat se pa Peter nekaj domisli in reče: DVse bi bilo prav ljubi moj Lojkovič; ti papirčki te ja prav dobro legitimirajo. Ali nekaj pa tukaj ,fali'. Jaz ne najdem nobene .šrifte' o tvojih medaljah. Kje imaš pa te? Hofrat ves zmešan, popraska se po svoji plešasti glavi, potem pa tako naredi, kakor bi se bil kaj do-mišljcval in konečno rekel Petru: „.1a. ves ljubi Peter, š to rečjo je malo ,tumasto\ Tiste dekrete o mojih medaljah sem mogel pač takrat, ko sem tu gor frčal. med potjo zgubiti. To ni nič čudnega, če sem tako malo na vse to pazil, ker sem med celo potjo se tako milo na oni ožlindrani svet oziral. Sicer pa, da oni dekreti manjkajo, za božjo voljo, tudi menda nič lasten žep ljubši kakor krščanstvo in narod; sejejo nemir in prepir med ljudstvo in so n valci razprtije ne samo med Slovenci in ! temveč celo v domaČem taboru med Slovene hovniški atan v pravem pomenu pa je najpotre za človeško družbo in vse ča.sti in spoštovanja j Žalibog, da ljudstvo zaradi klerikalcev, od ko še bili nekdajni Farizeji ovce, napada pošteno ništvo. Poslušalci so navdušeno govor odobrikali, kalci pa «o zmiraj skušali mir kaliti. Vslert so jo klerikalci, 17 na številu, popihali, od je zborovanje v najlepšem miru vršilo. Klerikl se zopet grozno zaračunili ter mislili, da je i večina na njihovi strani. Bili so vajeni povsod zvonec nositi, zdaj pa začenjajo kmetje so na noge in moč upirati. Kmet vidi, da pri plačilu ali namestnika ne dobi, potem pa ga tudi ne potrebuje. G. kaplanu iz Makol, kateri seje od kraja predrzno obnašal, se je v zborovalni dvorani iz strahu nekaj naravnega pripetilo, črez k bodemo mogoče drugič poročali. Govorili so še potem J. V i s e n j a k iz i A. N o v a k iz Lukanje vasi in drugi, prav do stvarno o kmečkih razmerah. Končno govoril je gospod J. Zadravec o pj „Slov. kmečke zveze': potem zaklučil zlioJ z lepim pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kil Bog blagoslovi naše podjetje. Črez 200 kmetov se je potem še prav pl veselilo in naglašalo pristop k „Slov. kmečki zl Razburjeni klerikalni duhovi pa so se v X( gostilni jfczili. Farizejska jeza in zaužiti močni „F pa jih je tako premogel, da se je na pot domu storila velika nesreča. Dva vozova opija na kterih je sedel tudi makoljski kaplan, tre drug v drugega s tako močjo, da se je vse po(o ne de in ti Peter me boš vseeno notri pustil' „Ne bo šlo", menil je Petor m zmajat / „.Taz moram en .cajgnes1 za vse to imeti tudi o tvojih medaljah. Ali veš kaj, jaz hočem mene, eno oko Natisniti, če mi ti znorel n povedati, zakaj da si ti medalje dobil. To vendar zamogel? Potem zastran mene te pustim Nato postal je hofrat prvič v obraz rude kuhan rak, in takoj na to zopet bled, kake carski sir. No ja, pa je zopet tako naredil k bil pomišljal daleč nazaj, in začel je ^švicat* pa ni niti besedice. Peter ga čudno pogleda, se nasmehne tfl krat vpraša: „No Lojkovič! Ali se ne moraš de zakaj si na onem svetu tiste lepe svetle m dobil? To jaz moram vedeti, drugače ti poma morem.« „Ja, moj Bog", odgovori mu na to hofi zmedeno: „Jaz sem namreč tako težko umrl vedeti, Peter, in sem najbrže na moji mož škatlji trpel. Jaz se, ,permejkukuš' nemorom hiiet Janez Potisk po domače Horvat tako nesrečno ■adel, da je brezzavesten smrtno bolan in je njegovo trljenje na vagi. j Tu so nasledki klerikalnega hujskanja in puntarije. ^ko se jim ne posreči, da povzročijo na zborih negira ali celo pretepanja, se potolčejo pa med seboj. |Hir vam bodi in ljubite se med seboj. Kdor seje ■ter, zanje vihar. Tako je bila stvar pri slov. bistriškem zborovanju. I „Slov. Gospodar" pa si prinesel poročilo v zadnji (tevilki celo narobe, kakor je že tvoja navada. Tvoj poročnik si zasluži prav pošteno, da ga imenujemo prav po slovenski Bzvit lažnjivec"; stvar tako naro-kžno poročati, k temu sliši velikansko breme brez-■ačajnosti; kdor je na iste vajen, mu streže po ■jegovem mnenju v politično čast. Če se laže, more p tako lagati, da končno že sam veruje. Vsi tisti, kteri so se zborovanja udeležili, naj že fcodejo od katere koli stranke, naj sodijo o pravici ii prepričani smo. da bodejo v lehkoči prendarili ^everjetne laži poročevalca „Slov. Gospodarja" od ■»orovanja „Slov. kmečke zveze" v Slov. Bistrici. j Nov časnik. , ^Slovenski Gospodar" izlegel je »mladega", to len mali listič, nič večji kakor kak koledar in ki samo osem stranij. Notri v teh osmih straneh pa ■ skoraj nobene besede, katera bi se že preje ne bila ''spodarjn" brala. Kdor si toraj naroči ta list, Ena leto stane samo 50 krajcarjev, prihrani si naročnino za „Gospodarja", ki stane na leto dva goldinarja. Nikdo pa si naj ne domišTjuje, da mi naročitev lata .,Xaš Dom- priporočamo, kajti stara izkušnja E da otroci slabih starišev so tudi ničvredni, in iz tujega jajca se tudi še nikoli mlad ptič izlegel ni. Dase ..Gospodar" zlaže, kadar le usta odpre, je znana toraj vsakih osem dni; „Naš Dom" bode pa B, zakaj sem te medalje dobil; res ne — če me Hi takoj pobiješ." „TrotI ti", zavpije Peter nad njim ves razsrjen. Kaj govoriš tu v nebesih tako neumno žlobodrijo? Kaj misliš ti od nas tu gori, ha? V kraljestvu več-Bga veselja, od pobijanja govoriti!? Kaj takega pa Be! Zdaj ti recem zadnjokrat: Če se ne domisliš Kaj si dobil svoje medalje, ne bo z v nebesa iti, nič." | Hofrat začel je zdaj milo prositi in z vso res-■bo priznal, da se res za vzroke najmanje domisliti le more. zakaj je dobil medalje. [ Peter bil je že ves divji, ker ga ena edina duša ■ tako dolgo zadržuje, je lino na vratih srdito za-Iputriil ter pričel eno za drugim malo preglasno šinfati. Kaj tacega! Ta kujavec s svojim ,hofrattitlnom' ka-lor bi imel pravico, da, se ga ima prec zadej za ar-■ngeljem postaviti, ali kakor da bi hotel ves Častni ■ostor pri nas imeti, ha-ha-ha! ki še niti ne ve, ■kaj je tiste svoje Črepinje na prsih dobil. Ali sem m pameten ? Cela komedija prav za prav enkrat ni ■ko vredna, da se jaz tako „giftam.u zato manje lagal, ker izhaja vsakih štirnajst dnij in ker ima tako malo papirja in malo tiska. Že v prvi številki, ki je 23. maja izšla, skušal je „Naš Dom" kmete nalagati in bilo bi se mn morda posrečilo, ko bi „ Štajerca" ne bilo, kateri strogo pazi in ki se niti z lepimi besedami slepiti ne pusti. „Naš Dom* piše med drugim tudi sledeče: „Vsi veste, kako hudi časi so dandanes posebno za kmeta. Človeka solze oblijejo nad marsikaterim kmetskim domom. Stari oče je bil še tu gospodar, bil je poštenjak stare korenine; v hiši so imeli vsega zadosti, bili so srečni in zadovoljni. Pa prišli so drugi časi. Kjer je bil poprej pošten in premožen kmetski dom, je sedaj žalostna, z dolgovi obložena puščava, aH pa se že tujec tam šopiri, domačin pa je moral zapustiti očetovski dom ter iti s trebuhom za kruhom. Kako bridko je, zapustiti očetovski dom! „Ljubo doma, kdor ga ima." Ni lahko na svetu milejšega kraja, kakor je ljuba domača hiša. Tu je zapopadeno vse, kar nam je na svetu najbolj milo in drago. V očetovskem domu je tekla naša zibelka, tu smo preživeli srečna otroška leta tu nas vse spominja naših starišev, bratov in sester. Očetovski dom je ognjišče družine pa tudi vogelni kamen občine, dežele, cesarstva. V domaČi hiši rastejo pridni občani, domovini in cesarju pa zvesti pod-ložniki. Zares, prav imaš, ti ljubi mali mladi BGospodarček* ako praviš da se kmetu godi slabo in da se je njegov denar preselil v druge žepe. Ali ako hočeš pošten biti, moraš tudi povedati, kdo ima danes njegov denar. Vsak starejši kmet vedel se bode še spominjati, kako je pri nas pred 30 leti izgledalo. Sicer tudi ta krat kmet ni ničesar preveč imel, ali imel je vsaj toliko, da je živeti zamogel in se mu ni vsaki dan treba bati bilo, da ga bo kdo iz njegovega domovja pognal. Ali ne samo kmetu se je takrat boljše godilo, temuč tudi obrtnikom, krčmarjem in kramarjem v vaseh, trgih in mestih. Ljudje postali so takrat bogati, ali danes ? danes gre eden za drugim v nič. Se-dajšni čas trpi kmet tako kakor obrtnik in trgvec. Samo en stan ne trpi, to so advokatje, koji zmirom boljše kupčije delajo, kolikor bolj se kmeta toži in „Kaj pa imaš Peteri?" zasliši se nakrat mili glas zraven Petra, ki se ga pa je tako prestrašil, kajti pred njim stal je nebeški oče. „ Odpusti mi že, ljubi gospod, ker sem bil zopet enkrat tako razsrjen. Včasi mora se pa že prav oslovsko potrpežljivost imeti, tukaj na straži pri nebeških vratih. Zunaj stoji zdaj ravno neki umrli hofrat, piše se Lojkovič . . . ." „Ej, saj vem", vmešal se je nebeški oče v govor in se smejal. „ .. in čes tega sem se jaz tako presneto jezil. Misli si ljubi oče le, alt se ne more tak star krokar nikakor domisliti, zakaj je svoje medalje dobil. Ali se ni čez tako zabitost za jeziti?" „ Pojdi, pojdi Peteri", ga je nebeški oče pomiril, „ne smeš se čez tako neumnost takoj razsrditi. In to grdo Bšinfanje" in kletvino, saj veš, jaz ne morem tega trpeti. Čez kaj takega se „giftati!" Poslušaj! Kadar o kaki stvari nisi na čistem, veš ja, kaj imaš storiti. Zakaj sem pa jaz tukaj? Bi bil pač mene po-prašal. Veš ja vendar, da sem jaz vseveden. rubi, in samo ena' kupčija cvete — posojilnice, ker je kmet prisiljen tam nove dolgove delati. Advokati nabirajo stotisočake, gotovo na postavni in pošten način, ali na stotine kmetov gre pri tem v nič in se jih iz njihovega domovja prežene, posojilnice pa zidajo po mestih za kmečki denar palače, od katerih kmet nima nič, in še nalagajo stotisočake v državnih papirjih na mastne obresti. Tako dragi kmetje, hočemo tudi mi nekaj izdati: ove bogate posojilnice in bogati advokatje dajejo denar, da se izdaja „Gospodarčeka imenovan BNašDom." Ti ljudje govorijo o kmetskem stana in o slabih časih! Zlodja! Ako bi oni mislili pošteno, bi kmetu tudi lahko pomagali. Ako so oni kmetski prijatelji, naj dajejo kmetom denar iz posojilnic mesto proti 6—7°|0, po 4}\s°\q obresti in naj kmeta ne pustijo tako naglo zarubiti in eksekvirati, če siromak plačati ne more. Od lepih besed pa ne bo nikdo sit. Vojna v Južni Afriki. Na bojišču se zadnji čas nič kaj posebnega ne dogaja. Angleži vedno sporočajo v svet, da so oni zmagovalci, ali, od druge strani se jih zavrača in postavlja na laž. Resnica je, da se Buri še vedno krepko branijo in njihovo število raste od dne do dne in napravljajo Angležem mnogo sitnosti in skrbi. Londonski listi dobivajo z vseh stranij poročila, da se raztresene burske čete, ki se nahajajo na kapskem in na oranjskem ozemlju zbirajo. Poveljstvo teh zbranih čet prevzame Devet, ki je baje že na kapskem ozemlju. Iz tega sklepajo listi, da se pripravljajo Buri na kak poseben naskok. Ravno ti listi beležijo tudi vest, da hoče lord Kitchener odstopiti od zapoved-ništva angleške armade v Južni Afriki, in zdi se jim to umljivo po tem, kar izkazuje statistika južnoafri-kanske vojne. Do 1. maja t. 1. imeli so Angleži 249.416 mož v Južni Afriki. Od teh jih je 14.978 umrlo, 17209 je bilo ranjenih, 76582 je bilo odpravljenih zopet domov, med temi je 47509 invalidov, a resničnih uspehov vojne ni skoro nobenih. Pred par dnevi so Angleži pod poveljstvom polkovnika Wilsona poskusili zajeti med Nylstromom in nSaj je pa res, pravi Peter in se pri tem po čelu potrkal, da je kar tlesknilo in bi bil skoraj zopet jezen postal, ker mu to preje samemu ni v glavo padlo. Ali Peter se je kar zopet nekaj domislil in vprašal: „Glej, ljubi oče, povej mi le precej, čemu in zakaj je hofrat Lojkevič tam doli na zemlji dobil svoje medalje; to ni vseeno samo zaradi veda, ampak jaz sem sedaj sam radoveden." Zdaj je nebeški oče položil svojo roko na Petrovo ramo, mu pri tem tako milo v oči pogledal, in potem čisto tiho, tako, kakor da bi razun Petra nobeden slišati ne smel, rekel: Vidiš, Peteri, danes je prvikrat, da si me ti s tvojim vprašanjem spravil v zadrego. Ja — jaz sem vsegaveden, to že velja, — ali — za kaj je hofrat Lojkovič dobil svoje medalje, tega jaz sam ne vem. Tako. Zdaj ga pa le hitro spusti notri. Sandriverjem nahajajoče se Bare, pa so bili oB Nasproti so odbili Angleži naskok Burov na nek:H „Standard" poroča, da se je udalo 16 Burov, H imeli nalogo spraviti 12500 goved in 12000 ovfli sever. V Londonu je minister Chamberlain t« kapskemu gnvernerju Milnerju na čast banket. \m jem govoru je rekel Chamberlain, da čaka Mili pri povratku v Južno Afviko posebno važna n«| ustvariti v Južni Afriki tako federacijo, kakor« v Avstraliji. h Bruselja se 29. maja brzojavi: UradoH naznanja, cla je dobil Kruger poročilo, da sol dne 2. maja blizu Pretorije Angleže popolnoma « Angleži so imeli 49 mrtvih in 150 ranj« 600 Angležev so Buri vjeli. Razne stvari. Iz Koroškega. Koroška „Bauem-Zeitungu ri je v št. 20. z dne 16. maja t. 1. daljše vpfl dež. poslanca Gratzhofe r-ja na ministeB predsednika glede gospodarske zadruge v Sin« na Koroškem. Iz te interpelacije je jasno raz« kako čudne razmere vladajo v tej, za ubogega kmeta« koristni" zadrugi. Predaleč bi sicer segalo, če bil vse navesti, kar je pisala „Bauern-ZeitungK, lel tem kaj več zve širši svet, posebno pa ti m kmetska duša, hočemo po večjem navesti, kaki spodarijo ti svedrasti klerikalci v tej zadrugi. ■ znamo, je glava tej zadrugi prefekt v MarijaniščivM g. Podgorec, še mlad duhovnik, ki se « drugo bolj zastopi, kot na svoj prezvišeni po« Gospodarska zadruga je pri ustanovitvi pači od države podporo, toliko manj pa ji je deželB taiste, kajti gospodje v deželnem zboru imeli « brihtne glavce in takoj so uvideli, da ta zadrfl ustavljena na podlagi tacih pravil, kakor drofl jednake zadruge. Pri drugih, dobro organiziran« drugah sprejme se član z dvajsetoro varnostja,! gospodarski zvezi y Sinči vesi postane pa I vsakdo član, če le vplača v nikoli sito.......■ eno krono in to je tembolj sumljivo, ker veČina« zadružnih pravil niti videla ni, .se manj jih« roke dobila in vsled tega tudi čuda ni, če se I zadružnikov svojih dolžnosti ne zaveda in če o p« cele stvari še pojma nima. Med tem ko se v jedi „Lagerhausihu kupčije ha ta način sklepajo, d« vzame zadruga poljske pridelkele od svojih članovi nino le z 80% tržne cene plača in se trudi poten« v prid zadruge kar najdražje prodati, ravnajo I podarski zadrugi vse drugače. Tam se kupu« itd. neposredno od članov za polno vrednost.! n. pr. plačala je Sinčeveška gospodarska z« gospodu Leopoldu Krame r-ju v Grebinjl štev. 929 1. 1900 za 81 kilogr. ovsa po gl. 5| znesek gl. 4*65 ali ravno 100*V Pri takem p! je tedaj naravno, da zadruga svojim zadružniki more izplačati nikakih deleževin torej ni eni ndje mrmrajo. A gospodje „zadregapašati" I vedo pomagati. Združili so namreč z gospo« — 5 — rngo protizakonito in protipravilno trgovino z Kini m blagom, tor prodaja sedaj gospodarska zadruga ovrstne stvari; je-li ima v zalogi tudi svetovno-1 no žlindro kranjskega „Schuster-Schutzatt, pa še vemo. Da so pa zamogH varati obrtno oblast in odvalili od sebe vsaki sum, napravili so tedaj Sme poslovodjeve žene trgovino z mešam blagom b-ta žena prodaja sedaj na ime zadruge dobavljeno », kajti vsi računi povprek glase se na firmo gosp. pge. Dragi kmet, sedaj pa čuj in strmi! Gospo-a zveza, ki" je povsem na katoliški podlagi Ivana, dobiva skoraj vse svoje blago le od jmlov. p n. pr. jo zalaga zid Teodor Stern s prtenino, Jos. Kraus s platnom, žid J. Schefzig pa no po-samo navadnega kmetskega blaga, temveč fino sukno. kakoršnega na deželi le „go-Dea rabijo, kar posebno račun z dne 27. de-1901 pričuje. A tudi s plačilom imajo gos-e pri zadrugi vedno sitnosti, kajti imenovani jud p jih je dne 3. aprila 1901 opetovano opominjal. pendar enkrat plačajo že davno zapadle K 457"04. a jih ni tega storiti, mislijo si pač, le dajmo Baj so judje, a spekli se bodo. Pa ne samo o in sukno prodaja zagruga, temveč firma ndus Prosen v Celovci je nedavno poslala zadrugi ico špecerijskega blaga in med tem tudi več a, ki ga sme le lekarnar in on le proti zdrav-mu izkazu prodajati. Ni potreba tukaj še posebej »rjati, kako ti gospodje s takim protipostavnim panjem trgovcem, ki so že itak preobdačeni, njejo. Navzlic temu pa, da imajo tako razprosterto ino, vendar dosedaj še niso prav nič napredovali. idno je to najbolj iz raznih na napačne naslove p, a gospodarski zadrugi namenjenih opominje-h pisem in plačilnih nalogov. Z jedno besedo: laj in zadej dolg in pa le dolg. Tudi napram svojim žnikom niso ti gospodje povsem reelni. Poljski Iki. posebno semenski, ki jih oddajajo svojim žnikom, niso vedno najboljšše vrste. Navajamo b samo jeden slučaj: Gosp. zadruga v Sinči resi p jepovsem ničvredno amerikansko deteljno . a prodajala je taisto kot domači pridelek. kmetje kupil tako seme pri trgovcu, ki je semensko o dobaval od zloglasne gospodarske zadruge. £čji del semena niti kalilo ni, in kar ga je le o, skazalo se je, da je amerikanska detelja. p le pri detelji, tudi pri leči itd. bil je kmet ovan. Kdo mu bode pač povrnil škodo? Morda |[aj še, tem gospodom je kmet deveta briga. jo le oni poln žep, kmet, ti si pa sam polj če znaš in veš. Tudi se toči v gosp. zadrugi pristen petjot in ker so se vinski duhovi že jtstepli, prišel je zadružni poslovodja in njegova polovica že večkrat % oblastjo v dotiko. In gpsp. zadrugi, proti kateri bi morala že davno ^ oblast postopati in katera bi imela z ozirom stopek po § 88 zadružnega zakona imeti opravke nskim sodnikom, taki zadrugi dala je c. kr. iz državnih sredstev podporo. Vsakemu, kateremu količkaj znane tukajšnje razmere, je moralo že iz početka ustanovitve jasno biti, na katerem stališču se nahaja podjetje, da zadruga ne more uspevati, da od nje ni ničesar pričakovati. Gospodje pri gospodarski zadrugi pač dobro vedo, da imajo vlado na svoji strani, zato so pa tudi tako smeli (predrzni), da so ustanovili tudi v Velikovci filijalko svoje zadruge in kakor smo že zadnjič omenili, da nameravajo v Doberli vasi ustanoviti jednaki nebodigatreba. Z ozirom tedaj na navedeno vprašanje drž. poslanca Gratzhoferja: „1. So-li c. kr. vladi navedene protipostavne in protir pravilne razmere v „ Gospodarski zadrugi v Sinči vesi znane? 2. Ali meni g. minister za notranje zadeve državno nadzorstveno pravico glede delovanja te državno podpirane zadruge bolje varovati in kake ukaze bode v ta namen pristojnim oblastim dal? 3. Katero stališče namerava g. minister glede prestopka po § 88 zadružnega zakona proti zadrugi zavzeti? S. J. Aretiranje. Gostjo Ano Vogrinec iz Ternovca pri Sv. Vidu prijela je žandarmerija in jo odgnala v zapor, ker je storila več tatvin in je baje na sumu hudodelstva odprave telesnega ploda. Obsojen. Dne 13. maja obsojen je bil pri tukajšnem okrajnem sodišču gosp. Bernard Šalamun, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah zaradi razžaljenja časti gospoda nadučitelja W an k m \\ 11 e r-ja na 150 K kazni. To je tisti ljubi gospod, ki se je pri volilnem shodu v Jurovci tako mogočno postavljal. Na Cesti umrl. Dne 7. maja odpuščen je bil iz tukajšnje bolnišnice Slletni mož Filip K o v a č i č iz Litmerka pri Ormoži in se podal na to proti domu. Ko je prišel blizu dornavske vasi, se je na cesti zgrudil in na mestu umrl. Prepeljali so potem starega moža na dornavsko pokopališče in ga tam pokopali. Zaradi podokničevanja ubit. 30. aprila t. 1. šel je Koržetov hlapec Jožef H u m s k i iz Girkovec v Mihovce, kamor ga je spremljal drugi hlapec. Do-spev&t tja okoli 10. ure zvečer, govoril je Humski pri oknu z deklo M. Peršuh; okoli Vi. ure in že prišla sta dva fanta blizu ter pričela proti Humskimu in njegovemu spremljevalcu metati kamenje. Ko sta Humski in njegov tovariš se od okna umaknila, prejel je Humski več udarcev, tako, da je vsled prizadetih ran že drugi dan umrl. Storilca sta baje dva fanta iz -Mihovec in sicer nek Franc S a g a d i n in Jožef Medved. Medved javil se je sodišču sam. Predrzni ulom in tatvina pri belem dnevu. V nedeljo dne 19. maja t. 1. med popoldansko službo božjo, vlomili so tatje pri Sv. Bolfenku pri Bišu v tamošnji farovž in pokradli precejšno svoto cerkvenega in župnikovega denarja. Ker je pri Sv. Bolfenku samo eden dušni pastir ter je po nedeljah in praznikih samo ena sveta služba božja, so si tatje, kojim je gotovo moglo biti znano, kdaj nikogar doma ni, izbrali za svoj zločin, toraj najugodnejši Čas med službo božjo. Zločinci se zasledujejo. Zaradi vasovanja. 8. maja t. h zvečer šla sta brata Jakob in Anton M a t j a š i Č, posestnikova sina iz Gblakov, občine Zakušak, k hčeri posestnika čerk-a v Gaberniku pod okno vasovat. Ko je — 6 Anton Matjašič pri okna govoril, je zapazil, da sta se bližala dva fanta oborožena s palicami; Anton in Jakob MatjašiČ šla sta, to opazivši, od okna proč. na cesto, misleca iti domov. Naglo za njima pritečeta dva fanta in pričel se je pretep. Jakob Matjašiča pobili so na tla, njegov brat pa je utekel. Pobitega so potem zanesli v neko hišo, kjer so ga krepili in mu rano izmili. Jakob Matjašič bil je ranjen smrtno nevarno in je malo upanja, da bi ozdravel. Tega čina sumljiva sta kočarska sina Franc Petrovič in Janez IS 1 a t i č iz Spod. in Zgornjega Velovleka in so oba že pri okr. sodišču zaprli. Grozna najdba. Iz Oplotnice se nam poroča: Dne 23. t. m. našli so otroci v neki hosti pol ure od Oplotnice, plitvo pokopano in v cunje zavito truplo. Prestrašeni zbežali so od grozovitega kraja in ko jih sreča neki mož, mu s trepetajočim glasom naznanjajo, da so našli v bližnjem gozdu pokopanega otroka. Mož „ stara sabla", nekdaj stražnik, pred katerim-so se marsikomu hlačke tresle, ni pogledal sam omenjeni kraj, ampak prisopihal je v Oplotnico, naznanjal in kričal od hiše do hiše, dokler ni spravil na noge celi komisjon. Kden žandarm, šriber, doktor in več radovednih hitelo je v potu svojega obraza na usode-polni kraj. Ko truplo, katero je razprostiralo ne zelo prijeten duh. iz vlečejo in oprostijo umazanih cap, ostermeli so nekako sramožljivo — začudeni v mlado poginjeno svinjo — po domače prase. Dober tek „stara sabla". Gospod župan v Nimnem pri Slatini je sam ubožen mož, ali on se vzlic temu prav grajevredno obnaša proti revežem svoje občine. Sam hodi kot težak na takozvani „taberhc in mi nimamo prav nič zoper to, saj vsi tudi ne morejo bogati biti; ali ravno zato, ker sam skuša trpko usodo vsakdanjega življenja, se nam toliko čudnejše vidi njegovo postopanje nasproti siromakom. — Lansko leto napravila nam je toča grozno škodo in nato so naš dobri gospod župnik za nas prosili podpore. C. kr. okrajno glavarstvo hotelo se je vsled te prošnje prepričati o revščini siromakov, da bi potem na tej podlagi podporo pravično razdelilo. Naš župan pa je o priliki tega povpraševanja izpustil nekatere siromašne poškodovance, namesto teh pa navedel nekatere premožne za siromake, ki imajo vsega zadosti, denarja in žita. 26. aprila se je vršila razdelitev podpore. Bogati so šli veselo domov, reveži so pa solze točili, ker podpore niso dobili in morejo glad trpeti. Vsi pravoverni kristjani jih moremo obžalovati, ker čnli smo, da je bila podpora le za siromake namenjena. Toliko za sedaj. Za prihodnje občinske volitve bodemo pa tudi malo natančnejše pogledali, koga bomo volili. Pravicoljubni soobčani. Utopil 86 je. Dne 11. t. m. šel je Janez Murko po domaČe Pavalc, viničar iz BišeČkega vrha z dvema vedricama, katere je imel na rami na drogu obešene, po vodo. Iz studenca, ki je komaj eden meter globok, napolnil si je eno vedrico, brez da bi drog iz rame djal, ali ko si je tudi drugo napolniti hotel, ga je ta polna potegnila čez glavo v studenec, v katerem se je utopil iz kojega ga je že mrtvega potegnil njegov sosed, Uboj. Blizu Celja so našli 23. maja siti travnika nezavestnega mladega kmetskega mdljž je Prihiteli ljudje so ga skušali pripraviti zopet k zavestnimi toda vsi poskusi niso izdali nič in proti poldne! tudi tistega dne je mladi mož umrl in mrtvaški oe. ski mis pril stil- KO ro — 7 — Harneca nasproti omenjenemu prosilcu.) Mladi ■e štipendijo pod takimi pogoji odklonil, šel v nbor in prosil za sprejem, ker hoče v zavod, kjer bdi nemški poučuje. Taistim, katere dr. SerneC Kranjsko pošilja, da bi se nemški ne učili, naj fcotem preskrbi tudi službo, ker pri nas na ferkem znati morejo oskrbniki in ekonomi tndi i§ki. bSpod.Volicine. (Občinskavolitev.) Dne 11.majati. I smo tukaj občinsko volitev, ki se je izvršila 1: Namestnik občinskega predstojnika poklical bajnega komisarja iz Maribora, naš gospod žnp-pa so pozvali semkaj dva žandarja; no, žandarjev fc&da ni bilo pri občinskih volitvah. — Pred no I volitev pričela, prebral je okrajni komisar, ki Slovenski ne zna, volilne postave. Volilci razdeljeni Ni v dve stranki, v klerikalno in liberalno. Kle-Jci so zmagali, toda na kakšen način? Liberalcem i pustila nobena pravica, njih pooblastilna pisma, too so bila prava, so se zavrgla, toda pri kle-fcih so veljala neprava pooblastila, katera so si župnik pridobili. Za klerikalno stranko voliti F je dalje neki mož dva glasova in sicer enega to, enega pa od svoje, že pred petimi leti po-ine žene. Zoper to krivico vzdignil se je naš bo spoštovani Alojz Damiš češ, to pa vendar ne ali moral je molčati in obveljalo je tako kakor terikalri hoteli. Drug liberalni volilec pa, ki je H, da hi na tak način mrliči imeli pravico do lega dne, bil je skoraj vun vržen. Posebno ugodno le /a klerikalce to, da komisar in znal besedice teki. Ko je namreč bilo treba goljufati liberalne le, govorili so klerikalci s komisarjem nemški; če i treba bilo goljufati komisarja, govorili so slo-ki. tako, da ta ni nič razumel. Čemu je bil toraj bar pri nas? — Upati je, da se bodemo kmetje ihodnje spametovali in od nikogar komandirati B, pa bode zmaga naša. Kmet naj voli kmeta, felo naj si vsak kmet zapiše na čelo. Več kmetov volilcev. ijski okrajni zastop imel je 9. maja svojo redno [pri kateri je gospod načelnik Zelenik po dolgo-b članu in načelniku umrlemu gospodu Viljemu I izrekel častno žarnico. Dalje sporočil je pred-I, da se je ono bolno dete, to je tisti vinograd nega zastopa, konečno za 4410 kron prodal. I J. Kasppjr foročal je v imenu revizijskega Ka, konšt-atiral vzorno vodstvo knjig in predlagal [gospodu tajniku dovoli posebna nagrada 200 K. |eto.) Gospod notar Oschgan poročal je o stanju hn na Mrežnih zagradeb v tem okraju in pred-! »aj 0kraj tudi za leto 1901 10°|0 adjacentno floirjo prispeva. Konštatiral pa je tudi, da si je foaiin gradbe in kameni materijal prideržala, se 'proti vsakemu uplivu v prid opaznim gradbam [ovala. Gospod župan razloži, da ako okraj tiso-; plačuje, ima tndi pravico svoje želje razodeti. elje se obračajo na to, da bi se v prihodnje ne i kamenite zagradbe, potrebno kamenje pa na-o v Jahtnem okraju, to zato, da bi tudi kmet kaj zaslužil. On predlaga 'to zadevajočo resolucijo, koja se je po g. Oschganu podpirala in sprejela. Dalje predlagal je g. Leskoschegg, naj se popravi cesta Sv. Vid—Sv. Peter in g. Šosteritsch, da se preloži cesta čez Okički breg. Sledilo je na to še mnogo predlogov in vprašanj. G. dr. Treitl je opominjal na strožjo izvrševanje cestnega policijskega reda, g. J. Kasper prebral resolucijo na korist štajersko vzhodne železnice, g. Sima predlagal nastaviti še enega cestnega mojstra, g. župan pa konečno sprožil misel, da se ustanovi zavetišče za zanemarjeno mladino in priporočal za tak zavod posebno pripravljen, grad Mere ti nce. Nesreča na Muri. V noči od 9. do 10. maja zgorel je mlin na Muri, posest Ivana Damijana in Štef. Balažiča iz Dokležanja. Škode je čez 4000 kron. V mlinu zgorelo je precej zrnja, moke in pšena. Žalibog da sta z mlinom vred zgorela tudi dva mlinarjeva sina, eden 12, drugi 14 let star. Fanta bila sta v mlini sama, oziroma v mlinski hišici. Ogenj je nastal, ker so se mleli koruzini bati in se pri kamnih ožarili. Izpred Okrožnega sodišča. Dne 21. maja dovršila se je pred okrožnim sodiščem v Mariboru tista, že od oktobra meseca trajajoča pravda zaradi razžaljenja časti. — Lansko leto, 4. septembra, pisal je gospod pl. Kalchberg kot upravitelj „ Štajerca" pismo na c. kr. poštni urad v Sv. Benediktu, v katerem se je či-talo sledeče: „Poroča mi se od zanesljive strani, da gospod kaplan od Sv. Bendikta „Štajerca" vsakokrat proč vzame, tako da naročniki svojih listov ne morejo dobiti. Pošljem tedaj zopet liste na naročnike, in bo-deiri v slučaju, če bodejo zopet izginili, naredil proti gospodu kaplanu kazensko ovadbo zaradi tatvine, proti ces. kr. poštnemu uradu pa ovadbo pri ces. kr. poštni direkciji." To pismo, kakor tudi kuvert naslovljeno je bilo na c. kr. poštni urad, pri Sv. Benediktu in bi moglo toraj kot uradna uloga k uradnim tajnostim spadati. Vzlic temu, dal je poštar to pismo kar hitro kaplanu Muršicu, koji je po svojemu zastopniku dr. Brumenu vložil tožbo zaradi razžaljenja časti. — Predsednik prebere inkriminirani list, kakor tudi dopis priče g. Schutz-a od Sv. Treh kraljev, v katerem je zatožencu naznanil, da kaplan časnike proč jemlje, slednjič prebere so še vlog c. kr. poštne direkcije, v koji se izročba Kalchbergovega pisma kaplanu, zaznamuje kot težko kršenje uradne tajnosti, potem zaslišijo se priče: Ješovnik, Vrbenjak, Anton Horvat in njegovi hčeri Marija in Neža Horvat, ki so vse ednako izpovedale, da je kaplan Muršec pri spovednem izpraševanju, v šoli in raz prižnice pohvalil tiste otroke, ki „Štajerca" raztrgajo, če ga v roke dobijo. „Štajerc" da je proti veri in se ga more iz hiše vreči. Priče izpovedale sovtudi, da je kaplan dal otrokom nalogo, ako dobijo „Štajerca" v roke, naj ga vržejo v peč ali raztrgajo in ako jih stariši vprašajo, kje da je „Štajerc", naj jim rečejo (starišem), da ga niso nikjer videli. Kaplanov zastopnik dr. Brumen je v svojem plaidorju tudi hotel prepričati, da je imel kaplan prav, ker je otroke tako napeljeval, češ da je „Štajerc" cerkvi sovražen list. (Brumen, Brumen. Op. ur.) Kaleh- bergov zagovornik prosil je za oproščenje, ker zato-ženec v svojem pismu ni nič drugega trdil, kakor to, za kar se je prinesel dokaz resnice in bil toraj opravičen proti zlorabi cerkve in šole v politične namene i. t. d. stanje zavzeti. G. Kalchberg bil je po daljšem posvetovanju oproščen, g. kaplan Muršic pa obsojen na povemitev stroškov, ki že več stotakov znašajo. Neumni „Gospodarček" nam očita, da mi z ozi-rom na vinske trgovce nismo nastopili za zvišanje colnine na Italijanska vina. No, naši bralci se pa bodejo še gotovo spominali, kako smo mi ob času lanske trgatve proti vinskim trgovcem nastopili in v vseh avstrijskih časnikih naznanili, da so se vina na Spodnjem Štajerskem izvrstno obnesla in da naj vinski trgovci in krčmarji pridejo v naše kraje vino kupovat, ter da smo takrat veliko število naslovov vinskih kupcev v „Štajercu" razglasili. (Beri lansko jesen izhajajoče Štajerce." Ravno tako bodemo mi, kadar pride pravi čas, se proti italijanskemu in ogerskemu vinu borili, dasi brezuspešno, dokler poslanci svoje dolžnosti ne storijo. Ali nas sedaj razurniš? Občinska volitev v Teharjih, katera je v torek od 8. ure zjutraj do 3. popoldne ob ogromni udeležbi in silnem boju trajala in so se glasovi v tretjem in drugem volilnem razredu vagal i. zvršila sledeče: V tretji razred: direktor Karl Jellek in posestnik Martin Wiziak in klerikalci: Jožef Kač, Anton Štor, Jožef Rebov in J. Pišek, V drugi razred: Kari Kostomaj, Kari Resar, Fr. Spessv in Karl Koschell in klerikalci: dr. V. Dolšein in J. Suhi. V prvi razred: Filip Lo-koschegg, Anton Peer, Jožef Pfeiffer, Franc Pegenar, Martin Kostomaj in Kari Gorischegg. — Slovensko-klerikalna stranka delala je na vse mogoče kriplje. Pet duhovnikov obdelovalo je neutrujeno kmete; napravili so iz .šolske sobe, ki občinski pisarni nasproti stoji, pivnico, v katerej so kmete s pivom in dobrimi besedami preparirali, po občinskem stražniku vneto podpirani, kateri se ni ustrašil, volilce na cesti nagovarjati. Duhovniki — med njimi nahajal se je tudi kakor pravijo, mirni kaplan Bratkovi č in stražnik motili so tok volitve, tako škandalozno, da je mogel vladni zastopnik isto trikrat pretrgati. Zunanje novice. Čuden naravni prizor. V Veliki vasi blizu Moravč na Krajnskem začulo se je na neki njivi okoli tri minute trajajoče podzemsko bobnenje kakor bi močno grmelo in drevje se je gibalo; kar naenkrat se pa je iz zemlje prikazal gost črn dim, na to pa tudi plamen, kar je vse skupaj trajalo tri minute. Na tistem kraju so potem našli ljndje na kakih 10 metrov na okoli posuto nekoliko peska in drobnega kamenja, zemlja na tistem mestu je bila topla, pod zemljo pa se je tudi še potem nekoliko Časa slišalo šumeti. Hudo-mušneži že upajo, da bo poslej tam izvirala slovita kranjska žlindra. Radi trpinčenja svojega llletnega otroka se je moral zagovarjati pred dunajskim okrožnim sodiščem vseučiliški docent dr. Makso Dietz, ki ga je skupno s svojo ženo tako mučil, da sosednje stranko nisi mogle več poslušati joku in vpitja dečkovega in i vso stvar naznanile sodišču. Sodišče je odredilo, da J dečefk da v oskrbo tujim ljudem in obsodilo dr. Dieta na 10, njegovo ženo pa na 7 dni zapora. Čudno, m se morejo take brutalnosti zgoditi v hiši vseučilišked docenta! Vidi se, da izobrazba ne ublaži vsacega čfl veka in da je tudi med akademiško-izobraženimi Ijudnj veliko surovosti. Pobožen učitelj. Pred par tedni so zaprli, kara poroča „ Tirolski dnevnik" zelo pobožnega učitelja M P. radi necega nravstvegega delikta, katerega je ii vršil na nekaterih svojih šolskih otrok. Klerikau ffTirolski glasovi" so celo ogorčeni radi tega razkria čes, učitel M. P. nikakor ni mogel biti pobožen človelj kvečjemu je bil hinavec. I, seveda! Kakor pri na kjer večina naših živih, od sv. Duha prosvirljenij svetnikov nosi vero samo na jeziku, da tem( lažje deli za svoje umazano egoističke namere, njih srce pa j| posoda najpodlejših mahinacij zoper čast in poštenjl bližnjikov. Dvojčka. Iz Frankobroda se poroča, da je naj mlajša sestra nemškega cesarja, tamkaj živeča hescnskl princezinja Margareta, pred kratkim že v drugič pa vila dvojčka. želodec — nepotreben. L. 1897. je dr. Schlatter y Curihu izrezal neki bolnici ves želodec. Deset dn| po operaciji je bila že zdrava. V Zjed. državah open rajo večkrat želodčnega raka, ter so že več osebai izrezali ves želodec, a vsi žive. V San Francisou a je neki mož brez želodca mesec dnij po operacij znatno odebelil. Nekemu drugemu pa so vzeli pol že lodca in še nekaj črev brez posledic. Nevaren anarhist. Vsled posredovanja italijanski oblastev so v Trstu prijeli in zaprli laškega zidan Henrika Tombo, ki je baje zelo nevaren anarhist, j Medved — nočni čuvaj. V belgijsko vas Št. La« bert je prišel mož z medvedom. Mož je prenočeval v skednju nekega kmeta. Ondi je bilo v kurniku tu] dvoje mladih prašičev. Cigan in njegov medved sta I spala, ko se vrata skednja odpro in se prikaže človek Tat je ravno hotel zgrabiti prašiča, ko se vzdigni proti njemu visoka postava in se ga oklene na obfl ramenih, in sicer tako močno, da je tat zavpil. Km« in njegovi ljudje so prihiteli s svetilkami in vilami t* strmeč gledali, kako je medved držal nevarnega n parja, ki je pred kratkim ušel iz prisilne delavnici Kosmatinec je na povelje spustil ujetnika, katere« so izročili kaznujoči pravici. Pogumna Žena. Soproga poročnika karabinierje] Dine v Tiranu, mlada Benečanka, je ležala nedavn s svojim otrokom v sobi, ko je zaČula v prvi soj korake. Mislila je da se je vrnil soprog, ali — bilo j sredi noči — v spalnico je stopil tuj mož, ki je daij zagrozil, da jo nsmrti, če ne bo molčala in če mu n da denarja. Gospa pa ni izgubila poguma, nego ni pravila luč, segla po revolver, ki je ležal na noči mizici soproga in pomerila na roparja. Ta je padi na kolena ter jo prosil milosti. Ali gospa je vstd s postelje ter — dasiravno neoblečena — tirala n ~ 9 ~ ja pred seboj dol po stopnjicah, poklicala ondi inierje in jim izročila potepuha. Nato se je vrnila pet v posteljo. Glavo odtrgal je vlak te dni na železniški progi Radovljico železniškemu delavcu Matevžu Koželju Srednje Dobrave pri Kropi. Kakor kažejo vse oko- tine. se je sam viegel pod vlak in je bilo baje temu k žganje, vsled katerega je neredno in zapravljivo £el; nazadnje mu je pa tudi ljubica, neka dekla v ovljici, odpovedala svojo ljubezen. V nedeljo po- ladne jo je še jedenkrat obiskal ter jo izkušal zopet idobiti zase, ker se mu pa menda to ni posrečilo, je njej in svetu slovo, „nazaj ga nikdar več ne bo.B Trikratni samomorski poskus. 25 letna dekla rija M. pri modistinji Ghumer na Dunaju je ukradla rilo. Iz strahu pred kaznijo se je hotela najprej 5i iz III. nadstropja, a so jo potegnili z okna, m je vzela nož, da bi si odprla žile, a nož so ji ali, nato je izpila celo steklenico špirita, da bi fla, a želodec je vrgel vse nazaj. Tako je dekla vedno živa. Čuden mrtvec. Nekemu Lvovskemu listu poročajo: otekli teden so konštatirali sorodniki kmetovalca a Znga, da je ta umrl. Preoblekli so ga in po- ili na mrtvaški oder in prižgali ob' njem sveče. kako ob polnoči pa je vstal mrtvec, stopil doli z vaškega odra ugasnil sveče in pričel pospravljati vaški oder. Objednem je zahteval večerjo. Drugo tro je šel v cerkev, plačal sveče in zvonenje kakor i mizarja, ki mu je izdelal rakev. Zuk je popol- a zdrav in krepak. Ugrabljenje umetnika. V Lissabonu je živel mlad jako lep umetnik, v katerega se je neka brazil-ka grofica zaljubila do ušes. Dama si je veliko evala, da bi ujela mladeniča v svoje mreže, toda >n je ostal hladen do nje. Na nje povabilo se ni od-Kvljal in nje ljubavna pisma je neodprta vračal. Kontno pa je poslala za umetnikom svoje sluge; na cesti Bo prijeli mladega moža in ga v kočiji odvedli v gro-pio stanovanje. Fantje bežite, dekleta gredo. S Stolpa je Skočil v Hamburgu okoli 25 let star mož. Prej si je zavezal z robcem oči. Padel je 80 m Igloboko in se ubil. Gospodarske stvari. Nekoliko besed o paši in o zeleni klaji. Vsekakor an popravici je paša živini naravna in nje zdravju jnajngodnejša krma in zato boljša od klaje. Po pašnikih še žival svobodno giblje po svežem, zmerom [zdravem zraku ter odbira izmed mnogovrstnih zelišč liste, ki ji najbolj ugajajo. Zatoraj vpliva vztrajno bi-hranje na planem celo močno na zdravje in veselo torospevanje živalij. Vsakdanje sprehajanje po pašnikih pospešuje hitro pretvarjanje snovij v živalskem telesu I ter pretvarja vso hrano v kri in meso. Važno je pom-I niti. da se po pašnikih živali vedno le zmerno gib-I Ijejo, sprehajajo in tekajo, nikoli pa ne toliko, da bi ■opešale. Nekteri jih preveč naganjajo. Vsed tega so I močno utrujene, tako da nečejo zreti, dokler si ne od-■očijejo. Kdor tako ravna, škoduje svoji živini, ker jo s preveč muči s preveliko hojo in nagajanjem. Tega se ni bati na pašnikih. Živali tekajo, kolikor se jim ljubi in ugaja njih zdravju. Ne da se pa tajiti, da bi zganjanje na pašo ne imelo svojih slabih stranij. Mnogo jih je, na primer: prevelika vročina, dežovje, neenakomerna krma, zdaj je prebujna zdaj prepusta in prepičla. Včasih zmanjka pitne vode, in dostikrat so pašniki predaleč od hleva. bivali pridejo tukaj v marsiktere nezgode in nesreče, kterih se po hlevih dobro izogibljejo. Po pašnikih nalezejo živali dostikrat bolezni, kterih po hlevih nikoli ne dobijo. Nadalje pripominamo, da živali veliko laže in hitreje pomagamo, če zboli v hlevu, kakor na paši. Toda živali pogrešajo po hlevih blagodejnega svežega zraka in prostega gibanja po njem. Vrhu tega se lotevajo živalij po hlevih tudi bolezni, kakeršnih po pašnikih ni. (Konec prihodnjič.) 7'J lasBAV0Dfitf, osvežujoča pijača. Nepresegfjiva ;|yri^fcvrttec avilna voi C rkostavski učenec (Setzerlcbritafl) nemškega iii slovenskega jezika zmožen, s zadostno šolsko izobrazbo se sprejme v knjigo-tiskamo 228 _________W. Blanke v Ptuju._________ Priprosta natakarica iz dežele, snažna in pridna, nemškega in slovenskega jezika v govoru zmožna in ki je enako službo že opravljala, se sprejme takoj. Prašali je pri W. Blanke-ju V Ptuju. 230 Naznanilo. Ako želi kdo svoje stanovanje gospodarska poslopja, opravo, obleko, klajo, slamo, zrnje, vozove in živino dobro in po nizkej cehi zavarovati proti ognju, ta se naj oglasi pri 3. Rtedelbauer-iu p Ptuji, okrajni zastopnik dunajskega zavarovalnega društva, orbovni zasiop o Gradcu. Nil. Vsaka škoda se hitro in natančno izplača. 223 Pozor! Pozor! Za samoizdelovanje domačega iesiha rabi ae Jedilna CSCnca". 3VJ kg. le esence na 100 litiov ■ vode, da izvrsten dopelesig. Kg. 70 kr. DGT' 2a loii* preskrbovanje tudi v odprtih steklenicah po 25 kr.; ta vsebina s 5 litri vode pomešana^ da o litrov izorstncga domačega je- siha K. WOLF, drogerija v Mariboru, Herrengasse štev. 17. l?azi naj se ime firme. 229 — 10 — Št. 18680. Razglas. Za 11 mesečni učni tečaj na državni gozdarski šoli v Gusverku pri Marijinem Celju (Maria-Zell), (tečaj se začne 1. oktobra 1901), podelilo se bo 6 šest deželnih ustanov in sicer dve po 500 K in štiri po 400 K. Prosilci naj vlože svoje prošnje vsaj do I. julija t. I. pri štajarskem deželnem odboru v Gradcu; prošnji se naj priloži: 1. Krstni list v dokaz, da je prošnjik že spolnil 17. leto. 2. Spričevalo okrajnega zdravnika, da so telesno popolnoma sposobni za gozdarsko službo v visokem gorovju, posebno, da imajo dober vid in sluh; spričevalo ne sme biti starejše, kakor od 15. junija t. 1. 3. Potrdilo s Šolskimi spričevali, da ima prošnjik toliko znanja, kolikor ga more dobiti na z dobrim vspehom dovršeni meščanski šoli, ali na treh letni- ] kih spodnje realke ali gimnazije, 1 4. Potrdilo, da se je vsaj eno leto že praktično bavil z gozdarskimi opravili in kar je ž njimi v dotiki. 5. Domovnica 6. Spričevalo o nravnosti in nepohabljivosti, če tega ne dokazuje še točka četrta. 7. Ubožni list. 8. Pravomočna izjava starišev ali dobrotnikov prošnjikovih, s katero se zavežejo, da bodo doplačali stroške za 11 mesečno šolanje v kolikor ne bo zadostovala ustanova. Potrebne doneske in čas, ke-daj se naj dopošljejo, bo določilo vrhovno šolsko vodstvo. Izjavo podpisati morejo tudi tisti, ki bodo skrbeli za gojenca in še dve priči, vrh tega mora izjavo poveriti tudi sodnija ali notar. Na izjavo' mora potrditi dotični občinski urad, da je isti, ki je podpisal izjavo tudi zmožen plačati. Kdor ne more popolnoma spolniti pogoja 1—8, na istega se ne bo oziralo pri razdelitvi ustanov, ker se ti pogoji zahtevajo tudi za sprejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gusverku. Skupni stroški za hrano, postrežbo, perilo, šolske potrebščine in druge male nabave proračunjene so za 11 mesečni pouk na 600 K. Natančnejša določila o šoli, pouku, hišnem redu, disciplini so na razpolago pri ces. kr. upravi državnega posestva v Gusverku. Gradec, 3. maja 1901. Od štajarskega deželnega odbora. BttiMMiaaaaaeii Učenec 224 iz dobre hiše in iz z dobrimi šolskimi spričevali sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri firmi Rliirier KEITER v Slov. Gradcu. Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. Na košček sladkorja vzame se 20 do 40 kapljic A. Thierry-jevega balzam a z zeleno nunsko varstveno znamko in z klobučke* vi m zatvorom z vtisnjeno firmo: „Allein echL" Ta balzam ne vpliva samo znotranje, ampak tudi zunanje, rane Čisteče, olajšujoče in pospevajoč v vsaki zadevi. Dofcioa $c p lekarnah. S pošto frankirano 12 majhnih ali 6 velikih steklenic 4 K. Steklenice za poskus s prospektom in imenikom prodajalnic vseh dežel sveta se razpišiljajo proti nakaznici po 1 K 20 vin. Naslov je: A. Thierry-ja lekarna „k itngelju varuhu" v Pregradi pri Rogačfci Slatini. — Varovati se je pred ponarejanjem in naj se pazi na v vseh državah registrovano zeleno nunsko varstveno znamko. Brezštevila izpričeval je na ogled in vsak dan prihajajo nova k izdelovatelju. 137 Št. 19394 RAZGLAS. 225 Na štajarski deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru podelilo se bo z novim šolskim letom 190111902 s 15. septembrom t. 1. več mest na deželne stroške. Prosilci za to mesto morajo biti vsaj 16 let stari ter štajarski kronovini pristojni, morajo nekoli-kovane prošnje na deželni štajarski odbor s krstnim listom, z domovnico, s spričevalom o stavljenih osep-nicah ter s spričevalom nravnosti, ubožnim in zdravniškim spričevalom vsaj do 15. julija t. I. osebno izročiti ravnateljstvu deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Tisti, ki imajo deželne ustanove, morajo se zavezati s pravno veljavnim reverzom, da bodo po dovršeni vinarski šoli in po dovršeni vojaški službi, če bodo uvrščeni med vojake, opravljati tri leta na Štajarskem svojo službo ali pa za vsako leto, katero bi zavezanec med tem Časom izven štajarske kronovine preživel, plačati v deželni zaklad na ravnateljstvo vi-norejske šole 200 kron. Gradec, v meseca maju 1901. Od štajarskega deželnega odbora. L AMPU0N1 'V 227 Mili; v največji izberi in po najnižjih cenah priporoča W. BLANKE v PTUJU. I! O) Q> T. IF. X=> kamnoseški mojster v MARIBORU. Kokoschinegg drevored in Hilariusstrasse priporoča svojo največjo zalogo izgotovljenih yf£- flilgrObltib KamCnOv" ^9tt & marmora, granita, lignita i. t. d. po najnižjih cenah. V zalogi vedno čez 100 strogo reelno dovršenih spomenikov. — Najugodnejši plačilni pogoji. 222 ex5T II s = CD r-l- .—.. CD V> < 9 — 11 /* mestna hranilnica o Celji. ti Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560-42. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s SV^/o nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka pošlne hranilnice na račun Štev. 807*870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Oiro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice > daja menična posojila proti 5l/2% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. M: 3(raneggelP, Kamnoseški in stavbeniki mojster* v Mariboru, graška cesta \ pri kolodvoru j priporoča svojo veliko zalogo 4 nagrobnik spomenikov j iz vsakovrstnega marmora. J Izdelovanje nagrobnih kamnov in predelovanje < starih kamnov in napisov. 3 Zaloga in izdelovanje mlinskih kamnov in J kamnov in kamnov za žrmle. 213« * Šeiger~jew * \yovina z knjigami in pisalnimi potrebšcinumi^ v Celju, glavni trg 2, roia svojo najveio zaloga molitvenih in šolskih knjig in ljudskih (narodnih) spisov, 20/f. FRANC KOSI, civilni vojaški in krojaški mojster v PTUJU naznanja stem da se je iz dosedanjega stanovanja preselil v Biirgergasse ŠtV. 10 in svojo obrt dokaj povečal. Ob enem se tudi nadalje priporoča cenjenemu občinstvu, 'visoko častiti duhovščini, slavnemu urad-ništvu za napravo oblek za gospode in dečke, za izdelovanje uniform po najnovejši modi in solidni izpeljavi, ter prosi za prav obilen obisk. 816 Živinski in letni sejmi v Slovenski Bistrici 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti; dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra in dne 23. novembra. Ob teh dnevih vršijo se razun kramarskih in živinskih sejmov, ob jednem tudi konjski sejmi s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem števila tudi tuji, da celo inozemski kupci. *6 128 12 — Sezona 1901. Sezona 1901. Salon za imenitne gospodske obleke po meri, najelegantnejšega kroja in zmernih cenah. i&3 ? Leopold r^lein, Ipojašlgi mojftep, %. ]p. imetnik pFiuilegija.l Vzorci zastonj in franko. Maribor, Tegetthoffstrasse Štv. 41.1, nadstropje. Vzorci zastonj in franko i ______ ......_____________________________■ — —,___■ __ , , ' j Vnovič znižane cene! U$e stroje n poljedelstvo, Trijcrji (Čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori. Zboljsani sestav Vermorelov. Mehovi za žvepljanje trt, Mlatilnicc. mlini za žito, stiskalnice (preže) za vjdo in sadje različnih sestav. Slamoreznice Jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah* Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljc- deljske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER, na Dunaju, II2 Praterstrasse 49. Ceniki brezplačne! Pred ponarejanjem se je posebno treba poročati! 147 33 Zastopniki « fičejo! Trgovina ■ in porcelanom priporoča svojo bogato in najboljše sortirano zalogo gostilničarske posode iz porcelana in kamenice, (Steingut), steklenice za pivo in vino, kozarce, steklenice za jesih in steklenice za kislo vodo v vseh velikostih. Rome] za ogledala in podobe, vrtne krogle v vseh barvah in velikostih, steklene strešne cigle in lična velikonočna. darila. Prevzetja stavbenskega steklarskega dela. 189 H. M0RELLY poprej Franc Petrowitsch slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami) v Ptuji naznanja slavnemu občinstva, da se je prestavil iz ogerske ulice (Ungarthorgasse) k veliki cerkvi Bahnhofgasse št. 5 poleg gostilne g. Knaus-a (Judennatzl) in priporoča svojo obilno založeno zalogo najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči flrnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fiadrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre aH patron© za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v to stroko spadajoče stvari vse frišno blago in po najnižji ceni. 177 Prodaja in prevzefje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Z\vicker)| očalov, barometrov, termo-' metrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, esih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-TJ, urarju j trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v Ptuju v gledališkem poslopju. 182 „Štajerc" izhaja vsaki drugi četrtek, prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred samo 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s pošto vred. Naslov: „Upravite!j$u>v Štajerca v Ptuju." — 13 — C. kr. prlv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten PottMnd-Ctnttlt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč nattkriljajOCi dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. ni Chief-Office: 48, Brixton-Road. London. SW. A. Thierry-ja pristno Centifolien-mazilo najnovejše izvlefino mazilo sedajnosti. Deluje skoz temeljito čistenje bolečine olajšujoče in hitro ozdravljujoče učinke in odstran skoz omehčan je v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Je za hribolazce, kolesarje in jahače neizogibno potrebno. Dobiva se v vseh lekarnah. S poŠto franko 2 lončeka 3 krone 50 h. Eden lonček na poskušnjo proti naprej poslanemu znesku po 1 krono 80 h razpošilja zraven navodila in imenika zalog vseh dežel zemlje lekarna Adolf Thierry-ja fabrika v Pregradi pri Rogaški Slatini. Ogiblje naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vsakem lončeku vtisnjeno varstveno znamko. 136 V- - Prrivn dnmarA nlatnn ^o^radja, v zcLaoeaacu riIfl,ww UUUiai/C piCtibUU Ob okrajni eesti ležeča, novo zidana kovačija s'stanovanjem za rjuhe in obleke različne vrste, se dobiva v podruž- | in kuhinjo, da se sposobnemu kovaču (Huf- u. Zeugsschmied) niči mešanega blaga Bratov Slavitsch v Ptuju Wagplatz pri mostn. u Dobre ure in po ceni proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in razpošilja Kari flckeiwann, urar, trgovina s zlatnino, srebernino in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju. 'Dobre nihelnaste remontoir-ure Dobre pendeMre t bitjem ur od od gl. 3.50 višje. gl. 6.50 višje. Dobre sreberne remontoir-ure od Pristne sreberne verižice od gl. 5.50 višje. gl. 1.20 višje- Dobre prave zlate remontoir-ure Pristne sreberne poročne brstane, od gl. 15.— višje. par od gl. —.80 višje. Dobre stenske ure z btiem nikelnaste ure, budilke od gl. od gl. 2.50 višje. 2.- višje. T8e druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično blago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. 14 takoj ? najem. Ponudbe z napovedjo starosti je pošiljati uprav-nižtvu >Stajerca«.' 212 Brata Slawitsch T7- DPtTJLJVL priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A.............70 K — h Singer Medium...........90 „ — „ Singer Titania..........120 „ Ringschiffchen.....^^^^^fc,- 140 Ringschlffchen za krojače ..... 180 ., Minerva A ...........100 Minerva C za krojače ...*.... 160 „ Howe C za krojače in čevljarje .... 90 „ Cylinder Elastik za čevljarje .... 180 Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. i?8 n n » T) B B » r. ' ' n p 1 u g i i z j e k 1 a na $*&*»; in K •* «n A za travnike in mah, razdeljene in uia,,t; diagonalne, poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agricola", stroji za košnjo in žetev, za m^it^telj0 grablje za seno in žetev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanico, na valjčkih in z mazljivimi tečaji, jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40°/o moči. Najizvrstnejši in priznano najboljši cti'f\it 7** mlatifi8 patentovanimi valjčnimi, okroglimi SLI UJI l,dlIMclUU in mazljivimi tečaji na roko, na vital Mline za debelo moko, reznice za repo, in za na par. -»—-f4-(-0 Z (\r\ir\itA 7"a naPre8° * d0 6 Sivinfcet. Najnovejši mlini za čiščenje žita triferii za roikanje turške. Samot vorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši nSyphonla", prenesljive štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pntrdljive in za prepeljati, Ustanovljene 1872. kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garautovano po najnovejši in pripoznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & Co. C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par. Dunaj, 111 Taborstrasse št. 71. 75a M?y^-., Odlikovana t črez 450 zlatimi, •rabornlmi In bronastimi Svetinami na vaeh večjih razstavah. llusttovani katalogi in mnoga priananska pisma brezplačno — Zastopniki in predaj atci se radi sprejm6. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. 98 — 14 — Stranilnica (Sparkassa) Čekovnemu ra- ftnnn št. 808051 pri e. kr. poš- tno-hranilničnem uradu. vlad. driavneqa mesi $>tul MesUii denarni zavod. vsa- Ikh, Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v tiradcn. H' Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure, priporoča se glede voa- fe kega med branilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občeitie z avst. egersko banko. ii Ravnateljstvo Razglas. 1900 Letni, mesečni in tedenski sejmi v Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprilu, 5. dne avgusta in 25. dne novembra JJHgT" Konjski in goveji sejmi: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vršč v dotičnih tedni] zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma. JHf Svinjski sejmi: T^| Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. ^ttiT Tedenski sejmi; *~$U% Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (speli) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. župan. Mestni urad v Ptuj i. JO J. Ornig. — 15 Dr. Rose balzami Praško domačo mazilo za želodec m iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi [#■ je že več kakor 30 let občno znano domaČo zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. DC" Po pošti razpošilja se vsak dan. *^fl Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K loO mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuie vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. vec. Razpošilja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 1*58, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 1-68 6/2 pušic, ali za gld. 2-30 6/1 pušic, aH za gld. 248 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. SVARILO! Vsi deli anbalaze imajo zraven stoječo postavno deponovano var-stveno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molitor-a, | v Celju pri M. Rauscher-ju in Otto Schwarzl-u; v Slovenskem Gradcu pri Gustav Uxa-tu jn pri g. Maks Leyrerju v Radgoni. 101 Pozor gospodarji! »Gloria" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. »Gloria" začimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje, Čisti kri, zboljšuje in množi mleko. »Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. »Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 120, mali K 070, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K 5"— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5 kg za poskns K 2'—, 100 kg. K 22-— iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: »/»kg 60 h, 1 kg 1 K, 5 kg K 4*—. Rusko patentovano mazilo za usnje po 1[% kg K 1-10, 1 kg K 2-—, 5 kg K 8.—. Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 140, 100 kg 24-—, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. !W Občuje se slovenski. -*■ 99 Zaloga pri gg. J. Kasimir in A. Sellinschegg v Ptuju in Franc Kupnik v Konjicah. £X£T" Lepo posestvo Mešana trgovina £e^M^l^i^Mg§ v najem se odda vsled družinskih razmer in proti ugodnimi pogoji. Trgovina je na dobrem prostoru in z blagom dobro založena. 220 Kari Splrk, v Negovi pri Radgoni. iMeščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-___________________hati i. t. d._________________^_ A d. Hochegerja glavno zastopstvo marienreldske tvornice motorjev In lokomobil (Marlenfelder Motoren- und Locomobilen-Fabrik) Dunaj VIII 2 Josefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne Železnice „Josefstadterslrasse.a Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špriitom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnice od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroSki ene konjske moči za euo uro samo 4 do 6 vinarjev!! Ceniki brezplačno in poštnine prosto. I it na Spodnjem Štajerskem, 212 26 minut od prijaznega trga Podčetrtek (Wind.-Landsberg), blizu ceste j ležeče, se na večletno plačevanje proti 5% obrestim takoj proda. Posestvo je brez dolga iu drugih bremen in obstoji iz 6 oralov njiv in isladke košnje, 15 oralov lepe stare hoste smrek, krastov in bukev z hišo, dvema hlevoma in. enim kozolcem. Vse posestvo se ceni na blizu 3500 gld. Pisma v svrho nakupa naj se pošiljajo na upravništvo „Štajerca.H y r i a b i c i k I ji (Fahrrader) W danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220, 240, 260, 280 in 300 kron priporočata brata Slawitsch v Ptuju. Dobri stari biciklji se dobijo po ni siri ceni. Ceniki (Preiskourant) brezplačno. 204 — 16 Doktorja pi. Trnktfczyja le mnogo let izvrstno preskuiena zdravila, redilna In diotetična sredstva, pilporo-cena v stotinah zanvalnic, priporoča In razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje ae dobivajo, oe se naroča po poiti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno poŠto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabllnim navodilom. Za Sledilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoic, slabotneie, malo- krvne, bledične. za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmoene, rar- dražujoče kave m ruskega Čaja Doktor pl. Trnk6ozy]ev Tfalra fi tllaHtli ?*H1 piiporoca kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje n.atta.0 siaam uaj hr^;inn Bredli[v0 Boljc kot sladna kava z^^ (1-4 kilo vsebine) *Q h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6ozyJa XfilodeCne *aP'J'ce- Itborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, kre-—^^^^^^^^pilno, bolest uieiujoče, tek vzbujajoče, čisti ielodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol lucata 2 K. j-. — . v. —_------------------- -- , ,—---------------- KrOirlice odvajalne, ielodec čistilne. Od ^——^^^^^^^mkor se to Čestokrat pripeti pri ~, ..„ sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. SkatI 42 h, lest Škatlic 2 K 10 h. — Pocukrone kroglice. Skazi« 80 ' to »dvajajo blato brez vseh bolečin, k i drugih kroglicah. 13 branju joče je iled zapehe, napenjanja itd. Skal.. h, tri Škatle 2 K. Prflni PUuč"' in kašljev 80k ali zeliščni Sirup, prirejen z lahko raztvarljivim ^^^^^^apnenim železom, uteiuje kaielj, raztvarja »liz, lajša bol in kašelj, vzbujat tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. Drfnllni ali udov CVBt (Qich,0el,t) priporočljiv je kot boli utelujoie, lajša- ~*^J^^^^^^^joče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drg- ^ncnjepod^Tgeni hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, iesl steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, prcsluiieno »redslvo piu-ti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolna mesto zgolj namazati. Steklenica SO h, fte.u steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke živine, opozarjamo iste possbno na doktorja pl. Trnkdczyja rediltio pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6czja 104 Varstvena znamka. '/iTTinnlH redilnl prašek zanotranjo rabo prt /'iVIfl8K1 *"»"■>■ volih in konjih. Že blizu 50 lit z najboljšim uspehom upora bi je van, kadar krave nočejo ireti, in da se iboljiuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporab« 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. PraŠiČil redi,ni ir krmilni prašek. Varstve-i^lipjl^no m dietelično sredstvo za pra?i- ce. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in toliče. Zavojček SO h, pet zavojčkov samo 2 K. aratvena znamka. Pozor! Želi kdo samo eden kos od teh sredsiov, torej se tudi omenjeni eden kos takoj s poštnim povzetjem polije. SCHMIDLT' nasledniki v C e 1 j i Rotovžka ulica I „zum Bisckof' Glavni trg 20 trgovina z suKnenim, rokotvornim, platnenim, drobnim, tkanim in novošegnim blagom. Največja in najstarejša zaloga šivalnih strojev in bicikelnov. Obrazci se brezplačano dopošiljajo in vsem zunajnim naročilam najhitreje in po vsem vstreže. XX tratiti % Stiger v Celji. Trgovina z špecarijskim, kolonjalnim blagom, sladčicam (delikatese) in mineralno vodo na debelo in drobno. 23 XX %/*%' tfgkttp, Moj lep vinograd v Trambergi kakor tudi stilna „k novemu svetu" (,Xur Neuen Welt"J