ANNALES 14/' 98 izvirno znanstveno delo UDK 639.22/.23(262.3 Piranski zaliv){091)M5/19" PIRANSKI ZALIV: K TRADICIJI RIBOLOVA IN RIBOLOVNIH PRAVIC Darja MIHEUČ Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Si-1000 Ljubljana, Novi trg 4 e-mail: rnihelic@alpha.2rc-sazu.si IZVLEČEK Prispevek prikazuje razvoj in tradicijo ribolova ter ribolovnih pravic na Piranskem od prvih pisnih zgodovinskih dokumentov v 6. stoletju do 20. stoletja. V zahodnem, priobalnem delu Istre so si razpolagalno pravico do glavnine obalnih voda postopno pridobile mestne komune, kar je veljalo tudi po sredi 13. stoletja, ko se je na prostoru zahodne in južne Istre do konca 18. stoletja uveljavila nadvlada Beneške republike, ki ni posegala v neposredno lastništvo in izrabo voda zahodnoistrskih mestnih komun. Napoleonove vojne in francoska zasedba so v pogledu ribolovnih pravic prinesle nekaj (kratkotrajnih) novosti, po odhodu Francozov pa je prišlo do ponovne vzpostavitve starega stanja in starih (mestnih m zemljiškogosposkih) pravic do ribolova. Po propadu avstroogr$ke monarhije je zahodnoistrsko območje prešlo pod italijansko oblast. Ribolov je tedaj še nadalje pripadal občinam. Ribolovne pnstojnosti v Piranskem zalivu po drugi svetovni vojni osvetljujejo zakoni in odredbe, ki so tih priobčili jugoslovanski in slovenski uradni listi. Omogočajo ugotovitev, da si je nadzor nad ribolovom v Piranskem zalivu po 1954 lastila Republika Slovenija, njeno izvajanje pa je prepustila piranski občini. Ključne besede: ribolov, zgodovina, Istra, Piranski zaliv PRVI OHRANJENI PODATKI O RIBOLOVU Za ljudi, ki so živeli ob potokih, rekah, jezerih in morjih, so ribe in drugi užitni morski organizmi že od najstarejših časov pomenili pomembno sestavino prehrane, ki so jo nabirali ali lovili. Načini ribarjenja so se sčasoma spreminjali in izpopolnjevali. Najdeni arheološki (materialni) ostanki, ki pričajo o ribolovu, so že iz poznega pafeolitika. Tudi ob obalah Jadrana je obstajal prvinski ribolov, na otoku Rabu so našli sledove neo-litskega ribolova. Najstarejši ohranjeni znani pisni podatki o ribolovu (kjerkoli in tako tudi pri nas) pa so mnogo kasnejši, kot je sama ribolovna dejavnost; vezani so namreč na pojav pismenosti, ki je bistveno mlajšega postanka od lovljenja rib. Zapisi, ki posredno kažejo na obstoj ribolova in na prehrano z morskim "izpienom" v Istri, so iz prve polovice 6. stoletja (537-538). Pretorijanski preiekt (predstojnik gardistov) Senator je pisal istrskim provincijalom (deželanom), da so ga obvestili o bogastvu istrske pokrajine. Imela naj bi mnogo zatokov, kjer naj bi bilo polno gostiln (garismatium) z morsko juho. Bila naj bi bogata z ribami. V številnih morskih ribnikih naj bi se brez človeškega napora plodile ostrige (ostrea) ... (Gradivo I., št. 24), - Kakšna idilična podoba primorja in kakšna razlika od pokrajin v severni in severovzhodni notranjosti, prek katerih so se drugo za drugim selila, jih pustošila in požigala preprosta ljudstva, ki so iskala svojo "boljšo prihodnost" v (do pred kratkim cvetoči) bo-gatiji (zahodno)rimske države! Omembo ribolova (piscatio) srečamo tudi v zapisu, datiranem z letom 543 (Gradivo I., št. 30). Poreški škof Evfrazij je z dovoljenjem poslancev vzhodnorimskega cesarja zapovedal poreškim prebivalcem, da morajo dajati poreškim kanonikom (poleg ostalega) tretji de! ribjega izplena, ki ga uživa cerkev sv. Mavra v Umskem kanalu. - Žal gre pri dokumentu za nepristno listino, ki je bila na podlagi nekega starejšega zapisa sestavljena v prvih desetletjih 13. stoletja. Ne gre pa dvomiti, da je Limski kanal že od nekdaj nudil ugodne možnosti za ribolov in nabiranje školjk; verjetno se omemba zatokov, ki so bogati 2 ribami (iz zapisa iz 537-538), nanaša tudi nanj. 7 ANNALES 14/' 98 Daijs MIHELIČ: PIKANSKt ZALIV: K TRADICIJI RIBOLOVA INI RIBOLOVNIH FKAVIC, 7-18 RIBOLOVNA PRAVICA V zahodnem, priobalnem delu Istre so si razpolagalno pravico rlo glavnine obalnih voda postopno Tako pri prvih (materialnih) ostalinah kot pri prvih pridobile mestne komune Trst, Milje, Koper, Izola, (pisnih) omembah ribolova je šlo za t. i. priobalni ribo- Piran, Umag itd. Mestne komune, te male, relativno lov. Obalno prebivalstvo je imelo po naravno zraslem, samostojne mestne državice, ki so še iz antike ob- obiCajnem pravu pravico do ribolova ob svojih obalah. vladovale dobršen del zaledja {obmorske pa tudi morske V srednjeveški Evropi se je kasneje pravica do obale in priobalnega morja), so neposredno mejile dru-ribolova ob uveljavitvi frankovske fevdalne družbene ga na drugo. ureditve uvrstila med vladarjeve pravice (regale). Vladar Piransko območje se je na rtu Ronek dotikalo je mogel izvajanje te pravice zavestno odtujiti v korist ozemlja (in morja) sosednje Izoie, na savudrijskem rtu svojih vazalov, ti pa so se ji odpovedovali v korist svojih pa je mejilo na mestno "državico" Umag. Piran je zvestih ... Srednjeveški sistem večstopenjske lastnine je nadziral obalno morje med obema rtoma, omogočal, da so si ribolovne pravice dejansko prisvajali Od srede 13. stoletja se je na prostoru zahodne in ali z darovnicami pridobivali svetni in cerkveni velikaši južne Istre uveljavila nadvlada Beneške republike in se ter mesta. Tudi v (stri ni bilo drugače. obdržala do konca 18. stoletja, Benetke pa niso po- Zapis o pomiritvenem dogovoru (placitum) v Rižani segale v neposredno lastništvo in izrabo voda zahod- pri Kopru leta 804 (Gradivo II., St. 23; Petranovič, A., noistrskih mestnih komun, kamor je sodilo tudi piransko Margetič, A., Bratož, A./1989/) je nastal v času, ko so se obalno morje med Ronkom in Savudrijo. Velikost pi- soočale na eni strani tradicionalne pravice Istranov s ranskega ozemlja in ribolovnega območja je ves čas pravicami gradeškega patriarha, s tistimi istrskih škofov beneške nadvlade ostala praktično nespremenjena. Pule, Trsta, Novigrada, Poreča in Pična ter tistimi, ki se V ribolovnih območjih na Piranskem so poleg ko- jih je polastil novi "fevdalni" gospodar istrske notranjosti, mune uživale lastniško, deloma pa le uporabno pravico dux janež, na drugi strani. Omenja tradicijo pravice do ribolova nekatere cerkvene skupnosti {kapitelj sv. ju- ribolova v morju in način lovljenja rib z mrežami. rija,1 mogoče cerkev sv. Lovrenca2) in posamezni, Zastopniki mest in utrjenih krajev so se v imenu običajno uglednejši svetni in cerkveni zasebniki. Redko ljudstva pritožili pred tremi poslanci - razsodniki Karla je šlo pri njih za tujce iz Benetk in Firenc. V jesensko- Velikega - nad ravnanjem istrskih škofov, češ da je bilo spomladanskem delu leta je njim in komunalnim opol- morje včasih javno in je tam vsakdo lahko lovil ribe. nomočencem pripadala monopolna pravica do ribolova. Zdaj pa da si ne upajo več loviti, ker jih potem pre- v topli polovici leta, od aprila do septembra, pa so biSa tepajo z gorjačami in jim trgajo mreže (Mare uero (oviSča na voljo vsem, omejen je bil ie ribolov z puhlici}, ubi omrtis populas c/om/muniter piscaba/n/t, nekaterimi pripravami (predvsem z različnimi mrežami). modo a us i rto/n/ sumus piscari q/ui/a cu/m/ fusüb/u/s nos cedu/rtA et relia nostra co/n/ddu/n/t.). UPRAVLJANJE Z RIBOLOVNIMI LOVIŠČI V Primer darovnice, ki slika prakso prehajanja ribo- SREDNJEVEŠKEM PIRANU ¡ovnih območij iz rok v roke v fevdalni družbi in zadeva ribolov v Piranskem zalivu, najdemo v zapisu iz 14. sto- Ribolov, ki je služil prehrani mestnega prebivalstva, letja. Oglejski patriarh Bertold (Bertoldus) je tedaj na je bil preveč pomembna dejavnost, da bi znotraj mest- prošnjo belinjskega opata Vecelona (We$elo) potrdil nega ozemlja ostal prepuščen samovoljnemu izkori- darovnico svojega predhodnika Uirika (Voldoricus) be- sčanju posameznikov. Mestna oblast je v obmorskih linjskemu opatu Riherju {Richer:us) in njegovim na- mestnih komunah odločala o izrabi priobalnega morja, slednikom, izdano leta 1173 v Ogleju. Predmet darova- To polnomočje ji je prinašalo lepe dohodke. V nekaterih nja je bila vzpetina Seča pri Piranu s pritiklinami; po- mestih ob vzhodni obali Jadrana je mesini komuni pri- darjeno območje je segalo do Aibu^ana, nato po dolini padala desetina do šestine rib, ujetih na njenem (vod- do vodnega kanala pri Nožedu, od tam pa do morja pod nem) območju. kanalom. Na drugi strani je meja podarjenega ozemlja Piranska komuna je razpolagala z večjim delom tekla od Albu^ana do kanala v sečoveljski dolini in pod ribiških lovišč na Piranskem (prim. Mihelič, 1985; 1987). njim do morja. Darovnica je zadevala tudi močvirja Zapisi omenjajo piranska komunalna lovišča rib v (plitvine?) in ribiška lovišča (paludes et piscarías}, ki so Strunjanu, Fažanu, Padernu, v Palus maior (Paku vallis pripadali vzpetini Seča. izvirnik iz 14. stoletja je v maiore, Piscaría maior), v Sečovljah, ob Savudriji (sublus Piranskem arhivu, doživel je več objav (CDI, 1173; Carso Pirani od Kanegre do Remorclum-a). V virih se Gradivo IV., St. 536; Chart. L, št 2). omenjajo še ribiška lovišča Piscaría parva, Piscaría de t Kapitelj nastopa kot dedič dela piranskih ribiških lovišč (Cbart. I., št. 143). 2 Vicedominska knjiga omenja v zvezi z delom ribiškega območja pred Piranom cerkev sv. Lovrenca, vendar ni jasno, ali kot polnopravnega lastnika ali ie kot najemnika (komunalnih) voda (VK 7, 1337, 6. 12., 150). 8 ANNALES 14/' 98 Darja MtHELIČ: PIRANSKI ZALIV: K TRADICIJI R1801.0VA IN RIBOLOVNIM PRAVIC, 7-18 Čala(l), (CaWa, Ceila), val de Remoleo in ribiško območje Siparja (ki si ga je 1338 pridobila koprska družina Bratti (prim. VK 8, 1338, 1. 10., 80-8ÜV. Ubikacija navedenih toponimov se deloma prekriva.3 Piranska komuna je dobivala prihodke od oddajanja svojih komunalnih ribolovnih voda v zakup; ni pa jasno, Šli so ji pripadali tudi dohodki od lovišč v zasebni lasti in kolikšni so bili. Iz pregledanih zapisov tudi niso razvidni konkretni dohodki lovišč v zasebni lasti. Pravice do ribolova je komuna dajala na vsakoletni dražbi v zakup uporabnikom. Zakupniki, merg.itores, so imeli pravico in dolžnost, da ribarijo ali dajo ribariti v delih komunalnih ribiških območij, ki so jih imeli v zakupu (STPI, 1307, 9/17; 1332, 9/15; 1358, 9/12; 1307. 10/1; 1332, 10/1; 1358, 10/1). Zakupnina, ki jo je zakupnik dolgoval komuni, je pomenila protivrednost dohodka oz. deleža ulova, ki je pripadal komuni od ulova v njenih vodah. Ohranjeni podatki (VK 6, 1336, 1.9., 118) omogočajo izračun tega deleža. 1. septembra 1336 so Henrik, sin pokojnega gospoda Carotija Vítala, Janez, sin pokojnega Brigata iz Pirana, £ekin, ribič iz Burana, ter Odoriik Salumagnu iz Trevisa sklenili družbo (societas). Vanjo so nameravali vložiti toliko mrež (retía) in ribolovnih pripomočkov ¡artes pisesndi), kot bo potrebno za ribolov v Piscaría Páludis maiorís v piranskem okolišu (in distrietv Pitani:. Henrik je komuni plačal zakupnino ribjega lovišča do velike noči 1337. Skupni ulov naj bi se delil na sledeči način; najprej bi se iz njega izdvojila četrtina, ki bi jo riobil Henrik za vračilo zakupnine, ki jo je založil Ostale tri četrtine ulova pa naj bi se razdelile na štiri dele med partnerje. Komunalna zakupnina je tore¡ znašala okroglo ocenjeno četrtino ulova rib v komunalnih ribiških loviščih. Ta delež omogoča nadaljnje sklepanje. V več primerih so znane konkretne vsote, ki jih je komuna prejela za različna ribiška lovišča, ki so bila oddana v celoletni zakup; po znanih podatkih v zadnjem desetletju 13. in prvih štirih 14. stoletja so znašale od 9 do 60 libei malih denarjev. Če so te konkretne zakupnine za komunalna lovišča pomenile četrtino vrednosti letnega ulova, potem moremo iz njih izračunati, kolikšen je bil celotni letni dohodek od ulova v ribiškem lovišču oz. koliko so z ribolovom zaslužili zakupniki. Celotni dohodek od ulova b¡ znašal štirikrat, dohodek zakupnikov pa trikrat toliko kot znana komunalna zakupnina za lovišče. Seveda je bila višina zakupnine različna od enega ribolovnega območja do drugega, glede na njegovo "obetavnost", odvisna pa je bila tudi od trajanja zakupa. Poglejmo nekaj primerov. Zakup piranskih voda omenjata zapisa iz 1290 (NK 6, 1290, 12. in 16. 7.. 28-29). Zakupnika, notar Almerik Petrogne in Matej Marchesius, sta si v njiju pridobila pravico do ribolova za 56 liber. Del zakupljenih voda sta za 24 liber oddala v zakup ribičem Rapinu in Martinu Grixonu ter Geru, sinu pokojnega Bona £exer, ki so smeli tam ribariti z enim plovilom (barcha). Nekaj dni kasneje sta ribolovno pravico za 32 liber oddala v drugi zakup Martinu Marjana, ribiču Albinu in Mateju Richerija, da bi tam ribarili z enim ploilom. Razen zakupnikov i omenjenima dvema ploviloma ni smel v Se-čoveljskem močvirju ribariti nihče. V letu 1328 so si piranska komunalna ribolovna območja v "velikem močvirju" Palus maior, Padernu, Stru-njanu in Fažanu pridobili florentinski doseljenec Nerij Peroni, Zanet, pokojnega gospoda Dominika de Zaneto, in Mengolin (oz. Dominik), pokojnega Artuika Basegio iz Pirana (VK 2, 1328, 15. 7., 86v). Strunjansko ribolovno območje sta si na dražbi izborila sama Nerij in Zanet za ceno 50 liber; Mengolin se jima je v poslu pridružil kasneje. Izvajanje ribolova, izplačilo zakupnine in prodajo rib v Piranu naj bi opravljal Zanet (VK 2, 1328, 25. 7., 89). Pravico ribolova v Palus mainr v tekočem letu so omenjeni družabniki že čez nekaj mesecev preprodali Martinu Andriola in Mateju Dominika de Adamo za 50 liber, izplačljivih komunalnim zakupnikom ali neposredno občini (VK 2, 1328, 19. 9., 122v). Šc v istem tekočem letu zakupa, januarja 1329, sta Nerij in Zanet oddala v ribarjenje od 21. februarja do konca junija (torej le za de! leta!) Papu de Papeto in Miklavžu, sinu pokojnega Martina Grixona, fažansko lovišče rib za 32 I/ber (VK 2, 1329, 6. 1199v). Nekaj dni kasneje je Zanet preprodal izkoriščanje strunjanskega lovišča rib do konca junija Albanu Gallo iz Burana v beneškem distriktu, namesto Zaneta pa naj bi komuni poravnal tretji obrok zakupnine (VK 2, 1329, 9. 1., 201). Lovišče pa je še naprej prehajalo iz rok v roke: na to smemo sklepati iz zadolžnice, v kateri sta se Andrej Deganus in Peter, pokojnega Adalgerija Parente iz Pirana, obvezala plačati Veneriju, pokojnega Odorlika, in Almeriku, pokojnega Janeza Petrogne iz Pirana, 33 liber do konca /unija {spet le za del leta) za strunjansko lovišče, kjer da ribari Alban (VK 2a, 1330, 4. 3„ 3). Drugi pravkar omenjeni upnik, Almerik, si je 1330 uspel pridobiti v zakup od piranske komune strunjansko ribiško območje, ki pa ga je takoj za vse leto predal v najem Albanu Gallu za 45 liber, pridržal pa je zase pravico do ribolova z mrežami (VK 2a, 1330, 8. 7., 45). Ločeno od Almerika je istega leta 1330 izdražii komunalna ribiška lovišča tudi Nerij Peroni, tokrat v Fažanu in ob Savudriji; preprodal ju je kupcem Papu de Pappeto ter bratom Mengofinu, Janezu in Miklavžu, sinovom pokojnega (ribiča) Martina Grixona iz Pirana za 60 (Fažan) oz. za 12 (Savudrija) liber; namesto 3 Domnevam, da t;:e pri Pálui mnior z,i sečoveljsko lovišče, prekrivata pr, se tudi območji sublus Carso Pirsni in tisto od Kanegre do Remorcluni-a. 9 ANNALES 14/'98 Darja MIHEl't- IRANSKI 2Ai.IV; K 1 RADICijl RIBO! OVA iN RIBOLOVNI! I PRAVIC, MS Nerija naj bi poravnali obroke komunalnega zakupa |VK 2a, 1330, 29. 9., 59). Ribolovne pravice za del savudrijske obale a Cal negra ... ad Remordum je 1333 kupil od piranske komune trgovec beneškega porekla £anin Cavtanus za zakupnino 9 liber. K poslu je pritegnil Se piranskega ribiča Girarda lustisana, s katerim je sklenil dogovor o investiciji, odplačilu komunalnega davka in načinu delitve dohodka od ribolova (VK 4, 1333., 15. 8., 86-86v}. Poslovanje zakupnikov komunalnih voda so nadzirali mari piscariartim, nadzorniki ribiških lovišč. Vsako leto aprila so jih v komunalni palači izbrali zakupniki lovišč. Zakupniki, ki so z mrežami lovili ribe pred Piranom, so morali ulov pokazati in izročiti nadzornikom (5TPI, 1307, 10/2, 9; 1332, 10/2. 7; 1358, 10/2, 7). Kasneje je nadzornikom pripadla enkratna količina 25 rib vsak dan, kadar je ulov presegel 200 rib (STPI, 1384, 10/13). Naloga nadzornikov je tudi bila, da so ocl 1. maja do konca avgusta po nalogu poclestata za-koiičili ribiška lovišča s stotimi koli (STPI, 1307, 10/4; 1332, 10/4; 1358, 10/4), Koli so omogočali fizično delitev lovišč. Omenjajo se polovice, četrtine in osmine ribiških "postojank" (poste). Prvi zapis, ki omogoča sklepanje na zakol ičevanje lovišč na Piranskem, je iz konca šestdesetih let 13. stoletja {Chart. i., št. 130). Na bregu ribolovnih področij, ki so jih zakoiičevali, ni bilo dovoljeno imeti oljčnega mlina - torklje (zaradi nevarnosti onesnaževanja?). (STPI, 1307, 10/10; 1332, 10/8; 1358, 10/8). OMEJITVE IN TEHNIKA RIBOLOVA4 NA PIRAN5KEM Od 1. aprila do mihaelovega (29. septembra) so bila piranska lovišča rib na voljo vsem, čeprav ne za vse oblike ribolova. Lastniki in zakupniki voda pa so uživali monopolno pravico do ribarjenja v preostali polovici leta, od konca septembra do konca marca (STPi, 1307, 10/8; 1332, 10/6; 1358, 10/6). Piranski statuti vsebujejo številne omejitve ribolova z različnimi mrežami in z vršo. S potegavko je bilo po statutu iz 1307 (10/7) med mihaelovim in pustom prepovedano loviti ribe pred Piranom od Mogorona do Pusterle. Samo posestniki (patroni) lovišč so smeli tam ribariti, kakor se jim je zdelo najbolje. Podobne so bile pravice zakupnikov voda od Dragonje do Savudrije, ki so smeli ribariti ali dati ribariti s potegavkarni ali drugimi mrežami, kakor in kadar so hoteli. S statutom iz 1332 (STPI, 10/1) je bila uporaba polegavke omejena na prostor od Dragonje do Savudrije. Ribiči so tam lahko ribarili vse leto s potegavkarni ali drugimi pripomočki. Med severno mejo Pirana (z izolskimi vodami) na rtu Ronek in Dragonjo po tem statutu med mihaelovim in pustom nihče ni smel ribariti s potegavko. Redakcija statuta iz 13845 (STPI, 10/18) je v ribiških loviščih pred Piranom - z izjemo zakupnikov lovišč - za vse leto prepovedovala ribarjenje z mrežama grip in potegavka. Med mihaelovim in koncem marca so po statutih iz 1307 in 1332 (STPI, 1307, 10/6; 1332, 10/5) ribiči smeli v piranskih vodah polagati ali metati vojgo, rete, režaj le z dovoljenjem družabnikov lovišč. Ker je bila uporaba omenjenih pripomočkov pri ribolovu prepovedana tudi v času zakoličevanja lovišč (med 1. majem in zadnjim avgustom), je bilo torej v zakoličenih loviščih dovoljeno ribariti z omenjenimi pripomočki brez posebnega dovoljenja zakupnikov lovišč le aprila in septembra. Statuta iz 1358 in iz 1384 sta omejevala splošno uporabo omenjenih ribiških priprav le za območje med Mogoronom in Pusterlo. Ne navajata ovir za splošni ribolov v času zakoličevanja lovišč, ampak šele za "sezono1' od mihaelovega dalje. Statut iz 1384 postavlja drugo časovno ločnico, po kateri je bil ribolov dovoljen vsem, ne le zakupnikom iovišč, na 3. april. Statut iz 1358 je med prepovedane pripomočke za ribolov uvrstil tudi vršo, tisti iz 1384 pa poleg nje še retiacuktm, vojgo, refe in "druge načine ribolova", izrecno pa je dovoljeval ribolov na vrvico s trnkom. Ta statut je za čas med mihaelovim in 3. aprilom tudi izrecno prepovedoval polaganje mrež (retia) rned lokacijo Ršžente in pomolom pri sv. Lovrencu (STPI, 1358, 10/5; 1384, 10/15, 10/18). Tehnika ribolova na Piranskem je deloma razvidna že iz omenjenih statutarnih odlokov. Pirančani so ribarili v obalnem pasu na piranskem območju, a tudi zunaj njega. Lovili so podnevi in ponoči; pri nočnem ribolov« so privabljali ribe z lučmi. Plovila, ki so jih uporabljali, se imenujejo barca. Na plovilu sta lovila ribe dva ali trije ribiči. Od ribolovnih pripomočkov se največkrat omenjajo mreže (rete, retia, retiacuktm), od posebnih tipov ni rež pa potegavka (tracta), ki so jo vlekli s kopna s pomočjo čolnov. V tridesetih letih 14. stoletja se omenja tip vlečne mreže grip (grippus, prim. Chart. II., št. 159). Plovilo jo je vleklo za seboj po morskem dnu. Piranski ribiči so poznali tudi stoječo mrežo vojgo {ovega) in okroglo mrežo režaj (rigaglum, rixaium) za lov v plitvini. Zapisi omenjajo še tip mreže cerbarium (VK 4, 1333, 15. 8., 86-86v). Za ribolov so bile v uporabi tudi vrše (nas/s/a), koSaraste kletke, pletene iz vej, dalje trizobe vile (fuxina, prim. STPI, 1307, 10/1) in seveda trnki (togna). Odloki piranskih statutov obširno obravnavajo ribolov in trgovanje s svežimi ali soijenimi ribami, vendar ne naštevajo različnih vrst rib, ki so se pojavljale na Piranskem. 4 Spiološno o tehniki ribolova: Umek, 1970; Volpi l isjak, 1995. 5 2.i redakcijo statuta iz 1384 uporabljam objavo piranskega statuta Pahor, Šumrada (1987), ki je sicer zaradi tehnike objave nepraktična in nepregledna. ANNALES 14/' 98 Osrj,> MIHfUC: PIRANSKI ZALIV: K TRADICIJI RIBOLOVA IN RIBOLOVNIH PRAVIC. 7-18 DOGOVORI O RIBOLOVU Konkretno izvajanje in organizacija ribolova v piranskih vodah sta bila prepuščena lastnikom in zakupnikom piranskih ribiških lovišč. V izkoriščanju ribolovnih območij so lahko sodelovali neposredno, z osebnim delom. Pogodba iz 1336, ki omenja komunalno četrtino od ribolova {VK 6, 1336, 1. 0., 118;, navaja, da so se Si i i šo partnerji povezali v družbo (societas); vanjo naj E>i družno vložili ribolovne pripomočke in skupaj ribarili; od dobička od ulova bi najprej izdvojili de! za komunalno zakupnino, ki jo je zalozii eden od njih, ostanek pa bi si razdelili na enake dele. Lastniki in zakupniki ribiških lovišč so včasih ribarili .s pomočjo najetih ribičev. Plačevali so jih v denarju. Za prehrano so jim prepustili Eudi del vsakokratnega ulova Redko so ribiči za svoje delo dobili tudi obleko. Za ribarjenje od prvega dne quadragesime (štiridesetdnevnega posta pred veliko nočjo) do velike noči 1329 (torej oči 8. marca do 23. aprila) je plačilo za pomočnika pii vleki vlečne mreže poleg hrane v ribah znašalo 26 gro-šev, to je 3 libre, 9 soldov in 4 denarje6 (VK 2, 1329, 19. 2., 232v). Zaslužek ribiča za osemmesečno delo (od 27. januarja do 29. septembra) je 1336 znašal 17 liber ob hrani, pijači ter srajc i in preobleki. Najeti ribiči so včasih dobivali dnevna plačilo za vsak dan ribarjenja posebej (VK 5, 1336, 27. 1., 155v-156). Pogodbeni delavec je po dogovoru iz 1328 za vsak dan ribolova z delodajalcem prejel 2 solda in del rib (VK 2, 1328, 22. 3., 7). Lastniki in zakupniki lovišč so včasih sklepali družabnike dogovore z ribiči: odobrili so jim pravico do ribolova, zase pa so izgovorili del (vrednosti) ulova ¡z lovišč. Na tak zapis naletimo 1292. Bertek Wecelle je prepustil v ribolovno izkoriščanje Janezu Capellaro (klobučarju?) in njegovemu družabniku območje val de Remoleo: posestniku (lastniškega?) lovišča je pripadla i etjina ulova, družabnikoma pa dve tretjini (NK 10, 1292, 28. II ., 16v) Tovrstni dogovori so vsebovali tudi dodatna določila. Včasih so si zakupniki lovišč pridržali pravico, da smejo v oddanih loviščih tudi sami polagati mreže. Izdražena zakupnina za lovišče, ki so jo zakupniki dolgovali komuni, so ¡e lahko na družabniški način razdelila med zakupnike lovišč in ribiče Različice v dogovorih so bile možne v zvezi s stroški za nabavo ribiških mrež. Dogovori bo včasih gostobeserfnejši (VK 7, 1337, 1. 12., 149): ribičem nalagajo, da morajo brez prestanka do konca roka ribariti omni die et noete quod fierit tempus piscandi (dan in noč v času, ko se lovijo ribe); za vsak izpuščeni dan je predvidena globa; ribiči morajo ribariti omni die Veneris et sabati et omni die., quo non co-medetur caries (vsak petek, soboto in vsak dan, ko se ne je meso). Podrobnejšo predstavo o zaslužku družabnikov (zakupnikov in ribičev) od lovišč daje dogovor iz 1333 (VK 4, 1333, 15. 8., 86-86v). Trgovec Canin Cavianus je za 9 liber vzel od piranske komune za slabih 11 mesecev v zakup del lovišča sublus Carso Pirani a Calnegra videlicet usque ad Remorcium (pod Savudrijo od Ka-negre do Remorcium-a), Po dogovoru s piranskim ribičem Girardom lustisana naj bi £anin za svoj denar nabavi! 15 mrež, imenovanih cerbaria, kar bi ga stalo 14 liber, 5 soldov in 4 denarje. S temi mrežami naj bi Cirard ribaril. Girardu bi pripadli trije, Caninu pa dva dela (dohodka, od) ulova. V enakem razmerju sta si nameravala deliti tudi dolg komuni za zakupnino lovišča. Po koncu dogovora naj bi si razdelila na polovico mreže, ki jih je kupil Canin, kakor tudi ostale mreže, s katerimi bi se lovilo v lovišču. Če je komunalna zakupnina (9 liber) predstavljala četrtino dohodka od ulova, potem je bil predvideni dohodek od lovišča štirikrat večji, to je 36 liber. Dve petini od dohodka (14 iiber in 8 soldov) bi pripadli £aninu, tri petine (21 liber in 12 soldov) pa ribiču Girardu. tkanin bi moral plačati dve pelini od 9 liber komunalne zakupnine (to je 3 libre in 12 soldov), kar bi njegov dobiček zmanjšalo na 10 liber in 16 soldov. Ribič Girard je od svojega dohodka dolgoval komuni tri petine zakupnine za lovišče, to je 5 iiber in 8 soldov, kar je njegov dohodek zmanjšalo na 16 liber in 4 salde. Canin je za družbo prispeval mreže. Če zanemarimo dejstvo, da je njihova vrednost z uporabo padla, je ob koncu dogovora dobil vrnjeno polovico njihove vrednosti (7 liber, 2 solda in 8 denarjev). Drugo polovico, ki je po koncu dogovora pripadla Girardu, moramo šteti £aninu v strošek, Cirardu pa v dobiček. £aninov dobiček se z odbitkom vrednosti polovice mrež zmanjša na 3 libre, 13 soldov in 4 denarje, Girardov pa se s pribitkom vrednosti polovice mrež poveča na 23 liber, 6 soldov in 8 denarjev. Girardov dohodek ie ribičev zaslužek, Caninov pa je dobiček od investicije. Canin je v družbo vložil prevzem obveze za plačilo 9 liber komunalne zakupnine (od česar naj bi realno plača! le dve petini, to je 3 libre in 12 soldov) in nakup mrež, skupaj 17 liber, 17 soldov in 4 denarje. Njegov zgoraj omenjeni dohodek bi pomenil 20,5% vrednosti vloženih sredstev. Ob dogovorih z lastniki in zakupniki lovišč so se ribiči včasih obvezali najti še kakega družabnika za posel. Kadar kateri od aktivnih družabnikov ni mogel opravljati dela (ribariti), so lahko njegovo mesto zapolnili z drugo osebo na stroške partnerja, ki je odpovedal. Svojega namestnika je včasih aktivni družabnik postavil sam, pri čemer si je mogel izgovoriti določeno udeležbo pri dohodku od lovišča (in pri stroških z ribolovom). Pri 6 Razmerje denarnih enot je: 1 libra = 20 soldov - 240 malih denarjev; groS - 32 malih denarjev, sold groiev - 32 soldov malih denarjev, libr<; groèev - 32 liber malih denarjev. 11 ANNALES 14/' 98 D I ■ / Piransko komunalno območje pred koncem 18. stoletja (Morteani, 1906, 20-21). The Piran communal area towards the end of the 18th century (Morteani1906, 20-21). 13 ANNALES 14/' 98 D.i/jo MIHEl IC: PIRANSKI ZA11V. K 1'RAOICIH RIBOLOVA iN RIBOLOVNIH PRAVIC. 7-1 S. RIBOLOVNA PRAVICA OD PROPADA SERENfSSIME posamezna podjetja, zadruge in ribiči. Ribolovske DO DRUGE JUGOSLAVIJE okoliše jim je določil •• glede na lokacijo njihovega sedeža ali bivališča - pristojni izvršilni odbor okrajnega Napoleonove vojne in francoska zasedba so v oz. mestnega ljudskega odbora na osnovi splošnega raz- pogledu ribolovnih pravic prinesle nekaj {kratkotrajnih) poreda; tega je izdal in posredoval v potrditev oblastni novosti: vpeljana je bila svoboda ribolova, odpravljene ljudski odbor po navodilih ministra ljudske republike, ki so bile ribolovne pravice mestnih komun in zemljiških je bil pristojen za morski ribolov (člen 6). gospostev. Ukinjen je bil tudi ribji davek. Po odhodu Za smotrno ribarjenje, varstvo in razmnoževanje rib Francozov pa je prišlo do ponovne vzpostavitve starega in drugih morskih živali je sme! pristojni republiški stanja in starih (mestnih in zem I j iS kogosposk i h) pravic minister za določen čas prepovedati ali omejiti oprav- do ribolova. Ijanje vsega ali le nekaterih vrst ribolova v določenih V tridesetih letih 19. stoletja (1835 in 1937) je . ribolovskih .okoliših obalnega morja in omenjenega primorski gubernij natančneje opredelil ribolovne pra- . morskega pasu {v širini 4 morskih milj) (člen 17). vice. Morje je razglasil za svobodno, obalni pas, kjer je Pristojno republiško ministrstvo ter oblastni, okrajni bil ribolov pridržan domačemu prebivalstvu, je bil širok in mestni ljudski odbori so bili dolžni voditi ribiški ka- eno miljo. Pravico do ribolova so v mejah glavnih občin taster za svoje območje (člen 24). imeli občinski prebivalci, ribiči pa so za ribolov morali Določbe tega zakona naj bi se uporabljale na ob-imeti posebna spričevala. Septembra 1845 so bile ' mocjih posameznih republik, dokler te ne bi same prednostne pravice do ribolova odpravljene, razen v izdale svojih zakonov o morskem ribolovu (člen 31). zaprtih zatokih znotraj zemljiških posesti. V osem- Na podlagi 17. člena tega zakona je sekretariat desetih letih (1884) je nadzor nad ribolovom s političnih izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ob soglasju oblasti prešel na pomorsko oblast, ki je imela za morski državnega sekretariata za notranje zadeve Ljudske re- ribolov glavno komisijo in podkomisije (v Trstu, Piranu, publike Slovenije 5. januarja 1962 izdal Odredbo o Izoli in Gradežu). omejitvi ribolova v Portoroškem zalivu (Uradni list LR Po propadu avstroogrske monarhije je zahodno- Slovenije št. 2, 18. januar 1962). Po tej odredbi je bil v istrsko območje prešlo pod italijansko oblast. Ribolov je notranjem delu Portoroškega zaliva "ki ga proti kopnem tedaj še nadalje pripadal občinam (Piranski zaliv torej omejuje obalna črta, proti odprtemu morju pa ravna črta piranski). Leta 1931 je bil izdan enotni zakon o ribo- med skladiščem solin in kamnolomom 'Slovenija ceste', lovu, ki je urejal ribolovno pravico in omogočil raz- zaradi gojitve plemenskih rib in školjk do nadaljnjega lastitev nekaterih ribolovnih monopolov. Upravo ribo- prepovedan morski ribolov z mrežami vseh vrst, z ostmi lova je vodil posebni osrednji urad za ribolov, ki pa je in z uporabo ribiških svetilk" {1. točka). Da pa bi se imel še okrožne podkomisije in posvetovalno komisijo vzdrževalo potrebno biološko ravnotežje, je lahko "za za ribolov pri ministrstvu za poljedelstvo in gozdarstvo morski ribolov pristojni svet Občinskega ljudskega od- (prim. Umek, 1970}. bom Piran izjemoma dovolil posameznim fizičnim osebam ali organizacijam ribolov na območju iz 1. točke" RIBOLOVNE PRISTOJNOSTI V PIRANSKEM ZALIVU (2. točka). - Portoroški zaliv je slovenska oblast imela za PO DRUGI SVETOVNI VOJNI lastno vplivno območje, kar dokazuje njena razglasitev ribolovnega rezervata od Bernardina do Kanegre na Po drugi svetovni vojni je bil Piranski zaliv z za- Savudriji. Neposredno gospodarjenje z rezervatom je ledjem vključen v Cono B Svobodnega tržaškega ozem- po tej odredbi pripadalo pristojnemu organu v Piranu. !ja. Leta 1954 je bila Cona B pripojena k Jugoslaviji. Tri leta kasneje, 1965, je bil sprejet Temeljni zakon o Določilo, objavljeno v jugoslovanskem uradnem listu morskem ribištvu (Uradni list SFR Jugoslavije št. 10, 10. (Uradni list PLR Jugoslavije, št. 45, 27. oktobra 1954), je marca 1965). Določal je, da sme republika za gojitev in na to ozemlje vpeljalo zakone, ki so veljali v ostali razmnoževanje rib in drugih morskih živali z zakonom Jugoslaviji. V Coni B je uveljavilo Splošni zakon o ustanavljati ribolovne rezervate; to so deli pribrežnega morskem ribištvu, ki sta ga 21. januarja 1950 sprejela morskega pasu - zalivi, ustja rek ipd. - v širini ene Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine Fede- navtične milje od obale, kjer so ugodni naravni pogoji rativne ljudske republike Jugoslavije. Zakon je bil ob- za razmnoževanje rib in drugih morskih živali. V javljen v Uradnem listu FLR Jugoslavije (št. 12, 18. ribolovnih rezervatih je bil praviloma prepovedan februarja 1950). Poglejmo si nekaj njegovih določil. ribolov in iov drugih morskih živali (člen 33). V obalnem morju Federativne ljudske republike Na osnovi tega jugoslovanskega zakona je Slovenija Jugoslavije in v morskem pasu v širini 4 morskih milj od leta 1967 sprejela svoj zakon o morskem ribištvu zunanjega roba teritorialnega morja proti odprtemu (Uradni jist SR Sovenije št. 34, 19. oktobra 1967). V morju tuji državljani niso smeli izvajati ribolova (člen 4). njem je bilo določeno, da se sme od 1. oktobra do 31. V obalnem morju in v omenjenem morskem pasu so marca s posebnim dovoljenjem občinskega organa, pri-v ribolovskih okoliših smela izvajati ribolovno dejavnost stojnega za morsko ribištvo, loviti z mrežami pote- 14 rMMiiČMti . M Pii-aiw) WMimi '■•.vMfrtuirZSifc 2t. J. 1 o-mssiriâsma Mmm ■i&Č&iaivi«: fk^iàiM la.;-' ¿0:; '«Min, >./yv • f>?.. < >' liic ï^ifinr Jha.2«:-sazii,si SUMMARY The records, which indirectly substantiate the existence of fishing and sustenance by fish caught in Istra, date irom the first half of the 6th century. This was the so-called coastal fishing, for the littoral population had, according to the common law, a right of fishing along its coast. In the mediaeval Europe, when the Prankish feudal social order was established, the right of fishing became one of the ruler's rights. The fishing rights, however, were in fact appropriated or obtained, with deeds of donation, by temporal and ecclesiastical lords as well as by towns. The same stood for Istra; in its western, coastal part, the right to use the major part of coastal waters was gradually obtained by the town communes of Trieste, Muggia, Koper, Izola, Piran, Umag, etc. At Cape Ronek the Piran area once touched the land (and the sea) of the neighbouring Izola, while at Cape Savudrija it bordered on the "tiny slate" of Umag. Piran controlled the coastal waters between the two capes. From the mid-thirteenth century the supremacy of the Venetian Republic was implemented in the territory of western and southern Istra and was retained as such until the end of the 18century. Venice, however, did not interfere with the direct ownership and use of the sea of the western Istran town communes, a part of which were also the Piran coastal waters. 16 ANNALES 14/' 98 U»rj» MIHELlC: PIRANSKI ZAUV: K TRAOICIH RIBOIOVA IN RISOLOVNIl I PRAVIC. 7-1« In the littoral town communes it was the town authorities that had the power to decide on the use of coastal waters. In Piran. the right of fishing in its waters was each year leased out by the commune at an auction. For tins right the commune got approximately a fourth of the estimated catch in its waters, while the actual sums for the lease of separate fishing grounds ranged from .9 to 60 libras In the Piran fishing ranges the right of possession and partially only of easement was held (apart from the ccmnn/nej also by some ecclesiastical communities and certain temporal and church individuals. In the autumn-spring season the fishing was limited to the owners and leaseholders of communal fishing rights, while in the warm part of the year (from April to September) the fishing grounds were at everybody's disposal, the only limitation being fishing with certain devices and appliances. The people of Piran were fishing in the coastal belt of their water territory as well as outside it. They were fishing during the day as well as during the night, when they attracted fish with lights. /4s far as their fishing gear is concerned, nets, three-pronged forks, keep nets and hooks are referred to. The actual implementation and organisation of fishing in the Piran waters was left to the owners and leaseholders of the Piran fishing grounds, in the exploitation of fishing areas they were allowed to participate directly, with their own personal work. At times, however, they were fishing with the aid of hired fishermen. The latter were paid in money, in a part of the catch, and at times in clothes With the fishermen the owners were able to nuke an agreement: they gave them the right of fishing and took a part of the catch for themselves. Private fishing grounds were leased out also for monetary compensation stipulated in advance. In numerous cases the leaseholders of communal fishing grounds operated only as a kind of fishing managers in the waters they held on lease. They leased out the right of fishing to various groups of fishermen. The Napoleonic Wars and the occupation of this part of the world by the French brought, in respect of fishing rights, some (short-lived) novelties. As soon as the French left, however, the old rights of fishing were reinstated once more. ■ In the 1830's the sea was proclaimed free, while the coastal belt - where fishing was reserved for the natives -was made a mile wide. In 1848 the preferential rights of fishing were abolished. After the fall of the Austio-Hungarian monarchy, the western Istran territory came under the rule of Italy. Fishing, however, was still controlled by the councils (the Bay of Piran therefore belonged to Piran). In 1931, a uniform law on fishing was passed, with which the right of fishing was regulated. The fishing competence in the Bay of Piran after the second World War are well illuminated by various laws and decrees published by Yugoslav and Slovene official journals. They enable us to ascertain that (he competence over fishing in the Bay of Piran was claimed, after 1954, by the Republic of Slovenia, while its implementation was left to the Council of Piran. The inner part of the Say was proclaimed a fishing reserve that enclosed the area between the ■coast and the line linking the salt repository at Bernardin with the quarry below Kanegra at Savudrija. Fishing in the reserve was allowed only with a special permit issued by the Council of Piran Key words: fishing, history, Istra, the bay of Piran VIR! IN LITERATURA CDI - Kandier, P. {1986): Codice Diplomático Istriano. 1846-1853, 1361, 1862-1865. Trieste. Chart. I. - Franceschi, C. de (1924): Chartulariiim Pira-nense. Raccolta dei documenti medtevali di Pirano i {1062-1300}. Atti e Memorie della Sociefä Istriana di Archeologia e Storia Patria (AMSl) 36. Parenzo. Chart. 11. - Franceschi, C. de (1931-1940): Chartulaiium Piranense. Raccolta dei documenti medievali di Pirano II {1301-1350). AMSl 43. 1931-1932, 19-96; AMSl 44. 1932-1933, 271-320; AMSl 45. 1933-1934, 255-320; AMSí 46. 1934, 107-192; AMSl 47. 1935-1937, ¡23230; AMSl 50. 1940, 171-200. Pola-Parenzo. Franceschi, C. de (1%0): Cli statuti del comune di Pirano del 1307 confrontati con queili del 1332 e del 1358. Monumenti storici dalla Deputazione dt Storia Patria per ie Venezie, 14. Venezia-Padova. Gradivo t. - Kos, F. (1902): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I, (501-800). Ljubljana. Gradivo II. - Kos, F. (1906): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku II. (801-1000). Ljubljana. Gradivo IV, - Kos, F. (1915): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV. (1 101-1200). Ljubljana. Mihe lic, D. (1985); Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. Pela SAZU 27. Ljubljana. 17 ANNALES 14/'98 Darjo MIH6LIC: PIRANSKI ZALIV: K TRADICIJI RIBOi.OVA IN RIBOl.OVMH PRAVIC, 7-Tfj Mihelič, D. (1987): Ribolov na srednjeveškem piranskem področju. Arhivi. Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 10, 9-12. Morteani, L. (1906): Pirano per Venezia. Trieste. NK - Pokrajinski arhiv Koper. Piranski arhiv. Notarske knjige. Pahor, M., Šumrada, J. (1987): Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Viri za zgodovino Slovencev 10. Ljubljana. SAZU. Viri za zgodovino Slovencev 10. Ljubljana. Petranovic, A., Margetic, A., Bratož, R. (1989): Rižanski 2hor = il placito del Risano. Prispevki k zgodovini Kopra - Contribuli per la stoi ia di Capodistria. Ljubljana, 81 -88 SIPI: gl. Franceschi, C. de (1960) in Pahor M., Šumrada, J. (1987). Umek, E. (1970): Ribištvo in ribolov. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I. Ljubljana, 495-520. Uradni list FLR Jugoslavije Št. 12, 18.2. 1950; 51.45, 27. 10. 1954; Uradni listSFR Jugoslavije št. 10, 10. 3. 1965; št. 2, 10. 1. ! 974. Uradni list FLR Slovenije št. 2, 18 1. 1962; Uradni list SFR Slovenije št. 34, 19. 10. 1967; št. 25, 28. 10. 1976. VK - Pokrajinski arhiv Koper. Piranski arhiv. Vicedo-minske knjige. Voipi Lisjak, B. (1995): Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timava irst.