KATOLJSK CEKKVEN UST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli. V tiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl.	in velja po pošti , za pol leta 2 gl.,	za celo leto 4 gld. Mkr., za p.<l leta 2 gl. 4<» kr.. za certert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik,	/a ¿etert leta 1 gl. .'JO kr. iziti«* ..Danica'" «lan poprej.
Tečaj XXIVII.	V Lju	bljani, 7. susca 1884.	List 10.
Premišljevanja in molitve za vse stanove.
(Dalje.)
Nagibi k pokori. I. Misel na pekel.
Naš poklic je, da se tukaj posvetimo, da se zveličamo, da poslednjič v nebesa pridemo! Kakor nas pa vera uči, v nebesa deržite le dve poti: pot nedolžnosti, in pot pokore. Po poti nedolžnosti pridejo v nebesa večidel le majhni otroci, ki so po kerstu umerli, predno so že k pameti prišli. Za vse tiste pa, ki so po kerstu smertno grešili, ga ni druzega pomočka, je ni druge poti, kot prava, resnična pokora. Pokora je tisti hlod, tista deska, za ktero se grešnik prijeti mora, če noče, da bo utonil, se pogubil! To je resnica, ki se nikakor prezreti, nikakor utajiti ne da. — To resnico je ozna-noval sv. Janez Kerstnik, rekoč: Delajte pokoro, ker sekira je že na drevo nastavljena! Storite vreden sad pokore! — Sv. Peter je klical zbranim množicam: Delajte pokoro in vsak izmed vas se daj kerstiti! To resnico je naš Zveličar Jezus Kristus sam naravnost izrekel z besedami: Ce ne bote pokore storili, bote vsi poginili, to je, bote vsi pogubljeni! In ravuo ta misel bi nas morala k resnični pokori priganjati, ker nespo-koriie čaka večuo terpljenje v peklu.
In kakšno je to terpljenje?
Terpljenje v peklu je neznano, strašuo in neizrekljivo. Pogubljeni v peklu terpe na vsih počutkih in močeh. In to terpljenje se nič ue manjša, nič ne spreminja; noben dan ne prinese polajšanja, nobeno leto spremenjenja. — Ogenj, ki v peklu gori, je nerazumljiv; vedno gori, pa nikdar ne ugasne; ne žge samo telesa, ampak tudi dušo; gori in peče, pa vender nobene luči 0(1 sebe ne daje, ampak naj strašnejši temo razširja! V peklu je smrad, kakoršnega vse smerdljive reči na zemlji skupaj ne delajo. — Oerv, ki v peklu grize, nikoli ne umerje; vedno gloje, pa nikdar ne sne. Drušina v peklu je neprenosljiva, in vender se ji pogubljeui ogniti in odtegniti ne morejo. Kakšna muka: vedno biti med zaverženimi duhovi, med druhaljo vsakoršnih hudobnežev, in od njih se nikakor in nikdar ne ločiti! Kakšna muka: poslušati preklinjevanje, zmerjanje in vsakoršue ostudnosti — in vender ni mogoče se umakniti in drugam uiti! Kar pa te muke še naj bolj strašne
dela, je večnost peklenskih kazni. — Ce bo toliko milijonov let preteklo, kolikor je zvezd na nebu; kolikor je listov na drevju, kar je peska na zemlji, kar je kapljic v morju: vender večnost pekleuskih kazni ue bo čisto nič prikrajšana, bo še vedno tam. kakor je bila od začetka; z eno besedo: peklenske kazni bodo večue — brez nehauja! Ce mi^el na to strašno iu večno terpljenje grešuika k pokori ue nagne, je pogubljenju zapadel !
Molitev.
O Bog! poglej me ponižanega in skesauega grešnika, ki v prahu pred Taboj klečim! Oh kolikokrat sem Te razžalil, morebiti smertno, toraj pekel zaslužil! pa Ti me nisi v mojih grehih poklical iz sveta, ampak me čakaš in mi ponujaš milost iu odpušauje, če se resnično spokorim! Moj Bog. iz celega serca se Ti zahvalim za to neizrečeno dobroto in s hvaležnostjo sežem po deski prave pokore, ktera me edina še pred peklom in poginom oteti iu k Tebi v nebesa pripeljati zamore! Moj Bog! rad sprejmem vsako pokoro, kiero mi Ti usmiljeno ualožiti blagovoliš; rad terpim vsakoršno bolezeu, zaničevanje, poniževanje in preganjanje na tem svetu; tudi sam si hočem uakladati spokorna dela, zatajevati se, svojo mesenost krotiti, prijetnosti si odre-kovati, težave pa z voljo prenašati. Kaj je pač vse časuo terpljeujo proti pekleuskim mukam! Iu ko bi tudi vse mogoče težave in muke moral tukaj terpeti, bi vender morebiti to le nekaj malo let — le malo časa terpelo: peklenske muke in kazui pa nikdar ue minejo! Zatoraj je terdeu moj sklep: Itaji hočem tukaj naj hujši pokoro delati in naj veči terpljeuje prenašati, kakor pa da bi v peklu vekomaj terpeti moral! Zatoraj kličem s sv. Avguštinom: Tukaj tepi, tukaj peci — tam pa mi prizanesi, o Bog! Amen.
Obednioa zadnje Večeije.
(Govor v katol. družbi.)
Dan pred sv. Jožefom 1. l*or» nas je 10 romarjev prišlo v Jeruzalem. Precej nasleduji dan po veliki pa-trijarhovi sv. maši v frančiškanski cerkvi smo začeli mesto ogledovati, namreč, preslavni Jeruzalem.
Ni ga mesta na zemlji, da bi vernega kristjana tako navduševalo, če ga le imeuovati sliši, kakor Jeru.
zalem. To mesto je nekako v «redi Palestino, 2*200 čevljev nad srednjim morjem. Zidano je na 4 gričkih iu ti so: proti jutru Moria, ua kterem je stal Salomonov tempelj izdaj Oiuarjeva mošeja); proti večeru Akra, ki obsega veliki svetisi Kalvarijo in ccrkcv Božjega groba; proti severu l»c/.cta ali novo mesto; in proti jugu Sij ou. Pri tem zadnjem hribcu «c uecoj nek oliko pomudimo. ker siluo imeniten je za nas. še posebno za čas. ki smo ga danes nastopili.
Jeruzalem namreč stoji na tistem mestu, kjer je bil v starodavnih časih še poprej Salem, sedež Melki-sedekov tako se ta beseda prav izgovarja, ker ,.melik sadik" pomeni «pravični kralj*4 ali -kralj pravice*4). Pred Davidom se je mesto imenovalo Jehus. ker stanovali so oudi Jebuscjci. mlajši Kanaanovi, in bili so v posest vzeli pozneje tako imenitni hoiucc Sijon. V sedmem letu s%ojega vladanja. 1. MM!» pred Kr.. je bil kra j David Jebusejce do čistega premagal in pregnal iz Jeruzalema, kterega je z zidovjciu obdal iu vterdil; na Sijouu pa sj je postavil sedež, »rad Milit» ali Davidovo mesto. Se zdaj stoji na tistem kraju velik stari-kast stolp, ki se imenuje „turu Davidov.•• če tudi je gotovo, da ni \eč ravno tisti, ki «a ie David zidal, mogoče pa. da stoji na ravno tistem mestu; turška vo-jašiua jc zdaj v njem.
Na Sijouu jc več poslopij in tudi znamenitih svetiš; naj slavniši i/med vsih pa jc Coenaculum, obeduica, ali kraj zadnje Večerje. Za vse stoletja iu vekomaj častitljiv je ta prostor. Tukaj ie bil Sin Hožji presv. K. Telo postavil; tu jc bil začetek njegovega smeri nega terpljenja, ker od tod jc šel po večerji navzdol, čez potok Cedron na Oljsko goro, v vert (iet/.ciiiaui. Na Sijouu jo v stari zavezi deli časa stal sv. šotor s prečuduo mano kakor v predpomen. kaj se ima tukaj svoj dan zgoditi. Ker se jc tukaj na pervo zgodilo skrivnostno spremenjenje. kakor se zdaj godi ua altarji. se sme reči. da je bila tukaj naj perva keršanska cerkev, ali bi djal: rojstvo keršanske Cerkve in prava velika nova maša. V tej dvorani so bili zbrani aposteljui, ko sc jim je čez >» dni po vstajenji Jezus prikazal, in tudi takrat, ko jo bil «v. Duh nad nje prišel. Tukaj je bil sv. Matija izvoljen za aposteljna. iu s Sijona so šli aposteljui po vsem svetu sv. Cerkev razširjat, kakor jc pisano: ,.S Sijona bo izšla postava, in beseda Gospodova z Jeruzalema." Naj svetejši in naj imcuitniši dogodhe sv. Cerkve tedaj so v zvezi s Coenaculom na hribu Sijouu. — Pa v kakošnem stanu jc zdaj to svetišč? Tukaj ni kaka slavna keršanska cerkev, kakor n. j>r. v Rimu na grobu ss. Petra in Pavla in na toliko drugih krajih; ampak turška džamija ali mošeja jc sveti kraj zasedla. Obiskali smo jo bili 2\. sušca lN>C» in našli smo dvorano čisto prazno in zapušeuo. Zmeril sem to slavno sobano po stopinjah: 23 stopinj je dolga in lf> stopinj široka, podpirana z dvema stebroma, ki jo delita v dve ladiji; razsvetljujejo jo tri okna ob južni strani. To dvorano, kakor je zdaj. so oo. frančiškani dozidali 1. 1342, pa mohamedaui so jo pograbili in v svojo uiolišnico jo spremenili. Akoravno so jo mohamedaui za svoje bo-gočastje vravuali, ima veuder šc vso podobo katoliške cerkve, kakor veliko druzih od turkov ugrabljenih cerkev, n. pr. velika cerkev sv. Sofije v Carigradu, v kten sem tudi bil - malo tednov pozneje, m jc ravno taka, kakor je bila poprej, samo da je vsega oropana. Zdaj pa šc malo uatančniše iz zgtdovine te»a tako slavnega kraja.
Na tem mestu, kjer so bili aposteljui od Jezusa samega v mašnike posvečeni z besedami: ..To delajte v moj spomin." je stalo že v pervih časih svetiše z imeuom rcerkev apo.steljuovV; ktero omenja sv. Ciril Jeruzalemski v 4. stoletji. Se več: zgodovinsko znano je. da je bila majhna cerkvica že ob času cesarja Adri-
jaua (1. 126), iu sicer prav v tistem oddelku, kteri sam je bil odšel razdjanju in kamor so se bili učenci vernili z Oljske gore po Gospodovem vnebohodu. Bilo je to svetiše o vojskah večkrat razdjano, pa vselej so ga kristjani v novo povzdignili, ko so se poveruili boljši časi. Ob križarskih vojskah 1. 1102—1103 so cerkev avguštinci v novo pozidali, in najberže jc stala, ko so musulmaui 1. 11*7 mesto pridobili. L. 1342 tedaj je bilo svetiše na Sijouu izročeno oo. fraučiškanom. Si-ciljska kraljica Saueija je bila s svojim možem Robertom Coenaculom odkujula od egipčanskega sultana, in zidaia je pobožnim oo. redovnikom tudi samostan. L. 15t51 pa so se mohamedaui zopet polastili tega svetega kraja z izgovorom, da poslopje je nad grobom Davidovim, ki ga tudi oni častč. Od tistega časa je obeduica zadnje Večerje v turških rokah, tedaj že 325 let.
Rekel sem, da turki so pograbili to svetiše z izgovorom. da jc oudi Davidov grob. Oo frančiškani so namreč svetiše primeroma tako zidali, kakor so po izročilih itd. menili, da je bilo v začetku. Deljeno je bilo v dve nadstropji; spodnje s starimi podzidji ima dve dvoraui: veči jc „umivališe nog" aposteljuov po Jezusu Zveličarjn; manjši pa „Davidov grob," kamor je pa tujcem vstop po turški prenapetosti ojstro prepovedan. Kakošen jc ta Davidov grob V Tukaj boje stoji černo pogorujen visok mertvaški oder, kakor imajo turki navado sploh postavljati jih svojim mcrtviiu in sem večkrat to vidil. u. pr. v Carigradu. To so ob enem spominki. ki sc postavljajo v nekakih kapelah, ki potlej ostanejo. Taki je tudi Rahelin grob blizo Betlehema.
Kuako ima gornje nadstropje dva razdelka: „Kraj prihoda sv. Duha." nad kterim sc razprostira kupla in kamor kristjanom ui dopušeuo, — pa Coeuaculum, dvorano zadnje Večerje. Cisto gotovo jc bil David na Sijouu pokopan (3. Kralj. 2, 10). kakor mnogi drugi judovski kralji. Judje so po izročilu vedili za pokopališe svojih kraljev, torej jc mogoče, kar se pripoveduje, da jc neki j>oreden jud turčiuom izdal ta kraj. ter so potem kristjanom ugrabili svetiše.
K temu bodi omenjeno, da kustos cerkve S. Salvator v Jeruzalemu ima še dandanes naslov „Guardianus de monte Sion" — varh hriba Sijona (S. Salvator je namreč veliki frančiškanski samostan s cerkvijo najsv. Zveličarja — prav blizo cerkve Božjega groba , in pe-čatuik tega samostana ima v spodnjem delu predstavljeno „umivauje nog," v gornjem delu pa postavljanje najsv. Zakramenta.
Naj še to povem, kar se tako umeva, da v obed-nici zadnje večerje je zdaj vse pusto, j>razno, nobeuega alt a rja ni, nobene podobe, nobeue luči. nobeuega ker-šanskega zuamnja. Eden popotuikov, ki je v knjižicah ,das Heil. Lan d" lansko leto ta kraj nekoliko popisal, pravi med drugim: „Neizrekljivo grozovito je. da ravuo to prečastitljivo svetiše jc tako čisto v oblasti Islamovi (mohamedanski). Povsod po katoliških deželah sc naj svetejši Zakrament obdaja z naj veči bogoslužno lepoto, naj častitljivši stolnice so zidane zarad njega, vse umetnosti se poskušajo v poveličevanji Evharistije, „Lauda Sion Salvatorciu — Hvali Sijon Rešenika" se glasi pesem: ko pride pa keršanski romar na j)ravi Sijon, na kraj postavljeuja najsv. Zakramenta, nad kteriu; bi moralo stati naj častitljivše poslopje vseua sveta; najde ta sv. kraj v umazani okolici konjskih staj v prežalostnem oskrunjenji . . .! Zares se mora spoznati, da prečešeni Zveličar sveta se skrivuostno še vedno ponižuje, kakor o svojem milostnem rojstvu v betleliemskcm hlevu med govedi! To pa se ne godi le samo na mertvemu prostoru, kjer je bilo sv. R. elo postavljeno, ampak godi se velikrat prečešeni Svetosti sami. Naj posledujiši zvezek letnikov za razširjauje sv.
vere v Solnogradu (Jahrb. der Verbreit. des Glaubens, 1. Heft. 1884) ima v malo vtrsticah popisano grozno pomanjkanje cerkvenih paramentov v Bulgariji iu pripoveduje, da 10. kim. 1883 so 3 usmiljene sestre iz Sa-lonika nekoliko po Bulgariji popotvale. bolnim nosile zdravila in so od vasi do vasi več i del peš hodile. Pismo pravi, da tam je naj veči pomanjkanjo in pogreša se vse cerkveuo. Na nekem kraju je bilo sv. R. Telo skrito pod strešno opeko (ceglom) stare kašče ižitnice). brez svetilnice, od tam ga je svečenik vzel, da je prc-vidil bolnika s sv. Popotuico. V drugem kraju so staro ubito vinsko steklenico pobrali iz nekega kota. vanjo so vtaknili nekako lojeno svečavo, ki naj bi služila za luč pri sv. lii.iši. O kakih svečnikih ui govora. Zopet na drugem k aju se maševati še moglo ni, ker jo bil kruh preslab. Po gerškem obredu namreč služi za sv. mašo navadni pšenični kruh. Še več tako bridkega pripovedujejo. Ali se more še kaj bolj žalostuega misliti'' Kako hvale \redue so toraj razue družbe, ktcrc skerbe za cerkve, da so lepo ohrauijo in še posebej, da se presv. Rešuje Telo v vsi častitljivosti hraui. Take so zlasti bratovšiue za lepšauje cerkov iu za vedno Češenje najsv. Zakrameuta, ktere so splošno znano.
Tukaj pa je prilika omeniti še drugo, vso hvalo vredno družbo. Na Francoskem in v Belgiji imajo družbo sv. R. Telesa, ali Evharistiško družbo, ki je posvečena češenju Boga in Zveličarja v najsv. Zakraiueutu in se je pričela pred malo leti. Pervi shod jo imela 1. 1881 v Lille-u, drugi 1882 v Avignonu, vlaui od ;"). do 10. julija pa tretjega v Liittich-u. V Luttichu se je taki shod posebno dobro podal, ker v tem mestu je bila doma sv. Julijana Comillonska, ki je imela posebno razodenje o pomanjkanji češenja in prazuika sv. R. Telesa, vsled česar je bil 1. 124G v teiu mestu pervikrat slovesno obhajan praznik sv. R. Telesa: eden nekdanjih dijakonov v LiUtich-u, papež Urbau IV, pa je bil ta praznik 1. 12G4 zapovedal za vesoljno sv. Cerkev.
Prečastitljiv je bil shod v Luttichu; čez 3«HX) udov .(e bilo pričujočih, nekteri tudi iz najdaljuiših krajev, z unkraj morja; med drugimi je bilo G Škofov. Sklepala je shod preslavna procesija z Najsvetejšim.
Ta shod pa sem omenil zato, ker ondi je bila tudi beseda o pervera iu naj večem svetišu sv. R. Telesa, namreč o Coeuaculuiu-u in o ujegoveiu zapušenji iu bi djal razdjanju v Jeruzalemu. Ze prošnje leto v Avignonu je bilo o tem govorjenje iu eden jeruzalemskih romarjev je med splošno pohvalo stavil nasvet, da vsi časti vci uajsv. Zakramenta po vsem katol. svetu naj pri sv. maši Memento delajo za rešenje tega svetiša. Tudi na lanskem shodu je eden pričujočih imel navdušen govor o tem svetišu in vse je šumelo iu klicalo: rešenje Coeii.icula v Jeruzalemu! To pa je toliko bolj želeti, ker m druzih svetiših, ki so v mohamedanskih rokah, se saj kterikrat v letu sme maševati; tukaj kjer je bil začetek sv. maše, pa nobenkrat ne! Le eu samkrat je turška vlada dovolila pri zapertih vratih tam maševati; to se je zgodilo na prošnjo Hohenzolleruske princesiuje 1. 1880, takrat je nadškof Spazzapietra iz Smirue tam maševal. Ako bi se dobilo to dovoljenje, bi se smelo reči, da je saj deloma rešeno to svetiše. To pa bi se dandanes po moji misli zamoglo zgoditi, ako bi se višji glave, cesarji, kralji, knezi za to pognali, in zgodilo se bode zaupljivo, kadar se v višji kroge zopet poverne bolj živa vera.
V ta namen tudi mi ne pozabimo Boga prositi. Benigne fac Domine in bona voluntate Sion, ut aedifi-centur muri Jerusalem. Skaži dobroto, o Gospod, v svoji blagovoljnosti nad Sijonom, da se bodo sozidali zidovi Jeruzalemski!
Iz Mariborske dieoez&nske linode.
v.
He ilerandis statutls discipliuaribiis pro IMoeeesi Lavaiitina latin.
Jam hucusque varia et quidem salubérrima statuta dioecesana a Praedecessoribus Nostris lata fuerunt, (|uae nunc iterum promulgauda et inculcauda esse decrevimus. Coutinentur in: „Sammlung specieller bisziplinar- uud Pastoral- Vorschriften fi'ir die Did/ese Lavaut."
Mandamus. ut quilibet sácenlos haecce statuta sacpe legal et bene memoriae suae iiuprimat.
„(v>uiun decente sacrosaucta SynodoTridentina (sess. XIV. prooom. de Reform.) proprie Kpiscoporum luuuus sit, subditorum omnium vitia redarguere, hoc illis prae* cipue caveuduiu erit. ne clerici praesertim ad auimaruiu curam coustituti. criminosi sint. neve inhouestam vitara, ipsis conniveutibus ducant;* quapropter, ne imago ('hristi, quaiu repracsentare debetuus, obfuscetur vitiis, renovamus decreta eum iu liuem data, ut iutegritatem moruiu et iraagiueni ('hristi in Clero restan rent.
1.	Frequeutare tabernas, imo nocturno ctiam tempore; vetitis interesse lusibu«. et ejusiiioui sectari consortia. a i|uibus turn ingenua uioruui honestas, turn cle-ricalis ordiuis dignitas et existimatio non potes» non grave pat' dispeudium. saeerdotibus sevérrimo vetiium esse in dioecessi etiuiu nostra, uemiueiu iatet. truant urn cjusiuodi Clericorum licentiam sacri abhorre tnt cañones, ipsimet eloquantur,
Iubet Concilium Literauense IV.. ut < 'lerici tabernas prorsus eviteut, nisi causa necessitatis et iu itiuere const i* ut i: ad aleas et taxillos ne ludant. nec hujusmodi lusibus intersiut; ut a era pula, ehrietatihus. ri\is et aliis (|uibuscuiu|u0 excessibus et otleusionihus penitus abstineant: ut choreas et spectacula devitent. ti'fr. Deer. Kp. Lav. Salisburgi die 1<>. Februnrii 1757.)
Po navedeni naredbi solnograskega okrajuega cer-kvenega zbora o kaznih visitantium tabernas oil I. 1274. art. 12 pravi dalje:
illud ergo jam autiquuiu et saepius repetitum sta-tutuiu. «|no sacerdotibus saecularibus et regularibus vi-sitatio tabernaruiu publicaruiu ad bibeuduiu aut raerae distractionis causa interdicitur. hisce renovamus. ac sacerdotibus dioecesanis rujuscunque gradus et dignitatis frequeutationeiu diversoriorum. caupouarumque"- omnium ad bibeudum, ludemium vel qualicunque dciuuui modo ad oblectaudum fieri solitam, etiamsi id fuerit iu sic dictis cubiculis separatis. serio denuo interdiciiuus, atque excepto s(do casu. si id in exequendo muuere pastorali vel ex necessitate fieri dehcat, ut e. g. iu itineribus, oiunino prohibemus ....
Kxecutionem hujus statuti It. D. Parochis et De-cauis injungimus. Parochus I). Cooperatorem visitautem tabernas severe admoneat. statutis dioecesauis visitatio-nera tabernarum prohibitam esse, atque procuret. ut Cooperator subscribat testimonium de correctioue facta. Hoc idem iterandum secunda vice. Kmendatione non secuta, tertia vice deferat parochus causatu ad Decauum ac transuiittat testimonium de bina admouitione a se facta. Si a Decano facta admouitio sine emendatiouis fructu manserit, uomen Cooperatoris ad Ordiuarium de-feratur. Parochum admoneat Decanus eodem modo bina vice; tertia vice nomeu ad Episcopuui deferat. Decani, qui miuus vigiles sunt, iiuo qui iu tali transgressione deprehenduntur, muuere suo decanali indigui declara-buutur. (Cfr. Matth. IS, 15; et Deer. Kp. ad S. Andream die 5. Februarii 1*5* Nr. 272.)
2.	Severioreni adhuc censurara incurret sácenlos,
si immemor salutaris exempli, quo fidelibus praelucere
*
tenetur, non dedignetur e. gr. in nuptiis aut in publicis tabernis aut quavis alia occasione saltare. Talem agendi rationem pro Sacerdote inhonestara, indecentem ac sub certo respectu periculosam esse, patet ex rei natura. Ideo s. mater Ecclesia Clericis in sacris constitutis choreas per plura decreta prohibuit, atque haec decreta in sacrosancta Synodo Tridentina (sess. XXII. cap. 1. sess. XXIV. cap. 12. de Reform.) renovavit. Hinc se-quentia observauda statuimus:
Quamprimum a Sacerdote quodam. cujuscunque ille sit dignitatis, corapertum tuerit, eum sive in tabernis sive quacunque occasione saltasse. illico a Decano ci-tetur, qui eum semel peremptorie admoneat cum com-minatioue. secunda vice ejus nomen ad Ordinariuin de-ferendum fore. (Cfr. Deer. Ep. ad S. Andream die 22. Ianuarii 1822.)
3. Iterum severe prohibemus. ue coquae et oeco-nomae cum parochis et illorum cooperatoribus ad ean-dem mensam ad prandium et coenam assideant, et sic testes sint omnium, de quibus parochi cum cooperatoribus necessario quandoque colloqui debent. Ilaud mi-norem reprehensionem meretur animaruin pastor, imo scandalum praebet fideli populo, si in uno eodemque curru cum sua coqua et oeconoma publico vehitur, illam-que semper in suo comitatu habere non erubescit.
Cum igitur hie perversus usus dignitati, honori et reverentiae status sacerdotalis multum deroget, multa scandala et otf'endicula provocet et innumeris statui no-stro nocivis loquelis ausam praebeat, ac demum multa-rum quaerelarum causa, imprimis autem juniori clero otfeudiculo sit; eapropter parcchos cum omui charitate et etiam auctoritate provocamus, hortamurque. ut hunc abusum. ubi cxistit, illico tollant et suas domus paro-hiales ita ordineut, prout dignitas et reventia domus sacerdotalis exposcit; seque erga famulitium muliebre ita geraut, prout prudentia pastoralis suadet et docet. (Cfr. Deer. Ep. ad S. Andream die 8. Ianuarii 1845.)
(Dalje prili.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. L j ubljanska hranilnica je privolila: 20.580 gld. za razdeljenje. — Med drugimi dobijo: Ljubljanski ubožni inštitut 2350 gld.. za ubežne gimnazijalce v Ljubljani 200 gld., v Kranju 50 gld., v Kočevji 100 gld., v Novem mestu 100 gld.. ljubljanska realk* 200 gld., ljubljanska pripravnica 100 gld., 1. mestua ljudska šola 150 gld., 2. mestna ljudska šola 250 gld.. za šolske pomočke v ljudskih šolah: dve šolski družbi po 200 gld.. uršulinska šola ljubljanska 200 gld.. loška uršulinska 100 gld.. novomeška deška šola 100 in dekliška 50 gld., podkovska v Ljubljani 100 gld.. šola na Mahu 50 gld. in več družili šolskih naprav, varstvo malih otročičev 200 gld., gasilna 500 gld., Elizabetiše 200 gld., za okrevalce v mestni bolnišnici 200 gld., blagajnica obnemoglih delavcev 100 gld., pomočno društvo knjigotiskarjev itd. 50 gld., katol. družba rokod. pomočnikov 50 gld.. Vincencijeva družba za hiraluico 200 gld., ravno ta za deški azil 200 gld., ravno ta za deško ubožuico 300 gld., dekliška ubožnica 200 gld., Viuceucijcva konferenca pri sv. Jakopu 100 gld., zdravniška družba za uboge vdove in sirote 300 gld., čebelarska družba 50 gld., ribiška družba 50 gld., gospejska Viucenška družba za razne ubožne namene HOO gld., tergovska družba za bolne in onemogle 300 gld., c. kr. vlada za pomoč k napravi šol po ubožnih krajih »iOOO gld., ljudska kuhinja 50 gld., za obleko ubožnih otrók o Božiču 250 gld.; enako za malo šolo 200 gld. iu še več druzih.
Podkorenom je 1. t. m. umeri mož, ki ga je škoda v zémljo, namreč obertnik Janez Kaj žar. Kot mladeneč 1. 1852 je želel z ranjkim svojim rojakom Jan. Klančnikom vred kakor rokodelec iti v misijon v srednjo Afriko. Ne vém, kaj ga je bilo od tega odver-nilo; bil je pa doma z vsim prelepim življenjem svojim rojakom pravi misijonar, zares luč mladim in starim. Zato je bil tudi močno spoštovan in imel je prijateljev dokaj daleč na okrog. S svojim malim premoženjem, dasiravno sam družinski oče, je podpiral vsako dobro stvar, kar je bilo v njegovi moči, ker bil je pošten katoličan. mladeneč brez graje, moder mož, in kaj usmiljenega serca! Za misijone in domače potrebe ter sploh dobre namene je daroval pogosto. Bil je ud katol. družbe. Na „Zg. Dan." je bil naročen že 25 lét in sam je včasi pošiljal kakih znamenitiših poročil in drugotnih čverstih spisov. Ni čudo, kakor se sliši, da vsa njegova okolica bode tacega moža močno pogrešala. Bog obudi mnogo tacih mladenčev in mož po slovenski zemlji, in zboljšalo se bodo marsikaj. Ranjki je posebno rad pisal in svaril zoper žganjepitje, ponočuo rogoviljenje, pretepe in enake spake, bil je kristjan iz cele duše in priserčno je ljubil svojo domovino ter ji dobro želel; zato ne dvomimo, da bo tudi pri Bogu prosil za njeno povzdigo s pomočjo blazega življenja in z zatiranjem kužljivih pregreh in divjih spâk.
Umeri je v H2. letu svojega življenja. Bog daj ranj-kemu večni mir, Slovencem pa obilno raujcemu Janezu Kajžarju podobnih mož. Kakor za svojega bivšega uda bo katoliška družba, vsled novega sklepa, dala zanj eno sv. mašo opraviti.
Iz pastirskega lista premilgsp. Kerškega kneza škofa. Z Božjo pomočjo smo zopet novo leto doživeli in po kerščanski šegi v Jezusovem imenu začeli. „V nikomur drugem zveličanja ni: zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dauo Ijudém, v katerem bi mi mogli biti zveličani." Zveličanje dosegli bodo in mir, ki so ga angeljci oznanili in obljubili v sveti noči, in zamorejo zadobiti samo „ljudje na zemlji, ki so dobre volje," ljudje, ki sami svojo voljo premagujejo, Božjo voljo pa spolnujejo in tako Bogu dopadljivi postanejo. „Božjo voljo spolnujemo. če smo ponižni v obhoji z drugimi, terdni v veri, krotki v besedi, pravični v djanji, usmiljeni v delih, spodobni v zaderžanji; potem pa, da nikomur ne delamo krivice, mir z brati imamo, s tem storimo, kar je Bog zapovedal, s tem dopolnimo voljo Očetovo." „Ali misli in želje človeškega serca so k hudemu nagnjene od mladosti" iu skušnjav od zunaj ne manjka; človek le prelahko zgubi dobro voljo, vda se pa svoji volji. Iz té pa prihaja „duh napuha, pre-vzetnije in zasramovanja." ki človeku ne dâ pokoja, temveč ga zmirom v hujše naganja, kakor sv. evangelij pravi o „neči«item duhu, da hodi po suhih krajih in išče pokoja in ga ne najde. Tedaj gré in si privzame sedem drugih duhov, hujši kakor on. iu gredo v njega in ondi prebivajo, iu poslednje reči tega človeka so hujše kakor perve. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom." Današnje dni se dopolnuje, kar je rekel naš Gospod: „Ker bo hudobija obilno naraščala, omerznila bo ljubezen pri mnogih;" zato tudi naš sedanji rod navdaja iu vlada tak nemiren duh, kateri se vojskuje zoper Boga in zoper ljudi. Kako hudo moč da dobiva med ljudstvom ta duh, to kažejo zmirom bolj strašuo prežalostne reči, ki se godijo po sveti. Te obžalovanja vredne dogodbe nam razsvitljujejo kakor plameneči blisk v temni noči plašnim očem odperto brezno, v katero sedanji svet ne videč dirja in se bo pogrezuil, če se ne oberne k Bogu. Kaj bo pri tako žalostnih znamenjih leto svetu in cerkvi prineslo, tega ne vemo itd. V zaupanji, da bo večui Bog vse dogodbe obernil nam
v zveličanje, pravi daljo: To zveličanje, moji ljubi, nam bo cerkev ponujala o bližnjem postnem času zopet bolj, • kakor o drugih časih cerkvenega leta. „Glejte, zdaj je prijetni čas; glejte, zdaj je dan zveličanja!" Skozi celih štirideset dni nam cerkev stavi Zveličarja pred oči, kako On gre v svoje bridko terpljenje in smert. Na pragu postnega časa nas vabi Gospod," da Ga naj spremljamo po potu terpljenja ; vabi nas, kakor je povabil nekedaj svoje učence, rekoč: „Glejte! gremo v Jeruzalem, in vse se bo dopolnilo, kar je pisano o Sinu človekovem po prerokih. Izdan bo namreč nevérnikom in bo zasramovan in bičan in zapljuvan; in potem, ko Ga bodo bičali. Ga bodo umorili: in tretji dan bo (od mertvih) vstal." Tako gledamo našega Zveličarja stopati po križevem potu od štacijona do štacijona, dotlej da pride na goro Kalvarijo. Verh Golgate nam pokaže cerkev pri ginljivem opravilu na veliki petek znamenje odrešenja in nam zakliče: „Glejte lés križa, na katerem je viselo zveličanje sveta!" Skozi celi postni čas nam tedaj cerkev neprenehoma kliče: „Poglejte saj, kako vam je Kristus zaslužil opravičenje s svojim terpljenjem na lesu sv. križa, in kako je za vas zadostil Bogu Očetu."
Med tem, ko nam sv. cerkev pred oči stavi pokoro, katero je Zveličar za nas prevzel in opravil, nas pa opominja in napeljuje ves čas, kako naj tudi mi od svoje strani pokoro delamo, da očistimo in posvetimo svoje duše iz neskončnega zasluženja Jezusa Kristusa. K pokori iu poboljšanju nas opominja vsa Božja služba kakor je vravnana v postnem času, križev pot, obiskovanje Kal varijc. pomnožena molitev, obilnejša miloščina, ojstrejši post in ojstra zapoved, da imajo vsi o velikonočnem času vredno prejeti zakrament sv. pokore in presv. II. Telesa. I)a bi se duh pokore ohranil in vterdil, ne smejo se po keršanski šegi in cerkveni zapovedi o sv. postnem času napravi jati svetne veselice, ampak tiho ima biti in mirno. Ali namesto, da bi bilo tiho ob času žalovanja in pokore, že svet noče več pre-tergati svojih skoro vsakdanjih veselic in hrupnih kratkočasov. Celo že v manjših selih in vaseh kazijo in gerdijo sv. postni čas. kjer hočejo posnemati to. kar vidijo in slišijo v večjih krajih in mestih. Naj se opominja še tako iz dobrega serca — zastonj je in opomin se pozgubi, kakor „glas vpijočega v puščavi." Pa čeravno je tako, vendar sem dolžan kot Vaš višji pastir Vas opominjati, ko vidim, kako da se ljudje zmirom bolj udajajo poželjivemu življenju in ne marajo več za svete čase. ne za kerščanske čednosti. Ko Vam letošnji postni red oznanujem, opominjam Vas, vtisnite si v serce in v spomin, pa ubogajte, kar je prosil in svaril sv. apostelj Peter: „Preljubi! prosim Vas, kakor ptujce in popotnike, zderžite se mesnih želj. katere se vojskujejo zoper dušo."	(Konec prih.)
Iz Zelezn lkov smo prejeli naznanilo, da se 40uriuo češeuje izpostavljenega Presvetega R. Telesa zadnje tri pustne dneve ljudstvu ondi iu v vsej okolici od leta do leta vedno bolj priljubuje, in da so se vse dotične pobož-nosti in slovesnosti veršile tudi letos na prav ginljiv in priserčen način. V nedeljo je spovedovalo 5 čč. gg. duhovuikov zvečer do (J. pa mnogo spovedencov ni za-moglo priti na versto. V ponedeljek in torek bilo je celo gg. spovednikov, pa so imeli vsi dovolj opravila. Obhajauih je bilo nad 13 sto, res lepo število za tako mali čas. Govore so imeli to leto: v nedeljo popoldan zaliloški č. g. župnik Franc Eržen o dvojnem banderu, pod katerim se suče sedanji svet ; v ponedeljek javorski č. g. župnik Matej Jereb o trojnem daru, katerega naj verniki prinesejo Jezusu v presvetem Zakramentu; v torek pa so v sklepnem govoru č. g. soriški župnik Anton Jamnik razložili, katere darove ali milosti pa so verniki nasprotno te dneve od Jezusa prejeli. Vsi trije
govori vezali so se med seboj v prav podučno in primerno celoto. Pri sklepni slovesnosti in pobožnosti v torek popoldan je bila prostorna cerkev natlačeno-polna. Pri petih litanijah Matere Božje se je ta dan vpervič pridjal Marijin novi častni naslov: „Kraljica svetega rožnega venca," na katerega se je raz kora odpevalo:
Roženkranska Ti Kraljica! Bodi naša pomočnica, Zdaj ino na zadnji čas. Sina svoj'ga pros' za nas! Siua svoj "ga pros' za uas, Zdaj ino na zaduji čas!
Ker ta pobožnost odvračuje, — kakor nam pričajo skušnje — marsikje velike nerodnosti in daje ljudstvu lepo priliko za obiskovanje cerkve in prejemanje ssv. zakramentov ob nenavadnem, za kristijane pa naj bolj nevarnem in spodtikljivem času, toraj je priporočljiva za vsaki večji kraj. Na Gorenjskem je dozdaj. kakor je zuano, naj bolj razširjena; na Notranjskem obhaja se, ako prav vemo, v Postojni; na Dolenjskem menda v Lašičah. > streženo bi nam bilo. ako bi se nam iz vsega Slovenskega naznanili kraji, kje se ta pobožnost obhaja. Morebiti bi k letu osorej lepi izgled spodbudil marsikako večjo duhovnijo. da bi se tudi taiu vstanovila. Ako kdaj: zdaj je res potrebno prositi in moliti, ker je povsod toliko stisk, pa se le še hujše kažejo. Pregovor pa je že star, ki pravi, da „Bog hoče prošen biti."
Dnbica bos.. 2f>. svečana. Oprostite mi. da sem tako kasno poterdil prejem 101) gld. za ss. maše in 41 gld. 90 kr. za misijon. Vsak poslani dar za misijon me nekoliko iz dolga vzdigne; zatoraj Bog plati vsakemu dobrotniku posebej, pa mi še ktere druge nakloni!
Zdaj pa naj se nekoliko povzdignem iu pohvalim, da sem pred kratkim pregledoval (ali nikakor ne pretuh-toval) knjižico: ženitveno pravo mohamedansko, ktero se je po raznih turških zapisnikih posnelo in napisalo, ter natisnilo v nemškem jeziku na vladne stroške, da se je razdelila knjižica po c. kr. vredih zarad nadziranja turških kadijev (sudcev. sodnikov), ki so bili dozdaj popolno neodvisni od cesarskih činovnikov v svojih sodbah, ker ti niso čisto nič vedili o mohamc-danskih zakonih ženitvenih in dediuih. ter so morali slepo vse podpisavati. kar je kadi prisodil, če tudi so se turčini dostikrat pritoževali zoper te sodbe; zdaj bo zamogel cesarski činovnik (vradnik) sam vsako sodbo pregledati ter spoznati, je li zakonita (postavna) in pravična ali ne. ter jo podpisati ali zavreči, pa kadija za ušesa ali vsaj za lase prijeti.
Po oblačni noči se počasi dani. vender pak se le dani. tako tudi v Bosni. Nekterc stvari v pojasnjenje turških mračnost naj tukaj postavim.
Ženitvenih zaprek ima Mohamedova vera precej več od kerščanske; dovoljuje možem poligamijo do 4 zakonitih ali poročenih žen. ženam pa ne dopušča poli-andrije. ali po več mož eni ženi. Dalje se sme maho-medanka omožiti samo z mahomedancem, ali raahome-danec sme oženiti se tudi z judinjo in kristjauo. nikakor pa ne s poganko (ajdinjo). Naj si pa bo turkova žena ktere koli vere. če tudi judovske ali kerščanske. otroci morajo po njih postavi biti vselej musulmsni ali ma-homedani; tudi ne dedvajo judovske ali keršanske žene po možu turku, kakoršno pravico imajo pa vselej ma-homedauske žene. Sploh naj se ženi ali uioži v jedna-kem stanu: siromašnije ali nižje jemati ni navadno iu lepo; vender pa učenost več velja kakor bogastvo sli plemstvo, ktero pridobljeno z učenostjo ali osobnimi zaslugami zopet muogo več velja, kakor pa po otcu po-dedvano. Mož ima oskerbovati vsako ženo zravuo stanovanja še tudi s hrano in obleko ter potrebno postrežb«».
zlasti kar je je treba od zunaj, ker turške žene ne smejo nikakor iz dvorišča in verta ako je to na okolo s plan-kami obdano; ako ni oplenkano, mora ostati v hiši. Kadar gre obiskat koga, zagerne si obraz z belim per-tom, kteri ima dve luknji, skozi ktere gleda. Premoženje, prineseno seboj v hišo moževo, ostaja vedno popolna vlast ženi, ktera ga ali sama gospodari ali pa po kakem oskerbuiku. Iz tega premoženja si gizdave žene napravljajo razne haljine, ker mož je dolžau vsako leto samo po eno zimsko in eno letno obleko oskerbeti, nikakor pa ue več, če tudi je ktera obleka popolno se končala, izgorela ali se zgubila. Prav pogosto si kupujejo zlate (cekine), s kterimi si kinčajo čelo, sance. vrat, ktere kinče pa v potrebi zopet prodajajo, da si karkoli si bodi novega omislijo; tak kinč tedaj vs j ni potrata denarja, včasi še dobiček, ako se more d.ažje prodati Turška žena je popolno odvisna od volje svojega moža. 011 ji je vse, nekako njen malik. ki jo pa sme ueržati v popolni služnosti, ter jo kadarkoli le hoče, od sebe zapoditi, vender njenega premoženja nikdar ne odvzeti, ali sebi prideržati. Kadar sta se ločila, zopet zamore vsak misliti na drugo zaročenje. Ženska pri mabomedaucih resnično kar nič ne velja, še v džamijo (turško cerkev) ne sme nobena in nikdar priti k službi božji, za pričo sme se le v najpotrebniših slučajih sprejemati, pa pričanje ene same ženske ne velja, dveh žensk spričba velja za enega moža. Iz kratkih teh čertic naj spoznajo kerščauske ženske iu še posebno žene, kako jih vzvišuje sveta vera nad mahomedanke in pogauke. pa naj ravno zato Boga hvalijo, sveto vero svojo čislajo in zvesto spolnujejo. pa tudi vso sebi izročeno iu podložno družino v sveti veri skerbno in natančno podučujejo. v kerščanskem življenji vterjujejo ter tako veliko svojo dolžuost goreče spoluujejo.
Turška žena mora skor vedno doma biti, samo starše svoje, ako ti uikakor ue morejo k nji priti, sme po enkrat v tednu obiskavati; vse tiste rodoviue, v kterih ji je zabranjena ženitba, sme samo enkrat v letu obiskati, druzih rodbin pa nikdar ne. iu brez dozvole moževe v nobeni hiši, tudi pri starših ne sine čez uoč ostati. Nekoliko teh prepoved veduih obiskovanj ter lenega postopanja ali posejanja bi pač tudi privošil marsikterim kristijauom; možem takih pa bi svetoval, naj nekoliko, kar je potrebno, posnemajo turke, kteri svoje žene terdo doma Uerže, — potem se bodo oni in žene ter vsa hiša skor gotovo bolje počutili. To pa je že začetek postnih pridig, kterih boste doma dosti imeli in boljih. kakor pa vam jih zamorem jaz iz Bosne pošiljati. Toraj z Bogom!*)
V. Lah.
Razgled po svetu.
ttelgiški romarji pred sv. Očetom. Une dni je bilo 2U0 belgiških romarjev pred sv. Očetom. Njih vodnik je bil mous. Vand eu Branden. Eritrejski škof. Le-tii je bral ginljivo adreso iu pojasnil namestniku Kristusovemu. kako belgiški framasoni tarejo sv. Cerkev; ui pa tako ljudstvo, ktero je nepremakljivo zvesto poglavarju katol. Cerkve itd.
Sv. Oče so z vidno zadovoljnostjo sprejeli poslanstvo in so romarje s prelepim ogovorom potolažili in razveselili. Kekli so:
*) Kar je r tem turškem pravu popolno nasprotno zdaj vladajočim nazorom, je sedanja avstr. vlada že odpravila, n. pr. mučenje ali usmertenje žene ter onib, ki lapustč mahome-dansko, pa sprejmo vero keršansko i. dr.	Pisavec.
Serčno ginjeni smo in vam čestitamo, predragi sinovi, za blage občutke, ki ste jih Nam naznanili v svojem in v imenu vsih dobrih katoličanov vašega naroda. /e davno zares, kar vam ni neznano, Mi poznamo vašo gorečnost za korist sv. vere. vašo sinovsko vdanost in vašo popolno pokoršino do apostoljskega tola. Vi pa ste mislili po pravici, da o nesrečnem času. v kterem živimo, je primerno katoličanom, na novo m goreče po-terditi svojo vernost in vdanost do sv. Cerkve, ktera se tako očitno zdaj preganja.
Vi gotovo dobro veste, preljubi sinovi, da <iau-danes je naših sovražnikov veliko, in da so močni. Niso več ločeni, kakor so bili sicer. Zapisani v temne društva. convene runt in nnum (zediuiii so <e zop« • Boga in njegovega Maziljenca). zbirajo vse svoje sik /a napad na sveto Cerkev. Ne skrivajo več svojih brezbožnih naklepov: poprijemajo se jih prederzno in zveršujejo jih stanovitno iu brez preneha.
Na Belgiškem že mnogo let nasledujejo ravno tiste osnove; djauja. ki ste jih omenili, res nam tudi zdaj na uovo kažejo njih poskušnjo. Izreja šolske mladine brez vsega keršaustva, sovražljivost zoper katoliške naprave, preterganje zveze s svetim Sedežem — vse te početja in toliko druzih, ki jih poznate in ki so enak«) sovražne veri in svetim pravicam katoliške Cerkve, to so zgoii dela. ki jim jih framasonske svojatve navdihujejo !
Ni vam treba praviti, preljubi sinovi, kako užaljena je Nam duša pri teh stiskah belgiškega ljudstva, ktero Nam starodavne in tesne zveze vedno in tako močno priljubujejo. — Vender pa Naša žalost ni brez tolažila. Imeli smo priliko tega se prepričati. Katoliška vera je globoko vkoreninjena v duše Belgijanom. Terdno se na-djamo, da nobena stvar ne bo zmožna pretresti je, in da vera bo zmagovita izšla iz teh napadov, kakor jc zgodovina poterdila tudi v preteklih časih. Spominjamo so v resnici, ua smo kot poslanec v Belgiji pred 40 leti z veseljem prebirali vaše letnike, posebno pa slavne strani, ki ¿aznamnujejo boje vaših očetov zoper nasprotnike, kteri niso bili manj mogočni, kakor so Nam dandanašnji. Navduševani z istimi občutki bodete nasled-vali te mogočne izglede in pod modrim vodstvom svojih višjih pastirjev bodete sami sebe in svoje otroKe branili proti brezboštvu in nejeveri. Skazovali ste že dozdaj blagodušno serčnost in borili se ne brez vspeha in z obilnimi darežljivostmi . . .
Poslednjič omenijo sv. Oče, kako da so prišli k namestniku Jezusa Kristusa prosit si novih moči za serčno nadaljevanje te vojske, in toraj prosijo Boga vsih dobrot, naj bi jim podelil naj obiluiših milost iu dal njihovi deželi verski mir, ter poslednjič z vso ljubeznijo blagoslove pričujoče in vse belgiške katoličane.
Protesti zoper oropanje Propagande, kakor kaže, se bodo razlegali po vsem omikanem svetu.
Demokratiški sicer „Frankobrodski časnik-' razglaša že drugi članek o tej tvarini in terdi. da Vatikan v ti reči ne bo mogel odjenjati in bo vravnal bra m bo na vsih straneh. Pristavlja, da Anglija bo gotovo vmes segla in se bode poganjala za pravice Propagande. Propaganda je dobivala darove iz vsih dežel in njeno premoženje mednarodno lastnijo.
Tudi iz daljne Amerike jamejo prihajati protesti. „Catholic Review" v Novem Jorku pravi, da oplenjenje Propagande je udarec, ki keršaostvo zadeva v serce. Zaljenje je, ki je mahnilo na načela občnega prava. Ta dnevnik toraj zahteva, naj zedinjene amerikanske deržave povzdignejo glas zoper laško vlado. „New-York-Herald" nateza sodbe rimskih katol. listov iu se z njimi zedinja.
Liberalna „National-Zeitungu v Berlinu pretresuje okrožnico ministra Mancini-a do laških poslancev, s ktero zagovarja minister ta ostudni napad, in pravi, da
to je delo pripravno za kacega jezičnega doktorja, ne pa za diplomata. Svet tedaj je zmeraj bolj primoran spoznati, kaj da je ta „nova Italija" !
Rimsko. Sv. Oče Leon XIII so 3. t. m. obhajali šesto obletnico svojega kronanja. V ta namen so jim kardinali prešuji dan opravili svoje vošila. Po izrečeni serčni zahvali je namestnik Kristusov govoril o vedno večih pritežnostih. ki se cerkveni vladi nastavljajo od vsili plati, posebno pa od laške strani, ker le-te zadevajo cerkev v njenem poglavarji in v njenem središu. Posebej je omeuil nove silovitosti zoper Propagando, vsled česar bi bila prisiljena svoje premoženje spremeniti v dolžne viukulirauc papirje, ter bi bili podveržeui spremembam letne rente." zmnoževanje in oddajanje njenih kapitalov pa oi bilo odvisno od deržavne oblasti. Namen Propagande je razširjanje sv. vere in ta naprava je naj znamenitiši orodje za ta namen v rokah papežev. Kakor papež, tako tudi Propaganda mora biti popolnoma neodvisna od svetne oblasti. Njeno premoženje, darovano od papežev in od katoliškega sveta, je nedotikljivo. Zato je bilo sploh spoštovano v viharjih prešnjih časov. Zato je tudi papež protestiral proti novi obsodbi, ki žali svobode Propagande in neodvisnost papeževo v zverše-vaiiji njegove apostolske oblasti. Toraj katoliški svet opominja n t to novo žaijenje.
V	I vini h sta uinerla : zadnje dni svečana kardinal Alojzi) Bil i o: sada| pa armenski kardinal Hassuu. Bilio .ie bil zavetnik frančiškanskega reda. On je bil sostavil glasovit .. -vllabus."
Kardiual Antou Hassun. rojen 1. IhjO v Carigradu, je štuoiral v Vatikanskem semenišu v Rimu. L. 1832 posvečen — je bil poslan v misijone na Jutrovo, kjer je ptisr.il veliki namestnik v Carigradu. Pod Gregorijem XVI je bil zopet poklican v Rim in je postal nadškof Anazarbski, potem primas v Carigradu. Z veliko gorečnostjo je Hassun vladal škofijo, zidal cerkve, šole. ubožnicc in zavračal razkolnike. 13. grudna 1. 188U je postal kardinal.
Angleško. Kako pregreha sama sebe tepe, se prav očitno vidi na Angleškem Augli,;a je s svojo ue-trezuo puliti ko vse zauiKerneže pod streho jemala, uboge Irce pa uečloveško stiskala in zoper Rim iu papeža imela potuhnjeno politiko. In kaj je nasledek? Od vsili strani ->e njenim naj večini iu naj drajšim napravam z dinamitom in s peklensko mašiuo žuga!
Verlihoseiiski nadškof Stadler se je 21. svečana s svojega popotvanja vernil v Sarajevo. Na kolodvoru je presvitl. gospoda pričakalo sarajevsko duhovstvo z meščani vred. in navdušeno so ga pozdravili ter se veselili, tla je živ in zdrav srečno se domu vernil.
V	Sarajevo je v začetku sveč. iz Dunaja prišla željno pričakovana usmiljena sestra za nauk v glasoviru. s čimiir bode cerkev in šola mnogo pridobila. Na prizadevanje svojega preč. g. opata Hoppergerja bodo iisiniljenice dobiie zvon in <<rglje v Sarajevo, kakor tudi k r i /. e v pot iu b o ž j i g ro b.
Ogerski katoličani so se jeli precej živo gibati iu morebiti kal vinarju i iszu (r. Tisa, ne Tisa: vender poni« »rejo stol in njegove keršansko-judovske zakone pod klop spraviti.
Ka kosna svoboda, vero prosto si izvoliti, da je v Bosni. |e prinesel „Vaterland" v št. <»4 nekaj izgledov!
Frnncozem v Tnnkingii in Angležem v Afriki se ie malo na bolje oberuilo. Bo li stanovitno? Na tujem in proti celim narodom vojskovati se. to je mučen posel.
V	Torinu )e bila prci nekimi dnevi od kardinala nauškida Aliuionda keršena in birmana ter sprejeta v sv. Cerkev slavna umetna pevkinja gospodičiua Tere-
i ii a S i n g e r.
Bratovske zadeve. V molitev priporočeni:
Na milostne priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Ilermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patrouov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore. odpad in brezverstvo, prešestvanja iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v bratovsko molitev. — Žena priporoča svojega že muogo let čisto brezbožnega zakonskega moža v bratovsko molitev, da bi se na priprošnjo N. lj. G. presv. Jezusovega Serca spreobernil. Uslišanje prošnje ter spreobernjenje se bode razglasilo. — Sin priporoča v bratovsko molitev svojega bolnega očeta, tla bi mu liubi Bog na priprošnje N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefa dal zdravje, če je njegova sv. volja; če pa ne. pa da bi jim dal voljno poterpežljivost in vdanost v božjo sv. voljo. — Gospodar se priserčno v molitev priporoča, tudi v „memento" pri ss. mašah, /a pomoč v silno velikih stiskah in zadregah, v ktere je zašel brez svojega za-dolženja. ter mu v kratkem veliko zlo preti. Opravljale se bodo molitve zdaj v mescu sv. Jožefa na čast N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefa v razne dobre namene. Dobro bi bilo. ko bi tlobre duše opravljale iMnevnice za odpu-šanje grehov, odvernjenje nesreč, opušenje sovraštev, poboljšanje sovražnikov — tudi na moj namen. — Z velikim zaupanjem se obračam s prošnjo do vseli bratov in sester N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. storite goreči zdihljej molitve za mene. svojega brata, za ljubi zakonski hišni mir, in keršansko izrejo otrok in za pomoč v dušnih in telesnih zelo hudih zadregah. V*c prošnje položim pred ljubeznjivo N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa in sv. Antona Pad., zlasti zdaj, ko je mesec sv. Jožefa. — Študent v dober uamcu za odvernjenje neke nadloge. — Nevarno bolau študcut za zdravje, če je še Božja volja, če ne, pa za dobi o pri-pripravo za boljše življenje. — Bolna dobrotniea uoožuih. posebno priporočena za zdravje, če je Božja volja. — Odvernjenje velikega pohujšanja na prošnje N. ij. G. presv. Serca. sv. Jožefa in sv. Deodata.
Koledar za prihodnji teden:
10. sušca. Štirdeseteri mučenci. — 11. S. Hera-klij. — 12. S. Gregorij Vel. — 13. S. Ro/.iua. — 14. Spomin ss. taučič N. G. J. Kr. S. Matilda. — lo. S. Longin. — lii. Tretja nedelja v posti. S. Ileribert.
Listek za raznoterosti.
Pojasnilo. V pervi številki novega „Ljubljanskega časnika" je navedena od leta 1*51 kriva sodba zoper znano zamaknjeno Len č ko na Gori. kakor da bi bila slepa r i ca.
Pravica in resnica tirjate. da se tudi zraven postavi. da je takrat koj „Danica" to reč tako pojasnila, da so ..Novice," spoznavši svojo pomoto, odgovorile: zakaj da se to popretl ni na znanje dalo.
32 let je preteklo od tistega časa in vsak se je lahko prepričal, da to, kar se pri Magdaleni godi, ni komedija; posebno pa mora vsacega pretresti. kar se veliki teden in teden pred binkoštnii z njo godi.
Anton I rh((St
kanonik.
Duhovne vaje za ljudstvo bo v cerkvi M. I). v Zagrebu vodil čast. g. prebeudar A. Lukič od cvetno
nedelje do velike srede (v jutro ob 6, popoldne ob 5). Vse dni v tednu so po raznih cerkvah zverstoma postne pridige.
Bliža se sv. Jožef! Naj bodo torej priporočene lepe in koristne rYijolice sv. Jožefa" tpri Gerberji) in rPas sv. Jožefa" (pri Krajcu v Nov. mesta).
Nove Šmarnice so v delu v katoliški tiskarni.
V	prid dveh mladenrev iz Bosne, da bi se v Ljubljani šolala, sta se dva blaga prijatla že oglasila; eden misli, naj bi se za eno leto poskusilo, in pripravljen je stanovanje za nju plačevati; — drugi daje uektere nasvete z o/.iroin na stanovanje, pripravljanje luladenčev že naprej itd. (kar bomo v Banjaluko dotičnim gg. naznanili». in obljubil tudi letno pomoč k potrebnim knjigam in obleki.
Poslov. Odhajoč v svoj novi poklic v Olouiovec se priljudno v molitev in prijazen spomin priporočam vsim prijatlom, znancem in rojakom.
Fridr. j)l. Premerstein,
kanonik.
V	Ljubljani. 2. suše a 1884.
V	St. Rupertu se pustna tridnevnica enako kakor po drugih gorenskih farah že od 1. 1870 po dovoljenji vis. čast. ordiuarijata opravlja. Letos je bilo nad 2000 obhajancev; pa bi jih bilo še več. toda duhovnov je težko dobiti, od kar jih primanjkuje. Tudi v Žužemberku in v Lašičah se je enaka pobožuost po pokojnem g. župniku vpeljala.
Videmski nadškof inons. (asasola v letošnjem postnem listu obširno in prav tehtno obravnava vero iu preslavlja to nebeško hčer kakor tako. ki človeka povzdigne in mu navdihuje vse čednosti. Priporoča pa duhovnom, naj ljudstvu pojasnujejo potrebo in gotovo resnico sv. vere, njeno notranjo in vnanjo lepoto, njene vire, njeno djanje in nevarnosti zgubiti jo, zlasti dandanašnji. (Kco.)
Škofa Bratislavski in Osnabrii.ški v letošnjih pastirskih listih protestujela zoper oplenjeuje Propagande. Ta je pametna! bratislavski oporeka tudi zoper jetni-štvo sv. Očeta.
V	Varaždinu ste bili zdaj v kratkem keršeni dve izraelski gospodičinji. Marija Stern in Marija Hiršl, ena G. pros., druga 2. svečana. Pripravljali ste se skerbuo dva mesca na to imenitno ujauje. S kolikim prepričanjem ste ta važni prestop storile, kaže tudi to, da ne resnobna poskušnja od duhovske strani in ne sovražlji-vosti od prešnjih sovercev judov jih niso mogle od tega sklepa ouverniti.
Tudi iz dveh bolj bližnjih mest se enake dogodbe pripovedujejo. Enkrat bo že posijalo solnce tudi za Izraelovo hišo. Mlade izraelske serca so resnici toliko ložej pristopne, ker so sicer spodobnega in čednega življenja, kolikor se sliši, iu gotovo bi se jih veliko apreobernilo. ako bi se s sovraštvom in presojami zoper katol. Cerkev zgodaj ne o kisa le.
K tolikim prozam. ki se gode v času papeževega jetništva. so v Cinciuatu zasačili tri tolovaje, ki so ljudi morili, da so trupla prodajali za anotomiSke skušnje, to je. takim, ki se učijo ranocelstva. zdravuištva itd.
Kazsvitljava na morji, Blizo Kalkute na Jutrovem je začelo goreti ua barki, ki je bila obložena s 30.000 sodci olja. Olje je jelo teči v reko in bilo je kakor strahotno goreče morje. Sreča, da je močen veter podil gorečo tekočino proti morju, zakaj pri nasprotnem vetru bi bilo kmalo vse mesto v ognji!
Pastirski listi jii^oslov. višjih pastirjev. Zagrebčki kardinal vikši škof priporoča društvo, ki se je zbralo
za dozidanje pervostolne cerkve, potem pa pojasnuje, kako potrebna in imenitna je očitua božja služba. — Škof Strosmajer oziroma na lomastenje zoper keršanski zakon na Ogerskem obravnava: 1. tiste poskušuje, ki hočejo narediti postavo za zakon med „kerstom in ne-kerstom"; 2. tisto počenjanje, ki s premenoni sv. vere hoče razdreti vedno zavezo in edinost zakona in pre-dreti si pot do druzega zakona (po turško^. — Škof d*. J. Posilovič skazuje naj višji oblast sv. Petra in njegovih naslednikov v Kristusovi Cerkvi in naznanja, da po veliki noči se poda sam v Rim počastit sv. Petra in poklonit se njegovemu nasledniku. — Generalvikar verh-bosanski Jos. Bezič (blezo, ker je presvitli nadškof Stadler sam bil ravno prej na popotvauji v Kim) v okrožnici za nadškofijo verhbosenško in skotijo banja-luško priporočuje češenje Marije Dev. in posebej molitev sv. rožnega venca.
Dobrotni darovi.
Za študentorsko kuhinjo: Iz Št. Ruperta po čast. g. župniku 1 gld. — Čast g^ kaplan Jernej Zupanec 2 gld. — J. Z. R. 10 gld. — M. JS. R. 5 gld. (bolna dobrotnica, ki prosi za molitev; naj torej zlasti podpirani šolci za njo molijo. Vr.) — V dober namen Neimeu. za odver-ujenje neke nadloge — 1 gld. — Čast. g. župnik Mih. Bogolin 2 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Neimenovana 1 gld. — Zbirka in dodatek čast. g. B. Bartola s spod. Bernika 15 gld. — G. Jan. Dogan 5 gld. — Iz Ajdovice za 40 srečk lod verste <>3<)) 10 gld.; dodatek od čast. g. župnika 5 gld. Vse po čast. g. župniku M. Bogolinu.
Za cerkev v Bohinjski Bistrici: Iz Polja Mar. Zabjek 15 gld. — Čast. g. župnik v Radečah o gld. — Liza Pavi i č 1 gld. — Meta Pavlič 1 gld. — Fara sv. Martina na Igu i)o čast. g. župuiku Jak. Dolencu 44 gld. 08 kr.
Za noro cerkev v Davčah: Milgsp. prost dr. A. Jarc 1 gld. — G. Jan. Dogan 1 gld.
Za sv. Očeta: Z Jesenic 2 gld.; čast. g. J. Keršič
1	tolar za 2 gld. — Iz Komende po čast. g. župniku M. Tavčarji zbirke — 18 gld. — Iz Št. Ruperta zbirka po čast. g. župniku Al. Koširju 35 gld. — Iz Reteč po čast. g. župniku St. Šrancu ♦> gld. — Neimenovana 1 gld.
Za sveto Detinstvo: Neimenovana 1 gld. — Iz Gorice J. K. (> gld. «O kr.
Za opravo uhožnih cerkev: I/ Starega loga pri Ko-čevji 28 gld. 50 kr. — Z Berda 14 gld. 90 kr. — Iz Mengša po čast. g. župniku 4 gld. — Iz Radeč pri Zidanem mostu 11 gld. — Iz Ternovega ua Notranjskem 25 gld. Popravek. V zadnjem listu je stalo Iz Rovt, namesto: Iz Rove 13 gld. 40 kr.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalema: Neimenov. 1 gld. '
Za misijon v Bosni: Čast. g. župnik M. Bogolin
2	gld.
Za gimnazijo v Travnika v Bosni: Čast. g. kaplan Jernej Zupanec 1 gld. 70 kr.
Za a/rikanski misijon: Iz Št. Ruperta po t voljeno 14 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
(i. Zup. na Stud.: Vse opravljeno, kakor smo Vam bolj natanko nazn. po listnici.
Odgovorni vredbik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani