m nnuu vi« sov I 2 a* dan dobrv»»* ... C *GT %8 VAB ODA'* ^^ t NA*AVNOST Vi DOB ClTAJTl^V^L VAfl ZASJMA CITAJTI^4^ VAB ZANIMA —- i GLAS NARODA ~ List slovenskih d+Uvcev Y Ameriki. - Reentered as Second Class Matter September 25th 19« al the Post Office at New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3rd, WTfl. WEXTM WAR BONDS j No. 163 VOLUME LTL — LETNIK LIL. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 21, 19 44 — PONEDELJEK, 21. AVGUSTA, 1944 Tel: CHeLsea 3-1242 AMERIK ANCI PREKO SEINE Ameriška črta se od Pariza pa do morja še vedno vije naprej in Nemcem preti velik poraz. Ameriška oklopna armada obkoljuje Pariz od juga in od severa. Nemci so včeraj sporočili, da so ameriški tanki prekoračili Seino severozapadno od Pariza v predelu Venion-Man- tes-Gassi court. PRED OFENZIVO NA BALKAN Ravno tako pravi sinočno poročilo, da so Amerikancr. razširili to oporišče, ko so dobili nova ojačenja. Po zadnjih poročilih so Amerikama v predmestju Versa il lesa. PARIŠKA JUŽNA ZELEZNICA PRESEKANA Jugozapadno od Pariza je e od zavezniške artilerije in aeroplanov. Amerikanei so okoli Pariza prišli že tako da-b e. da so zavezniški letalci mislili, da je nemška armada, ki se umika. Megleno vreme je včeraj dopoldne nekoliko minilo aeroplane, popoldne pa se je zjasnilo in aeroplani so bombardirali Nemce v gozdu jugovzhodno do Rouena, kjer so čakali na barke, da jib prepeljejo čez Seino. Kolikor Nemcev je še ostalo v pasti pri Fa-Ir.i^e, jili sedaj zavezniki uničujejo. Prvotno ve I i ko past o zavezniki presekali na več delov in pri nekem takem sunka so Angileži dospeli v SentiVly. V teh posameznih delih izginjajo pod silovitim aretilerijskim ogjnem zadnji ostanki štirinajstih nemških divizij. Nekaj Nemcev je vlčeraj skušalo i>oll>egmti iz obroča. Najprej je pridrvilo 70 tankov, katere je na jprcj vstavila poljska oklopna divizija, nato pa jih je uničila, angleška, kanadska in ameriška artilerija. PADALCI NA VZHODNI STRANI SEINE V sdlmto zjutraj je nemška uradna časnikarska agenutra DNB sporočila, da eo se Amerikanei s padali spustili na tla ob vzhodnem bre- . gu Seine. Njim so sledili taiifki in kmalu «o ee spodali z Nemci. Zavezniški glavni stan ničesar ik omenja, da bi 'bili Amierikanci prekoračili Seino, kot naznanjajo Nemci, poročano je bilo samo, da je tretja ameriška armada dospela do Seine v taki molči, da kaj laliko vdari eez reko. Ko so Amerikanei v posesti Meluma in Fon-tainelbteau, morejo prodirati v dveh smereh severovzhodno proti Soissonu in R°imsu ter jugovzhodno proti dolini Rhone, kjer se bodo združili z armado generala Alexandra P atoli a, ki prihaja od juga. V splošnem ameriška tretja armada generala Patkwia okoli Pariza ne zadeva na posebno močan sovražni odpor. 8852 NEMCEV VJETIH PRI FALAISU Do sinoči je bilo pri FaJai^u vjetih 8852 Nemcev in v pasti jih je še najmanj 10.000. l>o sobote je Ihfto razbitih tri in pol nems?kih divizij. V pa«ti je bilo zajetih. «edem nerrWsikih divizij, toda polovica jih je t>sla. Polbegle divizije sedaj beže proti Seini, kamor pa najbrže ne bodo ni-. kdar dospele, ker jih na poti uničujejo zavezniška aretilerija in (bombniki. V treih dneh «o zavezniki okoli Falaise radbili 10,000 nemških trnkov, oklopnili avtomobilov in drugih vozil. Samo v gozdu pri Gotrffem so zavezniki našli 1000 razibitili vozili vseh vrst. ZRAČNI NAPADI NA JAPONSKO Včeraj so ameriški superbombniki B—29 dvakrat bombardirali Javato, 4'Pittsburgh Daljnega Iztoka". S prvega napada se štiri bombniki niso vnrli. — Kot poroča vr-liovno poveljstvo 20. zračne sile, ki ima svoj glavni stan na Kitajskem, je bil prvi napad izveden podnevi, drugč pa ponoči. Proti ameriškim letečim trdnjavam so prileteli japonski napadalni aeroplani, od katerih jih je bilo 12 izstreljenih, mogoče jih je bilo u-i ličen i h še nadaljnih 12 in 10 jih je bilo poškodovanih. Poročilo vojnega urada pravi, da so bile bombardirane najvažnejše japonske vojne industrije okoiii Javate bi Kijušu. Pordčilo dodaja, da je bil napad podnevi zelo uspešen, kak uspeh pa je bil dosežen ponoči, poročilo ne pove. JapoUsko poročilo, ki prvo omenja ta dva zračna napada, pravi, da so veliki boanbniki tu-<> na tem -estanku razpravljali o zavezniki ofenzivi na Balkanu. — Xa sliki so od leve na desno: maršal Tito. Winston Churchill in jugoslovanski ministrski pred-sednik dr. Ivan Siilja-ič. "NA SVIDENJE V BERLINU! 4. sa--t jo /,e osem dej »a rt men tov ali eno tretjino Francije- Ruski general Kvgen F« eli iz rok nacijev. Ruska ofenziva na jugu Kot poroča Berlin., &o Rusi pričeli novo ofenzivo na južnem koncu fronte v Besarabiji in na Runiunskem in sicer v smeri proti petrolej-skem polju okoli Ploestijo. V osrednji Letski so Rusi prebili nemško črto na razdaljo 16 milj ter so se približali Rijri na 55 milj. Na fronti pri Varšavi >o Rusi odbili vse nemške protinapade in so obenem iz9>oU'jšali svoje postojanke okoli Prage ter so osvobodili več krajev. Druga baltska armada gene-p rodi ni proti Rigi severno od raTa Andreja L Jeremenka Dvine. •Južno od Varšave je prva 11-krajinska armada generala I-vana iS. Koneva dokončala svoje delo, ko je uničila tri obkoljene divizije severno od San-domierza. MarŠad Konev je obkolili tri divizije, okoli 30,000 mož in jih je pozvali, da se predajo. Ker se za ultiflnatum niso omenili, se je pričelo uničevalno delo in večinoma so bili Nemci pobiti. Nemci poročajo, da so Rusi na Ruumunskem najprej pričeli ofenzivo proti J asi ju, zatem pa so pričeli napadali od Tira^po-la proti Ki«inevu v Besaraibiji olb dolenjem Dnjestru severno od Odese. Ruska poročila te otenzive ne omenjajo. Nemci so dobili po Baltiku o-jačenja, s katerimi so vdrii v črto prve baltske armade generala Bagramiana, ki je dospela do Baltika in odrezala nemške armade v Litvi in Estonski. — Basi pa so svoje postojanke kmalu zopet izboljšali. Tudi tretja haltefca armada Avtomobil prodan sa jajca Po rečni k BiH Luvt iz Jersey Citv, N. J., je v Franci ji našel velik avtomobil, ki ga j" ''pozabil" nek nenrški genera.. Nekaj časa se je ž njim vozil, pozneje pa ga je prodal stotni'ra Ivennethu BarnaJ>y za rumeno padalo. Barnabv se jr ž njim hotel prepeljati Čez reko, pa >e mu je pokvaril motor in tra je nekemu francoskemu voja-ke-3nu oddelki: prodal za * no kokoš in sedem jajc. Nazadnje pa se je ž njim vozil nek ameriški poroenik. Kako prIŠ. 1 do njega, ni povedano. GRKI POMAG AJO TITU Večji grški partizanski oddelki so se združili s partizani maršala Tita in skupno napadajo nemške garnizije in razbijajo na razdaljo 200 milj železnice v južni Jugoslaviji, v severni Grški in Albaniji. Radio postaja Svobodna Jugoslavija poroča, da tšo albanski partizani zasedli ve« predel v bližini javnega mesta Tirane iu mogoče so že tudi v mestu samem. Da dol>e v svoje roke železaiiee in ceste, ki tečejo iz Jugoslavije proti Sofiji in dali je do Solona, so pričeli Nemci večjo ofenzivo v Criiigo-ri proti drugemu ziboru jugoslovanske osvobodilne vojske ixk1 generalom Petrom Da poeti čem. Maršal Tito v svojem radijskem poročilu priznava, da je moral vsied prehudega nemškega pritiska odstopiti Kovsasin in Andrijevico v južni Jugoslaviji blizu aibanske meje. Grški partizani so se pridružili vojski maršala Tita v napadih na železniška križišča v Makedoniji ter so razdejali Vladieinan-Kkoplje železnico ter racsbili ceste, ki pdljejo v Solun. Poročilo maršala Tita naznanja, da s« bije vroča bitka ob železnici Skopije-Solun v bližini VeTesa, 30 milj jugovzhodno od Skoplje in ravno tako pri Kavadareih, 22 milj jugovzhodno od Velesa ter pri Priflepn, 35 milj jugozapadno od Velesa. V divjih gorah zjapadne Grške so jugoslovanski, albanski in macedoniski partizani v lju-tih bojih z Nemci, ki prodirajo proti vzhodu iz Al/bani je. V bojih zadnjih dni je grško mesto Debar, 100 milj vzhodno od Tirane, veokrat premonilo svojega gospodarja. generala Ivana L Maslenikova je zopet pričela prodirati v Estonski proti Ri^i in železniškemu križišču Ta rtu. zaipadno oid Pej[)UK'kega jezera. Sest milj južno od Pskov-Riga ceste je njegovo levo krilo zavzelo Lauki, kjer j»' Masleni kov «>iX) ladij, ki so l>ile vdeležene pii vpadu 15. avgusta v juž. Francijo, bilo t>41 ladij, na katerih so vihrale a-, meriške zastave. Nove ladje splovljene V 'ladjedelnici v Pliiladelphi-ji so bile spuščene v moije tri bojne ladje in sicer matična ladja Antietam ter veliki križar-ki po ">3,0 ton Chicago in Los Angeles. Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade 3 tem, da kupimo Vojne Bonde do n&ie skrajne zmožnosti. MONDAY, AUGUST 21,1944 Drugo pismo sina-Partizana Dumbarton Oaks Note za 5LAVIB ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Rprlng Time of BIomoid < Cvetni tea) * Po Jezeru Kolo * Spa vaj Milka MoJa Orphan Walts * Dekle na vrtu ' Oj, Marička. pegljaj * BarVttca Mladi It a pet**« * Gremo na dtajerako StajerlF * Happ; Polka Če na tujem * Slovenian Dance Vanda Polka * Židana mareia Veseli bratrl * Ohio Vallej Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptiHca ta mala * Kadar bo6 ti vaudrat tel * Helena Polka Slovenska Polka ¥ Pojdi z menoj Dol s planiue G^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-fcarmoniko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th Street New York 11. N. f. v Londonu. Ta izraz vdanosti in ljubezni za Narodno osvobodilno vojsko z radostjo in za-hvalno>tjo prežema srce vsakega borca. — Zojsa. Iz Jugoslavije (Radio vesti1', ki jih javlja postaja Svobodna Jugoslavija) ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstva do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platna vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENK! PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov sa svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povesi ▼ 27 letih!" Stane ?J>c v uradu — 30c po posti. Ker Je saloga tek kojiiic »Jo omejena, je priporočljivo, da poitjlt« narflfllo prej- ko mofoCe. K narnAfa priloSite T dotlTRB EStftkU gotovino oz. toimke (Zdjraien^h 4t**t). — Naročite lahko pri: KNJIOARNI SLOVENIC PUBLISHIN0 ---vCO!f*4lfY CM Wwl l««h Slur*« Y«rk 11. D}. T. OJTATBIaTEM je mano, kake se J* podraifle ta BSvnoUko tad! tidwvttl pipir in drag»*ialn#* ake potrebščine. Da si rejald taftlgmfo dopotfttaaje Usta, lahko gredo npkkviašlvii ifc raka ■ tem. da imain va^Ba. &a la m. prej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SJfiJft HARftClroe ft* W % M; te na opomin, ker s stem prihranite upravništvu nepotrebne stroške? NAjQDA"~NKW 1MB "WWMil •rnmmmf^mm..„ I,—.......... 1^11,1,1,!,1 ^ GLAS NARODA- _ cteica or «■ rnowj"_ rnak lifcrn, PMltali IpH Ho** Tnuif«; JMtpfe i Bm, nm m Mm s m m*m*&m m> « imu sis wwrr iat» mum, mnr tobk u, 51»t Year — ,,'ihp -^-rtr.nf;—■-saaa^—ICa—iWWW *SlM Heroda" |i lnwd wwj day mapt Saturday*, Btt4an Bafcaartpttoa Taarty >y._Aiiwllii aa AmmmmlL - sa 0il>0 lvfo vblja list Ki bdbu&KfS dative in CAMASO| Wt.—l %A POL lta »a flWBT utta »fc—. '*ei«a Naroda" lafaai* reakl dan laracm* aoU*. ned svoji lastni poti." Sovjetska Rusija si želi zagotoviti vse varnosti za. bodočnost, katere more dobiti, in vtfled tega M; 'inin svetuje, naj sc mednarodna organizacija ba-vi Je z vprašanjem bodoče varnosti, kar je mogoče doseči le potom stalne mednarodne tozadevne organizacije; potom posebnih pogodb zveze med velevlastmi in — mednarodno vojsko letahrtva (za vzdi-ževanje miru). Pisatelj Malinin je uverjen, da si vesoljno človeštvo pred vseim želi zagotovljenega miru in da se niti ena država v (bodoče ne bo ibaivila z zadevami, ki so izključno le zadeve drugih držav. So v jet i so tudi uverjeni, da je vse neuspehe bivše Lige Narodov in njeno končno propast pripisovati pomanjkljivosti sodelovanja med velevlastmi. Vsled tega mora Organizacija za Vzdrževanje Miru skrbeti za to, cia velevlasti prevzamejo vso odgovornost za bodoči mir na svetu. Malinin se bavi tudi z malimi državami v svojem članku, toda končno pride do zaključka, "da v bodoče mora voditi tozadevno organizacijo Zveza Velevlasti. ta|co da posamezne države bodotče organizacije ne bodo mogle nastopati indivi-duelno. Polega tega naj tudi vsaka velevlast potom pogodb sklenjenih z drugimi dišavami poskrbi že v naprej za to. da se dožene koliko (vojaško) silo naj se vpotrebi in tudi v katerih pokrajinah, da se eventualna agresivnost prepreči. iz vsega tega je toraj razvidno, da Sovjeti nikakor ne smatrajo 1>odoče organizacije kot nekako "svetovno osredno vlado", in da nikakor ne nameravajo odpraviti suverenitete posameznih narodov oziroma držav. Zastopniki Rusije toraj prihajajo v Dumbarton Oaks v zavesti, da pride končno do svetovne kooperacije za vzdrževanje bodočega svetovnega miru. Ravno talki so tudi nazori Anglije in njenih dominijev, dočim nazori (Zjedinjenih držav, do-sedaj še niso natančno znani in določeni, dsasiravno je povsem logično, da je mogoče svetovni mir v bodoče vzdrževati le po-toiu nivdaroipe tozadevne organizacije." Iz Buenos Aires, Argentina, se javlja, da je vrhovno sodišče imenovane republike odgo dilo priziv raznih članov sicil-ske Maffije v Argentini, katera organizacija je poslovala po vsem svetu. Vodje argentinske Maffije so bili aretirani nekako pred štiri-mj leti in sicer po štiriletnemu zasledovanju, na kar so bili obsojeni v osemletno ječo vsaki. Potem so vložili prrziv pri najvišjem argentinskem sodišču, katero je pa. kakor rečeno, eno stavno odgodilo. Nek Juan Gailiffi, ki je bi'1 znan med člani Maffije po iim1-nom "Cliico GraindeT", je bil izredno sfpostovan in bogat član najboljše družlbe mebčanov mesta Rosario, ki je draigo največje mesto v Argentini Njegova ličerka Agata, se je orno-žila z sinom bogate in splošno spoštovane obitelji v onem mestu. N'ikdo ni sumil, dai je bil Juan Galiffi Sl-an in vodja Maffije, kajti Galiffi je bil iskren in oseben prijatelj —Benita Mussolini ja, katerega je vsa javnost smatrala zapriseženim sovražnikom Maffije. Glasom poročil, katera je objavilo argentinsko časopisje, je Maffia dolgo vrsto let poslovala po vsej republiki Argentini s tem, da so nje člani pona-rcjalli denar, izsiljevali denar od H>ogatih Ijudij. Topali banke in morili. Leta 1940 sta Galiffi in njegova hči vzela v najem hišo, ki stoji 'bas nasproti poslopja, v katerem je irastanjeaia banka provincije Tucumaii, Iz kleti te hiiše so potem čdani Maffije izkopali 250 čevljev tlolgi tunel, ki je vodil nairavnost pod poslopje omenjene banke in sicer natančno do mesta, kjer so bile vzidane varnostne jeMene blagajne. Mesto da bi člani maffije jednostavno pobegli neznano kam z ukradenim denarjem, so pa sklenili, da ta denar nadomestijo z isto vsoto ponarejene ga denarja. Ukradeni denar je bil namreč v&adin zaklad provincije Tucaman. Na nesrečo Galiffija, oziroma Mussolini je vega prijatelja, je pu neki nočni čuvaj imenovane banke, shičajno stopil bas na mesto, pod katerim je bil tuliti. To se je zgodilo nekoliko noči predno so "Maffiosi" nameravali nadomestiti pravi denar z ponarejenim. Mesto, na katerem je stal čuvaj, se je vdrlo, in tako je bila vsa zadeva odkrita. Galiffi in njegovi tovariši so bežali in policija jili je zasledovala. Pri tem so se posluževali aeroplanov, brzih parni kov. železnic, zasebnih avtomobilov, toda policija jim je bila vedno na sledu. Ajgati Ghftiffi se je skoraj pred letom dni posrečilo pobegniti na ta način, da je že prišla do glavnih vrat ječe — oblečena v obleko katoliške opatinje. toda vratar jo je takoj prepoznal, in sedaj more še sedeti v ječi za nadaftjno dobo š»tr-rih let. KUPITE EN "EXTRA** BOND DAN ESI Na položaju 17.j.44. Draga mama! Ne vem, ali je pismo, ki sem ga pisal prejšnji mesec, prišlo do Vas. Vseeno Vam lw>m pisal od Časa do časa v upanju, da bo eno od njih vendar pri romalo do Vas. C'e pomislim, da so minula že več kot tri leta, se mi zdi kar neverjetno, da sem Va-m 'bahko pisal samo enkrat med tem časom. Pisal sem redno stricu v Švici, od katerega ste lahko dobili novice. Pravzaprav ne veni oil takrat, kot st< odpotovali, nič, razen nekaterih malenkosti, iz katerih sem sklepal vse ostalo. Mislim, da ste najbrž šli v Ameriko preko Soluna in Tihega oceana. Kje ste bili potem v Ameriki, pa nisem mogel pozneje nikjer izvedeti, niti kako -te živeli pozneje. Seveda sem v zaporu mnogokrat icislia na Vas in na Vašo dolgo pot, na Vaše življenje v tujini, ki je moralo biti za en del prijetno, kljiib temu pa vendar težko, ker ste bili tako daleč od domovine. Težko si .je predstavljati, kaj so pravzaprav večerne ure v zaporu. To je od takrat, ko se začne delati mrak. pa dokler ne za^spiš. Brati s«? ne da več, in tudi iz sosednjih celic se ne sliši več govorjenja. Samo monotona hoja tri korake naprej, tri korake nazaj. Uro za uro, dokler se ne v^ežeš spat. Takrat rojijo človeku po glavi najrazličnejše misli, takrat je bil >ko-raj vsak doma in mislil na svoj dom, na svojo družino, na svoje starše, brate in sestre. Sko-ro vsi so dobivali pisma od doma in sem jih neštetokrat zavidal. Tudi jaz sem dobival pisma, vendar so mi pomenila vedno manj. Samo vsakih par mesecev sem dobil pismo iz Švice «in tokrat se mi je zdelo, da sem ga dobil od doma Stavek, ki gaje navadno pisal stric: "Tvojim sorodnikom gre dobro in te pozdravljajo", sem prdbral neštetokrat in iz njega predstavljal v>e ostalo. Morda boste sedaj imeli priliko, da mi pišete 111 bom neskončno vesel, če bom dobil od vas vse podrobnosti, kako ste -živeli. V zaporu sem irnOl prijatelja Ivana, tudi študenta iz Ljubljane, s katerim sva skupaj študirala, se sprehajala in igrala šali. Z njim sva >e večkrat pogovarjala tudi o Vas in o Ameriki. Življenje, ki ste ga živeli Vi, se nam je zdelo ravno nekaj nasprotnega, kot je bilo ono. ki smo ga živeli mi. Tudi ko je zatulila sirena, in so prebivalci ina'lega mesteca preplašeni bežali vsak (r svojo luknjo, smo se mi veselo spogledali in dejali: "Že zopet so tu." če pa so začeli lajati še topovi nemškega DCA. smo rekli: "No vendar še nekaj." Šteli smo srebrne ptiče in čim več jih je bilo, tem boljše. Zdelo se nam je, da maščujejo vse naše frpfljenje. t r-P'-H'HK' vseh naših ljudi, ki so umirali po taboriščih in ječah. Kako se spominjam skupin a-meriških letal, ki so v grozdih plula preko jasnega neba in med katerimi so kakor »blisk švigali lovci "Lightning", "Tomahawk" in dru-PX 1 Včasih sem se spominjal na mojega Ame-rikanca Aljošo in mi je bilo žal, da ni še toliko star, da bi tudi on pomagal razbijati nemška gnezda. Razen tega, da bi se znašel pri partizanih, je bila moja največja želja, sedeti v takem srebrnem ptilSu in metati bonibe na nem ška mesta. Mnogokrat smo forali v kakem ča- Borut Furlan, sin profesorja dr. Boris Furl ana, se bori v jugoslovanski osvobodilni voj. ski in je svoji materi pisal drugo pismo, ki je bilo prejeto v Ameriki dne 7. avgusta. »opisu, ki se je pretihotapil v našo ječo, sveto-riinske žalost i nke Nemcev, za Holandci, Fran '(►zi in drugimi našimi zavezniki, ki so bili u-tiiti pri "barbarskih" napadih ameriških "letečih gangsterjev". Kako se nam je zdeto vse skupaj smešno. Mi, ki smo na lastni glavi doživeli mnogo bombardiranj s strani naših letal, smo pri vsaki bombi, ki je padla, bili vedeli, ker smo vedeli, da je stvar nujna, čeprav Liiko pademo tudi mi. In tako ni bilo samo iiiiše mnenje, bilo je tudi mnenje vsakega pošteno mislečega Evropejca. Šteli smo alarme iu ko jib je Ibilo proti koncu že po pet na dan, še nismo bili zadovoljni. Sedaj pa sem že več kot dva meseca v hri bih, ii; vesel sem, da misli o tnn koraku tako kot vsi pri nas, tudi papa, "kajti samo ena je pot pravice in samo ena je sodba svobodoljubnega in kulturnega sveta," Zadnjif" sem bral v našem časopisju, da je iiaša vojaška misija, ki je šla v London, obiskala tudi Jugoslovane pri BBC. Kor je tudi papa tam, je bilo- za njega srečanje ze!o zanimivo in bi rad zvedel, kako je bilo. Prehodil sem mejd tem časom domala vso Primorsko in jo spoznavam in odkrivam in vidim, da popreje o njej nisem vedeti prav nič. Tudi po Tolminskem sem hodil. To je bil moj prvi obisk v planinah po tolikem času in nekoliko težko sem pihal navzgor in na ža^st sem opazil, da po (treh letih nisem več vajen hoditi po planinah. Vendar je bilo vseeno lepo. Kaj bi vam opisoval Krn, Soško dolino in vse te lepote, saj jih sami dobro poznate. Kako prijetno je hoditi po tej naši deželi, kjer te v vsalki hiši sprejmejo kot dragega gosta. "Dober dan, mamica." "Bog daj, tovariš, sedi in se pogrej!" In že smo zbrani okoli peči ali ognjišča in si pripovedujemo o naših skupnih težavah, o naših skupnih uspehih. In ljudje poslušajo in pričakujejo boljših časov, katere - svojimi žrtvami že sedaj sami ustvarjajo. Tu skoraj vedno bi lab ko končal pogovor tako Jot pravi tovariš Vilfan: "Hudo je, pa bo že boljše." Rad bi ti povedal še o tov. Vilfanu. Spominjate se ga kot odvetnika dr. Vilfana iz Kranja. Težko si ga predstavljate kot vojaka. In tudi spoznali ga ne bi: z brki. s Titovko na giavi, z brzostrelko na rami, v uniformi in zavezniškem vojaškem plašču. Že v prejšnjem pismu sem pi-sal očetu, da je z zanimanjem poslušal njegove radijske oddaje in ga v tem znamenju pri-rčno pozdravlja. Jaz sem }>ostal na zunaj pravi "Tommy". Imam angleško uniformo in >em tudi nekoliko drugačen, kot sem bil popreje. Sem že skoraj tako plešast (brez zamere) kot je papa, pa tudi sicer pravijo, da sem mu bolj podoben, negi? sem mu bil prej. Sedaj tehtam 82kg in mi-s'lim, da je kar zadosti, fv mi morete pisati, mi pišite na naslov Bort Furlan ... Za sedaj mislim, v kakšnih okoliščinah se bomo zopet videli in koliko si bomo imeli povedati. Morda bo to kaj kma'hi, morda 'bo do konca tega leta. Ko 'bo konec, pravijo pri nas ljudje, ne bomo delali teden dni ničesar, samo praznovali in veselili se bomo. Mnogo beškov tebi, moja mama in tebi, papa, pol jube Staši in Oljosi od vašega Bobe. Po nepopotaiih podatkih objavljenih po gornji postaji, dne 11. avguteta so okupatorji in izdajalci porušili več kot 40 tisoč domov iu drugih zgradb v 120 občinah samo v Baniji. Razen tega so oropali 63 tisoč glav živine in 54 železniških vagonov žita. Cefc 4000 ljudi je bilo libitih v imenovanih občinah medtem, ko jih je bilo 3929 pregnano v koncentracijska tabo-rišlca, kjer so mnogi od njih u-inrli od lakote in grdega ravnanja. Pred desetimiuiu dnevi je na osvobojenem oženil ju izšel OGLASI SE NAJ Mrw. Aloisia Trdiiia, ki živi v državi Illinois v okolici La Salle. Za njo bi rada vedela njena sestrična Mrs. Milka Volk. Oglasi se naj, ali pa naj kdo drugi naznani njen naslov na: "Glas Naroda," 216 West ISth Street, New York 11, N. Y. &- 21, 33 pamrlet katerega vsebina se snikarjev Slovenske osvobodil ne fronte. * Nacisti z vso silo poizkušajo da "totalno mdbi'lizacijo" razširijo po vseh okupiranih krajih v Jugoslaviji. Izdajalski če-tniški časopis "Črnogorski Vi-jesnik" je objavil poklic delavcem (moškim in ženskim) brez ozira na njihovo strokovno znanje. * Paveličev 4 4 H rva t ski ft ad io " je 13. avgusta objavil, da je na ta dan bil pokopan ustaški general Simič, katerega so ubili rodoljubi. Na pogrebu je Minister vojske, Ante Vokič za- stotpal Poglavnika. * Jugoslovanski izseljenci v Avstraliji so darovali Narodno osvobodilni vojski 1600 funt šterimgov po njihovem zastopniku Kosoviču, ki je imenova-vsoto izročil generalu Velebitn prvo kootoeneo čari MONDAY, AUOUST 21,1944 RAZGLEDNIH odlomki iz domaČega časopisja < *4Life*' trdi v svojem članku, v katerem bavi z bodočnostjo Francije. da te bodočnosti i sedaj še ni mogoče proroko-ati, kajti nazitanje ka'kiii treh milijonov francoskih jetnikov v Nemčiji, še ni znano, in tudi do sedaj še ni znano koliko o-rodja, strojev in hrane bode dobila Francija iz Zjedinjenih držav in Anglije, da si tako odpo-more. Naš bivši diplomat, Win. C. Bmllit je uverjen, da l)ode 6odoča Francija močnieja kakor je bila pred vojno, tako da bode slična Franciji, kakoršna jt bila lota 1H71, ko se je ojačiia v«led tedanjega francoskega poraza — ne pa Franciji iz leta 191P, ko je postala slabotna " vsled — zmage. • Potoni radijske postaje \VQ XR smo slišali nekega komentatorja ko je dejal: "Vsled tehničnih j>otcž:koč zavezniki dosedaj ni no za mogli pomagati partizanom Francije in .Jugoslavije v toliki meri, kakor je bilo želeti. Toda vzrok temu je tudi ta, da so za nekaj časa prevladovali v tem oziru napačni nazori, kateri so dovedK nekatere kroge do tega, da so mislili, da jim (bode zgoraj navedena pomoč škodovala v političnem smislu, — 'kar je pa nesmisel. • Newvor*i "Herald Tribuno" se čudi nemškim voja-kom-robotom, ki se kljub temu š«' nadalje bojujejo, dasiravno j i m je povsem j ms no. da je vojna za X (Vi k* i jo že io^paMjeiia. — Razlaga : Nemški robo t-vojaki <.0 navajeni |M»korščini skoraj od rojstva nadalje- Ako jih častniki osi a vi jo. aJi pa vodijo k skupni predaji, potem se g veseljem udajo, toda ako dobijo povelje še v nadalje streljati, oni se pokore, temu povelju. Toda nemška disciplina gre polagoma rakom žvižgati in morda do nemški častniki to vprašanje rešili v kratkem . . . ker inače, od nemške 44 vvelir- maeht" ne bode dosti ostalo... • 44 Daily News" v New Yorku pravi z ozirom na cenzuro vojaških časopisov, da tako po-stopanje uprav smešno, toda istodobno pristavlja "da se mi še vedno vojsk ujemu za rešitev angle*?koga imperija, in da moramo biti previdni, itd. Newvoršika 44The Sun'* izra-žf. mnenje, da je težavno priti do mnenja, da je predsednik Roosevelt obiskal Pearl Har bor in Al j uš k i no otočje iz političnih vzrokov . . . * 44Times" pravi, odo ljudje prokli-nja'li ako glasuje ZA ali pa PROTI zakonski predlogi, katera določa, da mora Anglija tudi v povojni dobi dobivati vse potrebno potom sedanjega 44lend-lease" programa. "The Post" v Washington se bavi z naznanilom gen. de Gaulle, da se bode velika francoska vojska v kratkem izkrcala v Franciji, in pride do zaključka, da se bode ta francoska vojska izkrcala najbrže na francoski sredozemski oibali.— SONART REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE Jerry W. Koprivfek in ij«|*r orkester M5»K—Wedding Polk« (N* bom ae motita: TI im Jeat, pa Zidana varal«) Wedding Walts Slovenski Walts Poj« RupnlcK aaatr« MJM-Jeep Polka. (Mat' potico pečalo) Marin« — polka 178—Tereilnka — polka Na planlncah—valOak Lepe Melodije Dn^uetne University Tamburic* Orkester M571— Na Marijami'. iK>lkk Kje so moje rožice Maridka pegla— polka Za tozadevni cenik In ca na plot« as obrnite na JOHN MARSICH, Inc. 4«3 W. 42nd »T.t NEW YORK (To *e je tudi godilo.—Op. ured.j 4'Atlanta Journal" v At-lanrti, Ga., pravi v svojem članku: ZaJcon, ki določa, da se mora odpustiti sovražnikom, — i}>ode postal dvomljive vrednosti sedaj, ko prihajajo Rusi, Poljaki in ČehosJovaki v Nemčijo. Pruisi, ki so bili tako gotovi, da bodo izvojevali slavno zmago, morajo vso to siavo in zmago opazov-aiti iz povsem drugega stališča, sedaj, ko prihajajo zmaigovaŠci k njihovo' lastno deželo." An ne O'Hare McCormick, ki piše za newyorsko "Times" iz Rima, vprašauje v svojem zadnjem članku: "Kaj naj tukaj razstavimo mesto fašizma?" — Kontrola zaveznikov v Italiji je težavna in polna nevarnosti, pravi imenovana pisateljica in pripomni, da je položaj mesta Rima dokaj 'čnden iz mednarodnega staiišča, kar mora vplivati na uradnike, ki morajo u-pravijati osvobojeno Italijo. — Mrs. McCor-midk pristavlja, da je Rim manj poškodovan, kakor katerokoli drugo mesto v Italiji, in nevtralni ljudje pravijo, da je to dejstvo nekaka "papeževa zrnata" v sedanji vojni. SLOVENSKI POROČNIK Na YaJe University v New Haven, Conn., je na zračni vež-balni šoli 14. julija dokončal svojo študije L»udwig Shuste-rieli, sin Mr. in Mrs. Oeorge Shusterich, ki stanujeta- na 230 Wyt«koff Ave.. Brooklyn, New York, i-n je prejel čin poročnika (Lieutenant). Lt. Sdiuwterich bo sedaj dodeljen kakemu večjemu letališču, kjer bo poveljeval oddedkti, ki je izvežfcmn v popravljanju aeroplanov. ki so bili poškodovani v boj^j in natančno pregleda vsaik aeroplan, predno odleti. Lt. Sohusterieh je aeronautični inžinir. ki mora pognati vso mehaniko aero-plana. Lt Schusterich ima posebno lepo razvito teflo, tako da je še kot študent dobil uaslov "Mr. New York". Pozneje je dobil še naslove "Mr. New En, land", "Mr. California" in slednjič "Mr. America". Kratka Zgodba S .,r .s Lov na jelene v prednji sobi NEKOLIKO POJASNILA Prejšnji četrtek je bil obja-ljen dopis Mr. Ludvika Mutza, ki je pordčal o družinskem pikniku na hribu nad "Revnim hudičem" na Long I>landu. Tam je med drugim omenil, da so bili na tem domačem pikniku večinonm Jaršani in DomžaLei in so obhajali svojo "smajno". Prednik, četudi je že skoro 30 let v stallnem stiku z Domžal-ci, pa vendar ni vedel, kaj pomeni beseda "sniajna" in je mislili, da je dopisnik napravil pismeno napako in napačno zapisal sniajna, ter je urednik po-prafvil v gmajno. Ko je bil u-rednik na običajnem dom žal. pikniku so ga Domžal*i napadli. zakaj tako preminja domžalsko narečje. Na tem mestu naj l>o tedaj ta zadeva poravnana in naj bo pojasnjeno, da so ono nedeljo Jaršani 111 Domžale-i obhajali svojo "smajno." kar pomeni ^>o natše žegnanje in si naj to ostali Slovenci zapomnijo, da se Domžaleem kdaj ne bodo tako zamerili, kot se je v tem slučaju urednik. Naučite se domžalskega jezika. pa boste z Domžalci vedno dobro izhajali. Popravek V našem poročilu o jugoslovanskem baletu v New Yorku, smo pomotoma natisnili ime jugoslovanske -jiflcsalke, Miss Sla-venke, "Nlavenska". — Pod tem imenom Miss Slavenka ni nikdar nastopala. - KUHARSKA KNJIGA; Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA $ O M STANE SEDAJ Oa ^Knjiga je trdo vezana in ima 621 etrapi"^ KeotptS so napisani v anginHosm jasikn; ponekod pa so tudi v Joslkn naroda, Unraji kaka jed posebno v navadi Ta knjigi Jo nokai posabnfgi sa ono. ki so sanimaje so kuhanje in se hočejo v njem timfeolj fsveibatt in tipopoioitt. KeoepU so napisani v angieHosm Jezika; ponekod pa so tndi v Jesika naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga Jo nekaj kuhanje in izpopolniti. *n KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 Wert 18tfa Stre* York 11, N. Y ""' "■""""111 ......................' —PPWW SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ZA ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki Je zbudila pozornost v«eg» ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mofote p« sedanji vojni piwptf evropskim narodom. Iz vseh evropskih driav, tadi !■ JagMlarU« m prišli naseljenci t Ameriko in ponacaU poalnviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetn. Sedaj je pridel faa, da Združene držat« pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njiho-▼ega sijaja in noiL Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti Iz anglrifrine — je Jako zanimiva knjiga te Jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, ki se tite sreš« milijonov . . Čt tanje te knjige je bogato plačano."--Tako m je Izrazil veliki ameriški dnevnik o tej knjigi. Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona, PoSUJam Money Order mm. g.............. M l«jtnofoCno podpisano (i) knjigo(i) : MoJe ime .................................................. St., ulica ali Box gt............................................ Mesto ln drŽavi............................................ "Glas Naroda" 21« W. 18tk Sra^fiT _ NEW Y05K11, N. Y. Piše Ignac Musich Vprašanje jo, kdo nosi krono pripovedovalcev. Eni pravijo, da ribiči, drugi pa, da lovci. Tako mi gre misel nazaj in i>e ini zdi, kotfoi bilo ^ele pred par dnevi, da seni srečal tako imenovanega divjega iovea. Jaz sam ni-sein skrajšal preveč življenj divjačini. En t'azaj* in par zajčkov se mi je zaletelo v mojo kroglo, toda. to je Lilo že dolgo, dolgo let na-zaj. Okrog mojih lovov se ne drži ndbena romantika in zato jo najlepše, da s tem za kij uči m, "kar se mene tiče. Povest, katero bom napisal, se je pričela v premogarskem mestu, po katerem je stopa'la že marsikatera nog>a našega rojaka in ob katerem počivajo trupla dragih, kateri so odšli v to smer, iska't boljši kos kruha, v cvetju svoje mladosti. Nedelja je bila. Jutro lepo, kot ti ga le more naslikati bujna domišljija—čisto modro nebo, j?n katerem ni bilo niti koprene (belih meglic in solnec je obsevalo pokrajino, kot bi hotelo ljubeznivo l>ožati može. kateri so o!b drugih dneh skriti kot črvi, pod zemljo in rijejo za črnim diamantom, tako, da si mi po mestih lahko po zimi grejemo premrle-kosti- Popoldne pa je družina dolbila oibisk, iz daljnega mesta. Sedeli smo v prednji sofbi in se pogovarjali o vsem mogočem, ter počasi srkali pivo. Naenkrat se pa zatemni in se je približala nevihta nad okolico. Strele so pričele švigati po otbnebju; debele kaplje dežja so trkale po šipah, kot fbi prosile vhoda v sobo. Mi se zato nismo dosti zmenili, to ni motila naših pogovorov ni ti malo. Naenkrat pa pravi obiskovalec. iz tlačnega mesta: "Hm, zdajle, ko dež poneha, bi ibilo pa ddbro za lov." 44Za lov?" sem presenečeno vprašal jaz. 4 4 Da, ni ni'kdar boljše kot po dežju, ker te jelen ne sliši,'' mi je pojasni!. Meni so stopile u-$esa poikoneu. Jeleni niso nobeni smrkavci in sem vedel, da se drži lova mnogo zanimivosti. *4L)a, to je resnica, po dežju, je lov najbolj uspešen, posobno po noči," je ponovil. Meni so se nekako odiprla usta, v presenečenju in sem nerad vrjel, ker jelena pravi, da se težko dobi podnevi, kako ga boš dobil potem po noči. Prekrižal je nogo na kolenu; vzel zavitek cigaret iz žepa pri srajci, potrgal z vazitkom ob dlan, tako, da se je pokazal konec cigarete in pomoli L' zavitek proti meni rekoč: "Boš kadil." Jaz sem vzelo eno, nato pa je sam potegnil eno, je prižgal, ter potegnil dim globoko; s prstom pa je šel na jezile po drolbec tobaka, ter pričel brez obotavljanja pripovedovati. "Veš. je črnino, kako te tov prevzame. Enkrat so nas je z/bralo par skupaj, zmenili smo se, da gremo nad jelene. Bilo je med sezijo, ki ni dovoljevala streljanja samic. Kmetje so tarnali, da jim jeleni na rede preveč sik ode; mi pa vneti na lov, smo si pa mislili, da se stvar lahko tako uredi, da pobijemo nekaj samcev in bo vsem ustreženo. Eden mod nami je pravil, da če on vzame jelena 11a piko, mu nikdar ne uide. No, ko smo prišli na mesto, kjer sem vedel, da se jeleni, sem jih porazstavil na mesta, sam sem pa odšel da pripodim, če jih je kai v bli v • • . zini. Prodno sem odšel, sem jim ]>a zabičal, da ne sme nobeden ustreliti samica ker zato je stroga kazen. Ko tako hodim po gozdu, zaslišim pok in sem jo udaril v dotično smer. Kar naenkrat zaslišim vpitje: "Ga že imam!" Pridem tja. in kaj sem zagledal t Velika samica, je takorekoč stala mrtva med rogovilo dveh dreves. Zadel jo je ravsno, ko se je vrgla v beg, med vrhovi mladega drevja. Jaz sem bil jezen, ker ne samo, da je ustrelil samico, poleg tega je še r jusl na vse grlo; in gozdna straža pa mogdee je prav v bližini. "Jo ne vzamemo s sefboj," sem rekel, "in od sedaj naprej se varujte; ne streljati samic. Postavili smo se na drugo mesto in če misliš, da se stvar ni ponovila, se motiš. ,Še eno so pohla-dili v okolici. "Zdaj je pa nagega lova konec," sem rekefl, "vi me boste spravili, da bomo pri-stali v ječi in šli brez jelena domov." Takrat naj odide, k straži, ter naznani, da je tu in tu ustreljena samica. Stražnik je odše* na mesto in z velikim trudom privlekel mrtvo žival do koče; nato jo je pa obesil na drevo in ji navezal listek, da je last čuvaja. 0®z malo časa $em poslal drugega, 'ki je naznanil drugo č ne oddr-ži od soli. Jaz prislonim luč k puški, pomerim —pok—pa se je zavaa bi dal Bog, da bi jiih enkrat premagali, da bi bdi mir. Dobila sem od mojega vnulka, ki je poročnik na suibmarinu pismo. Piše, da je »tiri mesece 'bil na morju, in se vdeležil bitk z Japonci. Pravi, da ko bo vojake konec, bo prišel mene obiskat in da potem, da bo šel počivat in bo en teden ležal v pošteiji, ker da je počitka potreben. Citaia sectn od dr. Kern spis o njegovih pet dni počitnic. Se še spominja na Calumet. Dr. Kern jaz vas povabim sem v Dulufth; nas boste tu videli Caiumetčaiie—nas je 10 družin. Margaret Rozieh je bila moja sosednja, ker sem na1»aurium živela 30 let. Sem bila na Ca-himeft 14. julija, ko smo odpela-U mojega soproga* k večnemu počitku; ki je nagioma umrl v bolnišnici. Midtil, da bo se mogel vrniti t delu, in da bo septembra meseca (lahko krompir izkopal, pa ni bik Boža volja« da hi šeL Se vam pray lepo zahvalim za dopis, ki ste ga natisnili in priporočam vsem čatateljem s Naroda". Vaš Kst je najboljše, kar je slovenskih listov v Ameriki. Vam želim dosti naročnikov, dobrih predplaČuikov. — Ostajam vaša stara naročnica A.M. MONDAY, AUGUST 21,1944 YRAHOTUD L PROKLETfl Spisal KMn.K BICHEBOUBG Is francoščine prestavil J. L Pismo slovenskega vojaka (102) Grof zavrne zamolklo: "'Naznanili ste mi krivico, ki sem vam jo storil. Spaanam, da imate prav! A prosim vas še enkrat: ne odhajajte!" **In jaz vam ponavljam: midva ne moreva več živeti skupaj!" "Premislite vendar!" zakriei on s tresočim glasom. **Če odpotujete, ne boste videči svojega otroka nikoli več!" Mlada gospa zatrepeče. Pa kmalu se premaga iu mrzlo odgovori: "To sem vedela." "Tedaj vas nič ne odvrne od vašega sklepa?" "Nič!" "Dolbro. ore deležne predvsem žene najnižje plaičanih vojakov pehote, mornarice, mornariških zborov in obrežne /brambe. Program izvajajo organizacije za zdra-vje, katerim nakaže program nujne oskilbe za matere in dojenčkov v teku v vseh državah, kot tudi v District of Columfbi ja in v drugih zunanjih teritorijih spadajočili pod vlado Zed. držav. Žena ameriškega vojaka more dobiti tozadevno podporo ti oglede nato v kateri državi živi ali pa slučajno se nahaja. Tudi se v pogledu nakazan ja podpore ne vodi nolje-nih investigaeij, ki naj bi določile, če je priglašen kit za podporo zares potrebna ali kakšno je njeno finančno stanje. Materam se nudi najboljša oskrba, je dejalajkliss Lenroor, ki je pripomnila, da je v mnogih slučajih potrebno nuditi materam jiili pa dojenčku posebno nego ali zdraviliško oskrfbo, za katero pa očetu ali možu voja-kil ni trelha nič dodatnega plačevati. Ako je otrok rojen s kako hibo, ki se da popraviti, se poskrbi tudi zato. Ajplibacijske forine za tozadevno pomoč morejo dobiti žene vojakov bodisi pri Rdečem križu, ali pa pri zdravnikih, kot tudi seveda pri okrajnem o-ziroma lokalnem oddelku za javno zdravje (Health Department.) Izpodnjene pole ali aplikacije naj se odpošljejo v državni urad za javno zdravje in sicer v državi, kjer prosilka za potrebne vsote Delavski urad tako podporo živi ali biva. Tudi za oskrbo mater in dojenčkov, za infojrmacije naj se piše na NAZANANILO Chicago, BI. — Na zadnji redni seji podrutžnice štev. 8, Slovenske Sekcije Jugoslovanskega pomožnega o0 plače delavcem na mesec. Mornariški urad je naznanil, da ima sedaj dovolj strojev. NOVA IZDAJA • Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "G L A S D NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y. Samo nekaj teli knjig je na razpolago! Eč^ SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTV0 ..." POLJEDELSTVO c^^ llIlIllIllIllIllllllliifiiiiiiiiiiiiiiHliiiiiiiiii Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: Rojake prosimo, ko po&ljejo za naročnino, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN. POSTAL MONEY ORDER. $3.50 Združeni narodi potrebujejo ves odvisni ri-vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj! V MflNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI Skoro 1400 strani — 750 Slik Popolni voditelj za va? vojni vrt. Popolna vsak« beseda, rsaka »Iran. vsaka slika — mnogo NOVE »novi norih Ilustracij ( EDINA VRTNARSKA ENCIKL« PEDI.IA ZA DOMAČO POTREBO! Ni< visokih NmhJ — rue J« Jasno. raz Infno. vporabno. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street New York 11. N. Y. i««i{pitfi Ttik»J Jr v en! *»m1 knjltf VSE, KAR VAM .IE TREBA vf.detl o TEM—KIR ŽEUTE PRIDELATI! in.non tlankov v um podrobno pojasni Vse o vrtnarstvu, a «;idilvi In "ejanjij, n gnojenjn In iwkrM vrt*. nji jnotfjie p« je %~rtn.-\rstvo RREZ ZEMLIE: nova mH<>da /a nniperanjp rojenje dlv- Jlh rnspin, nove aeatarinr rretlle! — Aherednn karalo vam pov<> tako], kar ielUe. Prirejeno r» t>ako ponehje v Zdmženih državah, za r«»U<> fetnljn fn r«iko mnno. To knjigo Je uredil E. L. D SE\ MOITt. B. S. A., poznana tvb« » vrtnarstvu, ki ra renijo vrtnarski 1»-vedenel. Namen pro«Tama je predvsem poskrbeti za medikalno in slič-no potrebno pomoč za žene vojakov v času nosečnosti, ob času rojstva otroke, ter vs nov tujega izvora. Sedaj jih je še okrog- 3,6000,000 in sicer — 1,632,000 moških in 1,976,400 žensk. Vzrok temu zmanjšanemiu številu tujerodnih nedr žavljanov je seveda dejstvo, da je veliko število teh zaprosilo tekom zadnjih dveh aK treh let za državljanske pravice. (Statistika kaže, da ni bilo nikdar prej v zgodovini Zdr. držav položenih toliko prošenj za državljanstvo kot jih je bilo v teku časa od leta 1941 sem. Razumljivo je, da so število tujerodnih nedržavlja nov deloma sklicali tudi naravni vzroki, smrti, odhoda iz dežele, aH pa deporta/cije. Porazdeljen je tujerodnih ne-državljanov je zanimivo in značilno — v državi New York, n. pr. živi skoro ena tretjina vseh nedržavljanov, okrog1 1,022,000. Večje število tujerodnih nedržavljanov imajo tudi naslednje države: California, 852,100; je razvidno iz poročila naselje-niškega urada Zdr. držav je to, da so priseljeni nedržavljani povečini starejši ljudje, katerih povprečna starost 51.7 let, do-čim je povprečna starost seda njega prebivalstva Amerike 29.5 8et. Od pol milijona registriranih tujerodcev, katerih rekordi so bili pregledani, jih je eez 28 odstotkov v starostni dobi 60 let ali več, ostalih 72 odstotkov pa jih pripade v starostno dobo med 50. in 59. let. Okrog 90 odst. nenaturalizi-ranih tujerodcev, iki so stari čez 60 let, je prišlo v Ameriko pred letom 1924. Statistike tudi prikazujejo, da je med Poljak in Italijani največji odstotek teh čez 60 let starih nedržavljanov, kot tudi onih med 50. in 59. letom. Angleški priseljenci v Zdir^državah tvorijo proporčno visoko število nedržavljanov v gornjih starostnih skupinah. (MS. — Common Council.) HAIRDBESSEB vsestransko izurjena, posebno r barvanju las, pos»ebnovrsiten atelje v 12 nadstropju, vstanovljen pred 19. leti. — Vprašajte pri CLAUDIA KNORR. 83 West 42nd St., N. T. C. TeL CHicker-ing 4—7S41. 8—21, 22, 23 f Domače živali Spisal Damlr Feigel Kreutzerjeva sonata Spisal U N. Tolstoj 3 Andrej Ternovc Spisal Ivan Albreht 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip SpUlmao 8 Pravljica Zapisal H. Majar 12 Frank Baron Trenk Po raznih Tirih napisal GJnro Pand uriC IS Sune&ki invalid Snlaal Silv^ter Koftntnfk IGRE 28 Magda f Igra) — Alojzil Remer 29 Peterčkove poslednje sanje (Tpra» — Pavel «ol!n 17 Vojnimir ali poganstvo in krst SpiMl Josip OgTlnec 30 | Potopljeni zvon 18 Mladim srcem Drugi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal Kaaver Meftko I9 Student naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 25 Duhovni boj (Izdala družba sr. Mohorja i L. SkuiK>ll f Igra i — Gerhart Hauptmann 31 Revizor (Igra) Nikolaj Vaniljevi/« 32 Spodobni ljudje (Igra) — L. Lipovec 33 črne maske (Igra> — L Andrejev 26 Denar Dr. Kari Englla — Poslovenil Dr. Albin Ogris 34 Antingone (Igra) PoRtorenll O. Oolar 13 PariAki zlatar Poslovenil Silvester K. 14 Pravljice in pripovedke za mladino SpiMl Silvester Kotatnlk Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! 35 Praški Judek Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole 36 Sveti Just (Igrai — Spina! dr. F. Petroclo 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — j. ErbeSnlkln F. Roj" Kupite en "extra" bond ta teden! K^Km je zaloga teb knjig selo omejena, je pri naročila priporočljivo ome-gamltl reč shirk, da nam bo na ta naOn mogoče vsakega ladovoUlU.