teke čete korakajo proti Bagdadu AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, MAY 5, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. [le*i so odločeni, da za vsako ceno zavarujejo °'jna polja v Mezopotamiji, da jih ne dobi v He Hitler. Armada republike Iraq je uniči-!a nekaj angleških letal, ko je hotela pregnati 12 dežele angleško armado, toda slednja poginoma obvladuje položaj. 4. maja. — Iz Beiruta se poroča, da korakajo angle-r*7-treh strani proti Bagdadu, glavnemu mestu republike .Mezopotamija). Angleška armada v Mezopotamiji je do-,Ve'ie, da za vsako ceno zasede Begdad. Poročilo tudi zatrlo angleške čete odbile napad iraqiskih čet v Perzijskem l;1 so hotele preprečiti nadaljno izkrcavanje angleških čet ;.v Washington, D. C. .'°e Slovenske ženske zveze javljajo za skupni izlet . 'Co Zedinjenih držav, v D. C. To bo od 25. ■Na, 1941. Izlet bo vodi-Albina Novak, ki bo Srbela, da se bodo čla-. ^Voljno počutile kakor ele vse znamenite usta-Nienike, muzeje in ka-d^0*" tudi tiskarno, kjer eftar in znamke ter Ar-r Pokopališče in Mount L' je stanoval prvi Ljjk Zedinjenih držav, L Washington, in mnogo Ple t se bodo z Greyhound h. vzele novo pot skozi f'je in nato do Gettys-|f •,er se bodo ustavile za in si ogledale zgodo-WL% Nazaj se bodo pa I ^ Baltimore in potem I Najbolj slikovite gore, , yidi divne pokrajine 111 milje naokrog, tj^nji bo prav zmerna i« 1 kar se tiče prenočišča i ei"a članica se želi pri-se takoj javi pri ^Ušel, 726 E. 160th St., fe ^upert, 19303 Shaw-ali pri Albini No-^ .. '2, kjer se dobijo vse !'. Je-' PoslužJte se lepe v?° potopili nem-r, y ® ladjo !>—Iz Brazilije se so Angleži potopili id v°rni parnik Lech, ki !j istimi dnevi zapustil ^o, do vrha naložen 'j2iScitlami, hoteč prebiti j0 ^gleško blokado v izsledila ga je k^fižarka blizu brazil-: j ln ga potopila. Ta ije dospel 3. marca iz titi®ko_zi angleško bloka-«ltj e'jal razno blago na wrg> bolj v reklamo i '*®*>e. To je bil prvi lijj ^nik, ki je prevozil ^kar je vojna. , » a ^ob v domovini ^ a Zadnik, 17812 Mar-Vie Prejela iz Bogdani/ 'v4t Žužemberk, žali da Ji je umrla Ijub-!;, Ati ' A«a , akšič, po do-■ S? ^ovi, v častitljivi sta-' Tukaj zapuščajo to/ ?0ročeno Zadnik in '' Pa^-en° Jert' v stari Ivano in Terezi-v stari domovini tuj hodnikov. Naj po-()Wrn0 v rodni zemlji, \vSše sožalje- / • Al7ela trgovino .i tfl 'lce Grošel, večletna ^ društva sv. Hele-\ j ^KJ, je prevzela * Av°h» Trčka na 15508 e< želimo ji mnogo v Mezopotamijo. Republika Iraq, kjer ima Anglija za bilijone dolarjev investicij v ondotnih oljnih vrelcih in ki je Angliji dovolila dobavo tega olja, je naenkrat spremenila svoje mnenje in je hotela sama zasesti ta oljna polja. V istem času je poklicala na pomoč Nemčijo. Toda angleška armada je v kritičnem trenutku poslala oja-čenja v deželo in z naglo akcijo vzela položaj v roke. Pri tem je prišlo do nekaj spopadov z domačimi četami, ki so povzročile Angležem nekaj izgub, tako na letalih kot na moštvu. Angleško poveljstvo poroča, da obvladuje položaj in da so cevi, po katerih, teče olje iz Mezopotamije do Sredozemskega morja, še vedno nedotaknjene. Iraqiški premier, ki je prišel na vlado 4. aprila, je bil v zvezi z Nemci in je hotel zasesti angleška oljna polja, da bi jih izročil Nemčiji. Iraqiške čete so napadle angleški zrakoplovni pristan pri Hab-baniyah, 60 milj od Bagdada, kjer so uničili 26 angleških letal, nakar so stopile v akcijo angleška čete, ki so razbile domačin-sko topovsko baterijo. -o- Donava je neplovna radi potopljenih bark Jeruzalem. — Jugoslovanski ministrski predsednik Dušan Simovič je danes povedal, da je jugoslovanska armada tako zajezila Donavo, da bo vzelo Nemčijo najmanj tri mesece, predno bo mogla po tej poti voziti olje iz Romunije. Simovič je povedal, da so vojaki pogrez-nili v Donavo ladje,/iapoln jene s cementom in sicer pri Železnih vratih, kjer je Donava najožja, ker teče med strmimi pečinami. Nemci bodo morali te ladje dvigniti, predno bodo mogli ploviti svoje ladje po Donavi. To je izjavil Simovič na radijsko oznanilo iz Berlina, da so Nemci že počistili Donavo in jo napravili plovno. Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je umrl v Mestni bolnišnici Joseph Drenšek, star 60 let. Stanoval je na 5512 Carry Ave. Doma je bil iz Bogdenje vasi pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Žena mu je umrla pred štirimi leti. Tukaj zapušča eno sestro. Bil je član društva Carniola Hive, št. 1288, Makabejcev. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Zakraj-šek, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva mirno v ameriški zemlji. Zadušnica V torek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Emo Hočevar v spomin 15-obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. 26 afneriških parnikov, do vrha napolnjenih, je dospelo v Suez Vichy, Francija. — Dobro poučeni diplomatski krogi poročajo, da je dospelo v Egipt 26 ameriških parnikov, do dimnikov napolnjenih z vojnim materialom. Ta material je namenjen za angleško armado v Afriki. Poročilo zatrjuje, da so spremljale to pošiljko ameriške bojne ladje. Ta vest sicer ni uradno potrjena, toda se je raznesla kot blisk v vseh nevtralnih diplomatskih krogih. Dejstvo, daje predsednik Roosevelt nedavno razglasil Rdeče morje in Suez kot nevojno zono, da je podlago govoricam, da bodo ameriške ladje prej ali slej vozile potrebščine v to okolico in zato je tudi verjetno, da je ameriško blago že dospelo sem. Zatrjuje se, da so ameriške ladje pripeljale lahke tanke ter topove, ki se jih rabi proti tankom in proti letalom. -o- Amerikanci so pripravljeni zaboj, pravi Roosevelt Staunton, Va., 4. maja. — Predsednik Roosevelt, ki je pri-hitel v to mesto, da prisostvuje posvetitvi Woodrow Wilsonove rojstne hiše, je v slavnostnem govoru izjavil, da se je ameriški narod že boril in da je pripravljen zopet zgrabiti za orožje za svetovno demokracijo. Roosevelt je izrazil polno zaupanje, da bo demokracija izšla iz tega boja zmagovita, na kateri boj gleda danes veš svet. (Na to predsednikovo izjavo se je oglasil v Washingtonu senator Nye, ki je rekel, da če je hotel Roosevelt s temi besedami poti-pati ameriški narod, če je pripravljen za vojno, bo kmalu videl, da Amerikanci ne marajo vojne). -o- Carol in ga. Lupescu na poti proti Kubi New York.—Bivši romunski cralj Karol in njegova žena [ali prijateljica) Magda Lupescu sta danes na širokem mor-iu na poti proti Kubi. Vozi ju imeriška tovorna ladja. Na Darnik sta šla v Lisboni na Por-;ugalskem. Oddahnila sta se jloboko, ko sta odrinila od ne-nirne Evrope. -o- Največja1 zaposlitev od 1929 Clevelandska trgovska zborni-:a naznanja, da je bil mesec april kar se tiče zaposlitve delavcev najboljši od leta 1929 oziroma, 3a je prekosil za 8% najboljši mesec celo v letu 1929. Za mesec maj pa napovedujejo še večjo zaposlitev, ker je 41 kompanij izjavilo, da bo najelo več delavcev. Prijeten party Članice podružnice št. 18 SŽZ imajo jutri po seji svoj "Pillowcase Card Party," na katerega so vabljene vse članice in njih prijatelji. Morda bo dež ? Vremenski prerok naznanja, da bo dobil Cleveland in severna Ohio začetkom tega tedna dež, morda. Ako ga ne bo kmalu, se je bati za zgodnje pridelke. V spomin Jutri ob osmih se bo darovala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Frances Ma-lovašič; sorodniki in prijatelji so vabljeni. Stric Sam bo segel precej globoko v naše žepe Washington, D. C.—Vsa znamenja kažejo, da se bo mali človek težko izognil večjim davkom, čeprav se zatrjuje, da se bo ljudi z majhnimi dohodki varovalo Prav za prav bomo plačali toliko, kolikor bo vlada od nas zahtevala, da bo zmagovala ogromen obrambeni načrt Kot se zdaj govori, sicer človek z majhnimi dohodki ne bo prizadet toliko direktno kot in-direktno, ko bo moral plačati več za razne predmete.' Za zgled naj služi človek, ki zasluži na leto $2,500. če tak človek pije, kadi, če ima avto, če ima kaj zavarovalnine, če ima čekovni pro-bet na banki in če ima rad candy in ki je plačal letos $67.97 davka, ga bo plačal drugo leto $157.71. Za toliko bodo namreč1 njegovi davki večji in za toliko bo naložen federalni davek na stvari, ki jih vsak dan uživa kot luksus ali jih ima kot potrebščino, kot avto ali zavarovalnino. To sicer še ni končnoveljavno določeno, toda dela se na tem in išče nove vire dohodkov za vlado, ki morajo priti le potom davkov. ITALIJA JE DALA SLOVENIJI NAPOL AVTONOMIJO Rim, 3. maja. — Italijanska i vlada je danes prvič uradno na-| znanila, da je privzela k državi i Ljubljano in nje okoliški teritorij. Priznava pa, da je zasedla s svojimi četami samo del Slovenije. Virginia Gayda poroča v II Giornale d'ltalija, da je prišel drugi del Slovenije pod nemško upravo. Vladni dekret, s katerim je Italija naznanila okupacijo Slovenije, stopi z današnjim dnem v veljavo. Ta vladna odredba tudi javlja, da se bo dalo Slovencem, ki so prišli pod fašistično vlado, posebne koncesije. Sloveniji obljublja Italija napol avtonomno upravo, kateri bo načelu italijanski komisar, v pomoč mu bo pa slovenski koncil. Vladni dekret nadalje javlja, da bodo Slovenci oproščeni obvezne vojaške službe in da se bo smela slovenščina še nadalje poučevati v šolah. Poroča se tudi, da je jugoslovanski 'poslanik Božo Kristič s svojim štabom odšel iz Rima v Lisbono na Portugalsko. Dozdaj je bil štab faktično v ujetništvu, odkar je bila napovedana vojna z Jugoslavijo. Ameriški poslanik Phillips je prišel na kolodvor, da se je poslovil od Jugoslovanov, ki so odšli v Švico in od tam na Portugalsko. Najbrže bodo odšli potem v Anglijo, ali pa se bodo skušali pridružiti jugoslovanski vladi v Jeruzalemu. Francijo skrbe dogodki v Iraqu in Španiji Vichy, Francija. — Sobotna seja francoskega vladnega kabineta je bila nenadoma odpovedana, ker je odhiteJ. * premier Darlan v Pariz na posvet z nemškim poslanikom. Govori se, da bo skušal Darlan izvedeti od nemškega poslanika o situaciji v Španiji in Iraqu. Pričakuje se namreč vsak čas, da bo nemška armada udrla preko Španije na Gibraltar in govorice ae širijo, da skuša Hitler ustvariti v Mali Aziji federacijo držav, v katero bi bila potegnjena tudi francoska Sirija. Ta federacija bi bila pod varstvom Nemčije, s čemer je povedano vse. Amerika bo delala manj avtov drugo leto Washington. — Uprava obrambene produkcije je dovolila ameriški avtni industriji, da lahko izdela za drugo leto 4,224,-152 avtov. To je za letno produkcijo, ki se prične 1. avgusta. Vsaka tovarna je dobila določeno število, koliko sme napraviti avtomobilov. General Motors, Chrysler in Ford jih bodo morali zgraditi za 21 odstotkov manj. Za letos je bilo izgotovljenih 5,-289,974 avtov. ZDAJ BODO°IMELE OVCE MIR Big Piney, Wyo.—Del Dearth je ustrelil medveda, ki je tehtal 375 funtov in ki je v enem dnevu pomoril 26 ovac. Medved je bil star 27 let. To so spoznali po pristriženem ušesu, s čemer ga je zaznamoval Walter Ball, ko ga vjel kot mladiča in ga zopet izpustil. -o-- Sinko je! Družini Mr. in Mrs. Joe Pote-pan, 1175 E. 61. St. je bil rojen sinček-prvorojenec. Mati in dete se dobro počutit^ v Mt. Sinai bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Mary Hosta. Dražji gazolin Standard Oil Co. naznanja, da se bo z jutrišnjem dnem podra-, žil gazolin za pol centa pri galo-nu. Druge družbe bodo sledile. Angleške mehanizirane čete so planile za hrbet nemškim v Afriki in jih več zajele Willkie zahteva, da damo varno spremstvo pošiljkam do Anglije Washington.—Wendell Willkie je obvestil predsednika Roosevelta, da ga bo podpiral v vsaki akciji, ki jo bo predsednik podvzel, da se bo zasigura-lo pošiljatev ameriških izdelkov do Anglije. Willkie je izjavil, da same patrulje ameriških ladij na Atlantiku ne zadostujejo, da bi zadostno varovale pošiljke ameriških produktov do Anglije. "Jaz sem na vsak način za to," je izjavil bivši republikanski predsedniški kandidat, "da pridejo naše pošiljke varno v Anglijo, za kar jih izdelujemo, pa naj bo to že s spremstvom naših ladij, ali kako drugače." Kaira, 4. maja. — Angleške mehanizirane čete so se nano-doma zapodile preko puščave zadej za nemškimi in italijanskimi pozicijami na egiptovski fronti ter zajele mnogo sovražnih vojakov, ki niso pričakovali napada od te strani. Angleži so napravili ta izpacl na sličen način, kot so napadali Italijane zadnjo zimo. Poroča se, da so združene nemške in italijanske čete zopet napadle Tobruk, toda so se morale umakniti z velikimi izgubami. Pri napadu so bili večinoma bojni tanki in letala. Neprestani napadi na Tobruk, ki leži 80 milj od sedanjih nemških pozicij v severni Afriki pričajo, da Nemci ne bodo prodirali dalje proti Egiptu, dokler ne dobijo Tobruka v roke. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Denver, Colo. — Pred dnevi je tu umrl Andrej Boje, star 74 let in rojen v Rakitnici pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki je bil 48 let in zapušča ženo, sina, pet hčera in 27 vnukov ter vnukinj. Beadling, Pa. — Zadnje dni je tu umrla Agnes Nemanič, stara 52 let in rojena v Kočevju. V Ameriki je bila 35 let in zapušča moža, sina in tri hčere. Pokopana je bila 27. aprila na narodnem pokopališču v Bridge-villu. — V Hutchinsonu, Pa., je 27. aprila naglo umrla 12-letna hčerka Franka Hribarja. Sheboygan, Wis. — Dne 25. aprila je tukaj naglo za srčno kapjo umrl Math Urbančič, star 64 let \n rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici na Primorskem. V Ameriki je bil 38 let in tu zapušča ženo, sina, štiri omožene hčere in brata, v stari domovini pa dva brata in sestro. Nemci so izgubili šest letal nad Anglijo London, 4. maja. — Sinoči in danes zjutraj je prišlo do več spopadov med angleškimi in nemškimi letali nad Anglijo. Pri tem je bilo šest nemških letal zbitih na tla. Nemške formacije letal so napravile izpade ha London in druga angleška mesta. Zlasti je zopet mnogo trpel Liverpool. Angleški avijattfčarji so pa poleteli nad Hamburg, kjer so rabili nove vrste super bombe. V pristanišču in industrijskih okrajih so bombe zanetile mnogo požarov. Boksar Zivic se bo boril za relifni sklad Ngw York. — Newyorška atletska komisija je odobrila roko-borbo med prvakom lahke atletike, Fritzi Zivicem in med Al Da-visom na 25. junija v New Yor-ku. Dfohodki so namenjeni za vojaški relifni sklad. Anglija je izgubila šest ladij ob Grčiji London, 4. maja.—Ves teden so angleške ladje vozile armado iz Grčije ter so bile pri tem neprestano izpostavljene napadom namškem bombnikov. Anglija prizna, da so Nemci potopili šest angleških ladij in sicer dve križarki in štiri transportne ladje. Od ene transportne ladje je bilo rešenih 700 vojakov. Priznajo pa, da se je potopilo s križarko mnogo vojakov. Anglija prizna, da je bil odvoz vojaštva iz Grčije mnogo težavnejši kot prošlo leto iz Belgije. V Belgiji so varovala prevoz angleška letala, medtem ko niso imele ladje ob Grčiji nobenega varstva pred nemškimi strmoglavniki (b o m b n i ki Stuka modela). NI VEDEL ZA KROGLO V GLAVI W. Hazelton, Pa. — Andrej Kupinewicz je dobil pred temi meseci kroglo v glavo, pa ni vedel. šele zdravnik, ki ga je pre-iskal radi vednega glavobola, mu je to povedal. Pripoveduje, da je delal na dvorišču, ko ga je nekaj zbodlo zadej v glavo. Ni se zmenil za to, dokler ni šel radi glavobola k zdravniku. -o- Razprodaja in demonstracija Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave. ima ves ta teden razprodajo na barvah in vseh drugih hišnih potrebščinah, ki spadajo k hiši ali na vrt. V petek in soboto bo pa demonstracija barv, kjer bo izvedenec pokazal, kako se pravilno rabi barve. Mnogo si boste prihranili, če kupite ta teden po teh znižanih cenah. Indijanci zopet zmagali Včeraj bo elevelandski Indijanci dobili svojo deseto žogometno igro v mestnem stadionu. Igro je gledalo 21,388 oseb. S to zmago so si Clevelandčani še bolj utrdili prvo mesto. Hitler pravi, da je Nemčija nepremagljiva Berlin, 4. maja. — Nemški državni zbor je danes slišal svojega gospodarja Adolfa Hitlerja, ki je razglasil Nemčijo močnejšo kot združene druge države. Hitler je izjavil, da bo imela Nemčija za demokratske agitatorje samo en odgovor. "Nemški narod bo pokazal," je rekel Hitler, "da nas ne bo upo-gnil niti čas niti sila. Nemčija bo obdržala svoje prvenstvo v oborožitvi in pod nobenim pogojem ne bo pustila zmanjšati svoje vodilno mesto ... Mi se ne borimo samo za svoj lasten obstoj, ampak za osvobojenje vsega sveta .. . Leto 1941 bo zapisano v zgodovini kot največje leto našega vstajenja." Hitler je govoril 70 minut. Proti koncu govora je povedal, da je izgubila nemška armada v balkanski vojni komaj nekaj nad 1,000 vojakov. Toda Nemci da so ujeli 9,000 Angležev, Avstralcev in Novozelandcev, 8,000 grških častnikov in 210,000 vojakov ter 6,298 srbskih častnikov in 337,864 vojakov. -o- Ubegli nemški avijatičar • v mr v • • • je ze v INemciji Lima Peru. — Baron Franz von Werra, nemški avijatičar, ki je pobegnil iz Kanade v Zed. države in je bil tukaj na svobodi pod varščino $15,000, je že v Nemčiji. Iz Zed. držav je šel v Peru, ostal tam štiri dni, potem je odšel pa v Bolivijo. Potem se je odpeljal z letalom v Brazilijo in nato z italijanskim letalom v Evropo. Potoval je z ponarejenim potnim listom. Kanadske oblasti so zahtevale od ameriške vlade, da jim begunca izroče, čemer so se pa uprle. Werra je potem} uskočil varščino in ušel. Varščino je bil položil zanj nemški konzulat v New Yorku. Zadnji dan za zemljiške davke je 12. maja Okrajni blagajnik John J. Boyle apelira na davkoplačevalce, da plačajo svoje davke pravočasno, da se izognejo navalu zadnje dni in tako dobe boljšo postrežbo. Zadnji dan za plačati davke je nepreklicno 12. maja. Ljudje so plačali dozdaj že skoro $12,000,000, pričakuje se pa nad $25,000,000. Kdor hoče, lahko plača davke tudi s čekom po pošti. Seja in asesment Nocoj ob osmih se vrši seja društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ. Po seji bo nekaj prigrizka in medsebojne zaba-,ve. Asesment se bo pobiral že ob šestih. I f AMERIŠKA DOMOVINA r v AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (117 SI. Clair Avenue Published dally except Sundays snd Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ha Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3-50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, hy mall. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $350 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European 'subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 105 Mon., May 5, 1941 Sestanek jugoslavanskih časnikarjev Nedavno smo na tem mestu vrgli v javnost nasvet, ali če je bila želja, da bi se sestali enkrat vsi jugoslovanski časnikarji v Ameriki. Priznamo, da smo o tem že dolgo razmišljali, a da smo prišli s tem v javnost nas je podžgala strumna akcija slovenskih organizacij, ki so se zbrale po svojih zastopnikih na sestanek in se organizirale za skupno akcijo v pomoč stari domovini s tako složnostjo in razumevanjem, da nam je kar sapo jemalo, ker take sloge dozdaj med seboj pač nismo bili navajeni. Torej če so se mogle naše organizacije tako naglo in brez takozvanih pomišljajev zediniti, kako bi se ne mogli slovenski oziroma jugoslovanski časnikarji, ki smo, ali ki bi morali biti zgled drugim. Naš namen ni bil zvabiti naše urednike na sestanek z namenom, da bi se samo spoznali in se drug drugega nagle-dali ter precenili, kdo je bolj črn ali rdeč, ali drugače pisan. Ne, v mislih smo imeli, da bi se sestali in se pogovorili o težkem stališču jugoslovanskega časopisja v tujini, ki je, to mora vsak priznati, vsak dan bolj kočljivo. Pogovorili bi se o sedanjih razmerah v stari domovini, o njenih možnostih za bodoče, o akciji, ki jo bo treba začeti za zopetno restora-cijo Jugoslavije. Sploh bi se na takem sestanku časnikarjev lahko pogovorili o vsem, kar bi kdo prinesel v debato in razpravo. Da bi morali imeti program za to napravljen naprej, ne vidimo potrebe. Če bi se sporazumeli za tak sestanek, bi lahko vsak zase napravil kak načrt in prinesel misel s seboj. Saj tudi organizacije ne sklicujejo konvencij z določenim programom, ker navadno prineso delegatje svoje predloge in misli s seboj. Glede programa bi se mogli pogovoriti šele tedaj, ko bi bili vsi skupaj in ne prej. Toliko pa imamo vendar misli, vsaj nekateri, da bi prišli na dan s kakim konkretnim predlogom v to ali ono smer. In nazadnje, tudi če bi se prišli samo gledati in bi se enkrat vsi skupaj vsedli k mizi brez sodelovanja strel in bliskov, bi ne bilo nič napek.' Torej ideja je sprožena in nekaj je bilo že odziva in sicer nekaj prav dobrih sugestij in iskrene pripravljenosti za stvar, nekaj pomišljanja in od večine pa — nič. Ker je prišla zadeva v javnost in ker nam nazadnje ni treba ničesar skrivati, naj nam bo dovoljeno, da objavimo odzive naših urednikov glede te stvari. Iz uredništva Nove Dobe, glasila ABZ, smo prejeli sledeče pismo: "Uredništvo Nove Dobe se zelo strinja z Vašo sugestijo za sklicanje kongresa jugoslovanskih časnikarjev v Zedi-njenih državah in Canadi, da bi si tem potom začrtali neke smernice z ozirom na kakršno koli pomoč, katero moremo dati zasužnjeni rodni domovini. Cleveland bi bil primerno mesto za tak sestanek. Ako bi ne bilo mogoče k takemu sestanku pritegniti vseh jugoslovanskih urednikov, naj bi se v enako svrho sešli vsaj slovenski. Seveda je zelo zaželjivo, da bi se takega kongresa udeležili vsi jugoslovanski časnikarji Zedinjenih držav in Canade. Zastopniki slovenskih podpornih organizacij so pokazali, da znajo v resnih časih biti veliki, in slovenskim časnikarjem bo v kredit, če sledijo temu lepemu vzgledu. Uredništvo Nove Dobe bo drage volje sodelovalo pri uresničenju gori navedene ideje. S spoštovanjem, ZA UREDNIŠTVO NOVE DOBE: Anton J. Terbovec, urednik-upravnik. 'I* i'fi ❖ Iz uredništva Glasila iKiSKJ smo prejeli sledeče: Z velikim zanimanjem sem prečital Vaš uredniški članek priobčen v št. 95 z dne 23. t. m. ko omenjate glede na meravanega kongresa jugoslovanskih časnikarjev ali urednikov v Združenih državah in Kanadi. Ta ideja je daleko-scžnega pomena,in zelo važna v sedanjih kritičnih časih ko je demokracija narodov,na tehtnici. Treba je, da vsaj naša ameriška Jugoslavija drži v javnosti našo očetnjavo in ji skuša tudi po svojih močeh pomagati. Pred 24 leti so tudi ameriški Jugoslovani dosti pripomogli do priznanja Jugoslavije po naši ameriški vladi. Jaz torej v celoti odobravam Vašo idejo v zadevi vrši-tve nameravanega jugoslovanskega časnikarskega kongresa. Naš list bo skušal 100% v tem smislu sodelovati. Z rodoljubnim in narodnim pozdravom: Ivan Zupan, urednik. ?;« i'fi Iz uredništva Glasa SDZ smo prejeli sledeče: Kot urednik uradnega glasila Slovenske dobrodelne zveze sem z navdušenjem pozdravil Vaš poziv- v enotno fronto jugoslovanskega časopisja za boj za novo Jugoslavijo. Da podajam izraz veselja nad Vašo izvrstno idejo šele danes, je vzrok ta, da sem želel imeti za seboj formalno izjavo glavnega odbora v tem oziru, dasi sem bil prepričan, da se organizacija strinja z vsako akcijo, ki ima namen pomagati Jugoslaviji v njeni najtežji uri. Sedaj, ko sem siguren, da kot urednik lahko zastopam Slovensko dobrodelno zvezo, se odzivljam Vašemu klicu. Časopisje je bilo tisto sredstvo, ki je v veliki meri pripomoglo do rojstva Jugoslavije. Istotako je danes njegova sveta dolžnost, da ji pomaga do vstajenja in rešitve iz suženjstva. Uredništvo Glas-a SDZ Vam, Mr. Debevec, čestita na Vaši veliki misli. Bratskim pozdravom, Louis Rozman, urednik-upravnik. * * * A uredništvo Prosvete komentira z dnem 30. aprila sledeče: "Sugestija clevelandske Ameriške Domovine, naj se snidejo vsi slovenski časnikarji v Ameriki na konferenci, bo imela realno podlago, kadar dobimo potreben in konstruktiven povod za to. Do danes še ni bilo tega ker ni nihče videl te potrebe. Da bi uredniki prišli skupaj samo zaradi jugoslovanskega relifa, ni potrebno, ker to je že v rokah organizacij in dolžnost urednikov je, da slede sklepom svojih organizacij. Da bi prišli skupaj samo zato, da se osebno spoznajo in pogovorijo, je postranskega pomena — če nimajo že prej pred seboj programa, o čem bodo govorili in s kakšnim namenom. Ameriški uredniki imajo svojo profesionalno ali akade-mično organizacijo, v kateri se od časa do časa shajajo in med drugim sklepajo o kodeksu časnikarske etike, to je o pravilih dostojnega pisanja in urejevanja. Torej, če bi bila kakšna organizacija slovenskih časnikarjev v Ameriki potrebna, bi bila s tem namenom, da bi sprejeli zase etična pravila — in ne samo sprejeli, temveč tudi delali po njih. Kajti za vsak resen in pošten list mora veljati neka mera objektivnosti, zunaj te meje se pa plazi — gangsterski žur-nalizem. V ta namen bi bil enkrat res potreben zbor slovenskih časnikarjev v Ameriki. Stroga objektivnost bi bila tudi prvi pogoj za sestavo "rdeče, modre ali bele knjige," katera naj informira Američane, odkod smo Slovenci in kaj je naša zgodovina, kakor se glasi sugestija Amer. Slovenca. Knjiga te vrste bi nam vsekakor koristila — čeprav že imajo Američani precej informacij o nas, samo če se jih hočejo poslužiti. Vendar delo o samih Slovencih brez upoštevanja ostalih Jugoslovanov bi bilo "unfair." i'fi i'fi i'fi Mi še vedno vztrajamo pri tem, da bi bila taka konferenca, po našem mnenju, zelo priporočljiva. Želeti bi bilo, da bi se uresničila. Naj cenjeni kolegi o tem še naprej razmišljajo in vabimo tudi druge, ki niso še reagirali, naj povedo svoje mnenje. Ideja kolege Terbovca, da bi se sestali vsaj slovenski časnikarji, je dobra, če ne za enkrat celo najboljša. Mnenje petih urednikov torej že vemo, oglasite se še drugi! BESEDA IZ NARODA Čitalnica se zahvaljuje Čitalnica Slovenskega delavskega doma se iskreno zahvaljuje Mr. Frank E. Lunka-tu in Mr. John Lokar-ju, st., za knjige, katere sta darovala čitalnici Slovenskega delavskega do-mjj. Ker je v teh nemirnih časih težko dobiti knjige iz stare domovine, se tem potom opozarja rojake, kateri imajo kaj starih knjig in bi jih radi prodali, naj to sporoče knjižničarju Mr. Frank Petrič-u v čitalnici Slovenskega delavskega doma. Čitalnica je odprta vsako sredo od 7. do 9. ure zvečer. Lahko pa tudi sporočite spodaj podpisanemu na 785 E. 157. St. Louis Elovar, tajnik. Podružnicalt~49 SŽZ de 11. maja lep" program v po-čast materam. Na programu bodo lepe igrice. Dne 25. maja bodo pa članice Marijine družbe dale blagosloviti svoj prapor in se bodo prav postavile v svojih uniformah. Čast dekletom! Za dan 8. junija se pa zanima vsa fara, kajti na ta dan bo prva sv. maša v cerkvi sv. Kristine. Kaj več o tem še sledi. Poročevalka. Cenjene članice naše podružnice prosim, da se udeležite naše redne mesečne seje, ki se vrši nocoj (v pondeljek, 5. maja). Seja bo zelo kratka in nato pa bo prosta zabava in ples ter tudi prost prigrizek in tudi za suha grla se bo kaj dobilo. Ker smo v tem času precej zaposleni, nimam časa hoditi od ene do druge, zato vas prosim članice, da če nočete biti zadnje, se malo bolj potrudite in to mislim tako, da pridete na sejo in če imate kaj lepega za razstavo ženskih ročnih del, ki se bo vršila 16., 17. in 18. maja v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer bo imela vsaka podružnica svojo stojnico. Tukaj ne bo nobenega izgovora, če bpmo zadnje, ker si bomo lahko vse same uredile, kakor bomo same hotele. Torej pridite na sejo, da se bomo kaj pogovorile in to bo tudi prvič, da nam bodo naša dekleta priredila lep večer. Obenem pa bomo imele tudi priliko prere-šetati, kaj vse bo treba ukreniti glede razstave ročnih del. Ta mesec bo prec«j zanimiv in živahen, ker bo več raznih I prireditev. Šolski otroci prire- Obisk v Camp Lee, Va. Piše M. /. Lah Vojaška kempa Lee se nahaja nekaj čez sto milj južno od mesta Washington, D. C. Kdo bi bil kdaj mislil, da me bo pot nanesla tako daleč na jug obiskat sina, ki se s tisoči drugih fantov pripravlja za obrambo naše nove domovine. Kdor še ni dovolj bral ali slišal, da misli Stric Sam "biznes," naj kar Obišče eno teh kemp, pa bo videl, kaj se pripravlja. Iz raznih poročil o vojašnicah in iz poročil od naših slovenskih fantov, ki se že nahajajo tam, si človek ustvari le površno sliko, zato pa sem želel, da si ogledam to na lastne oči, kako se kaj naši fantje počutijo pri vojakih. Z ženo sva se odpeljala iz Clevelanda ob devetih zvečer z B. & O. železnico proti Wash-ingtonu. To pot sem že enkrat opisal in naj le še pripomnim, da je to slikovita vožnja. Poleg številnih gora je ravno sedaj videti ogromni razmah v tovarnah, ki so ob železniški progi kakor v Youngstownu in Pitts-burghu. Amerika se je končno zagibala, ko že primanjkuje narodov za poraze na evropski celini. Vreme, kakor bi si £a bil izbral sam, je pomagalo, da sem zopet videl oni veličastni prizor ko sem stopil na pročelje kolodvora v naši prestolici. Obšli so me spomini mojega prvega prihoda v to mesto, ko sem bil kar osupel. Da, tudi še sedaj vedno tisti skrivnostni po- nos in krasota . . . Oh, koliko ljudi v pregnanstvu in. zatiranju v Evropi misli na to mogočno in lepo mesto! Kako velikansko moč in vpliv bo imelo posebno sedaj, ko je tudi naša domovina padla v okove. Skoro da se mi je porosilo oko, ko sem v teh mislih zrl na ogromno kupolo, ki je bila le pol milje od mene, ki je ponosno in zmagujoče ter skoro bi rekel izzivalno kipela proti nebu. Tam ob široki reki—-obelisk Washingtona potrjuje, *da še stoji Amerika trdno, kot nekdaj in z istimi ideali ter se ravno sedaj pripravlja, da jih brani tudi z orožjem, če bo potreba. Na postaji je kar vrelo ljudi, pred postajo pa vzoren prometni sistem. Na tisoče ljudi se giblje sem in tja. Opaziti je mnogo mladih vojakov vseh vrst. Ker sva imela par ur časa, sva se podala v kapitolj in v svoje veliko začudenje sem zapazil, da sva dospela tja ravno v času, ko prihaja sem na tisoče ljudi gledat cvet japonskih češenj. Ljudje se tudi slikajo in si ogleduje vse križem. Res krasno cvetje je to, ki je bilo pravkar pričelo odpadati. To je bilo v soboto, 26. aprila. Letos je na jugu komaj en dober teden pred nami razvoj cvetja ali drevja. Ogromna vladna poslopja, ki so bila v gradnji več let, so skoro že dodelana in mesto ima bolj spopolnjeno lice kot pred leti. V kapitolj hodi dnevno na tisoče ljudi iz vseh držav, da si ogledajo lepoto, umetnost in zgodovino Amerike. Neki slovenski književnik je nekoč zapisal "Slovenija je naša mati, a Amerika pa je naša nevesta." Kakor danes vse izgleda, bo sirota mati gledala na to nevesto drugače, kot kdaj prej. Zdi se mi, da smo vsi Slovenci v Ameriki bolj doma tukaj kot kdaj prej. Zato sem se tudi jaz tako počutil, ko sem stopal po stopnicah v kapitolj. Tu je pribežališče nas vseh in naše upanje. Ameriški jug Vsa kčlovek gleda v svet po svoje in si ga tudi po svoje predstavlja. Meni se vidi vsak kos zemlje drugačen in po svoje zanimiv. Kdo je bil tu pred nami, zakaj pobočja, hribi, livade in vsakovrstne naravne prikazni, ali jih je priroda tako prikrojila ali jih je človek, ali celo žival. Vse prehitro pa se pomika vlak za reševanje takih vprašanj, zato pa človek le površno sodi o vsem, kar mu beži pred očmi. Ko se pelješ iz naše prestoli-ce proti jugu, te tudi tukaj spominja vsaka reka, morski zaliv ali pa obrežne sipene na heroične borbe ali pa na nizkotna pustolovska podvzetja, ki niso vredna človeka. Toda mi smo na vojaškem obisku. Takoj, ko železnica zapusti zgodovinsko Alexandrio, se progi približa širok- zaliv Potomac reke. Ob tem obrežju je polno raznovrstnih barak na velikanskem prostoru. Tu je mornariška šola za avijatike, postaja se imenuje Quantico. Tu je mnogo zelo n^Tadih fantov. Vlak vozi dalje v Richmond, zemlja tod je bolj malo rodovitna. Gozdi zanemarjeni in tudi polja delno zapuščena. Opaziti je tod precej črncev, ki so poleg revščine najbrž tudi precej nemarni. Saj so bili skoraj prvi naseljenci v teh krajih, a so bili aktivni le tedaj, ko so služili drugih gospodarjem. Ob progi smo opazili, da namesto čiščenja gozdov, jih kar eno^-stavno zažgo, tako ostane samo debel les in mladike pa usahnejo. Ob izlivih rek je na sipinah ostala ladja, ki je mogoče pred 50 ali 100 leti kraljevala trgovini na rekah, danes pa je tu še samo ameriška zgodovina. Železna industrija je življen-ska sila vsakega naselja, a tega pa na jugu ni. Žganje, to-1 bak in lažje potrebščine za stavbe, to je vse, kar oživlja in vrti kolesje. Zato se pa nam, smo navajeni in ki včasih zabavljamo čez tovarno, zdi tukaj pust in prazen svet. Mesto Richmond je poleg lažje indu-stirje..tudi važno železniško središče, ki je tudi blizu morja. Od tu pa nas zopet druga proga pelje do mesta Petersburg. Vsa ta okolica je zelo enolična in človeku se kar čudno zdi, ko opazi toliko vojnih spomenikov in nehote se vpraša, čemu neki so se za te puščave tako pretepali? Najbrže je bil to najpri-pravnejši kraj za to. Petersburg je krog 30 milj južno od Richmonda. Tu smo se ustavili na postaji, kjer je bilo videti vse polno vojakov, ki so pričakovali obiskovalce in sedaj pa sva bila tudi midva med njimi. Ves vlak se je tukaj izpraznil in kaj takega nisem pričakoval, mislil sem pač, da so ostali potniki namenjeni dalje v Norfolk. Majhna postaja je bila prenapolnjena z obiskovalci in vojaki. Že iz kupeja sem gledal, če bom kje zagledal tudi jaz svojega sina, a nekaj časa so mi bili vsi enaki. Končno pa smo le vjeli z očmi in seveda je bilo to veselo svidenje. Po zelo starem tlaku smo šli v mesto. Po teh cestah, oziroma tlaku so najbrže hodili še prvi naseljenci. Dospeli smo v mesto, ki šteje krog 15,000 prebivalcev. Poslopja so povprečno sto let stara iz rdeče in že večkrat pobarvane opeke. Boljša privatna poslopja spominjajo na stari španski slog. Zdi se, da se je mogočnost nekdanjih gospodarjev merila po debelosti in mogočnosti pročelnega stebričja pri hišah. To je prav za prav muzej na prostem. Dne 8. maja, 1607 je prišel v te kraje prvi belokožec, ki je tu ustanovil naselje. V sredini mesta je malo sodnijsko poslopje, ki se pa vseeno dviga s svojim šestero oglatim stolpom precej visoko - nad druga poslopja. Tudi to poslopje je že precej staro, a še danes lepo, :e pomislimo, da je skoro gotovo doseglo že kakih 150 let starosti. Vrhu tega stolpa se ponosno dviga boginja pravice. Poleg ure in zvonov, ki še danes naznanjajo meščanom čas, je zanimivo, da je ostalo to poslopje nepoškodovano ob času srditih bojev v civilni vojni. V juliju, leta 1864 je imel general Grant zbranih tukaj okrog 30,000 vojakov. Njegov južni lasprotnik pa celo več. Bitka za to mesto je trajala ^eč mesecev. Ko po dolgem obleganju le niso mogli zavzeti gotove višine, so Grantovi vojaki skopali pod trdnjavo rove in vanje nasuli smodnika ter pognali celo goro v zrak. Ti prostori so sedaj narodni park, kjer se še prav dobro vidi do-tični rov ali predor in na mesto hriba pa lepo z drevjem zaraščen park. V zadnji svetovni vojni so bila tu vojaška vežbališča, kjer se je vežbalo nad 80,000 vojakov. Od dotičnih zgradb, so ostali le še temelji. Sedaj pa so v bližini tega kraja postavili nove hiše, ki zavzemajo ogromen prostor—šest štirijaških milj. Tu so lesene dvonadstropne hiše in v vsaki izmed teh hiš stanuje do 40 vojakov. Hiš je toliko, da če bi prišel iz vsake hiše po en vojak, bi napolnili dve hiši in pol. Kakor drugje, tudi tukaj še niso vsa dela dokončana. Fantje so prideljeni k vseh vrst strokam, katerih se niti ne spominjam vseh. Šel sem v eno teh poslopij, da sem si malo ogledal kako je znotraj. Snaga in red, to je predpogoj vsega in to sem našel tudi tukaj. Častniki niso prav nič prestrogi in zelo veliko potrpijo zlasti s poredneži. Vse to vojaško taborišče šteje, kakor so mi povedali, krog 35,000 mož, tri milje oddaljeno me-, sto pa 15,000 prebivalcev. Potem si vsak lahko predstavlja kako je v zapuščenem 1 kadar pridejo ti fantje H večerih, posebno pa ol) j ljah, ko so prosti ves sebno so zasedena ^ kjer je skoro nemogoče^ prostor, da fantje karV^ čakajo, kdaj pridejo na ; Poleg tega pa je v 1» bolj navadna trgovina-še od daleč ne zadostuje j ko ogromno maso Uu ^ znati pa moram, da so dostojni ter se vsake® j na obrazu, da ima Str*J cvet mladine in moči v / predpripravi. Hrana Pajj visna od kuharjev, p J vsega. V teh poslopJ® Jj zelo vse moderno u pralnici ^elajo kar sa"11^ Postavljajo pa še vedn?{e» kih hiš in tudi gleda"9 i postavili. Ko bo to vS® se bodo pa tudi vojaki . čutili. Skoro vsak voJ^j terim sem govoril je 1 ^ kler smo v Ameriki* J^ K., a v Evropo pa ne : iti. .J Če bi primerjal te kaj z onimi v Ljub J ^ so se večkrat stepli- P tukaj čisto nekaj d.r jj^ di kazni obstoje naj\jet kuhinji ali kaj Pod°r,j« surovezi pa seveda ^ stopati kot se to dela ju! življenju namreč, das lje v ječo. in V baraki, ki sem J° . 5» kjer stanuje tudi «lC1 , večina slovenski ^J^ ma Filipincema, en ^ il dva Žida iz New ^ nekaj drugih. Vsi se ^ dobro razumejo in maršikakšno zabav"0' so zelo sladkosnedo1: temu bi me bili men-^^hiteli, — pa mi je na !tt|0^anjkaio tal pod nogami. -mi -i6, sem Jim 'sso niso me več našli, "(j vrnili." !u0 —! Ne razumem —. teli za vami, so vendar 'Hj^šli na mesto, kjer se L e vdn0 Videti bi vas ■•č ^ni bilo tako. Nisem nam-^ Zal naravnost, dvakrat ^ v ovinek. Pribežal \ °gla neke skale, zavil VJe. da bi se skril zasledo- V ' krenil še okoli drugega »gla — pa zdriknil v v, » t HI Tema ie v ro_ iS nisem imel. Šel sem ' j6 rakov navzdol, pa se Ve2(ieio prenevarno, vriiil Stopil sem še navzgor, S ^ *?revidno, in vsak korak ** otipal z nogami. In to ^°bro. Da nisem bil pre-bil zletel v globočino. \>,8eni namreč na rob pre- !(iDo 0 pripovedovanje me fsf1!^0 na votlino, ki mi Pravil Player. Njegošu ,lna se je začela na po-^ pa tudi nehala ob sem ga: "Ali bi mi znali popisati mesto, kjer se vam je vdrlo?" "Ves Almaden vam lahko popišem." "Mnogo mi bodete koristili s takim popisom. Ampak povejte, kedaj pa ste si ogledali Almaden —? Ko so vas pripeljali, so vas koj gnali v rudnik, pozneje pa se niste smeli več prikazati v njegovi bližini —." "Tvegal sem. Vse radi Judi te. Judita je bila namreč edina, ki je niso zvezali spotoma in ki ji ni bilo treba iti v preduh. In prav tistikrat, ko so mi odvezali jermene in me mislili poriniti v luknjo, se mi je smejala in pravila, da bom moral iti pod zemljo kopat živo srebro, sama pa da bo svobodna in da bo gospodinjila lastniku rudnika. Njene besede so me ujezile, dale so mi moč, da sem se prebil skozi Indijance in ušel. In nato sem jo iskal." "Kako pa ste prišli iz hodnika?" "Kamenje sem zložil v stopnice." "Na mestu, kjer se vam je vdrlo?" "Da." "Ste videli Judito?" "Kje stanuje, tega nisem mogel dognati, ker sem si upal samo ponoči iz votline. Pa srečal sem jo. Prestrašila se me je iz-prva, pa je kmalu postala prijazna. Obljubila mi je, da mi bo pokazala svoje stanovanje, pa da mora iti prej gledat, ali Melton že spi. Melton, je pravila, da me ne sme videti." "Pa ste ji verjeli?" "Da. Šele ko je odšla, so se mi vzbudili pomisleki. Skril sem se v bližini." "Se je vrnila?" "Ne. Mesto nje je prišel Melton z Wellerjema in z Indijanci. Prijeti so me mislili." "Aha—! Izdala vas je—!" "Seveda!" "Kako še morete ljubiti tako žensko! Ste dolgo tičali v tisti luknji?" "Vse do predvčerajšnjega. Glad me je pregnal, odšel sem, seveda® po poti, koder smo prišli v Almaden. Rad bi bil prišel do ljudi, pomagal bi bil rad svojim tovarišem. "No, pa sem prišel vam v reke—. In to je še več vredno!" "Od česa pa ste živeli ves tisti čas in posebej spotoma?" "Travo sem jedel, korenine in drugo tako zelišče. V tisti luknji seveda nisem našel ničesar, le vodo sem lizal s sten." "Strašno—! Se niste mogli hraniti z lovom? Saj ste imeli puško!" "Puško sem imel, pa streliva ne! "Ko sem kakor žival popasel vse bilke okoli skrivališča, sem moral oditi." "Niste nikogar srečali?" "Enega samega Indijanca sem srečal." "Ali niso Yume obkolili Almadena?" "Do tistikrat še ne. Sedaj ne vem, kako je." "Vas niso zalezovali?" "O pač. Videl sem jih in slišal, pa skrival sem se. "Ves dan sem potoval po goli puščavi, niti enega drevesa, niti bilke nisem našel. Pač pa sem srečal tistega Indijanca, naj-brže je bil namenjen v Almaden. Opazil me je, pa si ni upal blizu, samo z lokom in puščicami je bil oborožen, jaz pa sem imel puško. Najbrž je javil v Almadenu, da me je videl, zato sta brž prišla Wellerja za menoj. "Vse drugo pa sami veste." Počasi in v presledkih je seveda govoril. Pa ponudil se je: "Če govorim počasi, bom že še vzdržal. Trdo bučo imam ko vol, preživel bom udarec." (Dalje prihodnjič) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 10.—častna straža SDZ ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Svetovidski oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani. 11.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16j 17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Slpvenske ženske zveze, v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. IS.—Pevski zbor "Lira" ima spomladansko prireditev v šolski dvorani sv. Vida. 18.—Ženski zbor "Cvet" priredi koncert v SDD na Prince Ave. 18.—Skupna društva fare sv. Lovrenca prirede v SND na 80. cesti slovensko svatbo z voglar-ji in kamelo. 25.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. 25.—Mlad. pevski zbor Kanarčki priredi igro in koncert ob 4 popoldne v SDD na Prince Ave. 27.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. JUNIJ 1.—"Slovenski dan" v Eucli-du (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu. 1.—Piknik"Sruštva sv. Reš. ToIpcsq faro cv T.nurprcn nn T!n- sta's Grove, Turney Rd. 8. — Klub planinskih delav cev ima piknik na Gabrelško-vih farmah v Harpersfield, O. 8.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave. 15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O. 22.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Pin-tarjevih prostorih v Euclidu. 22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 22.—Krožek podružnice št. 41 SŽZ blagoslovi bandero. Zvečer bo ples v SDD na Waterloo Rd. 29.—Piknik fare sv. Lovrenca na Basta Grove, Turney Rd. 29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. 29.—Jugoslovanski dan priredi Jugoslovanski nar. dom, W. 130 St. in McGowan Ave., West Park; začetek ob dveh popoldne. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi piknik na Anton Debev-čevih farmah v South Madison, Ohio. JULIJ 4.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 13.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarje- vi farmi. 13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi. 13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave. 20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave. 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. AVGUST 3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24.—Vseslovenski k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. OKTOBER 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. NOVEMBER 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 29.—^Društvo- Ložka Dolina Po 76 dnevni stavki so se zopet zvHcla kolesa v Allis-Chalmers tovarni v Milwaukee, ko so se delavci zopet vrnili na delo. V tej fondri se vlije največ železa v Zed. državah. bombe v zadnjem naj grozovite j še m napadu, kMr so jih še vprizorili nemški napadalci, Bomba je predrla streho in močno poškodovala notranjost, kar nam jasno kaže o obraz, tedaj pa ga je ded zgra ;i bil, ga trikrat vrgel ob tla ii i- ga otepal, kot otepamo kožuh s Odtlej nista nikdar več spre i govorila besedice — in vse to samo zbog tistih cap — mati 1 jih ima spravljene doma v skrinji—." i Škof se je od srca smejal. Ta i stvar mu je bila prav dobro i znana, svoje dni so se ljudje i hudo zabavali ob tem, da sta 3 si moža Ivarjevih hčera tako i vneto prizadevala, kako bi ugo-u dila vsak svoji ženi. Vsekakor r je škof dosegel, kar je hotel — a mladeničev obraz se je bil raz-n tajal v smehljaj, čuječi plašni e izraz je za nekaj časa izginili n iz njegovih lepih, modro sivih oči. Tedaj se je gospod Hal-^ vard še bolj hrupno zasmejal: e "Ne boš, Nikulaus, še enkrat i- sta govorila med seboj, in ta-n krat sem bil zraven. To je bilo )- v Oslu, na božični gostiji, tisto d leto, preden je kraljica, gospa il Eufemija, umrla. Moj blago-> pokojni gospod kralj Haakon id se je spustil v pogovor z Lav-a ransom — prišel je bil na jug 3- da pozdravi svojega; gospoda in r- mu pokaže svojo zvestobo — i- kralj je opomnil, da je sovraštvo med možema dveh sestei al nekaj nekrščanskega in zname lo nje malenkostnih ljudi. Lav sa rans je stopil tjakaj, kjer j* ro stal Erlend z nekaterimi drugi ir mi možmi iz kraljevega sprem la stva; prijazno ga je prosil, na, je mu odpusti, ker se je bil pre o- naglil, ter izjavil, da je pri e- pravi j en, tiste reči z ljubeznivi le, mi bratovskimi pozdravi posla a- ti ,gospe Gudruni. Erlend ji o- odgovoril, da se rad spravi id njim, ako Lavrans pred možmi o- ki stoje okrog njiju, sam od se ih be prizna, da je pH tisti delitv la dediščine po smrti njunega ta h, sta ravnal kot tat in ropar. Te id daj se je Lavrans zavrtel na pe na ti in odšel — in tistikrat sta s \r- po mojem mnenju svaka Ivai , v ja Gjeslinga zadnjič srečala n ■a- zemlji," je zaključil škof in s in glasno zasmejal, ih, | "Zdaj pa me poslušaj, Niku 'e- laus Erlendsson," je rekel i ;o sklenil roke. "Ne vem, če je pa- i ti metno, da tako hitro pripelješ ] i- očeta semkaj — ali pa, da tega i Ulfa Haldorssona spustim iz 'a zapora. Oprati se tvoja mati i ro mora, se mi zdi — ker so pač 1 je govorice o njeni dozdevni kriv- j ta di postale tako glasne. Ali pa 1 co misliš, da bo Kristina lahko do- ; o- bila ženske, ki bi v teh razme- . Dr rah bile voljne z njo vred pri- — seči?" z- Nikulaus je uprl pogled v ni škofa — njegove oči so postale ili negotove in plašne. lh "Počakaj nekaj dni, Niku-1 " laus! Tvoj oče in Ulf sta pri-: seljenca in le malo priljublje-at na — Kristina in Jartrud pa ;a- sta obe doma iz doline — toda ilo Jartrud je doma veliko bolj da-ito leč spodaj iz južnega konca do-pa line, tvoja mati pa je tukajšnja ro- domačinka. In še to sem opa-on zil: Lavransa Bjorgulfssona iv- ljudstvo še ni pozabilo. Clove-ig, ku se skoraj zdi, kot bi jo lju-in dje hoteli kaznovati, ker je bila — po njihovem mnenju slaba hči ra- — toda že zdaj opažam, da so ter mnogi sprevideli, kako slabo so ie- ustregli očetu s tem, da so o a v- njegovem otroku raznašali ta- je ke govorice — sram jih je, ke-gi- saj o se in kmalu bodo iz srca m- želeli, da bi se Kristina mogla iaj oprati. In Jartrud jo bo nema-re- ra mogla obtožiti le kakšne tro->ri- hice, kakor hitro bomo nekoliko ivi- pobrskali po njeni malhi. Ako ila- pa bi njen mož hodil tod okoli je in ščuval ljudi zoper njo —" i z "Gospod," je rekel Naakkve mi, in uprl oči v škofa: "Odpustite, se- če povem, ampak vse to mi je itvi malo všeč. Da naj nič ne sto-ta- rimo za našega rednika in da re- naj ne pošljemo po očeta, ki bi pe- zdaj stal materi ob strani —?" . se "Kljub temu te prosim, sin ar- moj," je rekel škof Halvard, na "da poslušaš moj svet. Nikar se se ne prenaglimo in ne kličimo Erlenda Nikulaussona. Pač pa ku- bom dal napisati pismo gospo-in du Sigurdu na Sundbuju, naj ---------- ^ nemudoma pride semkaj" pa je to!" Vstal je in stop1 mostovž- , tfrlerf Poleg hiše sta stala ^ va sinova Gaute in BJ° več služabnikov pa je z ■ pritiskalo nanju. Bjoj^jj . v trenotku, ko sta škof i" ■ kve stopila venkaj, P° J • ga izmed njih z udarcem5 - na tla. Gaute se je bram^ čem, nekaj kmetov Je ' Ivar j a in Skuleta, rof^ J so drugi odnašali ranjeM ra Solmund je stal vstran in krvavel iz ust | su. A "Mir!" je zavpil g°sP°.51 ~ vard. "Vrzite orožje Pr .j , 1 • • • » ndšel W l lendovi sinovi —, 003 dvorišče in stopil k ~ čem, ki so ga bili takoj11 " "Kaj pa to pomeni?" - j Sira Solmund je st°f, ' prej, se priklonil in rek«' ■ "To pomeni, častiti Gaute Erlendsson osW11 ^ a Gospodovega dne in ^ ', jega župnika, udaril, M I 0 mi lahko vidite!" i(f 5 0 Tedaj je stopil i* vr {J 0 rejši kmet, pozdravil -t rekel: "Častiti gospod, fan» 1 do razdražilo. Duhov a . -,iptf0™ a pravil take stvari o nJ^ teri, da je bilo komaj pričakovati, da bo Ga" _0 mirno poslušal." ^ :0 "Molči, duhovnik — ^ "jj enega izmed vas ne zumeti," je nepotrpez'^, 7e kel gospod Halvard, Olaf Trondsson." .... jg (Dalje prihodnji o- -te [a Nemška prvakinja , bi Analiza Ulsteinova se }„ la z Italijanom Rel1 jn Rossijem. % Prijatel's Phafll 10 SLOVENSKA LEKA^ )a Vogal St. Clair Ave. »J ' o- ENdicott 4212 aj Prescription OGROMNA RAZPRODAJA GRDINA HARDWARE DUTCH BOY WHITE LEAD se sedaj dobi že f YEP, irS ME^S L FOLKS...IN A J INEW fORM J