OHBDNIStVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6t. 8 (uskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. ■opoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo. : : JAROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko fn Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna » 5*40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ' * ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZAP.JA izhaja vsak dan razen nedel|e in pravnikov .* .* ob pol 11, dopoldne. •. \ * UPRAVNIŠTVO sc nahaja v .Selenbnrcjovi ulici štev. 6, 11., in uraduje za stranke od 8. do '2. dopoldne in 8. do V. zvečer Jnserati: enostopna petitvvptica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma sc ne sprejemajo. ............. Reklamacije lisla so poštnine proste. .......... — Štev. 346. V Ljubljani, v četrtek dne 1. avgusta 1912, Leto H. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in ,tane naročnina Za avstro-ogrske kraje: Stoletna....................... ..... K 2160 Polletna.......................................1080 priletna . . 540 m«ečna ...................................180 Za Nemčijo: poletna . .................................K 26 40 Polletna.....................................13 20 tetrtletna....................................6 60 Všečna . . . .............................220 Za ostalo 111 sicer celoletno 36 kron Na- Inozemstvo in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. r°Cnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji ln tobakarnah: . Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav n 1 s t v o »Zarje* v Ljubljani. Mladoturska zaupnica. V Carigradu se je odigrala tragična kome-?lJa- in njen naslov jc »Kapitulacija mladotur-kon*’ ^ktvrna je ta kapitulacija, nemožat je ”ec- Zbornica s svojo velikansko mladotur-0 večino je izrekla s 113 glasovi proti 45 knrtP°^0-no zauPanie tisti vladi, ki jo je le neonko minut pred tem ostentativno tepla ne z “-'i. ampak s škorpijoni. Muktarjeva vlada je n?! i Povod za razpust parlamenta, •niadoturki so se hoteli izogniti razpustu za »sako ceno, tudi za ceno svojega ponižanja. *n tako je prišlo, da je dobila vlada, ki ne zaupa večini, tista vlada, ki je prevzela svojo oblast 2 očitnim namenom, da napravi konec razmeram ki so se razvile iz položaja v parlamentu. ,Od tistega trenotka, ko je bil imenovan novi kabinet, je zbornica zahtevala, da se ji Predstavi. Po tem je bilo videti, kakor da so si mladoturki kljub vsem zadnjim dogodkom ohranili pogum, kakor da vlada med njimi bojevito razpoloženje in kakor da so pripravnem braniti svoje pozicije do zadnjega moža. hnliT.trHit« °, ml.ado1turski bojevitosti se je še ruju« • u 3-e ^Ornica dobila znano ano-da „? Z1?.0 °d vojaške lige z grožnjo, razoita, če se ne razide sama. Takrat je nrJ-*rIlen*. sklenil, da ostane v permanenci in sini vojnega ministra, da pride v zbornico. *a energija je še kazala na to. da bi mladotur-Kl rajši v boju poginili, kakor pa se ponižno vdali. In potem so prihajala poročila, koliko Pristašev da imajo niladoturki še po deželi, koliko vojnih zborov jim jc zvestih in kako se Preobrača javno mnenje njim v prid. Le nekoliko dni jc zadostovalo, in ves miadoturški pogum je izpuhtel, vsa njihova bo-Lev,t°st je zmrznila. Zdaj jim ne gre za nič ohra^r ve^ kakor za mandate, in da bi te bili k’ So se Ponižali do skrajnosti, so polju-tania°w jih je bičala, so odobrili vsa oči-Vi St) vržena v obraz. Pred t s* je sama izbrala trenotek, da se Prev Parlamentu in je že s tem pokazala Štirji^tnost, katere ne bi bili niladoturki pred jj rini1' leti nikakor trpeli. Ko pa jc v torek pri-^ _ v zbornico, je priganjala, da se izvrši in EMILE ZOLA: Rim, b1 ker se garclist ni zganil in mu ni zastopil ™™nost na desno y vcljk v . ’ k 6r Je kammtna Scala Pia z ogromnim četverokotmm stopniščem, ki drži k Damazt je vem u dvorišču. 1 udi tukaj ni bilo videti žive duše nič se ni genilo kakor zamolkli odmev Korakov, mirni soj plinskih luči, ki so bile milo pobledele v motnih krogljah. .v>, ^or' se je spomnil, ko je korakal preko dvo-lsca, da ga je že enkrat videl z njegovim porokom, z njegovim vodometom, z njegovim be-tlakom v pekočem solncu iz Raffaelove ga-erije. Ali zdaj ni bilo opaziti niti onih petih ali Šestih čakajočih vozov, negibčno stoječih konj, leseno sedečih voznikov. Bila jc zdaj puščava, neizmeren, gol in brezbarven četverokot, ležeč .Kakor v grobnem spanju pod mrko lučjo svetilk, so s svojim odsevom osvetljevale visoka na treh fasad. Nekoliko vznemirjen, prevzet rjlahke groze te praznote in tišine, je kora-nr Nekoliko hitreje dalje in se obrnil na desno ien i senčnikom zavarovanemu peronu, kjer nekoliko stopnic vodilo do velikega stopnišča. formi1 je stal krasen . orožnik v veliki uni- lQospod Squadra.« . Pokazainostavno kretnjo, ^rez besede, je žandar konča debata nemudoma; na mladoturški predlog, da naj se debata odgodi na sredo, je Hu-sejn Hilmi kratko in grobo odgovoril, da vlada ne more čakati in da je govorjenje itak odveč. Programatična izjava vlade, o kateri se je zahtevala debata, pa je bila taka, da bi jo bili morali mladoturki s svojega stališča brezpogojno odkloniti ter izreči vladi nezaupanje. To je vlada pričakovala; zakaj njena izjava je bila izzivajoča, krvava kritika mladoturške politike, mladoturške uprave in mladoturškega za-konodajstva. Muktar paša je v imenu vsega kabineta dejal, da je vzroke sedanjih težav v Turčiji iskati v tem, da so oblasti nepostavno posegale v volitve, da pripadajo častniki političnim strankam, da so se kršili zakoni in da so se izdajale odredbe, ki so v nasprotju z ustanovo. To je nedvomno vse resnično. Ali vse to očitanje zadeva mladoturke; oni imajo svoje mandate in svojo večino zahvaliti nepostaVnemu poseganju oblasti v volitve; oni so prvi zapletli oficirje v politiko, oni so kršili zakone in izdajali protiustavne odredbe. Ce odobre vladno izjavo, priznajo, da je imela prav, da je vse njeno očitanje opravičeno, skratka, da so krivi. Ali s tem priznavajo tudi, da je sedanji parlament nezakonito sestavljen in da odločuje njihova večina v zbornici po krivici. Iz tega pa sledi samo ob sebi, da taka nepostavno izvoljena zbornica ne more obstajati in da je njen razpust potreben. Ali ravno tega ne žele mladoturki, ker se zavedajo, da so prišli s pomočjo pritiska do mandatov in do večine, pa se boje. da bi bil tisti hip konec njihove moči, ko bi se parlament razpustil. Strah pred razpustom parlamenta je vedno sumljiv; stranke, ki so prepričane. da imajo oporo v ljudstvu, se nikoli niso bale takega koraka, ki jim je dajal najboljšo priliko za boj z vlado. Veliki vezir pa je svojo izjavo dopolnil tudi z napovedjo korakov, ki Jih namerava storiti. Povedal je. da je že uvedena preiskava zadnjih volitev in da bo vlada postopala po rezultatih, ki jih poda preiskava. To lahko pomeni dvoje: Ce se pokaže, da volitve niso bile poštene, razpusti zbornico; in če dožene, kateri uradniki so sleparili, jih kaznuje. Nadalje hoče vlada preprečiti vmešavanje armade v politiko in nadomestiti uradnike, ki še pripadajo političnim strankam ter delujejo politično, nadomestiti z drugimi. Odpraviti hoče zakone, ki se ne vjemajo z ustavo in naposled pribaviti veljavo tistim zakonom, ki zagotavljajo vsem narodom enake pravice. V tej izjavi je dosti dvomljivega in dosti lepega, ali vse je neprijetno za mladoturke. To so čutili. In debata, ki se je pričela, je bila viharna. Poslanec Babanzade je naglašal, da vlada nima odločati o dnevnem redu zbornice, ki mora imeti priliko, da študira vladno izjavo, ker bi bila drugače njena čast oskrunjena. Če nima zbornica za to vsaj 24 ur časa, tedaj ima opraviti z despotizmom. , _ , , Ali vlada je obstajala na svojem: lakoj razpravljati in še danes glasovati! Dvakrat se je prekinila seja. Prvič so mladoturki na svojem posvetovanju sklenili, da izrečejo vladi grajo. Ko pa je naposled pod trajnim pritiskom ministrov prišlo do glasovanja, je dobila vlada z 68 glasovi večine — zaupnico! Mladoturki so se ponižali. Ali kaj je s tem doseženo? Da bi vlada razpuščala parlament, ki ji votira zaupanje, sicer ni navadno. In namen mladoturške kapitulacije je bil ta. da prepreči razpust. Toda vlada nima na vse strani tako prostih rok kakor napram parlamentarni večini. Albanci zahtevajo razpust, ostali uporniki ga zahtevajo, vojaška liga ga zahteva. Tako močan pa ni kabinet, da bi se mogel upirati vsem tem silam, če noče riskirati. da se nadaljuje punt in da odloči orožje. V tem slučaju je pa tudi dvomljivo, če se sme zanašati na zmago tista vlada, ki so jo doslej uporniki simpatično pozdravljali. Ponižanje mla-doturkov ni rešilo situacije, ampak jo je še bolj zmedlo in zavleklo odločitev. Vihar divja dalje in Turčijo pričakujejo še težki dnevi.__________ Draginja drugod in pri nas. Tržačan Mario Alberti je že lani med ekonomi in konzumenti zbudil veliko pozornost s svojim delom o življenskih potrebščinah. Po iniciativi in s pomočjo tržaškega Trgovskega Muzeja je priredil anketo o delovnih in življenskih pogojih delavstva v različnih deželah sveta. Uspeh njegovega proučevanja in poizvedb izide v kratkem pod naslovom: »Gibanje cen in mezd v letu 1911.« Na delo samo se o priliki še povrnemo; za danes se omejimo le na najznačilnejše rezultate Albertijeve ankete. V uvodu se pisatelj peča z življenskimi razmerami v tržaškem mestu in očrta nadalje znanstveno metodo, ki nudi točne in zanesljive podatke o cenah, stanarinah in mezdah. Kako vstajajo cene v posameznih deželah v zadnjih 25. letih, kžejo sledeče številke (index num-bers): 1897 1901 1905 1909 1910 1911 Avstrija . . . 97 97 108 118 118 132 Belgija . . . 84 93 96 105 103 — Kanada . . . 92 107 114 121 — — Francija . . . 92 105 109 116 116 — Nemčija . . . 92 108 107 120 120 131 Anglija . . . 94 106 109 112 118 121 Italija . . . 70 80 80 85 87 — Zed. države . 90 108 116 126 132 — Iz tabele je razvidno, da so v primeri s cenami živil, stanarin in mezd najugodnejši živ-ljenski pogoji amerikanskega delavca; dasi so tam stanarine zelo visoke, živila draga, so nasprotno mezde neprimerno višje kot drugod; za Zedinjenimi državami sledi Anglija, potem Belgija, Nemčija in Francija; na zadnjem mestu je položaj avstrijskega in italijanskega delavca. Če upoštevamo višino mezd in draginjo življenja, spoznamo, da je življenski položaj avstrijskega in italijanskega delavca za 157, oziroma 159 odstotkov slabejši kot položaj arne-rikanskega delavca, za 79, oziroma 81 odstotkov slabši kot položaj angleškega delavca, za 48, oziroma 50 odstotkov slabši nego v Belgiji, za 43, oziroma 45 odstotkov slabši nego v Nemčiji in za 40, oziroma 42 odstotkov slabši nego na Francoskem. Iz statističnih primer pa izhaja tudi, da je delovni čas v onili deželah krajši, kjer so mezde višje. Draginja je torej splošna in raste zlasti znatno v poslednjih letih. Le da draginje ne občutijo povsod enako. Kjer so mezde visoke, je draginja neprijetna, ampak se prenese, tam pa, kjer so delovni pogoji neugodni, ustvarja najmanjša podražitev cen neznosno, ali pa težko življenje. Vsled tega je predvsem važno, da se primerja gibanje cen z gibanjem mezd v posameznih deželah. Tega dela se je lotil Alberti. Za danes podajamo le končne številke, ki jih je sestavil v navedenem delu. Države Index Numbers Amerika Anglija . Belgija . Nemčija Francija Avstrija Italija . . stana- rine živil potro-šek za življenje mezd Razloček med potio-škom za življenje in mezdami 207 138 152 230 + 78 100 100 100 100 74 98 94 63 - 31 123 118 119 83 — 36 98 118 114 75 — 39 160 154 155 76 — 79 105 159 148 68 — 80 roko* swe je Povzpel gor. Bilo je zelo ši-°Pnisče z nizkimi stopnicami, z belo pierrne\St°Pn'ŠČe mar“ s<°PnSe’z ham^Pir0 ograjo in z rumeno pobarvanimi ste-detiv bledih steklenih krogljah je bil vi-Vesnp-'Var^n?st.i n‘že Privit. Nič žalobno slo-in hlD1)5683 n.’ k**0 niisliti od te veličastne, blede Vsak-o ?olot® v tem sijaju nočnih svetilk. Na odstavku stopnišča je stražil še po en nju i,- • gardist z bradnico, in v težkem spa-’druz^)e, p,revzelo to palačo, ni bilo slišati nič mer h h x r pravilne korake teh mož, veno-°k „ „ _ — ^ ^ ^ I! u.. r. »ImUrv« Anptun nron C AIaio sta šla skozi orožniško dvorano, kjer so morali po pravilu tajniki kardinalov in visokih oseb Čakati na povratek svojih gospodarjev; bila je čisto prazna, in ne ene lepe modre uniforme z belimi pasovi, ne enega finega talarja ni bilo videti kakor ob času slavnostnega sprejemanja. Prazaa je bila tudi druga, nekoliko manjša, straži palače namenjena dvorana; ta milica prihaja iz rimskega meščanstva, nosi črne plašče, zlate naramnice in čako z rdečim oeresom. dvorana nič druzega kakor častno predsobje, kjer čakajo vsi prelati, visoki cerkveni dostojanstveniki, pomešani s poslaniki, z visokjmi državnimi osebami vsake stopnje. Službo opravljata tukaj dva častna komornika; ona sprejemata osebe, katerim se izkazuje visoka' čast avdience, od »bussolantijev«, ter jih sprem«, ljata sama do vrat sosednje sobe, tajne prednje* dvorane, kjer jih Izročata tajnim komornikom. fiegoino ustavi. Ob tel priliki pa prosimo pri-atelje lista, da zanj agitirajo in mu nabero novih naročnikov. Zlasti one čitatelje »Zarje«, ki jih doslej pogrešamo v seznamku odjemalcev, pozivamo, da si list, ki ga čitajo, tudi naroče. — »Objektivno postopanje.« MošČansko aicro »Slov. Narod« rad prelistava, ampak vselej pogumno preskoči tisti sramotni list, na katerem so liberalci izdali vse svoje politično prepričanje, če so ga kdaj imeli, in zavrgli vsa protiklerikalna načela med staro šaro. Ampak bolj ko premešava liberalno glasilo po moš-čanskem svojem gnojišču, neprijetnejše duhove izvablja iz njega. Da so nekateri uradniki --- liberalci od peta do vrha — brez službene potrebe nagnali socialno demokratične železničarje-volilce na dan volitve v službo, dočim so se njih tovariši-volilci prostovoljno zglasili za nadomestno službo, se zdi »liberalnemu« glasilu popolnoma v redu. Nezaslišan volilni rop, brezobrazno konfiskacijo delavske volilne pravice imenuje »Slov. Narod« — objektivno postopanje. Dalje samoponižanje glasila, ki hoče veljati za liberalno, pač ne gre. Najostud-nejši terorizem napram delavstvu opravičuje In blagoslavlja, nemarno šikaniranje železniških helotov odobrava, katerim ne privošči niti svobodnega političnega mišljenja. Kako podel in zavržen je bil liberalni nastop pri rnoščan-skih občinskih volitvah, se razodeva ravno iz tega, da pada »Slov. Narod« pri obrambi tega nespodobnega postopanja iz ene zadrege v novo zagato. O kočljivi zadevi z bianco-pod-pisi pa slabovestno molči kakor zid in vsi naši opomini niso zalegli, da bi v interesu resnice stopil iz kompromitujočega molka. — Letošnji vojaški nabori bodo v Ljubljani 12. in 13. avgusta. — Lačne nasititi, žejne napajati je tudi delo usmiljenja. Včeraj smo v naglici pozabili povedati, da bo na vrtni veselici pevske podružnice »Vzajemnosti«, ki se vrši v nedeljo 4. avgusta popoldne ob 4. v gostilni pri Babniku in v Vodmatu, vogal Bohoričeve in Zalokarjeve ulice, tudi v tem oziru preskrbljeno; gostilničar bo postregel z dobrimi in cenimi jedili in pajača-mi, tako da ne bo nihče trpe! lakote in žeje, ki |e v teh pasjih dnevih neizogibna. Na tej veselici — vstopnina je le 30 vin. za osebo, otroci prosti — je torej preskrbljeno za duševni in telesni blagor obiskovalcev. Zatorej nič ne premišljujmo, temveč jo v nedeljo 4. avgusta udarimo v Vodmat k »Babniku«, pa bomo gotovo veseli in zadovoljni, — Javen društven shod za člane občnega konsumnega društva v Idriji se vrši v nedeljo 'dne 4. avgusta t. 1. ob 9. dopoldan v prostorih podružnice Unije pri Tončku. Na dnevnem redu so zadružne zadeve. Vsi člani se vljudno vabijo na shod. — Nevihta v ljubljanski okolici. V ponde-Ijek je tu razsajala strašna nevihta. Dež je lil kakor iz škafa. 2e okrog osme ure je začelo grmeti, pozneje pa treskati. Ob pol 10. je treščilo v Savljah pri Joželnu; strela je šla skozi streho v spalno sobo in v vežo, kjer je šla pri vodovodni cevi v tla. V sobi so spali domači, vendar pa strela ni nobenega poškodovala. Nedolgo potem je strela udarila V Skalarjev kozolec, ki je bil takoj ves v ognju. Gasilci so bili takoj na mestu in so z neumornim delom rešili, kar se je dalo rešiti in so preprečili, da se ogenj ni razširil. — Umrli so v Ljubljani: Marija Podkrajšek, žena poštnega oficijanta, 31 let. — Alojzija Witidischer, vdova c. kr. davkarja. 59 let. — Josip Pospišil, sin kleparskega mojstra, 9 mesecev. — Ivan Masterl, tovarniški delavec. 35 let. — Ivan Trampuš, krošnjar, 67 let. — Ciril Pirnat, sin paznika prisilne delavnice, 35 dni. — Viktor Starin, stavec, 32 let. — Brigita Pistotnik, delavčeva hči, 8 let. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Slovencev, 20 Hrvatov in 15 Bolgarov, iz Ino-mosta je prišlo pa 15 Hrvatov. — Nevarni zrakoplov. V nedeljo ob pol 9. zvečer je priletel goreč balon na vrt hotela Union. V trenotku, ko je padel, se je plamen dvignil 5—6 metrov visoko, iskre so letele 5 metre na okrog po zraku. Ko bi balon priletel na bližnjo streho, kjer je polno sena, zraven špirit, petrolej itd., bi bila vsa Dunajska ali Miklošičeva cesta v plamenu. Kompetentna oblast naj take šale v bodoče prepove. MARK TWAIN: Davica v rodbini Mac VVilliamsa. 1 (Konec.) Dejal sem, da je še upanje, dokler je življenje. »Upanje! Mortimer, nič več ne veš, kaj govoriš, nič več, kot novorojenček! Daj — tu Stoji žlička na uro! Na uro! — Kakor da imamo čas vse življenje, da otmemo otroka! Mortimer, brž, brž, daj ubogi stvarci veliko žlico polno, pa brž, brž!« »Ampak, predraga, velika žlica utegne...« »Ne tiraj me v obup! Da, da, tako, moj ljubček; slaba, grenka je medicina, ampak rdobra za Klarico, za maminega ljubčka in te ozdravi. Tako, tako, le položi glavico mamici y naročje in zaspi in kmalu — oh, Mortimer, ne vem, če otrok dočaka jutra! — Mortimer polno veliko žlico vsake pol ure — oh. Otrok mora zavžiti tudi beladono, vem — in akonit! Poišči, Mortimer! Daj, da sama opravim, za take reči nisi.« Nato sva legla v postelj in postavila otrokovo postelj poleg žene. Ceremonije so me utrudile in po 'dveh minutah sem že zaspal, zena me je zbudila. " »Dragec. Ali je kurjava odvita?« »Ne,« »Sem si mislila! Prosim te, odvij jo takoj, V sobi je hladno.« Odvil sem in takoj zopet zaspal. Ne za {Jolgo. — Nezgoda. V Mostah pri Ljubljani je žena delavca Celar v sredo zjutraj kuhala mleko. Osemletni sinček Franc je mater potegnil za krilo, mati se je obrnila in po nesreči oblila otroka z vrelim mlekom. Hudo poškodovanega otroka so prepeljali v deželno bolnico. — Vsled pijanosti. V Zagorju ob Savi se je 22 letni delavec v kamnolomu, Peter Laznik, v pijanosti s samokresom ustrelil v prsi. Poškodoval se je zelo nevarno. — Požar. V ponedeljek pozno zvečer so spravljali pri Jeskarju v Vrbovem pri Ilirski Bistrici seno. Gospodar Jeskar je šel s petrolejko pod streho, kjer je imel shrambo za seno. Petrolejko je obesil na zid. Jedva prično spravljati seno, kar zadene s senenimi vilami v svetilko. Seveda je bilo v trenotku vse v ognju. Zgorelo je štirim gospodarjem do malega vse in sicer Jeskarju, Štefku, Antonovcu in bistriškemu gozdnemu čuvaju Logarju, llirsko-bistriško gasilno društvo je neumorno delalo od 10. zvečer do 2. po polnoči. Le spretnosti gasilcev se je zahvaliti, da ni celo Vrbovo pogorelo. Pogorelci so bili le za neznatne svote zavarovani. — Prepoden tat. Popoldne dne 23. julija sta se priklatila v vas Mačkovec pri Novem mestu dva neznanca. Eden izmed njiju se je vtihotapil v hišo Antona Blažiča, drugi pa se je medtem skril v obcestni grm. Ko je prvi v sobi po omari obleko pregledaval, je prišla domov Blažičeva žena. Tat je pobegnil skozi okno in odnesel s seboj samo denarnico s 60 vinarji. Na vpitje Blažičeve so se za postopačema spustili mlatiči s sosedovega poda in vjeli onega, ki je bil v sobi. Odvzeli so mu delavsko knjižico in nož, s katerim je grozil. Omenjena delavska knjižica se glasi na ime krojača Miha Hudo-klena iz Starega grada, ki je zaradi tatvine presedel že 21 let po ječah in je meseca maja prestal sedemletno ječo. Njegov tovariš je bil kakih 30 let star, Črno oblečen in bolj majhne postave ter je srečno odnesel pete. — Neljuba usoda. Včeraj smo poročali o nekem fantu, ki se je hotel odpeljati v Ameriko ter se ogniti vojaški dolžnosti, a so ga na južnem kolodvoru pred odhodom vlaka prijeli. Fant je prvotno rekel, da je Anton Troha in da je doma iz Blok. Ko je bil že v zaporu, je prišla od orožništva brzojavka, da je 191etni Jakob Mlakar iz Babnega polja pri Starem trgu v logaškem okraju ukradel 480 K ter šel proti Ljubljani. Ko so fanta nato natančneje zasliša-vali, je priznal, da je on Mlakar, katerega zasleduje orožništvo zaradi tatvine. Fant se bo moral zagovarjati zaradi treh pregreškov. — Izgubila je zasebnica Marija Črtaličeva hranilnično knjižico mestne hranilnice z vlogo 4 K. — Stražnik Matija Godicelj je našel žim-nato blazinico za na okno, katero dobi lastnik nazaj na osrednji policijski stražnici. — Promenadni koncert »Slovenske filharmonije« bo ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8. zvečer v »Zvezdi«. — Spored: 1. Parma: »Straža ob Savi«, koračnica. 2. Adam: »Kronski biseri«, uvertura. 3. FOrster: »Pesem koroških Slovencev« in Ipavec »Lastovici v slovo«, pesem. 4. Boito: »Mefistofeles«. 5. Fri-mel: »Indian Song«. 6. Offenbach: »Hoffmanove pripovedke«. Štajersko. — Za »Zarjo«! V Celju in Štorah smo priredili rdeči teden za »Zarjo«. Agitacija je bila izborna in kar je glavno, ostala ni brezuspešna. Z veseljem povdarjamo tudi, da se naša »Vzajemnost« zelo lepo razvija. Uspehi rdečega tedna kakor tudi razvoj »Vzajemnosti« so nam krepko bodrilo k nadaljnemu delu. — Pri kopanju je utonil. Iz Celja nam poročajo: Čuvaj južne železnice v Štorah pri Celju se je šel kopat v Voglajno in utonil. Bil je star 28 let, zapušča vdovo, ki je v drugem stanu, in enega otroka. Svarimo pred kopanjem v Voglajni, ker je zelo nevarna voda zaradi globokih tolmunov. Voglajna je tudi zelo mrzla in ne posebno čista. — Nezgoda. Rudarjeva žena Pavla Slokanova si je 27. t. m. ob 7, zjutraj zlomila nogo, ko je nesla premog domov. Pot iz rudnika do ceste je tako zanemarjena, da je naravnost čudno, da se ni na tej poti primerilo že več nezgod.. Čas bi že bil, da popravi vodstvo rudnika to stezo. »Ljubček, ali ne bi bilo bolje, da bi bila posteljica poleg tebe, bližje registra?« Premaknil sem jo, ampak zapletel sem se v preprogo in zbudil otroka. Nato sem zopet zaspal, a žena je tolažila bolnega otroka. Ampak kmalu so dospele sledeče besede skozi meglo moje dremote kakor oddaljeno mrmranje na moje uho: »Mortimer, če bi imeli malo gosje masti! Daj, pozvoni!« Napol v sanjah sem se skobacal in stopil na mačko, ki je živahno protestirala in ki bi bila zato prejela brco, da je ni prestregel stol. »Ampak Mortimer, čemu prižigaš plin in dramiš otroka!« »Ker bi rad vedel, kako sem se udaril!« »Potem poglej še stol, gotovo si ga polomil! Uboga mačica. Kako lehko —« »No, o mački raje molčimo. Vse to bi se ne bilo zgodilo, če bi bila ostala Mary tu in oskrbela reči, ki spadajo bolj v njeno področje kot v moje.« r »Mortimer, sramuj se teh besed. Žalostno Je, da se braniš celo teh malenkosti v strašnem trenotku, ko nama otrok . . .« »Saj storim vse, kar želiš. Ampak s tem zvoncem ne zbudiš žive duše, in vse spi. Kje Je gosja mast?« »Na ognjišču v otroški izbi. če greš tja, vprašaj Mary!« Prinesel sem gosjo mast in zopet legel v postelj. NI trajalo dolgo, pa me je spet poklicala: »Mortimer, nerada te motim; ampak prehladno je tu, da bi namazala otroka. Daj, prosim te, zakuri. Saj je treba le podžgati.« — Samomor. Iz Hrastnika nam poročajo: 26. t. m. se je obesil z jermenom na neko drevo rudarjev sin, 181etni Feliks Šinkovc. Vzrok samomora ni znan. — Ogenj v trgovini. V Mariboru je nastal v nedeljo proti 2. zjutraj v trgovini Karola Ha-berja v Tegetthoffovi ulici ogenj. Ogenj se je, preden so ga zapazili, že močno razširil. Ljudje so pred prihodom požarne brambe ogenj omejili. Škoda znaša več tisoč kron. ker je ogenj uničil precej blaga, veliko pa ga je postalo ne-rabljivega. Kako je nastal ogenj, tega še ne vedo. — Brata umoril. V Zavrču blizu Ptuja Je bil pri svojih starših na dopustu infanterist Janez Bezjak iz Maribora. V nedeljo je pil v Sa-vecovi gostilni in se tam skregal z nekaterimi fanti. Potegnil je bajonet in hotel planiti nad n'e. Njegov brat Franc ga je hotel zadržati. To je Janeza razjezilo in je brata trikrat z bajonetom sunil v vrat. Franc je vsled ran drugi dan umrl. Razen tega je pobesneli vojak še z bajonetom ranil brata Jakoba in Martina 2ni-deriča in Elizabeto Vajdovo. Bratomorilca so zaprli. — Pri kopanju konj utonil. V Vuzenice je t edni 201etni Holblnov hlapec Bogomir Po-keršnik gnal v Dravo umivat konje svojega gospodarja. Enega konja je jahal po vodi. Naenkrat je prišel v globok vrtinec in valovi so ga potegnili s konja. Padel je v vrtinec in utonil. Trupla še niso našli. Konj iso se rešili. — — V bližini Spodnjega Dravograda je v Dravi pri kopanju utonil lOletni sin mizarskega mojstra Lesjaka. — Oče in sin. V Sromljah mi Brežicah sta S" hudo skregala oče in sin Helhar. Oče je svojega malopridnega sina, za katerega je moral plačati več dolgov, precej trdo prijel. Sin je pa zato očeta pretepal in ga hudo poškodoval. Sodnija bo imela zadnjo besedo. — Požig. V bližini Brežic Je v eni zadnjih noči zgorela viničarija posestnika Rudolfa Rečc-rja. Posestnik ima veliko škodo. Ker v hiši ni nikdo stanoval, sumijo, da je zažgal kdo iz zlobnosti. Koroško. — Požig iz maščevanja. V torek je pogorelo posestvo pri »Kovaču« v okolici Volšper-ka. Ogenj je uničil vSe, lastnik in najemniki so si rešili komaj nekoliko obleke. Ogenj je bil podtaknjen iz maščevanja. Storilcu so že na sledu. Škoda znaša čez 4000 K, zavarovalnina je malenkostna. — Svoje dete je hotela umoriti. V Holmiču je vrgla služkinja neke ogrske rodbine, ki je tam na letovišču, novorojeno dete v stranišče. Slučajno je prišel takoj po zločinu na stranišče hišni gospodar, ki je slišal lahno tarnanje otroka. Posrečilo se mu je, da je rešil otroka še živega. Otroka so oddali v bolnišnico, služkinjo pa so zaprli. Imenovanje okr. šolskih nadzornikov na Goriškem. Zadnje čase se liberalno časopisje zelo bavi z imenovanjem goriškega nadzornika. Ob kvaliteti slovenskega liberalizma nam je lahko vseeno naj je nadzornik klerikalec ali pa liberalec; kakor od prvega tako tudi od drugega ne moremo bogvekaj dobrega pričakovati v pro-speh ljudskega šolstva, kajti vsak novoimenovani nadzornik brez izjeme ne čuti več z učiteljstvom, ampak postane koj vladni podrepnik, da celo špijon socialno naprednega učiteljstva. V osebnosti goriških nadzornikov se ne bodemo spuščali, toda povedali bodemo odkrito svoje mnenje onim, ki so glavni povzročitelji tega in ki vpijejo in kričijo v prepoznih urah po liberalnem časopisju. Da je postal prejšnji šolski nadzornik žrtev, ni pripisovati toliko uspehu klerikalne stranke in nje voditeljem, ampak nasprotno — — liberalnemu učiteljstvu. Pretežna večina goriškega učiteljstva caplja paralelno z gnilo liberalno stranko. V kakem položaju se nahaja danes goriška liberalna stranka, ve že vsakdo, in le učiteljstvu se ima zahvaliti, da sploh še eksistira, pravimo učiteljem, ki so v resnici zadnji pijonirji te opešane, in pod kuratelo se nahajajoče stranke. oict» J___~~ Skočil sem kvišku in podžgal. Potem sem brezupno sedel. »Mortimer, nikar ne sedi, da si od mraza ne nakoplješ smrti. Lezi v postelj!« Ko sem se spravljal v postelj, je dejala: »Prosim te, daj poprej še otroku zdravila!« Tudi to sem storil. Moja žena je otroka, ko je zaspal, slekla in ga namazala po vsem telesu z gosjo mastjo. Kmalu sem zopet zadremal, ampak kmalu sem moral zopet iz postelje. »Mortimer, prepih čutim. Nič ni za to bolezen slabšega od prepiha. Prosim te, pomakni posteljico bližje ognja.« Ubogal sem in zadel zopet ob preprogo, ki sem jo treščil v ogenj. 2ena je planila iz postelje, da jo otme in pri tem je padlo nekaj besed. Potem sem zopet nekaj sekund spal in sem vstal, da pripravim za otroka lanen obkla- Les hitro gori. Vsakih dvajset minut sem vstajal, da sem nakladal na ogenj in žena je izkoristila priliko, da je okrajšala odmore za medicino za deset minut, kar ji je bilo v veliko zadoščenje. Vmes sem časi še reorganiziral laneni^ obkladek in pokladal gorčične in druge obliže otroku na telo, kjer je bilo še kaj prostora. Proti jutru so drva pošla in žena me je prosila, da grem v klet ponje. »Ljuba moja,« sem pripomnil, »to je huda reč in mislim, da je otroku v tem oblačilu obližev in obkladkov toplo dovolj, Ali napravinio še nov obkladek . . .« Prekinila me je, preden sem izgovoril. Potem sem znašal drva iz kleti in se vlegel na uho in zasmrčal kakor človek, ki je truden do smrti. O belem dnevu sem šele začutil roko na plečih, ki me Je zbudila. Žena mi je strmeja v O padcu bivšega nadzornika hočemo na kratko in objektivno dokazati, da so faktično le oni povzročitelji, ki sedaj kričijo in vpijejo po svojem liberalnem glasilu, iz katerega pridno zajema tudi »Učit. Tovariš« in »ugleden« učiteljski »Dan«. Prejšnji goriški okr. šolski svet je bil. Vi liberalnih rokah, po zadnjih volitvah pa je prešel v klerikalne. Samoobsebi umevno, da klerikalci izkoriščajo vsako javno korporacijo vi' prid svoji stranki in odstranjujejo na lep ali na podel način vse to, kar ne diši po klerikalizmu. Tako tudi niso mogli trpeti v svoji sredi na-: prednega nadzornika ter se vprli od najbolj zarobljenega zastopnika okr. šol. sveta pa do vrhovnega poglavarja Gregorčiča na merodajnih mestih s sredstvi, ki se jih poslužujejo le klerikalni inkvizitorji, ponovnemu imenovanju prejšnjega nadzornika, za kar o bili vže naprej gotovi, da se jim posreči umazana nakana. Kratko’ rečeno: imenovanje šolskega nadzornika je mnogo odvisno od zastopnikov okr. šolskega sveta. Da bi bil okr. šolski svet napreden, bi bil brezdvomno prejšnji nadzornik zopet imenovan za nadaljnih šest let. Kdo pa je kriv, da je sedanji okrajni šolski svet klerikalen? Edino le liberalna stranka in njeni zaupniki — učitelji. Liberalna stranka ni še nikoli nič pametnega in koristnega storila v prid ljudstvu in njega izobrazbi. Ona se pokaže v svojem »delovanju« le ob času voliteVj in še takrat tako klavrno. Pri zadnjih volitvah v goriški okr. šolski svet se sploh ni vdeležila agitacije ter je vso stvar prepustila svojim zaupnikom — učiteljem, ki se ravnajo po njej ter so od daleč pričakovali izid volitev. S svojo liberalno lenobo so toliko dosegli, da je na vsej črti propadla lista liberalnih kandidatov. •rnm Iz tega sledi, da goriška liberalna stranka z večino svojih zaupnikov in propagatorjev1 učiteljev rapidno propada. Učiteljstvo si je pa. v tem zadalo nož na prsi in bolečine bode kmalu občutilo v svojih vrstah. Navdušenja med učiteljstvom za liberalno stranko bodo pojemala; pojavljali se bodo strahopetci in polagoma zahajali v slomškarijo. Napredna orga-nizcija se bode krčila, slomškarija pa rastla itt to le po zaslugi liberalnih učiteljev. Trdimo pa lahko, da prvi povod za širjenj« slomškarlje na Goriškem Je dalo učiteljstvo go' riškega okraja v okrilju liberalne stranke. Ta naj si posebej dobro zapomnijo agrarno-libe-ralni učitelji. Temu okuženemu okraju bosta gotovo sledila še ostala dva okraja, ki nisU mnogo na boljšem. Značilno je, da so izmed goriških nadzornikov ostali vsi na svojem mestu razen Finžgarja; saj se tudi drugi štejejo za naprednjake. To pa je drugač.e! Da si šolski nadzornik že naprej zasigura svoje mesto, mora biti prijazen s klerikalno stranko in sicer na ta način, kakor delajo nekateri nadzorniki, da otl času inšpekcije kakega učitelja, obiščejo prel ondotnega g. župnika in se »dostojno« informirajo o dotičnem učitelju. * —* Goriško. — Veselica v prid »Zarje«, ki jo je priredila okrajna organizacija v Gorici pretekla nedeljo v Podgori, se je obnesla nad vse pričakovanje, tako v moralnem, kakor — upamo vsaj — tudi v gmotnem oziru. Ze ob 2, popoldne so se začeli zbirati sodrugi iz raznih krajev na veseličnem prostoru. Posebno vi častnem številu so se udeležili veselice sodrugi iz Solkana, čeravno so znatno oddaljeni od veseličnega prostora; ravno tako so prikorakali korporativno sodrugi iz Vrtojbe, Andreža, Sovodenj in drugih bližnjih vasi. Nekoliko pred 3. uro so dospeli na kolesih v lepem številu furlanski sodrugi iz Ločnika, Moše in iz ostal* furlanske okolice; mnogo jih je prišlo tudi t vlakom in peš; Goričani so nas tudi iznet nadili s svojo mnogoštevilno udeležbo. Oh 3. popoldne so se zbrani sodrugi uvrstili V vrste ter z godbo in rdečo zastavo na čelu odkorakali po Podgorskih ulicah ob zvokih godbe, ki je svirala mednarodno in delavsko himno. Kar nemo so gledali nasprotniki dolgi delavski sprevod, ki ga je tvorilo delavstvo slovenske in italijanske narodnosti, ki si je bilo še pred kratkem v laseh vsled šovinistične gonje od ene in druge strani. Ko se je sprevod vrnil na veselični prostor in ko se je ljudstvo obličje in lovila sapo: »Vse je končano — vse! Otrok se poti! Kaj sedaj?« »Za božjo voljo, kako si me prestrašila! Ne .vem, kaj sedaj. Mogoče vzameva Klarico iz postelje in jo postaviva na prepih?« »Tepec! Niti minute ne smeva zamuditi! Stopi do zdravnika! Stopi sam! Reci mu, da mora k nam, živ ali mrtev!« Izvlekel sem ubogega, bolnega moža iz postelje in ga pripeljal domov. Pogleda! !® otroka jn dejal, da ne umre. Zame je bila to neizrekljiva radost, ampak moja žena se je tako raztogotila, kakor da bi ji bil zdravnik zabrusil žaljivko v obraz. Potem je dejal, da otrok po-kašljuje, ker ga kaka stvarca žgače v grlu. Moja žena bi mu bila po teh besedah kmalu po-kzala duri. Potem je izjavil doktor, da pospeši kašelj in odstrani vzrok. Dal je otroku sredstvo, ki je povzročilo hud kašelj, in takoj je izbljuvat nekaj drobčev lesa. »Otrok nima davice«, je dejal, »glodal je smrekov les ali kaj podobnega* pa mu je obtičalo nekaj iverja v grlu; nič nevarnega.« »To rad verjamem,« sem pripomnil. »Narobe, terpentin, ki je v smrekovem lesu, Je celo koristen zoper nekatere otroške bolezni. Moja žena Vam lehko pove.« Ampak žena ni nič povedala, ogorčena se je zasukala in odšla iz sobe; in od tedaj Je do godek v najinem življenju, ki ga nikoli ne om®** njava. Od tedaj živiva v neskaljeni harmoniji« (Ker ima le malo zakonskih mož take izkuš' nje kakor gospod Wil1iams, je menil pisatelj« da se bodo čitatelji zastran novosti nekoliko zanimali zanje.) Cedilo okolo miz, je sdorug Kamaoli v imenu veseličnega odbora pozdravil navzoče ter se zalivalil za mnogoštevilno udeležbo. Za njim ?*a govorila sodrug dr. Tuma v slovenskem ju sodrug Tuntar v italijanskem jeziku. Po-W*nila sta pomen delavskih veselic in njih «amen; očrtala demagoštvo narodnjakov ene m druge narodnosti in njih postopanje kadar Kfe za izboljšanje delavskih razmer, kar smo S Pfilko opazovati pri zadnjem zidarskem strajku v Gorici. Končno sta poživljala delavstvo, «aj nadaljuje svojo pot emancipacije J3a P°liti5nem in na gospodarskem polju, zdru-f^o.Pod rdečo zastavo internacionalizina. LSurni pozdravi in živio klici socializmu od vseli navzočih so odgovarjali govornikoma. Pojem sc je prj vgja vesej]ca< pri kateri so sode-J~vali delavski pevski zbori iz Podgore, Sol-nfa 111 gorice, ki so za svoj krepki in izvrstni i ^' °b>lo aplavza. Po veselici se je pri-^ P'es« ki je trajal v pozno noč. Puli Istra. Predavanje v »Delavskem domu«. Iz ■ , -M nam poročajo: V nedeljo je predaval so-niS Hararnina v Delavskem domu o krščan-v.u »n socialnem razvoju. Predavanje je bilo J*1 vse pričakovanje dobro obiskano. Sodrug "Ninina ni dokončal v nedeljo svojega refe-.***• čeprav je govoril pet četrt ure, temveč 29 Predavanje nadaljeval v najkrajšem času. Icf ?,e- ^anes vabimo vse sodruge, da se ude-Prihodnjega predavanja v še večjem šte-: «a. v nedeljskem predavanju je pojasnil so-j|fug Haramina zgodovinski razvoj človeštva in j*^K>yo razdelitev v razne skupine, ki so se ”®ievale med seboj za obstanek. Pri prihod-Predavanju bo predavatelj razjasnil poče-J®* komunističnega krščanstva in njegovo ko-za ljudstvo, njegovo spremeno v cerkve-”? špekulativno kapitalistično stranko, ki ni* »Ha danes druzega pomena, kakor da stoji na Sd *' ^Pitalizma in militarizma in da zatira lic ° ,iudstvo na korist posameznikov. Daka c'"1’ i-° Pl'edav;ite!j pojasnil vzroke postan-il«j#hCla jT,a tcr razliko med staro in novo Snov predavanja je pač taka, da mora eiJr,nati vsa^ega zavednega delavca, zato po-Jjanio vse sodruge, naj pridno agitirajo za tor« -° tK^ežl)0 na prihodnjem predavanju. So-jho^i’ tlelavci’ ,le pozabite, da je le v izobrazbi Trst. r. ~~ Modrijani pri tržaški tetki so se zavedli so plačani od kapitalistov zato. da nastopi0 proti delavcem, in so zaradi tega pogreli £ *>voji torkovi številki staro frazo kapitalistična 'Špekulantov. V imenovani številki javka inasilo tižaških inteligenčnih lenuhov proti so-n?raciJi’ ki zahteva odpravo akord-ž* ki >e naPisal v imenovani šte-Kdvnmn0StI<: . n(?tico za akordno delo, je KSbani- * n pixesPa' vse novodobno delavsko ■ fa, .l,^acc ne mogel pisati takih de stane prehitro nesposoben za delo. hi čim prej postane nesposoben za delo, lem prej izgubi možnost zaslužka, tem prej postara, tem prej ga pošlje delodajalec na ulico in si najine novega delavca, ki bo sposoben vstvarjati več dela, več bogastva. Delavec, ki dela preveliko ur na dan, si ne more privoščiti dovolj počitka, onega počitka, ki l u bo vrnil del izrabljene moči; gre torej v nevarnost, da postane nesposoben za delo vse prehitro. Tak delavec se fizično preveč utrudi, tako da se sled pr. -like utrujenosti i-iti o prostem času ne more posvetiti samoizobrazbi. Z eno besedo bi se lahko dejalo, da delavec, 1 i dela čez svoje moči, postane čisto navadna bc >tija. Nima časa, da bi se razvedril, nima časa, da bi posvetil nekoliko skrbi svoji družini, bolj in bolj se odtujuje vsakemu z mi slu za moderne pridobitve človeštva, odtujuje se kulturi in bliža življenju, ki nima na sebi ničesar človeškega, plemenitega. Prevelika utrujenost pospešuje nagnenje delavca k različnim boleznim, pospešuje pijančevanje in degeneracijo. Akordno delo je pa kakor nalašč vstvarjeno sredstvo za take po-gubonosne posledice. Vsi resni sociologi in znanstveniki so se izjavili za odpravo akordnega dela, za znižanje delovnega urnika, kajti tako je končal neki italijanski sociolog svoj govor na kongresu — vseli nas dolžnost je skrbeti, da ohranimo človeštvu zdravo in žilavo delavno moč proletarijata. Poleg tega je pa še nekaj drugega. Čim več je akordnega dela, tem večje je število brezposelnih delavcev. Brezposelnost pa ni samo velika družabna rak rana, marveč tvori tudi veliko nevarnost za uspeh raznih delavskih zahtev, nevarnost za delavsko emancipacijo. V strokah, kjer se dela na akord, je brezposelnost velika. In ti brezposelni tvorijo takozvano’ rezervno armado, po kateri seže kapitalist vsi-kdar, kadar zahtevajo delavci poboljške. Ti brezposelni postanejo kaj kmalu proti^ svoji volji in od bede prisiljeni krumirji in oškodujejo tako velike množice delavskih družin. Brezposelni delavci so največja nevarnost za delavstvo. Zato je dolžnost delavstva, da skrbi kolikor mogoče za odpravo brezposelnosti. Zato mora zahtevati odpravo akordnega dela, da skuša znižati povsod delovni urnik in da tako odpre mesta za brezposelne delavce. »Edinost«, ako bi se zavedala važnosti teh teorij, ne bi nikdar zagovarjala akordnega dela, zlasti^ ne sedaj, ko se nahajajo delavci tovarne »Lino-leum« v boj«, ki ga vodi N. D. O. za gmotne in moralne poboljške. Ravnatelj tovarne »Li-noleum« lahko žvižga na vse proteste delavcev. Dobro ve, da ima za delo. kakršno se vrši v njegovi tovarni, na tisoče delavcev, ki bi bili takoj pripravljeni krumiriti v slučaju kakšne stavke. Toda ako ne ve vsega tega modrijan pri »Edinosti«, vedo pa to delavci, ki bodo na tako demagoško sredstvo tudi primerno odgo-voril: ^Edinost« bi prišla rada na pomoč zidarskim mojstrom. Mislila si *e, da se bodo zidarjem sline cedile po lastni hišici in po lastni zemlji, pa da bodo zaradi tega zahtevali zopet akordno delo. Toda »Edinost« naj nam pokaže enega samega delavca, ki si je z akordnim delom prislužil kajžico in njivo. Menimo, da ga ni na vsem svetu niti enega._________________ Delavsko gibanje. — Sarajevski zidarji stoje v mezdnem gibanju. Zidarji naj ne iščejo dela v Sarajevu, dokler spor ni poravnanj le ^0Cja*aa demokracija — pravi m-Ar A , Proti akordnemu delu, ker ne LIT«: oa bi delavci obogateli. Socialna demo-»racija noče — pravi nadalje — da bi smel de-*”yec dejati, ta kos zemlje je moj, ta hiša je ”J°w. «ad mojega znoja In truda. Socialna dehidracija hoče, da se veča število onih. ki ne Posedujejo ničesar. Zato nastopa socialna demokracija proti akordnemu delu, zakaj kadar 1° akordno delo odpravljeno, bo onemogočeno jH * najpridnejšemu delavcu, da bi zaslužil več j lil tova- navadno mezdo. Tej modrosti pripomni * rOLLb pi OU eJUitlLU lil lUVct- —. ,no«t« nekak poziv na delavce, češ da | riŠeiH. Zagreb, 31. julija. Danes sc je nadaljevalo zasliševanje obtožencev, ki v glavnem izjavljajo, da se jim Ju-kičevi načrti niso zdeli resni in da ga niso ttaj v<> ‘»vivcliv iv it a ucmvtv/, vit* Bost e to dobro premislijo. Ako se poda »Edi-železnico in med prometne delavce. bro Tvr Z0Pazila, da so delavci res stvar mnenu ,sIili »> si naPravili 0 n!ei že s radi smo ponižni ljudje in do- svoje priznamo J etui rf. . aiuu pv-Milkin 11 a Ul U llJMJ ^UCIJ lC^JIl JU ua kadijor nisr«o kos veleumom, ki so se zabari- smatrali za povsem normalnega. Zelo zanimiva jjet|, j11 v okove srednjeveških teorij o akord- so bila nekatera vprašanja in predlogi zago- Hesop-1-* .AtVPalc čemu so neki mnogoštevilni vornika dr. Prebega, ki se tičejo deloma nje- •j , balistični vhimli ormrlivn in I crr\\r(*XTa flll.^PvriPfrn ttonio /4^1-runo r»o rairnotiUi dokaVT31^111 znastveniki zbirali gradivo m &eln ’ v kako pogubonosno upliva akordno „'1? č!cveka- čemu so prišli do sklepov, Jipn. SjV^a akordno delo zločince in pohab- ssarss ir s - olje, ako bi bili razmišl jgai: - . '■ -0tre^cn ali ne, kakor da so se pe- .tak(? Pogubonosmm socialnim pojavom, Kakor je akordno rioin in -----...i , ’ govega duševnega stanja, deloma pa ravnanja policije z njim. Največji vtisk pa je napravila izpovedba. Ifiletnega obtoženca Bubliča, ki je dejal, da ima strica pri tajni policiji, kateremu je 14 dni pred atentatom pravil, da je nameravan napad na Čuvaja. Dotični stric mu je pozneje dejal, da bi policijski šef plačal 60 K (!) tistemu, ki bi mu prinesel statut »Narodnega Saveza« v Belgradu. Začetkom razprave vpraša dr. Prebeg, če je v zapisniku, da je bil Jukič na rokah in nogah uklonjen in da je butal ob steno; dalje zahteva, naj se dožene, če se je v celici kaj po- IveueH. da so vsi skupaj veliki' tenri in a f • £o° 1 b0'jVk0 bi biIi razmišljali, če je «Os človeku potreben ali ne, kakor da kiIr? - I fK5ubonosnini socialnim MadaUe1-6^?1^0 del° ln1,.l|e2ove posledice. In Socininer’ v?! j° P33 ne^‘ zopet ti nepotrebni Hle L T “V111*. da je kapitalizem vzrok današ- i zahteva, naj se aozene, ce se je v celici kaj po- kanitnr A* ]e 0'3UJ)°žanje ljudstva posledica sebnega ukrenilo, da se prepreči samomor; indi.c* •• ^ružabnega sistema, da vele- dalje naj se konstatira. da je policija preisko- ma'°°brt, da velike industrij- .................................... bls« tr,zev^ . so, Poledica prenapolnjenih trgov ; vržejo skoro vsako desetletje miljone ircev v brezposelnost, v črno bedo, v revSemo. Zakaj vse to? Saj vse ki lir,^es ^0C!a^na de]nokracija je tisti faktor, , iioče, enostavno hoče, da se število nemani-zmaff0veča- podesetori, da se tako pospeši Se fh? .^cialne demokracije. Nad vse žalostno letih rt \zve človek vse te modrosti po tolikih čitank niecl ^e'avc^» P° tolikih pre- Ki)§ l ^nS‘gah. V koš z vso to staro šaro, v ^rod. -lio nJ?v^c Pr' trebljenju oslov iz tržaške ^tvene ria,Jske. Sancta simpliejtas! Znan-bodn c Prave v »Edinosti« o akordnem delu ( seveda nadaljevale. Bog ue daj, da ne! ■^kordn ,ai W proti akordneuui delu? »Ph- ubija delavce telesno in duševno. ;tudi dli Oostl' ciji? C v i j i 14 dni. Dr. Ta Mer: Koliko so Vas zaslišali? Cviiič: Kakšnih trideset ur, pryič od 9. zvečer do J, ponoči (151eten fant!). Zaslišavali sp nas policijski uradniki, namestnik državnega pravdnika in sam državni pravdnik. <1) Mojih ugovorov nkso poslušali. Protokol sem moral navadno podpisati, r; da bi mi ga bili prečitali. Dr. Taller: Smatrate li Jukiča za normalnega? Cvijič; Včasi se mi ni zdel normalen. Komično je bilo, če nas je imenoval svoje učence. Smešno se mi je edelo, da je hotel položiti bombo Čuvaju pod stol. Dr, Taller: Ali ima Vaša mati dosti za življenje? Cvijič (v očitni zadregi): Tega — ne vem. Dr. T ali er: Le povejie, to Vas le časti, da vzdržujete svojo mater. Dr. Prebeg: Kaj je bilo s »Stenjevačko republiko«? Cvijič: Jukič je razdelil dostojanstva v njej: Bublič bo škof, ker je bil prej pri nekem klerikalnem društvu, Cesarcu je rekel »sveti duh«, Horvatinu policijski šef. Sebe je imenoval »doktor primarij« in rekel, da bo vse norce ozdravil. Dr. Prebeg: Kdo pa je bil »kralj« v tej »republiki«? Cvijič: Čuvaj. (Velika veselost.) (V Stenjevcu je norišnica . . *) Dr. Prebeg: Pravkar sem zvedel, da je Jukič napravil izgred, pa da so ga vtaknili v prisilni jopič in odvedli v samotno celico. Prosim predsednika, da preišče to stvar in da do-ženejo psihiatri, če je to napad blaznosti ali simulacija. Predsednik prekine sejo za četrt ure. Potem sledi zaslišavanje Cesarca. Ne čuti se krivega. Dr. Prebeg: Najprej naj bi se dognalo, kaj je z Jukičem. Predsednik: Naložil sem psihiatroma, da ga opazujeta. Cesar e c: Jukič mi je nekoč dejal, da izvrši atentat. Rekel sem mu, naj se rajši bavi z literaturo, kakor z anarhizmom . . . Dijak Alfijerevič iz Dalmacije me je vprašal, če res nameravam atentat; ko sem mu odgovoril, da jaz ne, ampak da govori Jukič take reči, je dejal, da anarhizem ni naš ideal. Izprva sem imel Jukiča za nenormalnega. Pozneje sem spoznal njegovo pesniško nadarjenost, pa mi je postal simpatičen ... Po Kovacsevem atentatu v Budimpešti je bil Jukič skrajno razburjen. Predsednik: Ste li čitali v brošuri o dijaškem štrajku, da bodo bombam mogotcev odgovorile bombe hrvaškega naroda? Cesar ec: To je bila v tistih razburjenih dneh doneča fraza. Predsednik: Vedeli ste, ila Jukič nekaj namerava. Cesar e c: Saj je vedno govoril o tem, prav zato nisem verjel. Predsednik; Ni li Jukič flejal, da bo pobegnil v Srbijo? Cesar ec: To je bil komičen načrt. Hotel je zbežati do Save in se na čolnu odpeljati do Srbije. Drž, pravdnik: Vi ste Jukiču prigovarjali, naj izvrši atentat. C e s a r e c: To ni res. Saj sem moral zatajevati samega sebe. D r ž. p r a v d n i k: Kaj se to pravi? Cesar e c: Za boga! Mlad človek sem, srce imam in kri v žilah, in vidim, da se po Hrvaškem ne cedi med in mleko. Drž. pravdnik: Kje pa se sploh cedi med in mleko? Cesar ec: V Kanaanu se je cedilo. (Veselost.) Razlagal sem Jukiču, da se komisarijat ne odpravi s silo, ampak da se bo sam v sebi zrušil. Dr. Taller: Kako dolgo ste bili pri policiji? C e s a r e c: Eno noč. Potem so me izročili sodišču. Odtod so me odvedli na zaslišavanje nazaj k policiji. Dr Taller: Tudi to se vjema s kazenskim redom, kaj, gospod državni pravdnik? (Drž. pravdnik molči.) Po opoldanski pavzi je poklican oče ustreljenega redarja Borščaka, ki izjavlja, da zahteva 4000 kron odškodnine. Nato sledi zaslišavanje Bubliča, Ne čuti se krivega. Jukič se mu ni zdel resen in z njegovimi idejami se kot pristaš stranke prava ne strinja. Jukič je zelo nervozen in nestalen človek. Enkrat se n. pr. ogreva za Srbijo, drugič je proti Srbiji, tretjič je pa veleavstrijanec. Nadalje podaja Bublič uvodoma omenjeno izjavo o policiji, ki je torej vedela, 'da se pripravlja atentat in — kakor je videti — ni ničesar storila, da bi ga preprečila. Razprava se ob 3. prekine in jutri nadaljuje. Samo pri tvrdki Zadnje vesti. 1 »0 II e 3 m4 t •md & 2 % 0 H 0 *o M H 0 U st 'S & 0 II *—• II Cenik zastonj in poštnine prosto. VOHUNSKI PROCES. Rovinj, 1. avgusta. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je moral včeraj vnovič zagovarjati upokjeni 391etni poštni uradnik Friderik Trigari iz Zadra zaradi vo; nstva in zapeljevanja k vohunstvu. Pri prvi razpravi meseca aprila je bil Trigari oproščen. Državni pravu-nik se je pritožil, in najvišje sodišče je odredilo novo obravnavo, pri kateri je bila javnost izključena. Trigari je bil obtožen, da je vohuni! v Pulju po naročilu tuje sosedne države in je skušal zapeljati k vohunstvu pristaniškega čuvaja Dobriloviča. Trigarija so obsodili na šest mesecev težke ječe. KOLERA NA OGRSKEAL Dunaj, 1. avgusta. V Czongradskem komi-tatu sta sc primerila zadnji teden dva slučaja kolere. Ker je kraj, kjer sta bila slučaja kolera oddaljen le 40 km od Mako, kjer je glavno ta borišče letošnjih velikih manevrov, zato s > odredili, najobsežnejše varnostne odredb . Ako bi se primerili še kaki slučaji kolere. Li morali odpovedati letošnje manevre. TURČIJA. Gibanje Albancev. Skoplje, L avgusta. Albanski voditelji s« posvetujejo v vasi pred Prištino. Mnogo med njimi zavzema stališče, da osvobode ekssl<‘-ta na Abdul Hmnlda iz ujetništva. Demisija patriarha. Carigrad, 1. avgusta. Ekumenski patriarh Joahim je zaradi konflikta z mešanim svetom demisioniral. V zbornici. Carigrad, 1. avgusta. Včeraj ob 4. popoldne so prišli v zbornico vsi člani kabineta razen predsednika državnega sveta Kiamll-paše in vojnega ministra Nazim-paše. Vlada izroči zborničnemu predsedniku predlog, ki nujno zahteva spremembo 7 člena ustave, tičočega s.3 pravice sultana, da lahko razpusti zbornic. Več govornikov se je prijavilo za besedo o tej točki. Carigrad, 1. avgusta. Vlada je sporočil i zbornici zahtevo, da ji vrne vse njene vojaška predloge, ki so že v razpravi, med temi tudi predlogo, ki prepoveduje častnikom pečati se s politiko. Predloge se predlože v oceno nai-višjemu vojnemu svetu. Zbornica bo danes obravnavala o tej vladni zahtevi. Vladne odredbe. Carigrad. 1. avgusta. Vlada je ukrenilri resne odredbe, da ohrani mir in red. Po ulicah patrulirajo ojačeni vojaški oddelki. V vojašnici Davd-paše ic pripravljen polk konjenice. Kakor se čuje, je vlada sporočila mladoturškemu komiteju in liberalni zvezi, da lahko vsakdo nemoteno agitira za svojo stranko, strogo pa se bo kaznoval, kdorkoli bo skušal kaliti mir. Ministrski svet. Carigrad, 1. avgusta. Včeraj se je sešel ministrski svet, ki bo sklepal o reformi ustave in j > predložil zbornici v ta namen, da povzroči konflikt. NESREČE NA VODI. Devet oseb utonilo. Neumiiuster, l. avgusta. Predvčerajšnjem popoldne je prevrnila nevihta na Einfeldskem jezeru čoln. v katerem je bilo 12 oseb. Devet oseb je utonilo. Med utopljenci je tudi pridigar Klossen iz Kiela s svojima dvema otrokoma in neki inženir s svojimi tremi otroci, ki je utonil pri reševanju otrok. KARAMBOL NA MORJU. Novi Jork, 1. avgusta. Popotniški parnik. »Rockland« je o polnoči trčil pri Long Istandu ob parnik, ki je vozil premog. Na krovu »Rock-landa je nastala med 300 popotniki panika. Otroke in ženske so pehali na tla. Slednjič se je posrečilo rešiti vse popotnike na premogovni parnik. >'Rockland« je v nevarnosti, da se potopi. UPOR VOJAKOV V TURKESTANU. Peterburg, 1. avgusta. Preiskava pro .5 upornim vojakom v Turkestanu je dognala, da so se vojaki dveh bataljonov le navidezno stepli in da so hoteli privabiti oficirje, ker so po prihodu oficirjev vojaki obeh bataljonov napadli oficirje. Vojaki so smrtno ranili z bajoneti dva lajtnanta, 1 so umorili. 1 stotnika so razsekali na kose in 1 podčastnika so zaklali. POLICIJSKI ŠKANDAL V NOVEM JORKU. Novi Jork, 31. julija. Igralec Rose, ki je umoril Ro se nihala, je izpovedal, da je dobit aretirani policijski lajtnant Becker vsako leto skoraj eno četrtino miljona mark od različnih bordelov in igralnic. Policija je dobivala na leta najmanj 16 miljonov mark. Beckerjev zagovornik je izjavil, da se podere vse upravno poslopje v Novem Jorku. ako bi hotel Becker izpovedati vse kar ve. Vsi aretiranci izpovedujejo silno obtežiino za novojorško policijo, ki je bila na vseh koncih in krajih podkupljena. Preiskovalni sodnik je rekel Beckerju, da ga pred smrtno kaznijo reši edinole popolna odkritosrčna izpoved o policiji. Ah Becker naj-brže ne izdal policije, temveč bo raje pre-trpel smrtno kazen. Novice. ♦ Nepotrebni izdatki. Koliko lehko stanejo pijanci človeško družbo, kaže naslednje izvestje ubožnega tajnika v Liidenscheidu, ki ga je priobčila švicarska »Freiheit«: »Za pijanca H. II. smo izdali od 1900 do 1911: denarna podpora 239 mark, rejnina ženi 8 mark, stroški za oskrbo njegovih otrok 4951 mark, v enajstih letih torej 5198 mark; za pijanca F. P- °d 1904 do 1911: denarna podpora 1247 mark 78 pfenigov, obleka 45 mark, podpora iz neke ustanove 183 mark 75 pfenigov, v sedmih letih torej 1476 mark 53 pfenigov; za pijanca W. Sch. od 1894 do 1911: denarne podpore 961 mark 39 pfenigov, oskrba v zdravilišču 160 mark 50 pfenigov, bolniščina za njegovo ženo 55 mark 90 pfenigov, oskrbnina za njegove otroke 1875 mark 16 pfenigov. Tako ne trpe le pijanci sami in njihove družine vsled brezmernega uživanja alkoholnih pijač, temveč vsa družba, ki bi ta denar sicer lehko porabila za koristnejše naprave. * Žensko delo na Francoskem. Iz statistike delovnega urada na Francoskem posnemamo, da deluje poleg 13 miljonov moških tudi 8 mi-ljonov ženskih v rajrazličnejših poklicih. V zadnjih petih letih je naraslo število moških, ki delajo za 117.000, število ženskih pa " °00. Žene so zaposlene skoraj v vseh obrtniških strokah, v 222 pa prevladuje število ženskih delavk nad številom moških. * Izdatki za angleško mornarico. Kakor smo že poročali, bodo na Angleškem izpopolnili svojo mornarico. Drago bo plačalo angleško ljudstvo blazne zahteve mornariškega ministra. Mornariško moštvo bodo povišali za 15.000 mož, to bo veljalo 99.000 funtov šterlin-gov (1 funt šterlingov je 24 K). Za gradnjo ladij je proračunjenih 296.000, za ladjine stroje 315.000, za topove 54.000, za strelivo in torpede 97.000, za letalne stroje 20.000 funtov šterlingov. * Agitacija za evharistični kongres. Predsednica društva naprednih katoličanov, ki se poteguje za ločljivost katoliškega zakona, je dobila sledeče vabilo na evharistični kongres: P. t. društveno vodstvo! Agitacijski odbor pod najvišjim pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj, apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. stoječega 23. mednarodnega evharističnega kongresa, Dunaj 1912, si usoja cenj. društvenemu vodstvu pošiljati vabilo na kongres. Podpisani se prav trdno zanašajo na sodelovanje Vašega odličnega društva, ki je ob patriotičnih prilikah vselej izpolnil svoje mesto. Naše delo ni le versko, temveč tudi eminentno patriotično in bo privabilo udeležence od blizu in daleč in bo v znatni meri razširilo slavo našega starodavnega cesarskega mesta po vsem svetu. K temu bi prijazno sodelovanje z Vaše cenjene strani, za katero prisrčno prosimo, izredno pripomoglo. Nadvojvodinja Marija Terezija m. p., nad-vodinja Marija Annunciata m. p., Marija Mauth-ner pl. Markhof m. p., kneginja J. Trautmanns-dorff m. p., dr. Herman Zschokke m. p., pomožni škof tajni svetnik Engelbert Miiller m. p. generalni tajnik. Društvo se je na vabilo odzvalo s sledečim pismom: Visoko predsedstvo evharističnega zbora! Vzradoščena, da je visoko predsedstvo povabilo naše društvo na tako ljubezniv način na evharistični kongres Dunaj 1912, lehko sporočam visokemu predsedstvu, da je odbor društva naprednih katoličanov za časovno pre-osnovo zakonskega prava sklenil, da se polnoštevilno in na prav poseben način udeleži evharističnega kongresa, če dobimo od merodajne strani zagotovilo, da se bodo upoštevale naše zahteve po legalizaciji doslej v divjem zakonu živečih ločenih katoliških zakoncev, eventualno z razširjenjem zasilnega civilnega zakona. Priporočajoč se za blagohoten odgovor ostaja z odličnim spoštovanjem za predsedstvo Leopoldina Poklitar. Doslej pobožni gospodje in pobožne gospe Šc niso odgovorile na pismo. Najbrž tudi ne bodo! Zanimivosti iz zgodovine katoliške cerkve. 5. novembra I. 1414. je bil otvorjen cerkveni zbor v Kostnici, ki je bil izmed vseh cerkvenih zborov najsijajnejši in najbolje obiskan: Razen cesarja Žige in papeža Ivana XXIII. se je zbralo v lepem mestu ob Bodenskem jezeru še: 33 kardinalov, 5 patriarhov, 47 nadškofov, 145 škofov, 200 prelatov, več kakor 2000 doktorjev in magistrov evropskih vseučilišč, 81 kraljevskih odposlancev, 4 volilni knezi, 20 vojvod, 32 knezov, 131 grofov, 171 baronov, 1500 vitezov, 62 poslanikov, 400 svetovalcev državnih mest in 351 odposlancev drugih mest. Kostniški meščan Ulrih Rei-chenthal, ki je moral napraviti po naročilu mestnega sveta seznamek vseh gostov, je v svojem dnevniku napisal, da je bilo v času cerkvenega zbora več kakor 50.000 tujcev v Kostnici. Od teh je bilo približno 30.000 slug odličnih svetnih in duhovniških mogotcev. Razen teh 50.000 je prišlo neštevihio igralcev, vlačug in vsakovrstnih razuzdanih pustolovcev. Med cerkvenim zborom je bilo »zaposlenih« razen stalnih stanovalk po javnih hišah, še približno 1500 »usmiljenih žen«, ki so delale vse izvrstne kupčije. Prirejali so razkošne sijajne veselice, na katerih so kazali svoje bogastvo posvetni in dohuvniški dostojanstveniki, in na katerih so se v zapravljenju kosali medsebojno. S polnimi rokami so razsipali zlato in srebro, reveži so obogateli, bogatinci so obubožali, vlačuge so postale dame, dame vlačuge, vsa Kostanca pa pravcata Sodoma in Gomora:. Leta 1509. je pridigoval na Dunaju dr. Filip Turrianus, komtur somastana pri Sv. Duhu pri mestnih vratih ob Karntnerici zoper sleparstvo z odpustki. Menih Jakob iz reda Ci-sterrjenzov je pa grmel v Petrovi cerkvi zoper čaščenje ^svetniških ostankov. Rekel je: »Duhovniki varajo ljudstvo, ker izdajajo konjske kosti za kosti svetnikov.» Menih Teobald je iz prižnice nunske cerkve pri sv. Lovrencu rekel: »Vsak dunajski far ima lastnega konja, na katerem jezdi v pekel.« Razkošno življenje duhovnikov krepko označuje ljudski pregovor, ki jc nastal v istem času: »Kdor se hoče en krat imeti dobro, naj zakolje piško; kdor se hoče imeti eno leto dobro, naj vzame ženo; kdor pa se hoče imeti yse svoje življenje dobro, naj postane far !< .------ Ko se je pričel šiliti Lutrov nauk po Nemčiji, je dobil krepak odmev tudi po vseh naših deželah. Ljudstvo se je bilo naveličalo biča iz Rima in je željno sprejemalo čisti, neskaljeni evangeljski nauk. Le to so verovali, kar je bilo napisano v evangelijih, ne pa one potvar-jene vere, ki so jo zmesili iz vraž in verskih naukov učenjaki v Rimu. Kmetje, meščanstvo, plemstvo se je z navdušenjem oklepalo prvotnih evangeljskih naukov, protestantski pridigarji so govorili iz cerkvenih prižnic. Tedanji avstrjski vladar Maksimilijan II. je bil naklonjen protestantom, ali po njegovi smrti 1576. 1. so dobili na dvoru velik vpliv poslušni služabniki Rima. In sedaj sc je pričela divja, nečloveška gonja proti nekatoličanom. Španski jezu-itje so prišli na Avstrijsko, da pripeljejo izgubljene ovčice zopet v naročje cerkve. Ali to niso bili mirni, potrpežljivi oznanjevalci ljubezni božje, temveč strah in groza je sprem-Ijevala njihov prihod. Kjerkoli so zaslišali prebivalci, da jih hočejo napraviti zopet katoliške, tedaj so bili pripravljeni na rop, muke, oskrunstv}, vedeli so, da bodo morali zapustiti dom, ako se ne uklonijo. Kjer niso jezu-itje ničesar opravili, tje so prilomastili dragonci, sirovi in brezobzirni, ter so toliko časa ostali v hiši in jih je moral gospodar brezplačno preživljati — dokler ni klonil gave pod rimski jarem. Dragonci so si preganjali dolgčas s tem, da so oskrunili njegovo ženo in njegove hčere. Jezuitje so dosegli, da so v vseh mestih, trgih in vaseh oblasti izdale naslednji razglas: »Nekatoličani ne smejo izvrševati nobenega obrta, rokodelstva, nobene trgovine i. t. d. Noben katoliški župnik ne sme pokopati nekateličana, ali cerkvene in pogrebne pristojbine mora plačati vzlic temu. Ako se nočejo spreobrniti ubožci v ubožnicah, tedaj naj se izženo iz ubožnic.« Kdor je ostal trden in ni hotel postati katoličan, tega so mučili na natezalnici, ali obesili, utopili, obglavili. Mnogim so porezali ušesa in nosove, največ so jih pa pregnali iz dežele. V teku enega desetletja so z nasilstvom zatrli protestantizem na Avstrijskem. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdala In zalaga založba »Zarje«. Tiska »Ugitel^ka Tiskarna« v Ljubljani. Blajnovefše! Majnovejše! Maksim Gorkij 44 ----------- „Mati Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je — knjigo založila in izdala. M. Zor, Ljnbjana, Sv. Petra c. 38. oblastveno toccsljonlran pokončevalec podgan, miši ln mrčes. Priznalno pismo: Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti. Olince, 20. dec. 1911. Josip Tribuč. I Bioglobin zdravniško priporočeno dijettlčno sredstvo. Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. £ m ‘S) GJ a o a> I—H {TD O Pl. Kavarna,Central*. U ) a,w oh i ii v s m Ir dnu vso noč KONCERT nanovo došlega dunajskega damskega elitnega orkestra. Z velespoštovanjem Štefan Miholič, kavarnar. Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. ToDaKarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Bo« cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza O* serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza JBarriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.-Sekovar, Piazza Caserma. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa Marija Seunig zasebnica danes zjutraj ob 4. uri, v starosti 86 let, previdena s tolažili svete vere, mirno in vdano preminila. Pogreb nepozabne rajnice se vrši v petek, dne 2. avgusta 1.1. popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti, Marijin trg št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Posmrtne maše se bodo služile v raznih cerkvah. Bodi ji prijazen spomin! V Ljubljani, dne 31. julija 1912. 1 Žalujoči ostali. Venci se na željo rajnice hvaležno odklanjajo. 1. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk. 20 tesarjev sprejme takoj stavbno podejtje „Alpenlandische Baugesellschaft", Ljubljana, Ambrožev trg štev 3» Naznanilo prodaje. Vsled sklepa upniškega odbora in dovolila c. kr. deželne sodnije v Ljubljani sfi trgovina tvrdke Franc Souvan sin v Ljubljani na Mestnem trgu sedaj nadaljuje ter se vse v konkurzno maso te tvrdke spadajoče manufakturno in modno blago, kakor: nsoško in žensko šnkno, »vila, preproge, odeje, zastori, zagrinjal«, linolej, pletenine, bela kotenina, platno, podloge itdc ESE*' prodaja po zelo nizkih cenah. Prodajalo se bode vsak dan od 8. do 12. dopoldne in od 2. do l2* popoldne izvzeinši ob nedeljah in praznikih. V Ljubljani, dne 25. julija 1912. Dr. Fran Tekavčič odvetnik v Ljubljani kot upravnik konkurza. .. V.-ftft**'**- „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. §ubič, Miklošičeva cesta. Senk, Resljeva cesta. KailC, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. fvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova uliea. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva uliea. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva uliea, Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg. Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Sižka Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta.