Nevihta v štajerskem deželnem zboru. Proti koncu letošnjega zborovanja v deželnem zboru štajerskem dokazali so nemški liberalci, da ne smejo imeti v Avstriji nikder večine; drugače zaide vse v sam razpor, srd in jezo, in razpadne vse. Oni ne poznajo ljubezni niti do lastne krvi, če t njihov rog ne trobi; kajti Nemce konservativce sovražijo iz ceie duie iu vseb močij; druge narode, izvzemši edine Jude, katere res uže prisrčno ljubijo, pa zaničujejo in jib hočejo zatreti in v Nemce prenarediti, posebno nas Slovence bi najrajii v žlici vode potopili. D?aj8et let gospodarijo liberalci v Gradci, pa še niti en samkrat uiso Slovencem pokazali dobrobotne pravičnosti. Splob za Slovence v Gradci pravice ni, dokler se bode nemško-liberalna večina ondi šopiiila. Mnogo časa branili so izvolitev slovenskib poslancer. Vse, kar se je za spodnji Štajer storilo, to 8mo jim morali iztrgati. In kar smo iztrgali, to je dobilo ponemčevaluo lice. Vinorejska šola se je nstanovila pa niti eden človek med nčiteljstvom ne ume slovenski. Nasa deca se mora prej ponemčiti ali vsa) z velikim mučenjem in trudom, katerega nemški učenec ne pozna, poprej nemški loruiti naučiti, preden jej zahaja tisto v glavo, zaradi česar je sadje- in vinorejska šola nstanovljena in iz dežeiue blagajnice plačevana. Zavoljo vedno večje nevarnosti glede trtne uši tieba je potovalnega učitelja, ki bi vinorejcem k_etom ofii odpiral, da nebi rok križem držali. Slovenski poslanec dr. Dominkuš priznavši potrebe takega učitelja zahteva, naj bo ta učitelj tudi slovenščine zmožen taso, da bo mogel svojo reč kmetom tudi slovenski razlagati. Liberalni Nemci 80 zavrgli pravični predlog. V Slatini je treba slovenščine zmožnega zdravnika. To je priznaval cel6 deželni odbor, toda liberalci 80 predlog odbili. Da, Slatino so boteli p odati ali na 15 let prebrisanim dedom v najem dati — dotična pisma in listine bile so uže pripravljene — No, in le prizadevanju slovenskih in nemško konservativnih poslancev je se posrečilo nakane liberalcev podreti a 27 proti 23 glasom. Liberalci so ta izid zaslišavži postali nekateri beli kakor stena, drugi pa rudeči kakor kuhani raki. Tem več žolča so kmalu potem za Slovence imeli pripravljenega. Kakor znano je dr. Radaj s tovarši vlado vprašal zastran rovarskega nemškega ^Scbulvereina". Slovenci se ne bojimo tega društva. Nas niso nemski grajičaki s tlako in raboto uničili, nas niso mogli nemški dubovniki in uraduiki zadušiti, pa tudi turšfci meč ne pozobati, tem menje se bojimo nemškega nScbulvereina". Ali jezi nas, da netuški liberalci kot politični farizeji k nam z denarjern, z niošnjo prihajajo in izdajalcev Judežev pri nas iščejo, ter se tibotapno po svojib druStvenikih vrinjavajo v šolske zadeve. Zato smo radi bili, da je dr. Radaj do vlade stavil vpraaanje. Hoteli smo ob enem zvedeti, pri 6em da smo v tej zadevi v dobi grof Taaffejevega ministerstva. No, in izvedeli smo. Baron Klibek odgovoril je kot c. kr. name8tnik, da nemški nSchulvereiau posluje po svojih pravilih ter da vlada nima uzroka postopati zoper njega, vendar je pripravljena zavrnoti ga hitio, ko prekorači meje svojih pravil ali veljavnih pnstav. Zatem je prišla v obravnavo drzna prošnja nemškega nScbulvereina", naj bi se iz deželne blagajnice, toraj tudi od denarjev slovenskih davkeplačilcev, dovolila podpora v penezib, ter njegovo delovanje kot blagodejno priznalo od deželnega zbora itajerskega in priporočilo. Ta prediznost je pouzročila hudo nefihto. Drznost je tolika, da še niti liberalec dr. Ebmer in gotovo tudi ud nemškemu rSchulvereinu", ni se upal v deželno mošnjo segnoti ter je kot poročevalec nasvetoval: naj delovanje ovega drustva pohvali in priporoči deželni zbor. Sedaj je bil ogenj v strebi. Nemški liberalci porabijo priliko in napadajo slovenske poslance zavoljo nSchulvereina" straHtoo, stiupeno, deloma tudi neumno in celo nedostojno. Kričač dr. Heilsberg bil je zaradi tega celo od deželnega glavarja in liberalca Kaiserfelda pokregan in grajan. Grdo krohotal in zasramoval je Slovence tudi graški Rechbauer, borlski ^grof Wurmbrand itd. Slovenci dr. Dominkuš, dr. Šuc, prof. Žolgar odgovarjali so mirno in dostojno. Nemški konservativci 80 pa molčali. Le ob konci je poslanec Karlon izjavil, da kouservativci ne odobravajo delovanja nemškega nSehulvereina". Silno razjaril je pa Nemce naš poslanec g. Herman rekoč: ,,razvidno je, da se v narodnib vprašanjib tukaj ne nioremo porazumeti. Slovenci dobijo pravico le, ako v narodnib r e 6 i b ne glasujejo Nemci o Slovencib, ti pa o Nenocib ne, atnpak vsak narod za-se, in če se zaspodnji Štajer dovoli oddelek ces. kr. namest nije." l G. Zolgar je za šolo celjske okolice zabteval 300 fl. podpore, toda celjski župan in velikonemški liberalec te podpore ni privoičil in grdo vpijal in udrihal po Slovencib. Liberalci so podporo odrekli. Natančneje poročamo prejemši stenografne zapisnike. Destrniški.