PRO BANKA
POSLOVNA ENOIA KRANJ Koroška l( tel. (M/>80 16 00
GBD
Gorenjska borzno posredniška druihu d.d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev
koroška U, 4000 Kroni tet.: Ot I >H0 10 tO, 2.HO tO 17.
28$ lo M) faks: 04/280 10 12 www.j>btl.si, iiifo'ii gbd.si
AVTO MUKAH POPBOR&MC, ^1
AKCIJA ZA VOZILA LETNIK 2001
PUMTO -200.000,00 SIT
D0BL0 -300.000,00 SIT
ALFA ROMEO 156 -500.000,00 SIT
LJUBLJANSKA C. 38, KRANJ
tel.: 04/23 32 850 vm.HtOHitakaf.Si
L
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE POD
Gorenjska^ Banka
http: ■ www.gbkr.si
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 2 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 8. januarja 2002
Zimske radosti. Foto: Aljoša Korenčan
Razprodaje
Razprodaje so pravzaprav le nadaljevanje najrazličnejših Miklavževih in božično-novoletnih popustov, s katerimi so prodajalci v prazničnem decembru kupce vabili k nakupom. Če popusti niso veljali za plačevanje s plačilnimi karticami, so pri posezonskih znižanjih te enakovredne gotovini. Razprodaja po veljavnih predpisih lahko traja mesec dni in v tem času kupujemo obutev in oblačila po polovični ceni. Tudi na področje razprodaj je zadnja leta zavel nov veter. Nižja cena ne zadošča, spremljala naj bi jo tudi kakovost. Razprodaje so še nedavno pomenile slab nakup in so potrjevale pravilo, da je za malo denarja, malo "muzike". Kupovanje na razprodajah je bilo drugorazredno, za kupce s tanjšimi denarnicami, tisti z debelejšimi pa so se jih izogibali in zatrjevali, da niso tako bogati, da bi slabo in poceni kupovali.
Razprodaje se šele zadnja leta otresajo stereotipnega pravila, da ponujajo tisto, česar nihče ni hotel kupiti in je ostalo v skladišču. Neka-kovostne izdelke in zastarele modele. In tudi kupci spreminjajo svoje prepričanje. Še vedno pa za slovenske razprodaje velja rek, kdor prej pride, prej melje, zato se vsaj prve dni gnečam ne da izogniti. Tujina je tudi tukaj korak pred nami. Zaloge niso omejene, zato ni nujno, da se v trgovine zapodimo že prvi dan.
Trgovci so čedalje bolj disciplinirani, saj je kršitev predpisov manj, manj je zavajajočega oglaševanja in navideznega znižanja cen. Namen razprodaj je še vedno čiščenje zimskih zalog, spremenilo pa se je pravilo, da so naprodaj le izdelki slabše kakovosti. Če nas ne moti, da čevlje kupimo ob koncu sezone in nas ne premami niti decembrska nakupovalna mrzlica, jih januarja lahko kupimo po polovični ceni. Enake in nič slabše kot smo si jih ogledovali decembra. Trgovci pa bili najbolj zadovoljni, če bi jim uspelo blago prodati brez zalog. Z višjimi maržami, seveda. • Renata Skrjanc
Po ledu kot po jajcih
Predbožični dež in sneg, ki ga vzdrževalci cest niso pravočasno pospravili, sta vkovala v led številne pločnike, ulice, parkirišča. Otoplitev edino zdravilo?
Kranj - Za varne pločnike, parkirišča, dvorišča pred hišami in poslovnimi prostori so odgovorni njihovi lastniki, za javne površine, kot so mestne in vaške ulice, trgi pa tudi kosi pločnikov na "nikogaršnji" zemlji pa pooblaščene zimske službe. V Kranju, denimo, delavci Komunale.
Odlična ideja turističnega društva
Ti so v mestu moker sneg uspeli pravočasno pomesti, v blokovskih naseljih, kjer vzdrževanje dodatno motijo parkirana vozila, ter po vaseh pa je bolj ali manj ledeno. Ne samo v Kranju, tudi drugje po Gorenjskem je približno enako, če ne celo slabše. Avtomobili vozijo počasi, previdno, pešci pa hodijo kot po jajcih; komaj, da bi si morali obuti drsalke.
"V tej zimi smo porabili že 240 ton soli in 180 kubičnih metrov peska za posipanje," je dejal direktor kranjske Komunale Jože Stružnik in dodal, da takšna količina običajno zadošča za vso zimo. Pa niti sol in pesek ne pomagata dosti. Zjutraj se povrhnjica ledu odtaja, potem spet zamrz-
ne in vsa prizadevanja so precej podobna Si/.ifovemu početju. Učinkovito rešitev bo prinesla samo otoplitev.
Direktor kranjskega zdravstvenega doma dr. Peter Štular pravi, da kljub izjemno poledenelim potem število poškodb pešcev ne presega povprečja prejšnjih zim. Za enostavne zlome poskrbijo v domači mavčarni, ljudi z bolj zapletenimi pa pošljejo bodisi na jeseniško ali ljubljansko urgenco. V Ljubljani, denimo, so letos oskrbeli že za več kot petsto ljudi, zvečine Ljubljančanov, ki jim je nerodno zdrsnilo na zaledenelih pločnikih in ulicah.
• H. J., foto: Gorazd Kavčič
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
ECO OIL, 045317700
Slap Peričnik obiskalo pet tisoč ljudi
Ob letošnjih božičnih in novoletnih praznikih so se vile kolone nočnih obiskovalcev v dolino Vrat, kjer so si ogledali z žarometi osvetljeni slap Peričnik. Dve nezgodi zaradi poledenele ceste.
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
Dovje - Mojstrana - Turistično društvo Dovje - Mojstrana se je tudi letos odločilo, da bo ob božičnih in novoletnih praznikih z žarometi osvetlilo slap Peričnik. Zaradi dolgotrajne zmrzali je tako spodnji kot zgornji del vkovan v led in v dolge ledene sveče. Nanj je še posebej lep razgled, če se mu obiskovalec približa po poteh, ki vodita od gostišča Peričnik.
Vendar pa je odjuga v letošnji zimi napravila svoje - pot v dolino Vrat je poledenela, da ne govorimo o poledenelih poteh, ki na obeh straneh vodita do samega slapu Peričnik. Ob letošnjih praznikih so se proti Peričniku in v dolino Vrat vile množice ljudi, tako da domačini preprosto niso verjeli, da je sploh možen takšen obisk. Ocenjujejo, da je bilo ob praznikih pri Peričniku od 4 do 5 tisoč obiskovalcev - samo v nekaj dneh jih je bilo od 400 do 500, ob koncu praznikov pa po 200 dnevno. Obiskovalci so prihajali največ ob večerih, ko so Peričnik osvetlili žarometi. Zaradi poledenelega dostopa pa sta se zgodili tudi dve nesreči, ob kateri so posredovali mojstranški gorski reševalci. Poledica je terjala zlomljen gleženj in pretres možganov, zato so domačini začeli opozarjati, da je treba iti proti Peričniku v dobri obutvi, z lučjo, palicami in obilo previdnosti. Zato, ker je bila cesta zaprta za promet, so tiste, ki so se z avtomobili vozili mimo zapore, policisti tudi kaznovali.
Slap Peričnik je ob večerih, koje bil osvetljen, obiskalo na tisoče ljudi...
Gorski reševalec Janez Brojan iz. Mojstrane je dejal: "Toliko ljudi, kolikor jih je letos obiskalo Peričnik, zanesljivo nismo pričakovali. Do slapu so se vile kolone in kolone obiskovalcev, ki so v velikem številu prihajali pred-
vsem proti večeru, ko je bil slap osvetljen. Opozarjali smo, da je treba proti Peričniku v primerni obutvi, predvsem pa previdno, a sta se žal zgodili dve nezgodi. Mislim, da ne bi bilo primerno, da bi cesto posipali, saj posipanje
Dobrač
^    krbno smučanje. Smučarske karte s popustom pri:
Brez SkipassTravel Kranjska Gora, v poslovalnicah v Kranjski gori
"T^Tifnovarstvo otrok! v Hotelu Kotnik, tel.: 04 - 582 10 00 in na avtocesti pred
Brezpiacn Karavanškim predorom v stavbi ,tel.:04-5861531.
ernet: www.skipasstravel.si
smučarsko karto dobite 50% popusta v toplica Beljak in »KriAtatlbadjKifiad Bleiberg
ne bi varovalo pred nezgodami -cesta je bila tako ali tako že zaprta, policijski nadzor pa primeren, saj so kaznovali tiste, ki so peljali mimo prometnega znaka."
• Darinka Sedej
9770352666018
IZ POLITIČNIH STRANK
Novo leto samostojnosti
Branko Grims, državni svetnik, SDS
Dirigent Thomas Beecham je vodil vajo za opero Aida. Po obupno slabem nastopu zbora, kije povsem "udaril mimo", je Beecham že hotel odvreči dirigentsko palico, tedaj pa je na oder prišel slon ter se obilno olajšal. Beecham je z nasmehom dejal: "Kako čudovita konstruktivna kritika!"
Tokratna proslava ob Dnevu samostojnosti je razkrila zagotovo več, kot so njeni avtorji želeli povedati. V oči je bodlo tisto, česar ni bilo: med predvajanimi kadri v čast samostojnosti naše države ni bilo niti ene same podobe iz časa slovenske osamosvojitve! Tako se je razkrilo dejstvo, da živimo v državi, ki totalitarno obvladuje tudi film do te mere, da v desetletju po osamosvojitvi Slovenije o tem najpomembnejšem dogodku v naši zgodovini še ni bil posnet niti en sam pošten film. Na ravni filmske podobe je osamosvojitveni čas Demosa, plebiscita in vojne za Slovenijo izbrisan in ne obstaja. Na prireditvi pa je bilo opazno še nekaj. Predsednik državnega zbora, kije bil slavnostni govornik na prireditvi, se je zelo odločno zavzel za vstop Slovenije v zvezo NATO. Precej nenavadno, glede na stranko, ki ji pripada, saj zlasti njen podmladek znova godrnja o NATU kot zločinski organizaciji in vključitvi v to zvezo nasprotuje. O iskrenosti zavzemanja g. Boruta Pahorja za skorajšnjo vključitev Slovenije v zvezo NATO pa kljub temu ne gre dvomiti. Njegova osebna stališča so močno drugačna od stališč dejanskih voditeljev stranke (kije on ne obvladuje). Vključitev v zvezo NATO pa bo hkrati pomenila, da bodo nekateri kadri, ki so se kalili v kumrovških šolah in Beogradu postali povsem odveč in izrazito moteči, kar bo mlajši, z zgodovino neobremenjeni generaciji (vključno s Pahorjem) omogočilo, da obvlada stranko. Tudi izkušnja, ki so jo Slovenci pridobili to jesen, da je g. Kučan prvič (šele po celem desetletju!) bil uradno vabljen na obisk v sosednjo Avstrijo, govori temu procesu v prid. Šele sedaj so se mnogim začele odpirati oči in so začeli razmišljati tudi o tem, koliko vrat nam je bilo v najbolj odločilnih trenutkih zaprtih samo zato, ker je imela Slovenija vodstvo, s katerim se v demokratičnem svetu (ki za razliko od slovenskih javnih glasil ni pozabil, kdo so bili člani nomenklature v času petih desetletij kratenja človekovih pravic) niso ravno z veseljem fotografirali...
Slovensko sodstvo je poskrbelo za praznovanje Dneva samostojnosti na prav poseben način. Novogoriško okrožno sodišče je obsodilo polkovnika Srečka Lisjaka, junaka osamosvojitvene vojne, kije 28. junija 1991 vodil uspešen napad na enote JLA v Rožni dolini. Tožil ga je upokojeni general nekdanje JLA g. Konrad Kolšek. Gre za sodbo absurdov. G. Lisjak je rekel zgolj to, da domneva, da s Kolškovom podpisom obstajajo povelja, ki so se kasneje izvajala na Hrvaškem in v Bosni. Kol-šak pa ga je tožil, češ da je trdil, da razpolaga s tovrstnimi dokumenti s Kolškovim podpisom, kar je čisto nekaj drugega. Pri tem ne gre pozabiti, da je bil general JLA Kolšek prav tisti, kije podpisal razvpiti ultimat jugovojske Sloveniji, v katerem se je grozilo z vsemi sredstvi. Kolšek se sedaj izgovarja, da je pač podpisal, kar so mu "poslali iz Beograda ", a to ga prav v ničemer ne odvezuje odgovornosti. Obsodba polkovnika Slovenske vojske g. Srečka Lisjaka ni nikakršen dokaz "pravne države", ampak ravno nasprotno. Dejstvo, da v Sloveniji sodišče lahko obsodi nekoga za izjavo, kije ta sploh ni rekel, bo za mnoge najbrž le potrditev domneve, da še po desetih letij (navidezne...) demokracije potekajo na slovenskih tleh politični procesi. Vse skupaj razgalja licemersko realpolitiko vrha slovenske oblasti. Po eni strani si sedanja oblast pripenja zasluge za osamosvojitev - kar je v resnici dosegla vlada Demosa - po drugi strani pa preko LDS- ovi vladi podložnih medijev (uporabljajmo prave izraze) odriva dejansko dogajanje ob osamosvojitvi v pozabo. Predvsem pa vodi politiko - očitno tudi sodno politiko - tako, da so nagrajeni "sami naši". Upokojeni general Kolšek, kije nekoč samostojni Sloveniji grozil z uničenjem, danes prejema menda kar blizu četrt milijona tolarjev slovenske pokojnine. In še toži.
Slovenija ima oblast, kakršno je izvolila večina tistih, ki so šli glasovat - in vsi tisti, ki glasovat niso šli. Tudi sodnike po ustavi v trajni mandat imenuje parlament. In zato je tista večina, ki s svojo pasivnostjo in volilno abstinenco naseda obstoječi oblasti nekdanje nomenklature in njeno vladavino podaljšuje v nedogled, še kako (so)odgovorna za dejstvo, da bi na okrožno sodišče v Novi Gorici lahko vsaj za nekaj ur poslali kakšnega slona. S svojim prednovoletnim prispevkom k praznovanju Dneva samostojnosti bi si zaslužili kar nekaj čudovite konstruktivne kritike...
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
- BREZPLAČNO -
j Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec!
i Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku,
: s popustim za naročnike (20 %).
; VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
i Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur i dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od i ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
! KUPON NE VELJA ZA PRAVNE OSEBE (d o o
s.p.)
Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz za naslov v oglasnem oddelku.
Stanič bo Drnovškov predsedniški tekmec
Sedanji predsednik dr. Janez Drnovšek ima največ možnosti za ponovno izvolitev za predsednika Liberalne demokracije Slovenije na kongresu, ki bo 26. in 27. januarja v Portorožu. Številni so možnost kandidature za
posamezne funkcije zavrnili.
Ljubljana - Priprave na kongres Liberalne demokracije Slovenije, ki bo 26. in 27. januarja v Portorožu, bodo ta teden večinoma končane, so povedali v vodstvu največje slovenske politične stranke. Kongresno geslo bo Slovenija - prihodnost Evrope. Srečanje Liberalne demokracije bo izrazito volilno, saj bodo volili vse organe stranke.
Za predsednika stranke bosta dva kandidata. Razen dr. Janeza Drnovška, sedanjega predsednika stranke, je na kandidaturo pristal tudi Gojko Stanič, ki je postal član LDS s pripojitvijo njegove Slovenske obrtno podjetniške stranke k Liberalni demokraciji Slovenije. Politični analitiki ocenjujejo, da lahko dobi Gojko Stanič od 20 do 30 glasov, sicer pa je dr. Janez Drnovšek nesporni favorit. Na občinskih odborih so bili še drugi predlogi za predsednika stranke, vendar predlagani niso dali soglasij h kandidaturi. Tako naj bi predlagali Slavka Gabra, Pavla Gantarja, Dušana Kebra, Dimitrija Rupla, Darjo Lavtižar -Bebler in Gregorja Golobica.
Tudi za podpredsednika stranke je bilo več predlogov. Kandidature so med drugim pretekli teden sprejeli Tone Rop,vTone Anderlič, Vika Potočnik, Črtomir Špaca-pan, Adolf Zupan, Miloš Kova-čič, Bojan Korošec, Zdene Pod-lesnik in Ksenija Mirtič. Soglasja h kandidaturam pa med drugim niso dali Jelko Kacin, Maksimilijan Lavrinc, Irma Pavlinič Krebs, Majda Sirca, Jožef Školč, Janez Kopač in Lucija Čok. Za generalnega sekretarja stranke so trije kandidati. Razen sedanjega vršilca dolžnosti Bogdana Biščaka kandidirata še Peter Jamnikar in Slavko Slak. Kandidature za posamezne funkcije bo mogoče vložiti tudi na kongresu, vendar bo pogoj podpora tretjine delegatov na kongresu. Seznam doslej znanih kandidatov bo potrjen v četrtek.
Kongres Liberalne demokracije Slovenije v Portorožu bo pomem-
Od I i kovanja Filharmoniji in glasbenikom
Ljubljana - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je ob 300-letnici odlikoval za večstolet-no umetniško poslanstvo Acade-miae Philharmonicorum Labance-sium (Slovenska filharmonija) z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Odlikovanje bo vročeno danes. Predsednik republike bo s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije za glasbene zasluge odlikoval Sama Hubada, častni znak svobode Republike Slovenije pa so prejeli dr. Mirko Cuderman, Igor Ozim, Ivo Petrič, Alenka Saksida in Boris Šinigoj. • J.K.
6«S?oO Kfcfl-
ben politični dogodek, saj gre za kongres največje slovenske politične stranke in za ljudi, ki opravljajo pomembne funkcije v političnem in javnem življenju. V sprejem bo predlaganih tudi več resolucij, med drugim o regionalni politiki, o prometni politiki, o turizmu, o šolstvu in znanosti, o
biogenetiki, o problematiki svetovnega terorizma in o vstopanju Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato.
Osrednja osebnost kongresa bo zanesljivo predsednik stranke in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, kije že potrdil kandidaturo za predsednika stranke. Zaradi
dogajanj v stranki po njegovi izjavi, da bo o tem še razmislil, je to moral zaradi trdnosti stranke tudi storiti. Liberalna demokracija Slovenije je ena takšnih strank, v katerih posamezni voditelji veliko pomenijo. V primeru Liberalne demokracije Slovenije je to dr. Janez Drnovšek. • Jože Košnjek
Rusi smučajo na slovenskem snegu
V petek je prišel na oddih v Slovenijo predsednik vlade Ruske federacije Mihail Kasjanov. V Sloveniji bo (zasebno) do ponedeljka.
Kranj - Šport in turizem igrata v slovensko - ruskih odnosih pomembno vlogo. Naš veleposlanik v Moskvi Franci Demšar je bil /. ruskimi.prijatelji na košarkarski tekmi med Slovenijo in Rusijo. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in predsednik Ruske federacije Vladimir Putin sta se srečala na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v St. Antonu v Avstriji, predsednik slovenske vlade pa je bil skupaj s predsednikom vlade Ruske federacije Mihailom Kasjanovim na nogometni tekmi med Rusijo in Slovenijo. Putin se je v Sloveniji, sicer ne na športni prireditvi, srečal z ameriškim predsednikom Bushem, v petek pa je prišel na dopust v Slovenijo predsednik vlade Ruske federacije Mihail Kasjanov z družino. Dopust je začel intenzivno, s smučanjem na Krvavcu. Do 14. januarja, ko bo odpotoval domov, bo obiskal nekatere slovenske kraje in si nabral
Predsednika vlad Ruske federacije in Slovenije v soboto popoldne na Brdu pri Kranju.
Pravna in socialna varnost
Ljubljana - Vlada je pred prazniki sprejela Predlog Socialnega sporazuma za obdobje 2002 do 2004 in ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlada Dimovskega pooblastila, da začne pogajanja s socialnimi partnerji. Predlog slovenskega socialnega spora/uma se zgleduje po podobnih socialnih sporazumih v državah, članicah Evropske unije, ki dosegajo uravnotežen socialno ekonomski razvoj. Pogoji zanj so gospodarski razvoj, visoka raven socialne varnosti in pravna varnost. Gospodarski razvoj bo temeljil na večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, na socialnem dialogu, na visoki stopnji zaposlenosti, na stimulativni plačni politiki, ki bo obenem tudi racionalna, ter na povečanih vlaganjih v zdravje in varnost pri delu. Visoko raven socialne varnosti želi vlada doseči iz visoke stopnje zaposlenosti, s povečanimi sredstvi za socialno pomoč in z ustrezno družinsko ter stanovanjsko politiko. Ustrezna zakonodaja, učinkovit nadzor nad uresničevanjem zakonov, ustrezno in učinkovito sodno varstvo, večji obseg brezplačne pravne pomoči in spodbujanje različnih oblik izvensodnega reševanja sporov pa bodo prispevali k večji pravni varnosti. • J.K.
novih moči tudi v enem od naših zdravilišč. Obisk je zaseben in zato skrit pred javnostjo. Taka je želja ruskih gostov. Le v soboto popoldne sta ruski in slovenski premier na kratki konferenci za novinarje na Brdu povedala, da se sodelovanje med državama ugodno razvija in da so možnosti za že letošnji obisk Vladimirja Putina v
Sloveniji. Rusija je za Slovenijo 8. najpomembnejši trgovinski partner, vrednost menjave pa narašča. Z Rusijo neposredno trguje 100 slovenskih podjetij, posredno pa več kot 400. Predsednik vlade Ruske federacije se bo predvidoma srečal tudi s predsednikom republike Milanom Kučanom.
• J. Košnjek, slika T. Doki
Seja ustavne komisije
Ljubljana - V petek, 11. januarja, se bo na 3. seji sestala ustavna komisija državnega zbora in obravnavala predloge za spremembo ustave. Predlogov je vedno več. Samo vlada predlaga 19 sprememb, poslanci pa so dodatno predlagali še nekaj sprememb. V parlamentarnih strankah prevladuje mnenje, da bi kazalo ustavo spremeniti tam, kjer je že dosežena najvišja stopnja soglasja. • J.K.
Kako z zdravstvom in šolstvom
Šenčur - Občinski odbor Nove Slovenije Krščansko ljudske stranke Šenčur vabi člane, simpatizerje in druge občane na javno tribuno o. zdravstvu in šolstvu, ki bo v petek, 18. januarja, ob 19. uri v dvorani Doma krajanov na Kranjski cesti 2. O tej aktualni problematiki bo govorila Slavita Navinšek i/ Kamnika, ki bo v kasnejšem pogovoru tudi odgovarjala na vprašanja. Predsednik občinskega odbora Janko Ovijač vabi k čim številnejši udeležbi. Več nas bo, živahneje bo. • J.K.
Zdravko KRVINA, predsednik organizacijskega komiteja Po stezah partizanske Jelovice
Čast partizanom in Dražgošanom
Sedanji predsednik organizacijskega komiteja prireditve Po stezah partizanske Jelovice, sicer doma iz sosednje Poljanske doline, Zdravko Krvina, ima veliko zaslug, da so se
dražgoške prireditve ne le obdržale, ampak so celo prerasle v množično ljudsko srečanje. Letošnje prireditve bodo že 45.
V soboto in nedeljo bodo 45. prireditve v počastitev 60-letnice spopada med Cankarjevim bataljonom in nemškimi silami med 9. in 11. januarjem leta 1942 v Dražgošah. Prepričan sem, da dražgoške prireditve ne bi doživljale tako množičnega obiska, če ne bi pred desetimi leti vi prevzeli vodenje organizacijskega komiteja. Morda, pa ne želim nikogar žaliti, bi bile na ravni običajne proslave. Ali se motim?
"Gotovo je v tem nekaj resnice. Če ne bi imel med ljudmi, s katerimi sem včasih sodeloval, seveda tudi med gospodarstveniki, še toliko prijateljev in znancev, ki so mi pri tem zaradi spoštovanja narodnoosvobodilnega boja in pomena sedanjih dražgoških srečanj pripravljeni pomagati in cenijo moje napore, te prireditve ne bi mogli obdržati na sedanji ravni in
jo in izražajo spoštovanje tako partizanom, ki so se borili v Dražgošah, in domačinom, za katere je bila čas po bitki tragedija. Da so bile Dražgoše tudi tragedija, ne more biti nobene debate. Ljudje vseh starosti spoznavajo to veličino Dražgoš, ki so del naporne in zmagovite zgodbe, ki nas je pripeljala do osamosvojitve. Tudi moja predhodnika na predsedniškem mestu sta opravila veliko delo. Mislim na Staneta Krapeža in na Janeza Lušino - Malija, ki se kot domačin in takratni mlad partizan spominja bitke. Janez še vedno z velikim žarom in z njemu značilno vedrino pomaga pri organizaciji prireditve in je podpredsednik organizacijskega komiteja. Organizacijski komite prireditve vodim z največjo mero odgovornosti tudi zato, ker sem prepričan, da so bile Dražgoše ena
v sedanjih razsežnostih. Vsako leto je treba zbrati toliko in toliko sredstev in prosjačiti. Mislim, da to ni primerna rešitev. Treba bo najti drugačno, ki bo zagotovila osnovno financiranje dražgoških prireditev, na katere prihaja vedno več ljudi in niso več le partizansko srečanje, ampak srečanje ljudi dobre volje, ki spoštujejo Sloveni-
od najbolj čistih oblik upora zoper okupatorja. Boj Cankarjevega bataljona v Dražgošah je odmeval med ljudmi v Selški dolini in širše. Vest o njem je prišla celo v Združene države Amerike, kjer je Louis Adamič obširno pisal o njej. Usoda slovenskega naroda je bila takrat na prelomnici. Nemški vojaški stroj je takrat rohnel pred
Moskvo. Na vrhuncu je bilo izseljevanje slovenske inteligence. Če ne bi bilo tako silovitega upora, bi Hitler uresničil načrt za priključitev Gorenjske k tretjemu rajhu."
Ko se je v Sloveniji pred dobrimi desetimi leti spremenil politični sistem in se je o partizanstvu in narodnoosvobodilnem boju začelo govoriti le najslabše in najgrše, je marsikdo računal in upal, da bo z Dražgošami in drugimi partizanskimi proslavami konec. Zgodilo se je nasprotno: dražgoške in tudi druge spominske prireditve so bile in so vedno bolje obiskane. Zakaj? Ali morda tudi zato, ker se nečesa, kar je v ljudeh, ne da nasilno zatreti?
"Odgovor je kratek in enostaven: Ljudje spoštujejo osvobodilna dejanja slovenskega naroda. Treba se je postaviti v tisti čas in na stvari gledati s tedanjih razmer. Takrat so preganjali naše ljudi in edina rešitev je bil upor. Brez njega Slovenci ne bi prišli do svoje države. Dražgoše so bile po zmagovitih dejanjih partizanov v Rov-tu in na Pasji ravni vrh. Ob tem pa je treba povedati tudi drugo plat: nesrečo, ki je prizadela vas in vaš-čane ter silovito nasilje Nemcev nad vaščani in vasjo. Pobitih je bilo 41 domačinov, tudi otrok in starcev, ki se niso uspeli umakniti. Ljudje so hodili in hodijo v Dražgoše. Tudi v težkih zimskih razmerah so prihajali. Sam sem bil na različne načine povezan z večino dražgoških prireditev. Najprej kot mladinec in kasneje kot predsednik škofjeloške občinske skupščine, nato kot sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in zadnjih deset let kot predsednik komiteja za organizacijo prireditve. Dvakrat sem bil tudi slavnostni govornik: kot škofjeloški župan in kot sekretar medobčinskega sveta."
Letos bo slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, kije kot gost in kot pohodnik reden udeleženec pri-
reditev. To bo dalo jubilejni prireditvi še posebno vrednost.
"Organizacijski komite je soglasno podprl moj predlog, da bi bil govornik na letošnji jubilejni prireditvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Predsednik je našo prošnjo sprejel. Tako bo že drugič osrednji govornik v Dražgošah: prvič je bil po prvi izvolitvi za predsednika Republike Slovenije, drugič pa bo v nedeljo, ko bomo proslavili 60-letnico boja v Dražgošah in 45-letnico organizacijo prireditve, ki ima vsa leta nespremenjeno ime, Po stezah partizanske Jelovice. Predsednik je bil tudi večkrat med po-hodniki na dražgoških prireditvah."
Je matična občina Železniki naklonjena prireditvi?
"Občina je naklonjena prireditvi. Vsa leta, ko sem predsednik, opravimo na občini z županom pogovor o prireditvi in ga prosi-
mo za nagovor. Občina prispeva vsako leto tudi nekaj denarja za organizacijo prireditve. Ponavljam: s prejšnjim in sedanjim županom sodelujemo zelo dobro."
Kaj pa sodelovanje z domačini, Dražgošani? V preteklosti sodelovanje ni bilo najboljše. Večkrat sem slišal kritike, da so bili domačini potisnjeni vstran in da je bila pozabljena njihova tragedija.
"Bilo je tako. ko nihče ni naglas povedal, da Dražgoše niso bile tragične le za Cankarjev bataljon, ampak tudi za vas in vaščane. Sodelovanje z domačini je vsako leto boljše in pogovori, ki smo jih imeli z domačini in na katerih smo vsak povedali svoje, so pomagali. Ob tem je treba tudi povedati, da seje družba skušala Draž-gošam po vojni oddolžiti za trpljenje. S postavitvijo spomenika se je predolgo čakalo. Morali bi ga postaviti že prej, vendar zanj ni
Po poteh in smučinah
Tudi tokrat bodo organizirani številni pohodi. Najzahtevnejši bo znova 23. spominski planinski pohod Po poti Cankarjevega bataljona
s Pasje ravni v Dražgoše. Tudi letos naj bi se ga udeležilo več sto pohodnikov.
Prireditve 45. partizanske Jelovice so se že začele. Tako so se konec lanskega decembra v Poljanah srečali borci in organizatorji prireditev, za včeraj in danes pa so bila napovedana kegljaška tekmovanja. Jutri popoldne bo v gostilni Pri Slavcu v Zalem logu srečanje še živečih borcev Cankarjevega bataljona, še živih udeležencev Poljanske vstaje in predstavnikov vodstva borčevske organizacije, v soboto pa bo orientacijsko tekmovanje Glas Jelovice. V soboto, 12. januarja, ob 9. uri se bo začelo na Rudnem polju na Pokljuki 31. prvenstvo smučarskih patrulj Slovenske vojske in Slovenske policije z. mednarodno udeležbo. Tekmovanje je vsako leto bolj kakovostno: V Dražgošah v Domu Cankarjevega bataljona pa bodo v soboto škofjeloški filatelisti predstavili priložnostni ovitek s poštnim žigom ter lilatelislično razstavo o NOB na Slovenskem.
Osrednja spominska svečanost bo v nedeljo, 13. januarja, opoldne pri spomeniku v Dražgošah. Udeležence svečanosti in pohodnikc ho najprej nagovoril župan občine Železniki Mihael Prevc, slavnostno besedo pa bo imel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V kulturnem programu bodo sodelovali
partizanska pevska zbora iz Ljubljane in Trsta, orkester Slovenske policije, pesnica Neža Maurer in dramski igralec Polde Bibič. Program bo vodil Jože Logar.
V Dražgoše bodo organizirani številni pohodi. Najtežji in najbolj slaven bo znova 23. spominski planinski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Zbor dobro opremljenih in utrjenih pohodnikov (to je pogoj o obvezni čelni ali žepni svetilki) bo 12. januarja do 22. ure na Pasji ravni pri kmetu Koširju (Jože Setnikar), začetek pohoda pa bo med 23. in 24. uro. Pohodniki naj koristijo avtobus do Loga v Poljanski dolini, ki odpelje iz Škofje Loke ob 19,30. Pohod bo potekal na relaciji Pasja ravan, Sv. Petra hrib, Zminec, Breznica (počitek). Sv. Tomaž, Praprotno, Ševlje, Zabrekve (počitek) in Dražgoše. Kdor bo prvič na pohodu, se mora obvezno javiti vodstvu pohoda. Pri-javnina bo 1000 tolarjev in jo bo treba plačati na začetku pohoda. Vsak pohodnik bo prejel kontrolni kupon. Pojasnila dajejo po telefonih 04 51 20 667, 04 51 27 430 in 04 51 38 980.
Organizirani bodo tudi številni drugi, lažji pohodi, vendar je za vse potrebna primerna oprema in
Tudi letos pričakujejo v Dražgošah več tisoč pohodnikov, ki se bodo udeležili spominske svečanosti.
dobra volja. Pohodi bodo na relacijah Železniki - Ratitovec -Jelovica - Dražgoše, Sovodnje -Števerjan (Italija) - Most na Soči -Dražgoše, Kranj - Podblica -Dražgoše, Čepulje - Mohor -Dražgoše.  Kropa - Jamnik -
Dražgoše, Lancovo - Vodiška planina - Kališnik - Dražgoše, Selca - Kališe - Dražgoše, Škofja Loka - Križna gora - Čepulje -Mohor - Dražgoše, Soteska (Bohinj) - Rovtarica - Dražgoše in Železniki - Rudno - Dražgoše. Na
več relacijah bodo izpeljani tudi zimski kolesarski vzponi. Organizatorji računajo, da bi bili vsi pohodniki okrog 11. ure v Dražgošah in da bi se opoldne zbrali na svečanosti pri spomeniku.
• J.K.
bilo denarja. Lahko bi sicer postavili skromnejši spomenik, ki pa ne bi bil dostojen veličini dogodka. Dražgoše pridobivajo na pomenu. Vedno več ljudi, tudi šolarjev, jih obišče tudi poleti, zaradi lepote kraja in narave ter zaradi dogodka januarja leta 1942."
Tudi letos računate na velik obisk?
"Če bo lepo vreme, bo rekorden. V Dražgošah, pod Jelovico, je lepo. Bog je resnično tukaj sejal lepote iz polnega žaklja. Te lepote je treba ohraniti, saj so bile težko priborjene in ohranjene. Tudi preko tega razgovora za Gorenjski glas vabim ljudi v Dražgoše. Pridite. Pripravljamo bogat kulturni program. Z domačini se dogovarjamo, da bodo ponudili dobrote, ki jih znajo narediti njihove pridne roke. To je priložnost za prodajo domačih pridelkov in izdelkov. Tudi ob pohodniških poteh želimo, da bi domačije odprle svoja vrata. Če se bodo imeli gostje prijetno pozimi, se bodo poleti vračali. Pričakujem odlično prireditev in računam na dobro sodelovanje domačinov in gostov."
• Jože Košnjek
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT(13HRKza prodajo na Hrvaškem).
Devetletka je odprla vrata . °b"na "e *f> .
J        r da se Hrastje odcepi
Na Osnovni šoli v Železnikih so v soboto pripravili dan odprtih vrat, pri čemer je bil v središču zanimanja način dela
po devetletnem programu.
Železniki - Velik obisk na dnevu odprtih vrat je v soboto na osnovni šoli dokazal, da starše zanima delo v šoli. Posebno še, ker je tudi osnovna šola v Železnikih ena od petih na Gorenjskem, ki že tretje leto dela po programu devetletke. Poleg načina pouka po novem so prikazali tudi pestro ponudbo dodatnih dejavnosti, ki bodo imele v obliki izbirnih predmetov še poseben pomen.
V soboto je bilo na Osnovni šoli   okviru dneva odprtih vrat v sobo-
Železniki resnično živahno, saj so ta dan na široko odprli svoja vrata tudi staršem in vsem, ki jih delo v šoli zanima. Dan, ko je bila šola dolžna doprinesti odpadli pouk iz 24. decembra, je bil namreč nadvse primeren, saj starši in ostali obiskovalci v soboto niso delali. Ogledali so si lahko, kako je organiziran in kako poteka redni pouk, ki je zlasti v prvih treh razredih, kjer je na tej šoli že uveden devetletni program osnovne šole, verjetno kar precej drugačen od izkušenj in predstav tistih, ki so hodili v šolo pred dvema, ali celo več desetletij. Poseben poudarek pa je bil tudi na prikazu posebnih dejavnosti, kijih šola organizira, pri čemer so si lahko obiskovalci ogledali starinske in družabne plese, plavanje kot šport za sprostitev, astronomijo, kot dopolnilno dejavnost pri fiziki, računalništvo, ansambelsko igro, pouk o načinih
to posvečena tudi dobro obiskana okrogla miza. Na Osnovni šoli v Železnikih so se namreč odločili, da z devetletnim programom začnejo le na začetku šolanja, torej v prvih razredih, ne pa tudi v zadnjem triletju - sedmem razredu, kot so to poskusno storile nekatere druge šole.v Gost ravnatelja Osnovne šole Železniki Franca Ranta je bil ravnatelj Osnovne šole Naklo Boris Černilec, ki je lahko razložil njihove izkušnje. Slišali smo oceno, da je novi devetletni program resnično dobro pripravljen za učence, da pa zahteva bistveno več dela učiteljev, izredno zahtevna pa je tudi organizacija pouka. Razložil je, kako so na šoli med 80 možnimi izbirnimi predmeti ponudili 28 predmetov, pri čemer so jih učenci izbrali 17 in te obiskujejo v 32 skupinah. Spregovoril je o izkušnjah pri tem izbiranju, izkušnjah, kijih
Občinski svet v Šenčurju je tik pred novoletnimi prazniki dal tudi mnenje k predlogu izločitve naselja Hrastje iz občine Šenčur. Tudi tokrat je bilo negativno.
Šenčur - Že novembra je Državni zbor zaprosil občinski svet Šenčur za mnenje k predlogu izločitve območja naselja Hrastje iz občine Šenčur in njegove priključitve mestni občini Kranj. Tako je župan Franc Kern sredi decembra sklical zbor občanov Hrastja, kjer je od 80 navzočih občanov 66 glasovalo za in 14 proti izločitvi njihovega kraja iz občine Šenčur.
V devetletki ne poznajo klasičnega razporeda šolskih klopi, imajo pa tudi lutkovni oder.
vrsta vprašanj, pretežno od prisotnih pedagoških delavcev, med njimi tudi o načinu zaključnega preverjanja znanja, o čemer pa tudi v Naklem še nimajo izkušenj.
Iz vsega slišanega je vsekakor mogoče zaključiti, da se v Železnikih temeljito in s skrbjo pripravljajo na nadaljevanje devetletke.
• Štefan Žargi
Sodeč po desetini od blizu osemsto volilnih upravičencev na tem območju si večina še vedno želi pridružiti sosednji občini Kranj, ki jim je bližja, otroci imajo bližje v tamkajšnjo šolo in tudi avtobusni prevozi so pogostejši. Vse to namreč prebivalci (zlasti novega dela) Hrastij navajajo kot argument, zakaj si že drugi mandat, odkar so pod občino Šenčur, želijo ven iz nje. Tudi občinski svet občine Šenčur je že nekajkrat odločal o volji prebivalcev Hrastja, da gredo iz njihove občine k mestni občini Kranj. Vselej so se svetniki z večino glasov odločili.
da za odcepitev ni potrebe. V občini si seveda ne želijo, da bi izgubili blizu tisoč davkoplačevalcev, razen tega pa seje občina v minulih letih trudila vlagati tudi v ta kraj, kot že sicer skrbi za enakomeren razvoj krajev po vsej občini. V luči tega prepričanja je bilo tudi glasovanje na občinskem svetu tik pred novim letom, ko so odločili takole: "Občinski svet občine Šenčur ne vidi utemeljenih razlogov za podporo sklepu, sprejetem na zboru občanov vaške skupnosti Hrastje za njeno izločitev iz občine Šenčur in priključitev mestni občini Kranj." • D.Ž.
Kakšno je ozadje razpisa v Mengšu?
V Mengšu se sprašujejo, zakaj župan išče novega najemnika Kulturnega doma
Mengeš - Decembra je v Mengšu povzročil razburjenje javni razpis občine Mengeš za oddajo v najem Kulturnega doma, trgovine Zarja in gostinskega lokala Trdinov hram. Razburjenje med Mengšani je povzročila ugotovitev, da so prostori že oddani, njihovi najemniki, razen Trdinovega hrama, pa dobro poslujejo in redno plačujejo najemnino.
Posebna ponudba na šoli v Železnikih je tradicionalni pouk klekljanja.
prehranjevanja, sodobni pripravi hrane ter kmetijskih delih, matematično delavnico, okoljsko vzgojo, klekljanje, literarni klub, pouk nemškega.jezika, likovno snovanje, pouk logike, kar vse so tudi dejavnosti, ki bodo v prihodnje, ob napredovanju devetletnega programa v višje razrede, postali izbirni predmeti, ki jih lahko šola ponudi.
Prav nadaljnjemu uvajanju devetletnega programa pa je bila v
prinaša delo v skupinah pri nivoj-skem pouku, način prehodov med različnimi ravnemi, načinu ocenjevanja, kadrovskih zadregah pri nekaterih predmetih, težavah z učbeniki in pri sestavljanju urnika. Iz slišanega je bilo mogoče povzeti številne dobre plati, ki jih prinaša devetletni program, pa tudi nekatere zaskrbljujoče pojave, ki bodo zagotovo zahtevali dopolnitve devetletnega osnovnošolskega programa. Sledila je tudi
Zakaj seje župan odločil za javni razpis, je na decembrski seji občinskega sveta vprašal župana tudi svetnik Janez Per. Župan Tomaž Štebe je takrat odgovoril, da se je tako odločil, ker je pri pregledu najemnih pogodb, podpisanih še med obstojem krajevne skupnosti Mengeš, ugotovil, da niso bile sklenjene korektno oziroma, da najemniki takrat niso bili izbrani z javnim razpisom. Za najemnika Franca Jeriča oziroma za kulturni dom pa je župan pojasnil, da je najemnino Jerič sicer plačeval, vendar pa je pri plačevanju zamujal.
Jerič (ob koncu leta, 26. decembra, je na novoletnem koncertu Mengeške godbe, in podelitvi priznanj TD Mengeš dobil posebno priznanje za promocijo Mengša z dejavnostmi v Kulturnem domu in za uspešno gospodarjenje v
domu - op. p.), je na decembrski seji županu odločno oporekal in očital, zakaj ga ni recimo preganjal na začetku mandata.
Tudi svetnik in notar Jože Rozman je rekel županu, da je sklenjene pogodbe pač treba upoštevati, če jih pa želi razdreti, je potrebno to narediti po pravilih, ne pa na pamet. V trgovskem podjetju Vele so bili prav tako začudeni in so županu odgovorili, da po 30 letih ne bodo dali odpovedi za prostor, v katerega so vložili tudi precej denarja. Kakorkoli že, za-
deva bo imela prav gotovo še zanimive zaplete, o razpletih pa se že zdaj govori, da bo župan zadevo z razpisi težko razrešil sebi v prid do konca njegova županskega mandata. Tako kot Trgovsko podjetje Vele je namreč tudi Franc Jerič dal vedeti, da ga Štebe ne bo tako zlahka spravil iz doma, saj mu le-ta zagotavlja tudi osebno eksistenco. • Andrej Žalar
Nov direktor blejske občinske uprave
Župan je na to mesto imenoval Dušana Prezlja iz Kranja.
Bled - Blejski župan Boris Malej je 1. januarja imenoval novega direktorja občinske uprave. Dosedanjega direktorja Borisa Marčetiča je zamenjal Dušan Prezelj, po izobrazbi diplomirani upravni organizator.
Prezelj je doma iz Kranja, doslej je delal v gospodarstvu, kar 30 let je bil zaposlen v Iskri Ero. V mladosti je bil aktiven športnik, skakalec v višino, jugoslovanski rekorder in prvak, reprezentant, kasneje kot veteran tudi svetovni in evropski prvak, danes pa je športni funkcionar, med drugim član Olimpijskega komiteja Slovenije, odbora za vrhunski šport... Prezelj je tudi oče evropskega prvaka v skokih v višino do 23 let Rožleta Prezlja. In zakaj se je odločil za prihod na blejsko občino? Kot je povedal, mu mesto direk-
torja občinske uprave predstavlja nov izziv, po njegovem mnenju se na Bledu da veliko narediti, zlasti na turističnem področju. Ker je po srcu in duši športnik, mu bo poseben izziv predstavljala tudi priprava velikih športnih dogodkov, ki se obetajo Bledu, to je šahovske olimpiade in iger mladih. Glede na to, da so bili njegovi predhodniki na mestu
direktorja občinske uprave bolj kratkega veka, Prezelj upa, da se zgodovina ne bo ponovila in da bo na občini ostal dlje časa... Njegova zaposlitev je namreč za nedoločen čas. • l). P.
Trije novi štipendisti
Novorojenčki so dobili županova darila
V cerkljanski župniji je bilo lani krščenih 60 novorojenčkov, toliko rojstev so starši s stalnim prebivališčem v občini tudi prijavili občinski upravi.
Cerklje - Rojenih pa je zagotovo še več, saj nista vključeni dve manjši župniji, vsi starši pa tudi ne prijavijo rojstev na občini. Morda jih sedaj bodo, saj vsak novorojenček dobi 40 tisoč tolarjev občinske podpore (takšno prakso gojijo že četrto leto), župan Franc Cebulj pa seje tudi obvezal, da bo vsakemu desetemu novorojenčku dodal tudi 10 tisočakov iz lastnega žepa. Pri dvojčicah iz Lahovč je v minulem letu že izpolnil obljubo, prve dni leta 2002 pa jo je še štirim lanskim novorojenčkom. Obiskal je mlada zakonca Simono in Benjamina Štirna na Štefanji Gori, ki imata že dveletnega sina Kristjana, pred pol leta pa sta dobila še hčer Niko. V Češnjevku sta Milena in Milan Gašpirc pred tremi meseci dobila hčerko Manco, mali Kristjan, star dve leti in pol, pa sestrico. Renata in Bojan Novak, ki sta se pred tremi leti nase-
lila v Velesovcm, pa imata prvorojenca Anžeta. Lucija in Jože Kristane na Spodnjem Brniku imata že štiriletnega Andraža, ki se mu je pred tremhneseci pridružila mala Sandra. Županov deset-
tisočak jim bo prišel prav, še bolj veseli pa so bili (zlasti bratci obiskanih novorojenk) polne vreče igrač. Na sliki: Župan pri mladi družini Štirn na Štefanji Gori.
• Danica Zavrl Žlebir
Obnovljen vodovod na Selu
Dušan Prezelj
Nov direktor Radia Gorenc
Tržič - Konec lanskega leta je prenehal z delom prejšnji direktor Radia Gorenc Boris Tomašič iz Škofje Loke. Skupščina lastnikov radia je namreč sklenila, da januarja 2002 prevzame to dolžnost 36-letni Janez Štimec z Vrhnike, ki se kot samostojni podjetnik ukvarja s finančnim posredovanjem in nepremičninami. Kot je povedal, je prihod v petčlanski kolektiv tržiškega radia zanj nov poslovni izziv. Med prvimi potezami, ki jih načrtuje, je povečanje pokritosti gorenjskih krajev s signalom njihove postaje. V ta namen bodo še ta mesec poskrbeli za prestavitev oddajnika. Od tega si obeta boljše možnosti za trženje oglasnega prostora, obenem pa predvideva popestritev radijskega programa, v katerem naj bi večji del namenili tudi informativnim oddajam iz vseh gorenjskih občin. • Stojan Saje
Komenda - Pred novim letom je Ustanova Petra Pavla Glavarja pri pravila srečanje s tremi novimi štipendisti iz. občine Komenda. Ustanova, ki na podlagi pravilnika štipendira nadarjene učence in študente, ima do zdaj šest štipendistov. Pred novim letom pa je bil svečan podpis pogodbe o štipendiranju še s tremi. Štipendijo bodo dobivali Tanja Sušnik s Križa, absolventka pedagoške gimnazije, Gregor Vozel z Gmajnice, študent prvega letnika pravne fakultete in Danici Haromei s Križa, za študij v prvem letniku zgodovine in francoščine. • A. Ž.
Selo pri Vodicah - Občina Vodice je iz. proračuna namenila devel milijonov tolarjev za obnovo vodovodnega omrežja na Selu pri Vodicah. Izvajalec obnove je bil Tehnik iz Škofje Loke, ki je zamenjal skoraj kilometer cevi. Hkrati so tudi podzemne hidrante zamenjali z nadzemnimi. Dela je organizacijsko vodil vaški odbor, sicer pa so bili krajani novoletnega občinskega darila zelo veseli. V občini je nekaj vodovodnega omrežja že zamenjanega in sicer od Sela proti Polju, zdaj pa bodo najprej na vrsti zamenjave na odseku Polje, Repnje in Vežica. • A. Ž.
Torek, 8. januarja 2002_ KULTURA / kavka@g-glaS.SJ___GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Uspešen božični ciklus Komornega zbora Makrame
Splet niti, splet glasov
Škofja Loka - Komorni zbor Makrame je novo ime na gorenjski zborovski sceni, saj je minilo šele slabo leto, odkar se je zbrala pestra druščina pevk in pevcev iz Škofje Loke in obeh dolin, Kranja, Ljubljane, Idrije... V nedeljo so navdušili tudi na četrtem nastopu v okviru ciklusa božičnih koncertov, prihodnjo nedeljo pa jih čaka še zadnji koncert v župnijski cerkvi v Železnikih. O začetkih zbora, njihovem programu in načrtih sva se pogovarjala z dirigentom Matjažem Rinkom.
KULTURNA KREDENCA
Koncert Primožu Ramovšu v spomin
Ljubljana - V četrtek, 10. januarja, ob 19.30 uri bo v Klubu Cankarjevega doma spominski koncert ob 3. obletnici smrti skladatelja Primoža Ramovša. Nastopil bo Duo Favento Gulin. Tržačana, vio-lončelist Massimo Favento in pianist Corrado Gulin bosta predstavila zanimiv prerez opusa skladatelja Primoža Ramovša, od zgodnjih del za klavir do najnovejših skladb, med katerimi je bila Viva memoria, ki je bila napisana prav za tokratni duo leta 1998, skladatelju pa žal ni bilo dano, da bi poslušal krstno izvedbo. Slišali bomo šest skladb, ki jih je skladatelj napisal med leti 1943 in 1998 in so zanimiv pregled njegove umetniškega ustvarjanja. • I.K.
v zborovski glasbi že več kot 12 let izkušenj kot pevec ali dirigent. Šest let je deloval v zboru Anton Foerster v Ljubljani, dve leti in pol je vodil cerkveni zbor Blaž Potočnik iz Šentvida v Ljubljani, s katerim je leta 1997 nastopil tudi skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije. "Vedno sem želel postaviti zasedbo, s katero bi lahko naredil kaj več, s katero bi lahko iz leta v leto napredoval...," se spominja Matjaž, ki sedaj na Akademiji za glasbo v Ljubljani študira cerkveno glasbo, pred leti pa je že obiskoval orglar-sko šolo, se izpopolnjeval na zborovskih seminarjih v Ljubljani in Sydneyju...
Ko sta pred dobrim letom z življenjsko družico Saško Kolarič, profesorico solo petja, sicer pa šolano operno pevko začela iskati člane bodočega zbora, si nista predstavljala, da se bo na koncu izoblikoval zbor s tako mladimi pevkami in pevci. Njihova povprečna starost je med 25 in 30 leti, veliko se jih uči solo petje, kar nekaj jih ima najmanj nižjo glasbeno izobrazbo, večina pa ima za seboj tudi bogato "zborovsko kilometrino". Po Rinkovih besedah so s pevci, ki nimajo formalne glasbene izobrazbe, najprej imeli nekaj teoretičnih ur, medtem ko se je Kolaričeva v delo vključila kot mentorica vokalne tehnike, ki
Komorni zbor Makrame - v vrsti zgoraj (z leve): Igor Šilar, Andrej Fojkar, Jana Mediževec, Rok Kafol, Saška Kolarič (mentorica vokalne tehnike), Miha Rihar, Jana Čarman, Andrej Jenko, Pavel Letnar; na sredini: Ana Čelik, Mateja Čarman, Tina Bogataj, Damijan Berčan, Mateja Jenčič, Dare Prevc, Nataša Štern, Matjaž Rink; spredaj: Katarina Štular, Tone Habjan, Bojana Bergant, Marko Trošt, Barbara Tomažin, Peter Ahčin in Tanja Črv; manjkajo: Petra Kocjančič, Darinka Bak in Janez Hostnik.
šteje 25 pevcev in pevk, za vsak glas po tri, za prvi in drugi sopran, alt, tenor in bas. Tako naj bi bilo jedro zbora tudi v prihodnje.
Matjaž Rink
slednjo s celotnim zborom vadi pred vsako vajo. Zbor se je po lanskem pomladnem delu, ko je uspešno nastopil na škofjeloškem "Območnem" in gorenjskem "Medobmočnem srečanju odraslih pevskih zborov", dokončno izoblikoval letošnjo jesen, ko so začeli z vajami za novo sezono. Tako zasedba zbora ta trenutek
Kaj pomeni ime zbora? "Če je makrame, kot nekakšen splet različnih niti, gre v našem zboru, pri našem petju za splet mnogih glasov. Zato Makrame," menijo v zboru. Ime so izbrali po sistemu izločanja, na demokratičen način, in na koncu je prav Makrame dobil največ glasov. Zbor so uradno registrirali v Škofji Loki, kjer
imajo v OŠ Škofja Loka - Mesto tudi vaje. Po besedah mojega sogovornika, so jim v šoli šli zelo na roko in jim gre za to velika zahvala. Imajo tudi uradni znak črko M prepleteno z violinskim ključem, delo oblikovalke in tudi članice zbora Katarine Štular.
"Program pesmi, ki ga imam v mislih od vsega začetka in smo ga tudi že začeli uresničevati, bo v prvih letih čim bolj ši-. roko zastavljen. Od slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, do bolj in manj znanih del iz obsežne literature zborovskih skladb različnih obdobij, sakralnih skladb, musicalov... S slednjim smo v novi sezoni tudi začeli, a smo ga v zadnjih dveh mesecih nekoliko dali na stran, saj smo pripravljali božični program," razlaga Matjaž in dodaja, da bodo z njim nadaljevali v prihodnjih dneh. V februarju imajo v načrtu udeležbo na enem od tekmovanj, na zaključnem koncertu sezone pa naj bi skupaj s solisti in orkestrom predstavili Mozartove skladbe. Nastop na državnem tekmovanju, tradicionalni Naši pesmi v Mariboru načrtujejo v prihodnjem letu, do takrat pa se bodo po besedah dirigenta še marsikaj naučili. "Za vsako stvar je potreben določen čas, da dozori, tako je tudi z zborovskim petjem, skladba-
mi in njihovo zahtevnostjo. Seveda pa je dobro obvladati čim širši spekter zborovske glasbe."
Raznolik je bil tudi program, ki so ga pripravili za božične koncerte. Ta je bil sestavljen iz treh tematskih delov: slovenskih ljudskih božičnih pesmi, slovenskih zborovskih božičnih skladb in angleških božičnih pesmi. Matjažu je posebej draga pesem Že počiva vsa narava, ki je tudi prva pesem, ki jo je kot dirigent naštu-diral z zborom. Posebej zanimive so tudi angleške božične pesmi, ki jih izvajajo z instrumentalno spremljavo, posebej za Makrame pa je pesmi priredil skladatelj Jani Golob. Na koncertih je zbor sicer spremljal organist Gregor Voje, kot solisti pa so nastopili tudi instrumentalisti, člani zbora Mateja Čarman, Damijan Berčan (oba kitara), Marko Trošt (violina), Janez Hostnik (bas, bas kitara) in Polona Kopač (alt, klarinet), kot pevski solisti pa se predstavljajo še Tanja Črv, Nataša Štern, Petra Kocjančič, Andrej Fojkar in Tone Habjan. Zadnji božični koncert bo to nedeljo, 13. januarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi v Železnikih, kjer jih bo na orglah spremljal domačin Tone Potočnik.
• Igor Kavčič
Novi album Pihalnega orkestra SVEA Zagorje
140, preprosto in učinkovito
Lansko jesen je eden naših najbolj znanih pihalnih orkestrov SVEA Zagorje izdal tretjo zgoščenko, tokrat ob svojem
jubileju, 140-letnici obstoja.
Z njo zasavski "godbeniki" nadaljujejo svojo izredno uspešno zastavljeno smer iz preteklega desetletja, ko so postali bržkone najbolj prepoznavni Pihalni orkester pri nas.
Tudi na koncertu to nedeljo v župnijski cerkvi v Godoviču je občinstvo z aplavzom pozdravilo Komorni zbor Makrame, ki je glede na to, da še ni upihnil prve svečke, ta trenutek zagotovo med najbolj svežimi, če ne kar najmlajšimi zbori na Gorenjskem. Ciklus božičnih koncertov, doslej se je zbor predstavil v župnijskih cerkvah v Stari Loki, v Naklem, Žireh in kot zapisano v Godoviču, je tako po nastopih na območnem
in medobmočnem srečanju lansko pomlad, sploh prvi obsežnejši sklop nastopov tega zbora. "Tudi sami smo na dosedanjih koncertih dobili zelo dober vtis. V Škofji Loki nas je po ocenah domačinov poslušalo kakih 200 ljudi. Polna cerkev pa je za zbor, ki še nima imena, kar veliko...," je z božičnimi koncerti zadovoljen dirigent in pred enim letom tudi pobudnik za oblikovanje zbora Matjaž Rink, ki ima sicer
Pihalni orkestri v zadnjih nekaj letih doživljajo pravi preporod. Če v socializmu "plehmuzike" niso manjkale na nobeni proslavi in obletnici, se je zanimanje zanje z novo državo nekoliko zmanjšalo, danes po desetih letih pa veselje do igranja v orkestru med mladimi celo narašča. Na glasbenih šolah se spet polnijo učilnice oddelkov za trobila, orkestri odhajajo na tekmovanja v tujino, snemajo cd plošče. Mogoče je prispevek k temu dodal tudi Pihalni orkester SVEA Zagorje. S podporo tovarne, ki jo ima orkester v imenu, so
svojo prepoznavnost v začetku devetdesetih začeli graditi predvsem na raznolikem programu, ki je presegal tradicionalne obrazce pihalnih godb.
Glasba iz musicalov, priredbe klasične glasbe, prvič pri nas pa smo v izvedbi glasbenikov v zelenih uniformah lahko slišali priredbe pop in ročk skladb za pihalni orkester. Že na njihovi prvi cd plošči iz leta 1996 so nam postregli z. venčkom uspešnic pevca Stevieja VVonderja in znamenito Bohemian Rhapsodv, skupine Oueen.   Uspešni (razprodani)
plošči je čez dve leti sledila nova z naslovom Film, Blues, Pop-Rock, za katero so prejeli tudi zlatega petelina v kategoriji za najboljšega izvajalca, hkrati pa so v tem času veliko storili tudi za lastno promocijo.
Najboljše skladbe so bile tako podkrepljene z videospoti, veliko pa so tudi nastopali doma in po svetu, med drugim leta 1996 kot gostje papeža Janeza Pavla II. v Vatikanu, leto kasneje so predstavljali Slovenijo na 850-letnici Moskve, igrali na Češkem, Norveškem v Nemčiji, na Poljskem, v Španiji, Italiji, Avstriji in na območju bivše države.
Oktobra lani so praznovali 140 let obstoja in ob tej priložnosti
posneli tretjo ploščo s pomenljivim naslovom 140. Nadaljevanje usmeritve s prejšnje plošče je vidna že v uvodnih treh skladbah, ko poslušamo tri rockovske venčke, pevcev Tine Turner in Joea Coc-kerja, ter hardrock skupine Deep Purple. Podobno so na novo aranžirali in zaigrali skladbe skupine Queen, se pozabavali s filmsko glasbo iz Levjega kralja, tu pa je še nekaj "klasik" iz musicala Cats, pa Sprenevedanja Bojana Adamiča... še en vrhunski dosežek, ki tudi širši javnosti želi povedati, da pihalni orkester zmore še vse kaj drugega kot prvomajsko budnico. Ki pa je prav tako prava stvar.
• Igor Kavčič
Razpis za sveže scenariste
Kranj - Šola filmske pripovedi Pokaži jezik vabi na letošnjo scena-ristično šolo, ki potekala v Trenti v treh terminih v marcu, aprilu in maju. Pisanje bo usmerjal in vodil Miha Mazzini, Zdravko Duša pa je za letošnje mentorje med drugim izbral Brino Švigelj - Merat, Srdjana Karanoviča, Ireno Krčelič, Vladimirja Dimitrijeviča in Davida VVingatea. Šola je mednarodna in zaenkrat še brezplačna, organizator pa bo poskrbel tudi za bivanje služateljev. Od kandidatov se pričakuje, da do 15. februarja pošljejo podrobno razdelano zgodbo oziroma sinopsis scenarija za celovečerni film, ki naj ne bo krajši od 3 in daljši od 5 strani. Priporočljivo je, da kandidati dodajo tudi že izdelan filmski prizor. V Trento bo v dneh od 28. do 31. marca, 18. do 21. aprila in 17. do 19. maja povabljenih največ 15 izbranih prijavljencev. Dodatne informacije lahko dobite na www.Ijudmila.org/screenwriting, prijavite pa se lahko na: pokazi@mail.ljudmila.org ali pišete na Pokaži jezik, Pod turnom 3, 1000 Ljubljana. • I.K.
Jaka Čop (1911-2002)
V soboto, 5. januarja 2002, je na Jesenicah umrl nestor slovenske planinske fotografije Jaka Čop.
Jaka Čop je bil rojen 26. oktobra 1911. Izhaja iz znane alpinistične družine. Že od mladih let ga je na gorskih sprehodih spremljal fotografski aparat. Slovenski gorski in visokogorski svet je v njem našel svojega najboljšega, najbolj zvestega upodobljevalca, ki ga je v več desetletij trajajočem intenzivnem fotografskem ustvarjanju uspel posneti iz vseh zornih kotov. Pri fotografskem beleženju gora in sveta pod njimi se je oprl na dosežke predvojne slovenske planinske fotografije ter jih uspel tudi poglobiti. Nikoli ni skrival očaranosti nad mogočnostjo domačega gorskega sveta. "Prepotoval sem mnogo tujih dežel in obiskal njihova gorstva. V daljavah in višavah tujine sem še globlje občutil ljubezen do svoje zemlje in lepoto našega gorskega sveta, v katerem sem preživel mladosti in najlepše ure svojega življenja," je Jaka Čop zapisal v knjigi Raj pod Triglavom. "Res so tuje gore mogočne, velike in lepe, toda kje je še na tako majhnem delu sveta združeno toliko raznolikosti, tihe domačnosti in vznemirljive lepote, kje je še toliko divjih in nedostopnih sten, z bohotnim gorskim cvetjem posutih livad in grozljivega vzdušja neviht in megla? Kje naj bi še našel tako dobre ljudi, kot so ljudje pod našimi gorami, ki sem jim dolžan za gostoljubje na samotnih gorskih popotovanjih?"
'Fotog rajski poet slovenskih gora" Jaka Čop je bil častni član mnogih slovenskih fotografskih društev. Za svoje fotografsko delo je prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1997 mu je retrospektivno razstavo priredil Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju, ki ga je ob tej priložnosti imenoval za svojega častnega člana. Njegove fotografije so bile na ogled na več kot 60 samostojnih razstavah in na številnih skupinskih predstavitvah. Bil je med rednimi obiskovalci vseh fotografskih prireditev in je vselej s spodbudnimi besedami bodril mlajše fotografe. Zadnjo samostojno razstavo mu je ob 90-letnici konec lanskega leta pripravil Fo-toklub Triglavski narodni park na Bledu.
Čopove fotografije so bile objavljene v vrsti revij in časopisov (Planinski vestnih idr.) ter v mnogih knjigah s planinsko tematiko, npr. Triglav in njegova soseščina (1953), V naših stenah (1954), Plezalni vzponi - turni smuki, Gorski vodnik po Julijskih Alpah (1961). Srečanje z gorami (1968), Življenje gornika - dr. Kugv (1968), Pretrgana naveza (1971), Moja Trenta (1979), Čudovita pot (1986) idr. Za popularizacijo planinske fotografije je skrbel tudi v številnimi predavanji. Njegovi pravljici o Zlatorogu je prisluhnilo več kot 70.000 slovenskih otrok. Doslej je izšlo več Čopovih monografij, po zaslugi katerih je postal znan najširši slovenski javnosti: Svet med vrhovi (1962), Raj pod Triglavom (1968), Viharniki (1972), Kraljestvo zlatoroga (1989), Slovenski kozolec (1993). Trenta in Soča (1996).
Damir Globočnik
Svetniki in godovi
Pavlin in meja na Dravi
Prva islamska spletna stran v slovenščini
Danes goduje Severin, apostol Norika, ki je umrl leta 482. Del rimske province Norik je bilo tudi sedanje slovensko ozemlje severno od Save. Ko je rimsko cesarstvo razpadlo, so divjale na tem območju vojne in Severin je posredoval za mir. Doma je bil v okolici Rima. Pustil je vse posvetne časti in odšel med menihe na vzhod. Umirjal je vojne strasti in gradil nove samostanske naselbine. Njegovi menihi so skrbeli za bolnike, jetnike in predvsem za reveže. Umetniki ga upodabljajo kot romarja s knjigo ali opatsko palico. Čaščen je kot patron tkalcev platna, viničarjev in jetnikov. Imeni Severin ali Severina sta v Sloveniji redki. Po naše pomeni resen, vesten, strog. Po Marijan-skem koledarju goduje danes tudi Valentin ali Zdravko.
Jutri bosta godovala Julijan, mučenec, in Bazilisa, žena. Sveti Julijan je bil sin bogatih in pobožnih staršev. Da rod ne bi izumrl, so ga zaročili s plemenito devico Baziliso, vendar sta sklenila, da bosta živela kot brat in sestra, po smrti staršev pa sta dediščino razdelila ubogim. Bazilisa je kmalu umrla, Julijan pa je umrl kot mučenec med preganjanjem kristjanov.
V četrtek bo godoval Agaton, papež. Agaton pomeni po grško
"dober". Bil je benediktinski menih in zelo dober, zato so ga leta 678 izbrali za papeža. Znal je reševati spore v Cerkvi. Spravna konferenca v Carigradu je prerasla v zelo uspešen koncil. Za svetnika ga častijo tudi na krščanskem vzhodu.
V petek, 11. januarja, bo godoval Pavlin II., oglejski patriarh
in apostol Slovencev, ki je umrl leta 802. Na slovenskem ozemlju so takrat misijonarili menihi pod vodstvom oglejskega patriarha Pavlina II. Bil je eden vodilnih škofov tedanje krščanske Evrope. Leta 776 se je prvič sestal s Karlom Velikim, ki je zatrl upor lan-gobardskih voditeljev, Pavlin pa je dobil v dar posestvo. Karel ga je povabil na šolanje na svoj dvor, kjer je preživel deset let. Kot patriarh je veliko pisal o sveti Trojici, Mariji, o vzgoji. S salzbur-škim škofom Arnom se je dogovoril, da bo meja med salzbur-škim in oglejskim misijonskim območjem reka Drava. Ta meja je bila določena leta 811 inje veljala do leta 1786.
V soboto, 12. januarja, bo god Alfreda, opata, ki je kot cisterci-jan živel v Angliji. Bil je vzoren menih. Za svetnika so ga imeli že za časa njegovega življenja. V soboto bo godovala tudi Tatjana, ali skrajšano Tanja. Slovenci ima-
mo radi to ime. Tatjana je starokršćanska mučenka Tacijana, ki je bila umorjena v Rimu.
V nedeljo, 13. januarja, bo godoval Hilarij, škof in cerkveni učitelj. Hilarij je najprej odraščal v poganski veri. Bil je bister in željan izobrazbe. Ko je prebral Sveto pismo, se je dal skupaj z ženo in hčerko krstiti. Ljudstvo ga je kmalu izbralo za škofa. Cesar Konstancij ga je izgnal v Malo Azijo, tam pa je svoje delo nadaljeval. Vrnil se je v rodno Francijo, kjer je leta 367 umrl. Imeni Hilarij in Hilarija sta pri nas redki. Pogostejša so Rado, Radovan, Radoslav in nekoliko red-
keje Veselko, Veselka in Veselin.
V ponedeljek, 14. januarja, bo godoval Oton, redovnik (1100 -1198). Bil je kartuzijan. Kartuzi-janci so se pri nas ohranili le v Pleterjah, drugekartuzije, najstarejša je bila v Žicah pri Slovenskih Konjicah, pa je Jožef II. leta 1782 ukinil. Oton ali Odon je bil kartuzijan, doma iz italijanskega mesta Novara. Bil je vzoren redovnik. Zgodovina pravi, da je verjetno nekaj let živel v Žicah, nato pa je bil prior kartuzije v Jur-kloštru (Jurjevo pri Celju) pri Celju, vendar je prosil predstojnika za razrešitev. Papež Oton mu je ustregel. • J.K.
Darujte za Kapucinsko knjižnico
Danes znova pozivamo ljudi dobre volje in srca, ki jim ni mar usoda kulturne dediščine slovenskega naroda, da prispevajo za pomoč Kapucinski knjižnici v Škofji Loki. Iz kapucinskega samostana so sporočili, da sta se na poziv prva odzvala Janez Krajnik iz Kranja in Jože Bogataj z Grenca. Obema hvala. Kdor se bo odločil za pomoč, naj jo nakaže na račun - Kapucinski samostan Škofja Loka 51800 - 620 -336 - 05 - 1401114 - 914 s pripisom Za kapucinsko knjižnico.
Demokracija osnova za svobodo vere
Ljubljana - Tudi pred letošnjimi prazniki je pripravil Urad vlade Republike Slovenije za verske skupnosti tradicionalno predpraznično srečanje, ki so se ga udeležili visoki predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo v Sloveniji, in minister za pravosodje Ivan Bizjak, ki je predsednik vladne komisije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti. Direktor vladnega urada dr. Drago Cepar je povabil predstavnike verskih skupnosti k sodelovanju, zaupanju in sožitju. Pri vstopanju v Evropsko unijo smo lahko ponosni, da je naša država zgled pri skrbi za manjšine in manj številne skupnosti kot tudi pri svobodni izbiri vere in postave: Osnovno zagotovilo za to pa sta samostojnost in demokratičnost Slovenije.
K miru, sožitju in medsebojnemu spoštovanju so v novoletnih poslanicah pozvali predstavniki številnih verskih skupnosti. Socialne razlike se ne bi smele več povečevati, ljudje ne bi smeli trepetati za delo. je bilo rečeno v govorih in poslanicah. Papež Janez Pavel II. je napisal poslanico z naslovom Ni miru brez pravičnosti, ni pravičnosti brez odpuščanja. Papež bo tudi letos 24. januarja povabil voditelje cerkva in verskih skupnosti v Assisi, kjer bo skupna molitev za mir. • J.K.
Predavanje za starše
Dekanijski odbor za zakon in družino vabi zakonce in starše na predavanje g. Jožeta Pavlica z naslovom: STARŠI IN MLADOSTNIŠKI KRIMINAL. Predavanje bo v PETEK, 11. 1. 2002, ob 20. uri, v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 v Kranju.
Planinska organizacija pred novimi izzivi
Združeni narodi so razglasili leto 2002 za mednarodno leto gora. Planinska zveza Slovenije vidi v tem priložnost za
večjo uveljavitev organizacije s 74.191 člani.
Kranj - V naši planinski organizaciji ocenjujejo, da je program mednarodnega leta gora primerna osnova za dejavnosti v prihodnje. Člani zagovarjajo uravnotežen razvoj gorskega okolja, pri čemer naj ne bi okrnili pravice dostopa do gora, poti, sten in gozdov. Ob sodelovanju z zunanjimi institucijami načrtujejo tudi vrsto dejavnosti po društvih in skupnih prireditev.
Organizacija združenih narodov nadaljuje tradicijo, da posamezna leta posveča določenemu delu Zemlje. Tako je sklenila, da leto 2002 razglasi za mednarodno leto gora. Generalna skupščina OZN je za nosilca dejavnosti izbrala Organizacijo za kmetijstvo in prehrano, v priprave pa sta se vključila tudi UNESCO in svetovna turistična organizacija. Glavni cilj
mednarodnega leta gora je večja blaginja gorskih in nižinskih skupnosti, zato bodo opozarjali na posebnosti gorskih območij, na pomen njihovega varovanja, na spodbujanje trajnostnega razvoja ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Pobudo OZN so odprtih rok sprejeli v gorniških krogih po svetu. Mednarodna zveza planinskih
Najbolj izkušeni odhajajo v gore tudi pozimi.
Foto: Andrej Mali
in alpinističnih združenj (UIAA). ki ima v 90 organizacijah po svetu več kot 2,5 milijona članov, je akcijo uvrstila v večletni program. Cilje ob mednarodnem letu gora je zapisala v Listini UIAA, v kateri je poudarjena pravica do prostega in odgovornega dostopa do naravnega okolja, posebno do gora in sten. Planinstvo, plezanje in odprave prispevajo po eni strani k razvoju človekovih prizadevanj in duha, po drugi strani pa so lahko pomemben gospodarski vir za skupnosti v gorah. Splošni interes UIAA in vseh planinskih zvez po svetu je ohraniti gore divje, obenem pa tudi poseljene in obiskovane, da bodo zanimive še za prihodnje rodove.
V gorah smo le gostje
Vodstvo Planinske zveze Slovenije ugotavlja, da je program mednarodnega leta gora dobra osnova za bodoče dejavnosti. V 231 društvih, klubih in postajah GRS je povezanih skoraj 74.200 članov, ki jih gore zanimajo. Oni najbolj podpirajo uravnotežen trajnostni razvoj gorskega okolja, saj se zavedajo ranljivosti tega dela Slovenije. Kot je pred vstopom v mednarodno leto gora planincem položil na srce predsednik države Milan Kučan, naj bo vsak obiskovalec gorskega sveta v njem le gost, ne pa gospodar. Zaščita gorskega sveta namreč ni namenjena sama sebi, ampak naj bi koristila vsemu prebivalstvu.
Za dosego načrtovanih ciljev v mednarodnem letu gora je PZS
Jesenice - Pred kratkim je Islamska skupnost Jesenice izdelala prvo islamsko spletno stran v slovenskem jeziku, njen naslov pa je www.islamslo.net. Namen strani je predstaviti islam slovenski javnosti, saj imamo v knjižnicah zelo malo knjig o islamu v slovenščini, na internetu pa pred tem ni bilo niti ene spletne strani o islamu v sloveščini. Literatura o tej temi je ponavadi v jezikih iz bivših jugoslovanskih republik ali angleščini. Stran je dokaj raznovrstna, na njej pa si lahko preberete o nastanku in razvoju Islamske skupnosti Jesenice, temeljih vere, biografiji poslanca Mohameda, samem verovanju in obredih. Koranu, odnosu slovenskih medijev do islama, zanimivosti in novice. Lahko jim tudi pišete in jih vprašate vse, kar vas zanima v zvezi z islamom. Vprašanja in odgovori bodo kasneje tudi objavljeni na spletni strani. Ena najbolj zanimivih ikon je vsekakor gradnja mo-šeje v Ljubljani, kjer se med drugim omenja tudi mošeja, ki je nekoč stala v Logu pod Mangartom med 1. svetovno vojno. Ogledate si lahko tudi njeno sliko, zgrajena
obsežen program dejavnosti na raznih področjih. Ob sprejemanju zakonodaje bo posvetila več pozornosti izobraževanju mladine in promocijskim dejavnostim ter poskrbela za uresničitev pomembnih projektov. Tako namerava v medijih predstaviti cilje svoje politike, zlasti prizadevanja za nadaljevanje ekološke sanacije planinskih koč. Izkoristiti želi možnost povezovanja z vladnimi organi pri aktivnostih, ki naj bi pripomogle k vključevanju gorskih prebivalcev v pridobitne dejavnosti v povezavi s planinstvom. Z državnimi ustanovami se bo povezala pri preusmerjanju pozornosti planinske javnosti z najbolj obleganih gorskih predelov v obrobne in manj znane kraje gorskega sveta. Na zakonodajalce bo vplivala na sprejem takih predpisov, ki bodo trajno zagotavljali svobodo dostopa do gorskega sveta. Obenem bo z. vzgojo skušala usmerjati člane v ekološki turizem ter doseči njihovo spoštovanje navad in potreb prebivalcev gora.
Mednarodno leto gora bodo tudi slovenski planinci počastili z vrsto dejavnosti. V program prireditev so uvrstili tudi srečanje planincev pri Roblekovem domu, ki ga bo 6. julija letos pripravilo Planinsko društvi) Radovljica. Osrednja slovesnost bo 14. septembra 2002 ob dnevu slovenskih planincev na Lisci. Tam pa bodo že 13. aprila proslavili 100-letnico Jur-kove koče in 50-letnico Tončkovega doma. Seveda se bodo praznovanju pridružili tudi gorenjski planinci. • Stojan Saje
pa je bila leta 1916. Po vojni so se Italijani maščevali Bošnjakom (ki so se borili v uniformah avstro-ogrske vojske ter bili strah in trepet Italijanov) tako, da sojo porušili najverjetneje leta 1918. Odnos medijev do islama je zelo zanimiva tema in lahko si boste prebrali, kakšen je odnos slovenskih dnevnikov (Delo, Dnevnik, Slovenske novice in Večer) do islama, ali je ta odnos pozitiven ali negativen in zakaj je temu tako.
Posebno poglavje predstavlja ISLAMSKA KNJIŽNICA, ki je bila svečano odprta 24. marca 2001 na Jesenicah. Nahaja se na Kejžarjevi 19a zraven mošeje. To je edina islamska strokovna knjižnica v Sloveniji, ki ima več kot 1.000 knjig različnih naslovov ter nekaj video in avdio kaset z različnimi temami. Na žalost je literatura večinoma v bosanskem ali angleškem jeziku zaradi že zgoraj omenjenih razlogov. Knjižnica je odprta za javnost v petek od 12.00 do 13.00 in ob sobotah ter nedeljah od 12.00 do 14.00. Več informacij lahko dobite na spletni strani ali telefonski številki 031 635 427.      • Elvis Pašić
Koledniki za srečo
Duplje - "Dober večer vam Bog daj. O kristjani slište zdaj, kar vam mi zapojemo. Na svet je dete rojeno," so med drugim v soboto popoldne prepevali koledniki iz Mavčič, ki so, tako kot lani, obiskovali domove v Zgornjih Dupljah. Vsem v hišah so zaželeli mir in na vrata napisali 20 + G + M + B + 02. Darove, ki so jih dobili, bodo namenili za otroke v mi-sijonih, ki jih vodijo slovenski misijonarji. • J.K.
Čestitke za nagrajence in jubilante
Kranj - Pred novoletnimi prazniki so se zbrali na zadnji seji člani upravnega odbora Planinskega društva Kranj. Seznanili so se z. dosežki v lanski sezoni, med katero so bile kljub slabemu vremenu dobro obiskane vse tri njihove koče. Na Kališču so dogradili čistilno napravo, kakršno naj bi ob 25-letnici delovanja letos dobila tudi Kranjska koča na Ledinah. Za vestno delo v tej postojanki so se zahvalili zakonskemu paru Borštar in obenem pohvalili dejavnost planinske sekcije Preddvor, ki je poskrbela za obnove in označevanje poti. Na srečanje so povabili tudi člane društva, ki so praznovali 70-letnico življenja. Predsednik PD Kranj Franc Ekar jim je izročil spominska darila, dva od njih pa sta prejela zlata častna znaka PZS. Na sliki (od leve): Alojz Smolej in Franc Gašperlin iz. Kranja, ki sta dobila priznanji za dolgoletno delo v gorski reševalni službi, pa dolgoletni planinski vodnik Miroslav Feldin iz Žirovnice. • Stojan Saje
Delavni gasilci na Trsteniku
Trstenik - Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Trstenik so lani uspešno izvedli vse naloge, ki so si jih zastavili v programu. Z žensko in člansko ter tremi pionirskimi in mladinsko desetino so se udeležili občinskih tekmovanj. V krajevni skupnosti so postavili osem stenskih požarnih omaric z orodjem za hitro ukrepanje. Posebno skrb so namenjali tudi izobraževanju. Tako so skupaj z Gasilsko /vezo mestne oh-Kranj organizirali tečaj, ki gaje opravilo 18 gasilcev in gasilk, njimi dva člana z Golnika in en član s Kokrice. Gasilci bodo oce-
n.l
čine med
nili delo in se pogovorili o delu in nalogah za letos na občnem /bom
v soboto, 12. januarja
A. Z.
PREJELI SMO
Gorenjski glas
na petem kontinentu
Čeprav vem, da seže Gorenjski glas tudi preko regionalnih meja, sem bil pred dnevi nemalo začuden in presenečen. Moje prispevke v Gorenjskem glasu bere tudi naš rojak, tam v daljni Avstraliji. Napisal mi je prijazno pismo in mi poslal lep, stenski koledar, s panoramskimi posnetki čudovite avstralske narave. Med drugim je zapisal, da pišem dobro, pošteno in brez dlake na jeziku. To mi bo tudi v prihodnje pri pisanju velika spodbuda, čeprav zaradi mojih prispevkov, ki mi jih objavite, dobivam pisma tudi iz tujine, pred leti celo iz ZDA, je bilo to zame, izjemno presenečenje. Kdo bi si mislil, da regionalni časopis, kije pravzaprav glasilo gorenjske regije, zaide tako daleč? Torej, tudi za Gorenjski glas velja tisti slovenski pregovor, ki pravi: "Dober glas seže v deveto vas!"
V upanju, da mi boste tudi v prihodnje objavili kakšen moj prispevek, želim vsem Vam v uredni-štu lepe božične praznike, v novem letu pa zdravja, osebne sreče in uspehe pri Vašem nadaljnjem delu.
Janko Fon, Cesta marštala Tita 2, Jesenice
Strupene sape Pokljuke
Na Glasovi strani pisma, podlistek 6. 11. t.l., napisano o Cerkvi in gozdovih, me je, zagovornika brezpogojne vrnitve, žgoče spod-bodlo, oglašanje na isto temo, dne 7. 12. t.l. pa izbilo sodu dno.
Preden nadaljujem, alergičnim na vračanje cerkvenih gozdov škofiji, nadaljnje branje blagohotno odsvetujem.
Piscu, ki vzbuja vtis, kot da se vrti v začaranem krogu svojega gledanja na ta problem, bi se mogoče splačalo pogledati v koledar letošnjih mohorjevk, kjer na strani 62-64 dr. Može Maček na poljuden način predstavlja potek Zgodovine v zvezi s toliko razvpito cerkveno lastnino v gorenjskih gozdovih vse od leta 1004 dalje. Prvonavedeno njegovo izvajanje pa bi bilo sprejemljiveje, če bi nekatere navedbe imele določnejšo obliko. Na primer: župnik, ki je grozil faranom, nima niti imena niti priimka, tudi, v kateri fari službuje, se ne ve. Pomilovanja vredno, da bodo nekatere "prestrašene in zbegane" verne fara-ne (Bohinjcem kar tvegano reči), v času njegovega mandata na dotični fari, doleteli partijski pogrebi. Zelo pomenljive pa so zadnje vrstice, čeprav izražajo privoščljivost. Zaključek zadnjega stavka povzemam dobesedno. V njem v svoji pravičniški vnemi nehote zadene žebelj na glavo z navedbo resnice o celi zadevi. Takole se izrazi: "... ker jih je ona odprodala in kolikor jih je leta 1939 na goljufiv način dobila v dar, tako jih je tudi izgubila." Besedica "tako", nedvoumno pomeni, da 1 jih je torej na goljufivi način izgubila?! Avtorju iskrena hvala!
Letnice 1939 se poslužujem še naprej pri razpredanju misli o
zame neslanem nasprotovanju vrnitvi.
Leto 1997. Vračanje, ne vračanje je bilo nemalokrat blizu vrelišča. V ta čas sovpada v tej zadevi tudi angažiranje Delove novinarke M. Šoštarič, ki se prav tako v svojem ugovarjanju prof. dr. Ko-kalju poslužuje le-te. Tozadevni citat se glasi: "Če torej upoštevamo zakonita pravna dejstva, je povsem jasno, da je politična po-daritev gozdov Kranjskega verskega zaklada ljubljanski škofiji, na osnovi uredbe Kraljeve vlade iz leta 1939 pravno formalno nična. " Tako o tem M. Šoštarič. "Teze " se poslužujem kot predmet razmišljanja laika o določeni vidikih te že priskutne pokljuške štorije.
Najprej: pripisovati politično težo "podaritvi" je dvomljivo vsaj iz enega razloga. Že kar davnega 1939 še ni bila v Sloveniji na oblasti LDS, da bi se ji kot politični nasprotnici Cerkve iz kljubovalnih nagibov to počelo.
Dalje: samo do ugotovitve ničnosti seže pero M. Soštarič. Nadaljevanju se izogne z molkom, ker bi ji logičen zaključek tega primera spustil zanko na vrat. Nisem najbrž edini, ki lahko njene navedbe igraje pripeljem do, verjetno njej neljubega epiloga.
Naj poskusim. Če je omenjena uredba nična, so samoumevno 100-odstotno nične tudi dozadev-ne odločbe obeh razlastiteljev, (zanka se zadrguje), če ljubljanska škofija ni bila pravi pravni naslovnik tega imetja. S tega stališča ni imela nobena od zaplem-benih strani kakršnekoli uživalske pravice, ker je bila prisvojitev povsem nelegitimna. To pa pomeni 60 let kaznivega okoriščanja s tujim imetjem. Tudi s stališča, da naj je bil potemtakem lastnik te posesti, po Soštaričevi samoumevno, ob času razlastitve še vedno Kranjski verski zaklad, je zaključek povsem isti; Kaznivo dejanje okoriščanja zaplenilca, ker na ta naslov ni bila izdana kakršnakoli odločba sploh in je to še težje kriminalno dejanje - pravo piratstvo. Naj se zadeva gleda s katerekoli strani, pokaže grši obraz.
Kaj še reči M. Šoštarič? Če se vzame njena "ugotovitev" kot sprejemljiva, je ničnost obeh za-plembenih odločb neizpodbitna! Torej bi bilo upravičeno pričakovati vstajenje od mrtvih Kranjski verski zaklad, saj ni bil naslovnik razlastitvenega postopka od strani povojne oblasti. Niti ni bil brisan iz registra ustanov, ki jih je nova oblast ukinila, preprosto zato, ker je po odločbah konkordata prenehal obstajati že leta 1939 (za M. Šoštarič neveljavno) in je bil po pojasnilu dr. Mačka v tem razlog, da se njegovo imetje preknjiži na naslov ljubljanske nadškofije. Dokaz, da navedbe omenjene novinarke ne vzdržijo resnega upoštevanja, je ravnanje povojne oblasti, ki je po predhodni nemški zaplembi, škofiji kot nesporni lastnici, brez zadržka to imetje vrnila (pustimo ob strani skriti vzporedni namen te poteze). To pa pomeni: pravno formalno priznano lastništvo ljubljanski škofiji nad tem imetjem.
Ožemek: Končni izplen novinarke Dela: zamah v prazno na celi črti. Zlahka prepoznavna dirigirana časnikarska gonja proti vračanju zaseženega imetja zgolj iz principa kljubovalnosti in poceni demagogije. Povedano bolj preprosto: vezanje otrobov tudi v stolpcih vsevednih novinarjev "objektivnega" osrednjega časnika Delo. Britje norcev iz občinstva na konto prepariranih možganov večine bralstva, nezmožnega kritične presoje serviranih "menijev" dnevnega režimskega časopisja. Je tudi obenem opravičilo za pasivnost publike do takega stanja kljub vsem pravnim pokazateljem upravičenosti vrnitve zaplenjenega. Toliko o poklicanosti novinarke M. Šoštarič v tej zadevi.
Ob zaključevanju tega razpredanja naj se pomudim še pri neki, zame zanimivi pokljuški posebnosti. V medijski mobilizaciji "splošnega ljudskega odpora " proti vračilu, so se v strnjeni vrsti znašli vsi namišljeno prizadeti; organi, združenja, gospodarske organizacije, tja do varuhov kavk na Kredarici kot tudi nekateri prenapeti posamezniki, kar se je še zlasti odmevno odrazilo nekoč na proslavi v čast nekega državnega praznika v naši "naj" kulturni hiši. Tisti, ki vzbujajo mojo pozornost, pa so ostali zagrnjeni v ta-jinstveni molk. Očitno nimajo svojega "ferajna" in ne legitimnosti javno k drugim "prizadetim " pristavili svoj lonček, za, recimo temu kar, status quo na Pokljuki. So pa edini, ki so zares izpostavljeni, da pridejo pod "gospostvo " ljubljanskega episkopata.
Ob vsem tem naprezanju združenih moči opozicije škofiji, bo prej ali slej treba resneje vzeti na znanje kronski dokument podprt z vsemi pravnimi dokazili, se pravi, odločbi pristojnega ministra, ki vrača imovino na prejšnji naslov, zato imajo vsi ugovori, "utemeljitve" in nevemvsekakšni "argumenti ", da se prisvojeno ne vrne v naravi ali spoh ne vrne v nikakršni obliki, v mojih očeh težo, enakovredno teži oslove sence. Nič več! Je pa mega učinkoviti način onemogočanja zaključka tega postopka.
Pokljuška zgodba kot taka, glede sporazuma obeta v zaključnem dejanju pravi medijski orkan, zato vsem poslancem strank, ki ga zavračajo, kot lastnikom in urednikom medijev, takega ravnanja do grla siti dvainsedemdesetletni bralec Glasa v našem tunjiškem žargonu samo še "JEST VAS' MAM DOST!"
Matevž Vrhovnik, Tunjice
Anarhisti in teroristi
Da je položaj resnično tak, so mi potrdili na številkah 112 in 113 v Kranju. Božični večer, 24. 12. 2001, o katerem so izgovorila in zapisala naša občila in v njih nastopajoči predstavniki verstev in države več milijonkrat besedo "mir", je bil pravi izpad anarhistov in teroristov vseh starosti. Na prvi številki so dejali, da je tako tudi na Planini, na drugi pa, da je petardno-bombno-raketni napad doživela vsa Mestna občina Kranj, da so vsi policisti na terenu, a da ne morejo stvari nadzorovati. Spraševal sem se, ko sem
čakal, kdaj se bo zgodilo najhujše, je ta agresija sproščeno dejanje, protest proti Rimskokatoliški cerkvi, proti dvoličnosti vladanja v Republiki Sloveniji, neizživetost ali le nevzgojenost? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sem si ogledal tolmačenje besed anarhist in terorist, da ne bi preostro označil ravnanja mlajših in starejših mladoletnikov in njihovih polnoletnih pomagačev - staršev pri metanju stotine petard ter iz-streljevanju drugih eksplozivnih sredstev in raket, s katerimi so npr. na celotnem območju vseh Bitenj, Stražišča in Žabnice izvajali na božični večer oglušujoče in strah vzbujajoče bobnenje in sve-tlikanje ter šumenje plamenov. Niso bili nosilci tega gnusnega početja Bin Laden, Karadžič, Mladič in drugi svetovni teroristi, ki jim namenjajo naše javnosti nadpovprečno veliko pozornosti, ampak produkti starševske in šolske vzgoje najmanj dveh generacij, navedeni že v začetku prispevka.
Naj še utemeljim, zakaj sem jih poimenoval anarhisti in teroristi in, da bi jih, če bi bilo to mogoče, kot take tudi prijavil državnemu tožilstvu? Te osebe ne spoštujejo občinskih odlokov, državnih uredb in zakonov, cerkvenih praznikov, narodne in nacionalne kulture, predvsem pa ne spoštujejo so-krajanov - od dojenčkov, ki so prav gotovo doživljali pretrese ob neprestanem bobnenju, do preutrujenih delovnih ljudi in tolikokrat opevanih mamic prepotreb-nih počitka in upokojencev ter predvsem bolnikov in ne nazadnje tudi živali. Skratka, so anarhisti in teroristi in bi morali biti obravnavani po 355. členu kazenskega zakonika Republike Slovenije ter si prislužiti najmanj tri leta zapora.
Žal se tudi v tem primeru kaže novinarsko nepoznavanje odlokov, uredb in zakonov, saj npr. prodajajo informacijo, da je za metanje petard kazen nekaj tisočakov. Že občinski odlok namreč določa, da je za nedovoljeno vznemirjanje ljudi (1. člen odloka Občine oziroma MO Kranj) minimalna kazen najmanj desetkrat večja. Čas bi tudi že bil, da bi vsi mediji izpostavljali popolno odgovornost staršev za početje svojih otrok vseh starosti, in da jim ne bi dajali denarja za nakup pirotehničnih sredstev. Celo denarja, ki ga kot otroški dodatek ali drugo olajšavo za otroke dobijo do države. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da celo otroci, z vednostjo staršev, preprodajajo pirotehnična sredstva, ki so bila nedovoljeno pripeljana v državo. Neprestano pokanje od 20. novembra kaže, da imajo ljudje pri nas dovolj denarja, kipa ga žal niso pripravljeni dati za osebno in družbeno koristne stvari. Te naj bi reševala država. Je to tista država, za katero so izrekli 23. 12. 1990. leta svoj da? Če so rekli da, so potrdili tudi pripravljenost, da so za njeno učinkovito delovanje pripravljeni tudi kaj prispevati, ne pa jo z viškom denarja spreminjati v bojno polje, kjer je prva bojna črta vse ozemlje države. Bojim se samo, da bodo prekmalu pri nas reporterji CNN.
Stanislav Jesenovec, Zgornje Bitnje 50a, 4209 Žabnica
Vprašanje bralcem
Veliko je napisanega v knjigah, vendar ne zadosti, da bi lahko dobil vse odgovore, ki se mi zastavljajo v vsakdanjem življenju. Zato se preko Gorenjskega glasa obračam na bralce, če lahko odgovorijo na vprašnja oziroma dajo nanje svoje mnenje.
Prištevam se med mlajši rod Slovencev in tudi mene kot mnoge moje vrstnike zanima zgodovina Slovencev, še posebej v zadnjem stoletju. V šolah smo imeli vsa leta izobraževanja na programu tudi predmet zgodovine. Z razočaranjem ugotavljam, da poznam (poznamo) premalo slovensko zgodovino. Lahko rečem, da smo se učili veliko nepomembnih stvari in zgodovine tujih narodov, premalo pa zares poznamo zgodovino slovenskega naroda. Zakaj smo Slovenci izgubili Koroško, Benečijo, Videmsko pokrajino, Istro in kdo je za to kriv? Kdo je določal slovenske meje? Kaj je Slovenija pridobila oziroma izgubila z ustanovitvijo kraljevine SHS, ter kakšen vpliv je imelo to na gospodarstvo in kulturo?
V šoli smo veliko slišali o hrabrosti in bojevitosti Titovih partizanov, danes ko pa se odkrivajo grobišča med vojno in povojni pobitih Slovencev, kar dobiva drugo plat medalje. Ne razumem, kako je moglo priti v majhnem narodu do tolikšnega sovraštva celo med
brati in kaj je bil temu vzrok? Kdo so bili belogardisti in domobranci in zakaj so nastali? Kdo je bil njihov voditelj? Domobranci -izpeljanka dom braniti, pred kom, zakaj? Zakaj se toliko Slovencev izselilo in živijo razpršeni po vsem svetu tudi v revnih državah, v Slovenijo pa prihajajo na delo ljudje iz drugih držav, predvsem iz balkanskih in azijskih? Zakaj je Slovenija izgubila Trst, čeprav so ga osvobodili partizani? Zakaj je Slovenija ostala brez krajev na Hrvaškem, kjer žive Slovenci: Razkrižje, Pesjak, Buje, Istro? Kdo je za to odgovoren? Kdo in zakaj je ljudem pobiral po vojni lastnino, tovarne, zemljo? Ko poslušam ta pregovarjanja o vračanju, so ljudje po mojem še bolj sprti med sabo. Zakaj danes slovenski narod ni enoten, ko stopamo na poti k združeni Evropi? In še mnogo vprašanj se zastavlja meni in mojim vrstnikom, na katere bi želeli jasne odgovore. Združena Evropa je vse bližje, zato, če hočemo ostati kot Slovenci, moramo biti bolj enotni in povezani med seboj in sprejmimo Prešernovo ZDRAVLJICO, kot moto življenja.
Hvala Gorenjskemu glasu in vsem, ki bi želeli dati odgovore meni in mladim na zastavljena vprašanja. Najlepša hvala.
Gregor Pevec, Višnarjeva 5, Medvode
DRUŽINSKI NASVETI
Čustvena inteligenca (5)
"Svet je lepši s teboj" (Loesje)
Vsi si želimo imeti okrog sebe prijazne in ljubeče ljudi in zato je še toliko bolj pomembno, da posvečamo pozornost otrokom in jih tega učimo že od malega. Otroci imajo prijaznost že prirojeno, od nas staršev in okolice pa je odvisno, ali to njihovo sposobnost razvijamo naprej. Kajti biti prijazen ni nič drugega, kot dajati tisto, kar imaš - veselje, radost, ljubezen, pozitivno energijo. Kar nekaj dejavnosti je, ki spodbujajo otrokove socialne in čustvene sposobnosti in ena izmed mnogih so prav gotovo družabne igre, ki učijo otroke, deliti, zmagovati, prenašati poraz in se vživljati v druge. Starši pa smo tisti, ki v veliki meri vplivamo tudi na otrokovo samopodobo in na mnenje, ki ga ima sam o sebi. V prvi vrsti bi se morali izogibati vseh etiket od zaspanca do lenuha in požeruha ter vseh pridevnikov, ki označujejo človeka v slabem pomenu besede. Tudi ko pride otrok ves blaten in za-packan od čokolade, mu ne recimo, da je umazan. Kajti umazanija je takšna beseda, ki ima zelo slabšalen prizvok in otroci naj bi čim manj-krat slišali, da so umazani. Kakršni so, je posledica čokolade, barvic, mivke in podobnega, zato recimo rajši, da so na njih sledovi vsega naštetega, ne pa, da so umazani. Spodbujajmo otroke, da odkrijejo v sebi pozitivne lastnosti in naj razmišljajo o sebi kot o dobrih ljudeh. Ne kot o nerodah in nesposobnežih za matematiko. Katere so tiste stvari, na katere so ponosni, kaj jim je v zadnjem času uspelo? Kaj mislijo, da drugi ljudje cenijo pri njih? Kdaj so sebi najbolj všeč? Kaj si želijo narediti bolje in kako se lahko tega naučijo? Poleg naštetega pa se pogovarjajmo z njimi tudi o porazih. Zakaj nam je težko, ko nam ne uspe? Kaj se lahko naučimo iz tega? Kako bi naredil naslednjič boljše? Ko nam otroci omenijo prijatelje ali dogodke v šoli ali na igrišču izkoristimo pogovor za to, da jih povprašamo, kaj na prijateljih cenijo, zakaj so priljubljeni, katere so tiste lastnosti, ki jih potrebujemo, da navežemo in ohranimo prijateljstvo. Vse več je namreč otrok, ki ne znajo imeti prijateljev. Strokovnjaki menijo, da zato, ker si zanje ne znajo vzeti časa in ker od njih samo veliko pričakujejo, ne znajo pa jim dati koščka sebe. Če pomislimo, kako lepo je imeti prijatelje, potem jih spodbujajmo k temu, da pripeljejo prijatelje domov, da jih obiskujejo in da si poleg vseh šolskih in ostalih obveznosti vzamejo čas zanje. Otroci so ugotovili, daje lažje igrati na računalnik kot se potruditi za prijatelje. Z namišljenimi junaki je vse pač lažje. Pritisneš na gumb in pričaraš junaka. Junaki, zavezniki in prijatelji bi morali biti ljudje iz kosti in mesa, ne pa pojave iz navideznega sveta. Nam manjka idolov?
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Tavčar in kleriki
Tavčar je v svojih odnosih do duhovščine padal iz ene skrajnosti v drugo. Videli smo, kako je moral že kot dijak zapustiti ljubljansko alojzijevišče. Zatekel se je na Dolenjsko - k stricu duhovniku. K njemu je zahajal tudi kot dunajski študent in pri njem preživljal prav idilične počitnice. "Tiste čase sem zahajal k svojemu stricu Antonu Tavčarju, ki je bil župnik v kraju, ki je eden najlepših na Slovenskem: na Raki. Tja sem zahajal kot farovški študent' celo gimnazijo in vsa leta, ko sem se učil na univerzi. Posebno zanimiv je bil čas, ko je bil kaplan pri mojem stricu pokojni župnik Žgur. Pri mizi smo se neprestano pri-čkali: jaz sem bil mladoslovenec, onadva sta bila staroslovenca. Živeli smo v največjem političnem in i ml i literarnem prepiru: onadva sta trgala moje spise, jaz pa sem v preroškem duhu oznanjeval, kako
bo 'liberalna' ideja pretresla vso Slovenijo ter prišla do končne zmage. Vzlic temu pa eden brez drugega živeti nismo mogli, in lahko rečem, da mi je ohranil stric ljubezen, žgur pa prijateljstvo do zadnjega dneva Življenja! Takrat je pisal Žgur 'Šmar-nice' in smelo trdim, da sem polovico teh 'Šmarnic' spisal jaz... "
Tako je govoril stari Tavčar (Izidor Cankar, Obiski, 1920). Ko se je leta 1918 ozrl na svojo satirično povest 4000, napisano 1891, je nekemu katoliškemu piscu izjavil: "Zadeti sem hotel le napake in izrodke napačnega klerikalizma, pa so udarci odleteli rta vero samo, česar mi je zelo Žal." Govorilo se je celo, da naj bi pisatelj to delo na bolniški postelji pred svojim spovednikom - frančiškanom p. Placidom - preklical. Ko je govorico slišal dr. Ivan Prijatelj, urednik pisateljevih izbranih del, seje obrnil naravnost nanj z vprašanjem, ali je to res. Tavčar je odgovoril v pismu z dne 26. oktobra 1921: "Pater P. od mene ni ničesar zahteval, in jaz mu nesem ničesar obljubil. Gospod Žigon se torej moti. Pač pa je svoj čas, ko sem se ženil, pater Jožef Bizovičar nekaj
enacega zahteval, pa se, kakor se spominjam, nesva mogla prav zjediniti. Da bi se bilo sedaj, ko je 'Katoliška tiskarna' prvi prodajalec mojih spisov, kaj tacega od mene zahtevalo, je naravnost izključeno. " Fran S. Finžgar piše v svojih spominih (Leta mojega popotovanja), kako je leta 1922 Tavčarju na njegovo željo preskrbe! spovednika, nekega starega patra v Marijanišču. Dr. Ivo Tavčar, pisateljev prvi sin, pa je Morji Boršnik izjavil, da je bil Tavčarjev edini spovednik po poroki Andrej Kalan. Pa še ta je verjetno svojega poljanskega rojaka samo obhajal -kakor je sam izjavil v Slovencu 2.3. februarja 1923, takoj po Tavčarjevi smrti. Ko je leta 1883 prvič kandidiral za poslanca v kranjski deželni zbor, je Tavčar razposlal duhovnikom ljubljanske škofije okrožnico, v kateri se jim je naravnost dobrikal in jih vabil, naj ga podprejo. Ko je duhovščina njegovo ponudbo soglasno odklonila, "bilo je užaljeno njegovo samoljubje in ostala
Maksim Sedej, ilustracija v Tavčarjevi povesti 4000, Ljubljana 1948
mu je neka jeza do duhovstva sploh". Tako poroča Ivan Hribar v svojih spominih. Tu zapiše tudi tisto značilno izjavo, katero mu je Tavčar izrekel nekaj let pozneje: "Ko bi bil šel v semenišče, bi bil danes prav tak fanatičen in borben kanonik ali celo škof. " Ko je ob koncu 19. stoletja škof Jeglič o božiču 1898 oznanil svojo namero, da zgradi zasebni katoliški srednješolski zavod, mu je Tavčar ostro nasprotoval, tako v mestnem svetu kot na straneh Slovenskega naroda, kjer ga je v začetku 1899 napadel z vrsto člankov. "Naj nam je oseba našega knezoškofa še tako simpatična, njegov božični pastirski list je pravi udarec v lice naši stranki. Ta pastirski list je dokaz, da hoče duhovščina v naši deželi prav vse v svojo pohlepno roko dobiti, da si hoče duševno podjarmiti ne samo kmeta, nego tudi razumnika..."
Tavčar je samega sebe imel za liberalnega. V resnici je bil v politiki zelo konservativen, tak se je pokazal zlasti v odnosu do novih levih strank, do socialistov in komunistov. Liberalizem mu je pomenil predvsem materialno in duhovno prostost. "Liberalec je lahko le tisti, ki ima kaj za pod palec"; le kdor ima denar, je lahko tudi duhovno neodvisen. Tavčar je pač bil. Proti duhovščini nasploh ni bil, proti veri še manj. S kleriki je polemiziral le, kadar so ti skušali omejevati njegovo ali narodno duhovno prostost.
Vse pogostejše kraje dragocenih štirikolesnikov
Ključi vabijo avtomobilske tatove
Nepridipravi samo s številko šasije ne morejo dobiti avtomobilskih ključev, pogosto pa jim vabo nastavijo kar preveč brezbrižni lastniki dragih štirikolesnih lepotcev. Na Gorenjskem so avtomobilski tatovi konec lanskega leta iz hiše v Škofji Loki v eni noči naenkrat odpeljali BMW-ja in mercedesa, kovinsko sivi BMW pa je v Naklem
izginil na prvi letošnji dan. Obakrat so tatovi zlahka prišli do originalnih ključev.
Za večino ukradenih avtomobilov prestižnejših znamk se izgubijo sledovi, veliko pa je namigovanj, da ti štirikolesniki dobijo nove "lastnike" v ZR Jugoslaviji, najpogosteje pa v Črni gori. Menda se nekateri niti ne potrudijo, da bi sneli slovenske registrske tablice ali kako drugače prikrili, da gre za ukraden avtomobil. Toda takšne in drugačne zgodbe se začenjajo že, ko nepridipravi oziroma izvajalci "naročila" za določen avtomobilski model izvedejo tatvino.
Znano je, da so avtomobilski tatovi običajno spretnejši od avtomobilskih proizvajalcev, ki skušajo dragocene štirikolesnike zaščiti z vrsto varnostnih sistemov. Alarmi, ki pri vlomu sprožijo predirajoče zvoke ali svetlobne signale že zdavnaj ne zadoščajo več, v nevarnosti pa so že tudi tako imenovani tihi alarmi in kodirani ključi. Zato se bodo v prihodnosti v avtomobilih verjetno vse bolj uveljavljale elektronske kartice, ki bodo skupaj z drugimi elektronskimi sistemi onemogočali zagon avtomobilskega motorja nepovabljenim voznikom.
A kot kažejo zadnji odmevni primeri, so tatvine avtomobilov pogostejše tudi zato, ker lastniki
Sodobnejši avtomobili imajo kontaktne ključe z gumbi za daljinsko upravljanje ključavnic in s spreminjajočimi kodami za zagon motorja.
avtomobilske ključe neprevidno puščajo povsod, kjer jih spustijo iz rok, najpogosteje pa na lahko dostopnih policah in omaricah. Tako je bilo tudi pri kraji BMW-ja na prvi novoletni dan, ko je očitno dobro obveščeni tat zlomil ključavnico garažnih vrat, vstopil v prazno stanovanjsko hišo in verjetno se mu je zasmejalo, ko so ga originalni ključi BMW- ja "čakali" na omarici v predsobi.
Opozorila, naj bodo avtomobilski ključi na dobro skritih mestih
ali pa naj jih imajo lastniki, v času, ko svoje štirikolesne ljubljence puščajo doma, zato niso odveč.
Zapletena pot do nadomestnih ključev
Uvedba novih postopkov pri registraciji motornih vozil oziroma nalepke, iz katerih so razvidni podatki o registraciji in zavarovanju, je med lastniki avtomobilov sprožila kar nekaj vprašanj in dvomov.
Med podatki na nalepki je namreč tudi številka šasije, ki naj bi sodila med zaupne avtomobilske podatke, tako pa je na očeh tudi nepridipravom.
Številka avtomobilske šasije pri nekaterih avtomobilskih proizvajalcih že dolgo časa ni več skrivnost, saj so jo iz težko dostopnih in nepreglednih mest pod motornim pokrovom, začeli seliti na bolje vidne predele. Tako jo je mogoče videti za robom vetrobran-skega stekla, na stebričkih in še na nekaterih drugih delih, poleg njih pa se lahko nahajajo tudi oznake proizvajalca in tudi črtna koda. Hitro opazna številka je v pomoč predvsem avtomobilskim servisom, ki s hitrim odčitanjem in vnosom v računalnik takoj dobijo vse pomembne podatke, ki spremljajo avtomobil.
Tako tudi nova nalepka, ki potrjuje tehnično brezhibnost in registracijo avtomobila, ne odkriva avtomobilovih zaupnih podatkov, prav tako pa sama številka šasije ni dovolj za pridobitev nadomestnih avtomobilskih ključev, pri čemer v večini ni nobenih razlik med dražjimi in cenejšimi znamkami avtomobilov. Sodobni širi-kolesniki imajo v večini kodiran vžig in temu prilagojene ključe.
Nadomestni kontaktni ključ na podlagi številke šasije torej lahko izda samo proizvajalec, kupec pa ga naroči pri pooblaščenem prodajalcu avtomobilov. Seveda še zdaleč ni dovolj samo na listek prepisana številka, saj mora tisti, ki želi nov ključ, tudi dokazati lastništvo avtomobila oziroma upravičenost pridobitve.
Pri podjetju AC Intercar, ki pri nas zastopa znamko mercedes-benz, so povedali, da imajo v zvezi z naročanjem nadomestnih
avtomobilskih ključev zelo natančna navodila. Številka šasije je na Mercedesovih avtomobilih odtisnjena tudi na sredinskem strešnem stebričku in jo lahko vidi vsak, lastnik avtomobila pa se mora pri naročilu nadomestnega ključa izkazati z osebnim dokumentom, in potrditi identiteto vozila s prometnim dovoljenjem. V primeru, ko izdajo novega ključa zahteva oseba, ki ni lastnik vozila, mora s seboj prinesti pisno in notarsko overjeno pooblastilo. V AC
Prihodnost: elektronske kartice bodo skupaj z drugimi elektronskimi zaščitnimi sistemi morda bolj učinkovito varovale avtomobile.
Na Nizozemskem je 800 coffy shopov
V lokalu dobiš 5 gramov marihuane
Nizozemska je ena tistih evropskih držav, ki ima liberalno politiko do drog, politiko, ob kateri številni "privzdignejo obrvi'
da sta alkohol in tobak veliko bolj škodljiva kot mehke droge, ki so jih dekriminalizirali.
Nizozemci so prepričani,
Ljubljana - Na Fakulteti za družbene vede je bila decembra lani zanimiva okrogla miza z naslovom Nizozemska politika na področju prepovedanih drog. Okroglo mizo je organiziral urad Vlade za droge v sodelovanju z veleposlaništvom kraljevine Nizozemske v sklopu prireditev, povezanih z nastajanjem nacionalnega programa za zmanjševanje uporabe in posledic uporabe prepovedanih drog v Sloveniji za obdobje 2001 do 2006.
"Strategija, ki nastaja," je dejal Milan Krek, direktor Urada za droge, "ne sme biti stvar presoje skupine strokovnjakov, pač pa morajo biti njena vsebina in zamisli, kako na novo urediti to področje, jasne v javnosti, pri čemer so tuje izkušnje lahko v veliko pomoč. Strategija mora zaživeti v praksi, pred nami pa so še vedno številne dileme, na primer kako uresničevati preventivo, da bo med mladimi bolj učinkovita, kako v naši družbi spremeniti odnos do zasvojencev in se naučiti sprejemanja drugačnosti, kakšen naj bo v prihodnje naš odnos do mehkih drog in tako dalje."
V nadaljevanju razprave je gost Boris Dittrich - član parlamentarne, levo sredinske in liberalno usmerjene stranke Democrats 66 in poslanec v nizozemskem parlamentu, hkrati pa tudi podpredsednik stalnega parlamentarnega odbora za pravosodje, a tudi politik, ki je največ prispeval k temu, da velja nizozemska politika oziroma odnos do prepovedanih drog za eno najbolj liberalnih v Evropi, poudaril da mehkih drog na Nizozemskem niso legalizirali, pač pa so jih dekriminalizirali.
"Odločili smo se, da bomo o drogah govorili zelo stvarno in tako je nastala delitev med trdimi in mehkimi drogami. V naši deželi verjamemo, da ni zelo škodljivo za zdravje, če ljudje uporabljajo mehke droge, kot sta marihuana ali hašiš, da pa je uporaba trdih drog, med katere uvrščamo heroin, pa tudi ekstazi, lahko zelo škodljiva, posebej pri mladih. Cilj te delitve je torej v tem, da skušamo mladim s tem preprečiti poseganje po trdih drogah. To je bil tudi glavni razlog za odpiranje tako imenovanih "coffy shopov"
oziroma lokalov, kjer je mogoče kupiti marihuano za lastno uporabo. Seveda pa obstajajo zelo jasna pravila - v lokalu je mogoče kupiti samo 5 g te droge, reklamiranje in prodaja trdih drog je strogo prepovedana. Kupci so lahko le obiskovalci, ki so starejši od 18 let, morebitne kršitve pa se strogo kaznujejo, običajno tudi z zaprtjem lokala. Hkrati v teh lokalih obveščamo o škodljivosti uporabe trdih drog, prav tako tudi o škodljivosti tobaka in alkohola."
Ob tem je Boris Dittrich poudaril, da povzročata tobak in posebej alkohol precej več škodljivih posledic - tudi zdravljenje odvisnosti je zelo zapleteno in dolgotrajno - pa čeprav veljata za družbeno bolj sprejemljivi drogi; po zaslugi močnih lobijev, ki si prizadevajo za večjo porabo in dobiček. Takšnih lobijev pri mehkih drogah ni zaslediti.
Nizozemska, ki je članica številnih mednarodnih organizacij, ki jim je razlikovanje med mehkimi in trdimi drogami za zdaj še tuje, je zato pogosto v veliki zadregi, ko gre za legalizacijo mehkih drog. Na eni strani so mehke droge dostopne - po podatkih, ki jih je v razpravi navedel Dittrich, imajo zdaj že okoli 800 "coffy shopov" - v primeru, da bi mehke droge tudi legalizirali, pa bi morala Nizozemska izstopiti iz številnih mednarodnih organizacij. "Zavedamo se, da povzroča naša politika "vzdigovanje obrvi", vendar pa hkrati vemo, da smo na pravi poti," je dejal Boris Dittrich.
Zato so prejšnji teden v nizozemskem parlamentu organizirali javno razpravo, na katero so povabili poslance številnih evropskih držav, v kateri so družno ugotovili, da v zadnjem času v večini ev-
ropskih držav, še posebej v Veliki Britaniji, prav tako prihaja do delitve na mehke in trde droge in da posedovanja manjših količin marihuane policija ne preganja več tako strogo kot pred leti.
Povsem drugačen pa je na Nizozemskem odnos do trdih drog in ekstazija, za katerega so zadnje raziskave pokazale, da je zdravju zelo škodljiv in povzroča trajne poškodbe možgan. Ker ugotavljajo, da deluje v državi več ilegalnih laboratorijev - "kar 65 odstotkov tabletk v ZDA naj bi bilo nizozemskega porekla in tega se zelo sramujemo", je med drugim dejal
Dittrich - so zato še dodatno okrepili nadzor nad to drogo in v ta namen ustanovili posebno skupino tožilcev in policije. Seveda pa si tudi na Nizozemskem zastavljajo vprašanje, kaj storiti s tistimi, ki imajo pri sebi po dve ali tri tabletke ekstazija. Politična stranka, ki ji Dittrich pripada, predlaga ustanovitev posebne ustanove, ki bi bila strokovno usposobljena za testiranje tabletk po rave partijih in drugih tovrstnih prireditvah, kjer je uporaba te droge najbolj pogosta. Hkrati bi testiranju dodali tudi preventivno svetovanje o škodljivosti uporabe trdih drog.
Kako bo glasoval parlament, za zdaj ni mogoče napovedati, kajti razmerje sil je, kot je dejal Dittrich, takšno, da približno polovica poslancev predlogu nasprotuje, druga polovica pa ga podpira.
Za heroin k sreči ugotavljajo, da ni več tako zelo "v modi", kot pred leti, saj je populacija, ki ga uporablja vedno starejša, seveda pa izvajajo vse ukrepe - najstrožje kaznujejo preprodajalce te droge, uporabljajo pa tudi vse druge, v svetu poznane preventivne, terapevtske in socialno rehabilitacijske programe zdravljenja odvisnosti. • Darinka Sedej
Intercaru poudarjajo, da enak postopek velja tudi pri naročilu drugih delov, ki so povezani s ključavnicami in nekaterimi drugimi vitalnimi deli avtomobila.
Podobno zatrjujejo tudi pri novomeškem Revozu. Skrb in odgovornost za izdajo nadomestnih avtomobilskih ključev neposredno prevzemajo Renaultovi trgovci. Številka šasije je tudi pri renaultih v zadnjem času na vidnem mestu in torej ni nobena skrivnost. Pooblaščeni trgovec oziroma serviserje dolžan naročila ključa zavrniti, če domnevni lastnik vozila ne dokaže lastništva vsaj s prometnim dovoljenjem in nekaterimi drugimi dokumenti, ki dokazujejo, da avtomobilski proizvajalec in njegov pooblaščeni trgovec nista bila zapeljana v zmoto.
• Matjaž Gregorič
Digitalni tisk
■ ■  Media Art
Studio. . .
Internet
Zarubil jim je jaslice in smrečico
Ogorčena dolžnica A.Š. z Bleda pripoveduje, kako ji je sodni izvršitelj brez njene navzočnosti pred božičnimi prazniki odnesel vse, tudi nerubljive stvari. Otroka ostala brez obutve in obleke, a tudi brez božične smrečice in jaslic. V nemoči poklicala sodišče, ki je napravilo uradni zaznamek.
Bled - Okrajno sodišče v Radovljici ima očitno kar precej dela z odpravo nepravilnosti, ki jih pri svojem delu stori sodni izvršitelj Zvonko Zorč iz Radovljice.
Tako je sodišče pred nedavnim razveljavilo rubež na naslovu Linhartov trg v Radovljici, zdaj pa se pojavljajo novi in novi dolžniki, ki jim je sodišče že ali pa še bo ugodilo v njihovi zahtevi za razveljavitev rubeža.
Okrajno sodišče v Radovljici je pred časom že razveljavilo sklep o izvršbi v delu, ki se je nanašala na rubež in prodajo kolesa z motorjem in se je izvršilni postopek v tem delu ustavil. Okrajno sodišče v Radovljici je s sklepom o izvršbi.
Namreč dovolilo je izvršbo zaradi izterjave tolarske protivrednosti 8.490 nemških mark in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnih stvari dolžnice A.Š. z Bleda. Za izvedbo rubeža je sodišče s sklepom določilo izvršitelja Zvonka Žorča iz Radovljice.
Vendar pa je sodni izvršitelj zarubil tudi motor, ki ni bil last dolžnice. Zato je prava lastnica motorja vložila ugovor tretjega, v katerem je ugovarjala sklepu o izvršbi v delu, ki se nanaša na kolo z motorjem, ker ni bil last dolžnice niti ga ni imela v posesti, ampak ga je imel pravi lastnik na dan rubeža pri dolžnici le shranjenega.
Po pripovedovanju dolžnice A.Š. in njenega zunajzakonskega partnerja F.C. z Bleda pa jima je sodni izvršitelj pred novoletnimi prazniki brez njune navzočnosti pobral vse, kar sta imela: bunde, čevlje, spodnje perilo, igrače, kuhinjo, otroško sobo, jaslice,vsa oblačila, novoletno smrečico, okraske, žlice, vilice,- skratka, čisto vse, kar je bilo v prostoru. A.Š., mati dveh otrok, je dejala: "Ko sem videla, kaj je storil, nisem vedela, ali naj se smejim ali jočem? Kako je mogoče, da nekdo dela čisto vse, kar hoče, kajti..."
...Kajti po uradnem zaznamku, ki sta nam ga pokazala dolžnika, je razvidno, da je sodni izvršitelj res zarubil vse stvari dolžnice, ki so se nahajalev objektu, ki stoji poleg stanovanjske hiše, iz katere se je dolžnica prostovoljno izselila in iz prostora odpeljal vse, kar je bilo v njem. Povedal je, da je prostore izpraznil na zahtevo upnika in da ne gre za rubež premičnin dolžnice, temveč za izpraznitev prostorov. Strokovna sodelavka je izvršitelja opozorila, da je v predlogu za izvršbo prostor za prisilno izpraznitev točno določen. Opozorila gaje tudi, daje pri opravljanju dejanj vezan na odredbo sodišča in ne na poziv upnika. Rubež premičnin dolžnice je mogoč kjerkoli, vendar sta dolžnica in izvršitelj, ki je povedal, da gre za nerubljive stvari, ravnal v nasprotju z odredbo sodišča in predlogom za izvršbo upnika.
Strokovna sodelavka sodišča je ugotovila, da je izvršitelj kršil odredbo sodišča in da je to deja-
nje onravil mimo odredbe, zato bo treba storjeno napako odpraviti takoj in sicer tako, da izvršitelj vzpostavi prejšnje stanje.
Dolžnica A. Š. z Bleda: "Nisem mogla verjeti lastnim očem, ko sem videla, kaj je storil brez moje ali partnerjeve navzočnosti. Ne gre za to, da smo tik pred božični mi in novoletnimi prazniki ostali čisto brez vsega, kar smo imeli, ludi brez oblačil in obutve - in da bo stvar res ironična, tudi brez ho žične smrečice - gre za to, da je zarubil tudi stvari, ki so nerubljive in jih ne bi smel. Objekt, iz katerega je odnesel vse stvari, ni vpisan v zemljiško knjigo, ampak so ga zgradili lastniki stanovanjske hiše in pripada tudi meni... Nezaslišano,' kaj si je dovolil in upam, da bo sodišče kmalu in primerno ukrepalo zoper take, ki res delajo čisto vse, kar hočejo. Zavedam se, da sem dolžnica, vendar to še ne pomeni, da nekdo dela mimo odredb in veljavnih zakonov." • Darinka Sedej
Tatovi so povsod - tudi v garderobah olimpijskega bazena
Ko ključ ne pomaga
Po policijskih poročilih sodeč dandanes tatičev ne ustavi nič več: pri belem dnevu kradejo v stanovanjih, šolskih garderobah, ambulantnih čakalnicah in celo v bolnišnicah v sobah bolnikov. Skratka, nič čudnega, če kateri "pogleda" tudi v garderobno omarico na kranjskem bazenu...
Kranj - Prav na kraje v olimpijskem bazenu, kjer je dokaj reden gost, nas je pred dnevi opozoril mladi Kranjčan Boštjan. Zgodila se je namreč tudi njemu. Iz omarice je izginila bordarska bunda, ki jo je oblekel šele nekajkrat, zanjo pa odštel 45 tisočakov. V bundi je bila seveda tudi njegova denarnica pa ključi. Boštjan se pritožuje nad zavarovanjem oziroma nadzorom bazenskih garderob, pravi, da nadzora praktično ni, da je bila ključavnica stara in razmajana, ko se je zaradi kraje vodstvu pritožil, pa so mu v zameno ponudili brezplačne ure plavanja.
Kako je z varnostjo premoženja ljudi, ki prihajajo na olimpijski bazen, smo vprašali direktorja Zavoda za šport Kranj Jožeta Jenšterla. Povedal je, da na bazen prihajajo tri vrste obiskovalcev, ki jim je prilagojen tudi sistem zavarovanja. V prvi skupini so športniki na tekmovanjih, ob katerih je organizirana redarska služba, sodeluje tudi policija. V drugi skupini so klubske ekipe na treningih, ki imajo posebne garderobe, ključe dobijo njihovi vodje, praviloma trenerji. V tretji skupini pa so rekreativni plavalci.
"Vsak obiskovalec dobi na recepciji ključ garderobne omarice, v katero spravi svoje stvari. Nadzor je torej zagotovljen s strani recepcije, razen tega nad garderobami bedi vzdrževalec, ne nazadnje so tu tudi čistilke, ki spravijo, kar kdo pozabi. Ob recepciji je razstava izgubljene, pozabljene ali opuščene opreme. Vsako leto se nabere nekaj sto kosov bund, čevljev, kopalk,
očal in drugih stvari, ki jih dobimo v garderobah."
Povsem drug problem so seveda kraje oziroma domnevne kraje, kot pravi Jože Jenšterle. Ti. kraj je na leto povprečno deset, kar je glede na število obiskovalcev bazena, ki se suče okrog 250 tisoč, malo. Čeprav je ocena malo kajpak relativna. "Za tistega, ki mu iz garderobe karkoli izgine, je boleča in razumem, da je nezadovoljen, kritičen tudi do nas. Res je, lahko bi v garderobo namestili napis, da vsak sam odgovarja za svoje stvari, vendar si kot dobri gostitelji te poteze ne želimo privoščiti. Vsako krajo prijavimo policiji, brezplačne ure plavanja pa so izključno naša dobra volja. Odškodnine za ukradene stvari so namreč stvar dokazov, zavarovalnica jih ne krije - v konkretnem primeru, za katerega me, mislim, sprašujete, ključavnica ni bila vlomljena - naš zavod pa sam tega finančnega bremena tudi ne zmore."
Jože Jenšterle pravi, da so v garderobah za rekreativne plavalce novembra zamenjali 81 ključavnic v omaricah in da se zaposleni na splošno trudijo zagotoviti čim večjo varnost tako kopalcev kot njihovega premoženja. Ključi so vendarle zanesljivejši od kartic, ki so jih imeli pred časom in so jih obiskovalci odnašali s seboj. "Razmišljamo, da bi letos uve-
dli video nadzor, če bomo imeli denar in dobili dovoljenje. Snemanje v garderobah, kjer se ljudje preoblačijo, je seveda sporno. V nekaterih drugih bazenih imajo video nadzor, ponekod kartice, točnih podatkov, koliko kraj se dogaja drugje, pa ni, saj je to za vsak bazen senčna stran posla," pravi Jože Jenšterle. • Helena Jelovčan
Zablodele rakete
Na silvestrovo raketi prileteli v stanovanji, ena med blejske praznovalce.
Bled, Jesenice, Radovljica - Praznično vzdušje silvestrske noči so po vsej Gorenjski poživile tudi rakete z barvnimi slapovi razžarjenega neba. Nekatere rakete pa so, hote ali ne, na žalost zgrešile pot. Dežurni v operativno komunikacijskem centru kranjske policijske uprave so na silvestrovo zabeležili tri takšne primere, ki so se končali z neljubimi posledicami: 180.000 tolarji škode.
Tako je v parku ob Blejskem jezeru nasproti Festivalne dvorane, kjer je bilo množično silvestrovanje na prostem, nekdo izstrelil raketo, ki pa je zašla v bližino množice ter ožgala plašč ene od udeleženk silvestrovanja.
V stanovanje na Jesenicah je malo po polnoči, ko naj bi stanovalci okoliških zgradb vsevprek metali petarde in rakete, skozi okno priletela raketa. Razbila je steklo in poškodovala žaluzijo.
Se huje pa je bilo v Radovljici. V stanovanje v prvem nadstropju bloka je priletela raketa modri grom, razbila dvojno steklo v kuhinji, ožgala zaveso, oplazila stanovalko, ji ožgala kopalni plašč, nato pa je ožgala še pod in vrata. Kako bi se godilo stanovalki, če bi jo raketa neposredno zadela, si lahko le predstavljamo...
Šal ustavil motor žičnice
Vzrok petkove nezgode na smučišču v Zgornji Besnici, v kateri se je hudo ranila devetletna K.
okolice Kranja, še raziskujejo.
S. iz
Zg. Besnica - Deklica je v petek popoldne z očetom smučala na smučišču Pungert v Zgornji Besnici, na katerem ima domače športno društvo nameščeno vlečnico na vrv. Vlečnica, ki smučarje potegne na manjši hrib, je dolga približno sto metrov. Vključiti in izključiti jo je mogoče na motorju žičnice na vrhu smučišča kot tudi z varnostno žico, ki je napeta tri metre pred koncem žičnice oziroma pred motorjem. Smučarji, zlasti otroci, se vozijo na vrh smučišča tako, da roke zataknejo za vrv ali pa se z rokami primejo
Pasti zasneženih gora
Še bolj kot poleti so naše gore za pretirano pogumne in neizkušene planince
nevarne pozimi.
Zasnežene planine imajo svoj čar, a tudi pasti. - Foto: Andrej Mali
Kranj - Tako so bohinjski gorski reševalci že 2. januarja pohiteli na pomoč 21-letnima J. A. z Bleda in D. T. iz Lesc. Planinca sta se popoldne odpravila od Vodnikove koče nad Velim poljem proti Kredarici. Po desetih minutah jima je pot zaprl snežni plaz, zato sta obrnila nazaj.
Prespati sta skušala v drvarnici pri Vodnikovi koči, vendar ju je tako zeblo, da sta se ob desetih zvečer odločila za sestop proti Bohinju. Brez. svetilk, opremljena le s turnimi čevlji in smučmi, dolgimi en meter, ki niso primerne /a turno smučanje, sta se prek Velske in Mišelske planine napotila v dolino. Pri pečinah med Zgornjo in Spodnjo Vrtačo sta izgubljena obtičala, J. A. naj hi dobil tudi ozebline. Po mobilnem telefonu sta poklicala sorodnike, ti pa regijski center za obveščanje v Kranju. Proti Rudnemu polju je takoj krenilo devet bohinjskih
gorskih reševalcev in gorski policist. Po sprva neuspešnem iskanju okrog Konjščice in Uskovnice so planinca ob štirih zjutraj našli in jima pomagali do planine Voje. J. A. so oskrbeli v jeseniški bolnišnici, na srečo hujših ozeblin ni dobil.
Škofjeloški reševalci pa so v petek pomagali 70-letnemu F. R., ki se je s prijateljem podal do koče na Lubniku. Ko sta se nameravala vrnili, je F. R. hotel sesti na klop, da bi si nadel dereze, takrat
pa mu je na ledu spodrsnilo. Pri padcu se je hudo ranil.
V Kokrski dolini med Zoisovo kočo in spodnjo postajo tovorne žičnice sta v soboto zdrsnila 57-letni W. P. iz Radeč in 40-letni M. A. iz Trbovelj.
Sestop s Kokrskega sedla po grapi je bil usoden za mlajšega planinca, medtem ko so kamniški gorski reševalci uspeli pomagati VV. P. Planinca sta drsela kakšnih sto metrov po grapi in se oba hudo ranila. • H. J.
Airbus se je moral vrniti
Brnik - Včeraj zjutraj je 54 potnikov in šest članov posadke z brniškega letališča poletelo proti Parizu. Le petnajst minut po vzletu pa je na letalu airbus družbe Adria Airways prišlo do tehnične napake na motorju. Pilot se je vrnil na letališče, potniki pa so nadaljevali pot proti Parizu prek Muenchna.
Kot je povedala vodja službe za odnose z javnostmi pri Adrii Air-ways Ljerka Zupančič, vzrok za napako, kije že druga v kratkem času, še raziskujejo. • H.,].
vrvi. Okrog treh popoldne seje K. S. sama peljala proti vrhu smučišča. Iz še ne ugotovljenega vzroka naj bi padla, vrv žičnice pa jo je povlekla pod varnostno žico, ki omogoča ustavitev žičnice. Potegnila jo je do motorja, tedaj pa se je motor ustavil, najverjetneje zato, ker se je v njegova kolesa zapletel dekličin šal. Ker je imela šal ovit okrog vratu, jo je ta močno stisnil inje izgubila zavest. Kot pravijo policisti, pa je mogoče tudi to, da seje šal že med vožnjo navzgor zapletel v vrv žičnice, se zategnil okrog vratu, povzročil nezavest in padec deklice ter njen zdrs pod varnostno žico vlečnice.
Hudo ranjeno K. S. je oskrbela ekipa nujne medicinske pomoči ter jo odpeljala na urgenco v Klinični center. Poročajo, daje njeno zdravstveno stanje stabilno in da ni v življenjski nevarnosti.
KRIMINAL
Sosedje prepodili vlomilca
Tržič - Da je dober sosed še vedno najboljša zaščita pred vlomilci, so v četrtek dokazali tudi sosedje Mercatorjeve prodajalne Ajda v Tržiču. Ob pol enih zjutraj je namreč neznanec prežagal rešetke oziroma zaščitno železno palico na skladiščnem oknu, nato pa z vodil snel okno in ga prevrnil v notranjost. Stanovalci iz bližnje hiše so ga pri nedovoljenem početju zalotili ter ga pregnali.
Iz Amsterdama
z drogami
Podrožca - Pri temeljitem pregledu potnikov, prtljage in notranjosti petih avtobusov, ki so se vračali s silvestrovanja v Amsterdamu, so cariniki in policisti z mejnega prehoda Karavanke našli približno 50 plastičnih vrečk s posušenimi rastlinskimi delci, gra-nulati, gobami, smolnatimi snovmi, čajnimi filtri, jointi, tabletami ipd., za katere so posumili, da sodijo med prepovedane droge.
Za večino vrečk s sumljivo vsebino lastnikov niso dobili, nekaj zavitkov in vrečk pa so našli tudi v obutvi, oblačilih in osebni prtljagi štirih potnikov. Italijanska državljana, 19-letno K. D. in leto starejšega D. F., ter 23-letnega hrvaškega državljana I. P. so predali v postopek avstrijskim varnostnim organom, medtem ko so 22-letnemu S. H. iz Žalca obljubili srečanje s sodnikom za prekrške, če bo analiza potrdila drogo.
Leto dni star račun
Jesenice - Zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije bodo policisti ovadili 28-let-nega G. K. z Jesenic. Kot direktor jeseniškega podjetja naj bi januarja lani prek zastopnika, mariborskega podjetja Novo-tech, naročil in tudi prejel različno blago, ki pa
V nedeljo je prišlo do hudih nezgod tudi na krvavških smučiščih. 50-letni L. S. iz Ljubljane, zaposlen pri dvosedežnici na vrhu Krvavca, se je ob pol devetih zjutraj kot prvi potnik odpeljal s spodnje postaje dvosedežnice Njivice B. Takrat je pri zgornji postaji delal 28-letni B. N. iz Kranja. L. S. je na vrhu izstopil, tedaj pa ga je eden od sedežev, ki se prazni vračajffv dolino, zadel v levo nogo. Na poledenelih tleh je L. Š. padel s hrbtom nazaj s platoja pet metrov v globino. Huje ranjenemu je pomagala zdravnica, reševalci so ga odpeljali na urgenco v Ljubljano.
Istega dne, zgodaj popoldne pa sta na smučarski progi od Njivic proti Tihi dolini silovito trčila 33-letni smučar M. B. iz Kranja in 31-letni R. V. iz Ljubljane. Po trku sta oba nezavestna obležala. Na kraju jima je pomagala zdravnica,
ga niti po letu dni ni plačal. Dolguje dobrih 48 tisoč tolarjev.
Šenčurjan napadel policista
Kranj - Kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije so uspeli izslediti neznanca, ki naj bi 1. januarja napadel policista. Dejanja so osumili 23-letnega A. K. iz šenčurske občine.
Policista, ki sta med množičnim silvestrovanjem v starem mestnem jedru Kranja bedela nad varnostjo ljudi, sta okrog treh zjutraj vzela v precep kršitelja, ki je v stavbo pri vodnjaku na Glavnem trgu vrgel pločevinko, nato pa kljub policistovim opozorilom še steklenico piva, s katero je razbil okno.
Kršitelja sta policista prijela za roke, da bi ga odpeljala iz množice, vendar ju je obkrožila skupina ljudi ter jima skušala preprečiti namero. Da bi jih pomiril, se je eden od policistov obrnil proti skupini, tedaj pa ga je neznani mlajši moški s trdim predmetom, verjetno s steklenico, udaril po glavi. Policist je padel na tla, kolega mu je pomagal, skupina seje v hipu razpršila, neznani napada-
potem pa so ju reševalci z akijem odpeljali do zgornje postaje ka-binske žičnice, nekaj pred tretjo uro popoldne pa ju je policijski helikopter odpeljal na ljubljansko urgenco. • H. J.
Spet dražja goriva
Od danes na vseh maloprodajnih mestih Petrola veljajo nove, po večini višje cene naftnih derivatov. Neosvinčen 95-oktanski bencin je dražji za 1,6 odstotka in stane 168,20 tolarja za liter, 98-oktanski bencin je dražji za 1,9 odstotka in stane 178,60 tolarja, liter 91-oktanskega bencina pa je dražji za 1,6 odstotka in stane 167,70 tolarja. Ekstra lahko kurilno olje se je podražilo za 4,3 odstotka in stane 81,90 tolarja, pocenilo pa se je dizelsko gorivo, liter sedaj stane 145 tolarjev.
lec pa pobegnil proti Planini. V kranjskem zdravstvenem domu so policistu oskrbeli rano na glavi in poškodbo desne rame, kriminalisti pa so dogodek raziskali in našli osumljenca. • H. J.
Tat v Predosljah in Orehovljah
Predoslje - V noči s petka na soboto je neznanec skozi kletna vrata vlomil v stanovanjsko hišo v Predosljah. Na hodniku je našel torbo, v kateri so bile denarnice in ovojnice z denarjem. Vsebino iz denarnic je pregledal kar v garaži, odnesel pa je tudi hranilno knjižico PBS. Lastnika je prikrajšal za 117.000 tolarjev.
Nočnega obiskovalca so dobili tudi v Orehovljah. Neznanec je na podoben način, z zlomom vložka cilindrične ključavnice na garažnih vratih, prišel v hišo, od koder je imel neoviran dostop do prodajalne ter do stanovanjskih prostorov v prvem in drugem nadstropju. V prodajalni je iz blagajne vzel 30.000 tolarjev, v stanovanju 22.000 tolarjev in zlato verižico, v drugem nadstropju, kjer so spali domači, pa še denarnico s 40.000 tolarji.
Kodru vrnili odvzeti avto
Tržič - Nekdanji Elanov finančnik Pavel Koder iz Tržiča je imel včeraj spet opraviti s policijo, ki pa je tokrat za spremembo delala njemu v prid. Ko se je namreč zjutraj, nekaj po sedmi uri. z osebnim avtom audi A4 peljal od Slapa proti Tržiču, je v križišču pred znakom "stop" počakal. Takrat sta k avtu pristopila moška, vsak naj bi z ene strani odprl prednja vrata, ter mu velela, naj sede na zadnji sedež. Poskušala naj bi ga celo zvezati, vendar seje Kodru uspelo izmuzniti. Moška sta nato sedla v audi in se z njim odpeljala.
Po prijavi o odvzemu avta so policisti audija hitro izsledili. Že ob 7.22 so ga ustavili na cesti pri t.i. Jaslicah. V njem je bil le 33-letni B. V, med dopoldnevom pa so izsledili še drugega osumljenca, 61-letnega I. D. Oba sta iz Ljubljane, avto pa naj bi Kodru zasegla, ker naj bi pripadal ljubljanskemu podjetju, v katerem je bil maja lani kot direktor razrešen. Koder sicer trdi, da je avto njegov, policisti so mu ga vrnili in ugotavljanje resnice prepustili sodišču.
Kaznivega dejanja samovolje po 2. odstavku 313. člena Kazenskega zakonika pa bodo ovadili B. V. in I. D. • H. J.
GORENJSKI GLAS «10. STRAN
•••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 8. januarja 2002
Pohorska Zlata lisica tretjič zapored Švicarki Sonji Nef
Po smučarkah na Pohorju še telemarkarji
Z zmagoslavjem slalomske kraljice Anje Paerson in najboljše v kombinaciji Sonje Nef se je v Mariboru v nedeljo končalo letošnje tekmovanje za Zlato lisico - Naša junakinja druga na veleslalomu Tina Maze
Maribor - Tri dni so na Pohorju tekmovale najboljše veleslalo-mistke in slalomistke sveta. Na tradicionalni postaji tekem svetovnega pokala pa je bilo tokrat kar nekaj presenečenj. Največjega je že prvi tekmovalni dan, v petek, na veleslalomski tekmi pripravila 18-letna Črnjanka Tina Maze, ki je po dobri prvi vožnji in še boljši drugi, osvojila drugo mesto in na zmagovalnih stopničkah stala le pod eno trenutno najboljših smučark na svetu, Svicarko Sonjo Nef.
Tina Maze je la odlično 2.
v veleslalomu osvoji mesto.
"Presrečna sem, saj rada tekmujem tu na Pohorju, domači navijači pa so zame velika spodbuda. Vedela sem, da je treba napadati do konca," je bila v cilju presrečna Tina Maze, ko je prejemala čestitke sotekmovalk, vodstva naše ekipe ter seveda domačih in navijačev, ki so prišli pod Pohorje.
Tudi drugi dan tekmovanja v Mariboru so domači navijači iz prizorišča odhajali zadovoljni. Res, da domače slalomske favori-tinje niso bile uvsrščene prav pri vrhu, vendar pa je svoj pohod v slalomsko elito napovedala še ena mlada smučarka. Lea Dabič iz Bohinjske Bistrice se je namreč uvrstila na 14. mesto. Zmago pa je slavila simpatična Švedinja Anja Paerson.
Anja je bila najboljša tudi na nedeljskem slalomu, ki pa našim ni prinesel zadovoljstva, saj je bila najboljša Špela Pretnar na 18. mestu.
Tako je skupna zmaga v točkovanju za Zlato lisico že tretjič zapored pripadla Švicarki Sonji Nef, največ, kar 57.500 evrov, pa je na Pohorju zaslužila dvakartna slalomska zmagovalka, Švedinja Anja Paerson.
Komaj so iz Maribora odpotovale smučarke, pa so v štajersko metropolo že pripotovali najboljši te-
David Primožič je med favoriti tekmovanja telemarkarjev na Pohorju.
lemarkarji sveta. Na pohorskih strminah se namreč danes začenja letošnja sezona svetovnega pokala v telemarku. Smučarji s prosto peto bodo danes tekmovali v klasičnem telemarku, jutri v šprintu in v četrtek v telemark veleslalomu.
Poleg naših najboljših tekmovalcev na čelu z Davidom Primožičem, Iztokom Kunstljem, Urbanom Simčičem in Jako Jovanom bodo nastopili še telemarkarji iz petnajstih evropskih in severno-
ameriških držav. Kot je povedal direktor telemark disciplin Kranjčan Urban Simčič, je organizacija tekme svetovnega pokala pri nas sad večletnega prizadevanja naših telemarkarjev, je pa hkrati tudi velika priložnost za promocijo tega športa pri nas.
Tudi razpoloženje v naši ekipi je optimistično, tekme na domačih tleh pa so za vse poseben izziv, zato si želijo, da jih na Pohorje pride spodbujat čimveč navijačev.
• Vilma Stanovnik
Reprezentanca v Škofji Loki
Slovenska rokometna reprezentanca se je v soboto in nedeljo v dvorani na Podnu v pripravljalnih tekmah za nastop na EP pomerila z ekipo Bosne in Hercegovine
Reprezentanta Aleš Pajovič (na sliki z žogo) in Zoran Lubej (v obrambi) sta navdušila ljubitelje rokometa v Škofji Loki.
Škofja Loka - Slovenska rokometna reprezentanca se je konec minulega tedna zbrala na pripravah v Škofji Loki. Kandidati za nastop na evropskem prvenstvu vratarji Beno Lapajne, Rolando Pušnik in Dušan Podpečan, krila Andrej Kastelic, Luka Zvižej, Se-bastian Sovič, Matjaž Brumen in Robert Konečnik, zunanji igralci Aleš Pajovič, Branko Bedekovič, Ognjen Backovič, Uroš Zorman, Rok Praznik, Renato Vugrinec in Sergej Sokolov, krožni napadalci Zoran Lubej, Marko Oštir in Go-ran Kozomara in rezerve Gozard Škof, Boštjan Kavaš, Jure Natek. Zoran JovičiČ in Boštjan Ficko so v soboto in nedeljo odigrali tudi dve prijateljski srečanji z ekipo Bosne in Hercegovine. V soboto je bil rezultat izenačen 26:26 (14:10), v nedeljo pa so varovanci selektorja Matjaža Tominca zmagali z 28:26 (12:14).
Ob koncu priprav v Škotji Loki se je ekipi pridružil še Roman Pungartnik (odšel je Robi Konečnik), ki bo danes skupaj z ostalimi
reprezentanti odpotoval na priprave in na turnir na Portugalsko. Do evropskega prvenstva na Švedskem je še slabe tri tedne, po vr-
nitvi domov pa bodo naši odigrali zadnje pripravljalne tekme še na Hrvaškem.   • Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
SMUČARSKI SKOKI
Gorenjci najuspešnejši
Gorenja Sava - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral dve pokalni tekmovanji v smučarskih skokih v kategoriji dečkov do 10 in 12 let ter deklic do 12 in 14 let. Na 20-in 40-metrski skakalnici je nastopilo 141 tekmovalcev in tekmovalk iz kar 19 slovenskih klubov. Daleč najboljši so bili predstavniki gorenjskih klubov, ki so osvojili večino mest med najboljšimi. Triglavani pa so osvojili kar tri prva mesta.
Rezultati: dečki do 10 let: 1. Nejc Dežman (Triglav), 2. Aleš Oblak (Stol Žirovnica), 3. Leon Grobljar (Zagorje), 4. Anže Štravs (Stol Žirovnica), 5. Nace Šinkovec (Alpina Žiri), 6. Matic Košir (Triglav); deklice do 12 let: 1. Petra Benedik (Triglav), 2. Eva Logar (Zabrdje), 3. Nika Kepic (Triglav); dečki do 12 let: 1. Janez Guna Močnik (Zagorje), 2. Klemen Omladič, 3. Gašper Ber-lot (Velenje) in Roman Urek (Stol Žirovnica), 5. Miha Požek (Triglav), 6. Gregor Skok (Mengeš); deklice do 14 let: 1. Petra Benedik (Triglav), 2. Maja Vtič (Zabrdje), 3. Nika Kepic (Triglav).
• Janez Bešter
HOKEJ_
Krog brez presenečenj
Kranj - Minuli konec tedna so hokejisti v državnem prvenstvu odigrali 11. krog. Velikih presenečenj ni bilo, še največjega je pripravila ekipa Bleda, ki je že v četrtek zvečer gostovala pri ekipi Marc Interie-ri v Tivoliju in izgubila s 4:3 (2:1, 1:1, 1:1). V petek je ekipa Triglava gostovala pri Olimpiji in izgubila 13:2 (9:1, 2:0, 2:1). V jeseniškem mestnem derbiju je ekipa Acroni Jesenic 11:2 (4:1, 1:1. 6:0) premagala Hit Casino Kranjska Gora. Tekma med Mariborom in Slavijo M Optimo seje končala s slavjem Založanov 2:16 (1:6, 0:4, 1:6). Na lestvici vodi ekipa Olimpije s 17 točkami. Acroni Jesenice imajo točko manj, Bled je z 9. točkami četrti, HIT Casino s šetimi točkami šesti, Triglav pa z dvema sedmi.
Včeraj se je v mednarodni hokejski ligi ekipa Olimpije v Dubnici pomerila z. ekipo Spartaka, slavili pa so domačini s 4:1. Danes ob 19. uri bo na Jesenicah srečanje med ekipama Acroni Jesnic in Albo.
V ženskem državnem prvenstvu so hokejistke odigrale 11. krog. Ekipa Jesenic je 2:0 (1:0, 0:0, 1:0) premagala Celje, ekipa Term Ma-ribor je bila 15:3 ( 4:1, 4:0, 7:2) boljša od ekipe Triglava, Blejske levi nje pa so s 3:5 (2:1, 1:3, 0:1) izgubile z ekipo Olimpije. Na lestvici še vedno vodijo Terme Maribor. • V.S.
ŠAH
Gorenjski osnovnošolski prvaki
Bled - Gorenjska šahovska zveza je na Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja priredila letošnje gorenjsko prvenstvo osnovnošolcev v šahu. Pomerili so se v starostnih kategorijah do 9, 11, 13. in 15 let med fanti in dekleti. Nastopilo je več kot 100 igralcev in igralk na podlagi občinskih kvalifikacij. Najuspešnejša je bila OŠ Prežihov Voranc Jesenice, ki je pobrala kar 4 pokale. Zmagovalci po skupinah so tako postali: Matic Justin (OŠ Jakoba Aljaža Kranj) pri fantih do 15 let, Alen Hasanagič (P. Voranc Jesenice) do 13 let, Jaka Škrlep (Stražišče) do 11 let in Aleš Avsenik (Begunje) do 9 let. Pri dekletih so bile najboljše Barbara Špendal (Josip Pleme 1 j Bled) do 15 let, Miša Hrenič do 13 let, Amra Huseinbašič do 11 in Monika Pajič do 9 let (vse tri Prežihov Voranc Jesenice).
Na državno prvenstvo osnovnošolcev v Ankaranu od 19. - 20. januarja 2002 so se uvrstili še Peter Šinkovec (Škofja Loka Mesto), Mitja Rozman (Stražišče). Špela Krivec in Emina Selimanovič (obe P. Voranc Jesenice). • A. D.
www.gorenjskaonline.com
ALPSKO SMUČANJE
Za pokal Zavarovalnice Triglav
Stari vrh, Krvavec - Alpski smučarji zahodne regije so preživeli pester tekmovalni konec tedna. Kar trikrat zapored so se pomerili v dveh veleslalomih in slalomu za pokal Zavarovalnice Triglav. Tekmovanja so v odličnih pogojih potekala na Starem vrhu in na Krvavcu. Najuspešnejša sta bila Maruša Ferk z Jesenic, ki je trikrat zmagala med st. deklicami in Gašper Kržišnik z Bleda, s prav toliko zmagami med ml. dečki. Po dve zmagi sta osvojila Miha Kiirner med st. dečki in Petra Presterel med ml. deklicami, oba člana SK Bled, ena zmaga pa je pripadla Anji Markovič iz Kranja in Maticu Skubetu iz SK Alpetour Škofja Loka.
Rezultati: Krvavec, veleslalom, st. dečki: 1. Matic Skube (Apt), 2. Damir Sadikovič, 3. Anto Bučič (oba Kr. Gora), st. deklice: 1. Maruša Ferk (Jes), 2. Nina Mihovilovič (Apt), 3. Katja Jazbec (Tržič); ml. dečki: 1. Gašper Kržišnik (Bled), 2. Jan Tepina (Trg), 3. Tirni Gašpe-rin (Bled); ml. deklice: 1. Anja Markovič (Trg), 2. Nika Smodiš (Bld), 3. Maja Kokalj (Trg); Stari vrh, slalom, st. dečki: 1. Miha Kiirner (Bled), 2. Anže Mravlja (Tržič), 3. Luka Pintar (Trg); st. deklice: 1. Maruša Ferk (Jes), 2. Katja Jazbec (Tržič), 3. Nina Mihovilovič (Apt); ml. dečki: 1. Gašper Kržišnik (Bled), 2. Beno Komel (Gor), 3. Borut Drolc (Žel); ml. deklice: 1. Petra Presterel (Bled), 2. Nika Smodiš (Bld), 3. Maja Kokalj (Trg); veleslalom, st. dečki: 1. Miha Kiirner (Bled), 2. Anže Mravlja (Tržič), 3. Matic Skube (Apt); st. deklice: 1. Maruša Ferk (Jes), 2. Katja Jazbec (Tržič), 3. Nina Mihovilovič (Apt); ml. dečki: Gašper Kržišnik (Bled), 2. Borut Drolc (Žel), 3. Tirni Ga-šperin (Bled); ml. deklice: 1. Petra Presterel (Bled), 2. Anja Markovič, 3. Maja Kokalj (obe Trg). • D. K.
DUATLON _
Namesto klasične smučine, kar prvi zimski duatlon
Bohinjska Bistrica - Triatlon klub Bohinj obvešča ljubitelje teka in teka na smučeh, daje tekmovanje štafet smučarskih tekačev "Bohinjska smučina", ki je bila napovedana za 13. januar v Bohinjski Bistrici, zaradi pomanjkanja snega prestavljeno v višje ležečo vas Gorjuše pod Pokljuko. In ker zaradi kratke, ožje proge ni mogoče izpeljati skupinskega starta, bo premierno izveden "zimski Triglavski duatlon". Tekmovalci bodo naprej - start ob 11.00 uri pri gasilskem domu - tekli (peš) 6 kilometrov v okolici Gorjuš in nato takoj nadaljevali z 8 kilometri smučarskega teka (v poljubni tehniki). Poleg drsalne bo pripravljena proga tudi za klasično tehniko. Prijave za tekmovalce razdeljene v sedem starostnih kategorij bo dve uri pred startom. V startnino 2000 sit pa so vštete kolajne in pokali za najhitrejše, ter malice tako za tekmovalce, kot za spremljevalce. Z vozili je najboljši pristop iz Bohinjske Bistrice preko Jereke in Koprivnika. Dodatne informacije na 04-5721-809 in 041-589-853 in tudi na www.alpinsport.si.
Ob noviteti v slovenskem športnem prostoru naj športni zanesenjaki ne omahujejo. Zimski "Triglavski duatlon" ni nikakršen bau-bau, podobne zvrsti v tujini že poznajo, le da je bolj uveljavljen zimski triatlon. In če se je pred mnogimi leti prijel triatlon jeklenih in postal prva bohinjska letna športna znamenitost, zakaj tako ne bi bilo tudi s Triglavskim duatlonom? In najbolj znamenito in zanimivo je na takih preizkušnjah prvič. Prvič pa je samo enkrat. • M.M.
PLES
Jure in Melanija znova najboljša
Tržič - Plesni klub in studio M je prejšnji konec tedna na Vrhniki pripravil finale pokala Slovenije v akrobatskem ročk and rollu. Že po tradiciji so se na njem odlično odrezali "tržiški" plesalci in plesalke. Zmagovalca sta namreč postala člana Plesnega kluba M Tržič in naša najboljša mlada plesalca v akrobatskem ročk and rollu Jure Markič in Melanija Kogoj, ki so jima premoč priznali tudi ostali domači in tuji plesni pari. Z zmago na tem tekmovanju sta osvojila tudi skupno zmago v pokalu Slovenije za leto 2001.
Skupna zmagovalca pokala Slovenije Jure Markič in Melanija Kogoj.
Poleg Jureta in Melanije so se odlično odrezali tudi Uroš in Špela Manjdelc, ki sta v skupnem seštevku v isti kategoriji osvojila tretje mesto, brat in sestra Miha in Špela Koblek pa sla v konkurenci mlajših mladincev prav tako osvojila tretje mesto. Še eno tretje mesto je uspelo osvojili sestricama Pii in Manji Japelj, ki sta nastopili v mini kategoriji. • V.S.
Nova sankaška proga na Soriški planini
Sankaško društvo Domel iz Železnikov je na pobočjih Soriške planine zgradilo progo za tekmovanja najvišjega ranga tekem v sankanju na naravnih progah.
SMUČARSKI TEKI
Sorica - Proga je bila zgrajena s pomočjo tovarne Domel, kot glavnega sponzorja društva, ter neštetih privržencev tega športa v Selški dolini, ki so brezplačno opravili nad 3000 ur raznovrstnih del od avgusta pa do danes.
V občini Železniki so doslej vse sankaške tekme potekale na progi v Dolenji vasi, na kateri so bile že dvakrat organizirane tudi tekme za svetovni pokal. Ker je bila proga na nadmorski višini le 600 m, je bilo v negotovih zimah težko progo izdelati in obdržati za največja tekmovanja, trenirati pa praktično ni bilo mogoče. Ravno zato, da Sankaško društvo Domel ponudi svojim tekmovalcem tudi dobre pogoje za trening, seje društvo odločilo za izgradnjo proge na Soriški planini, kjer je nadmorska višina 1300 m, sneg pa je bil na planini tudi v vseh zelenih zimah.
Tekmovalna proga z imenom Drauh ima start na višini 1381, cilj pa na 1280 m, z višinsko razliko 101 m in povprečnim padcem 13 odstotkov. Ob progi je servisna pot z vso potrebno infrastrukturo.
V nedeljo, 6. januarja, sta progo za tekmovanje slavnostno odprla župan občine Železniki Mihael Prevc in v imenu direktorja Do-mela njegov predstavnik Aleš Markelj. Županje v svojem govoru poudaril, da se je še enkrat pokazalo, da tam, kjer ljudje vedo, kaj hočejo, tudi zmorejo. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi projekta, sankačem zaželel varne vožnje, za opuščeno progo v Dolenji vasi pa predlagal, da v času z dobrimi snežnimi razmerami postane proga za rekreativce.
Po odprtju so progo v treh vož-
Novo sankaško progo so tekmovalci že preizkusili. Na sliki mladi Gašper Potočnik.
njah preizkusili sankači domačega društva.
Proga bo prav kmalu gostila tudi največje svetovne mojstre tega športa, saj bo na njej med 25. in 27. januarjem potekalo tekmovanje za svetovni pokal, društvo Domel in občina Železniki pa sta za leto 2003'že dobila organizacijo svetovnega prvenstva.
Prav zaradi bližajočih se tekem za svetovni pokal si je prišel progo ogledat tudi koordinator svetovnega pokala Herbet Wurzer, ki je po ogledu za medije dejal: "Sankaška proga na Soriški planini se mi zdi čudovito vpeta v okolje in je prava dopolnitev smučišču, kar
bo koristno za obe športni dejavnosti. Ambient in panorama se mi zdita tukaj popolna. Proga je tehnično zelo zahtevna, na progi ne vidim posebno kritičnih območij, ki bi bili potencialno nevarni, kar je posebej pomembno, saj FIL (mednarodna sankaška organizacija) ne želi poškodb tekmovalcev, ki bi lahko nastale kot posledica nevarnih odsekov. Pravilno je, da je proga zelo široka (med 5 in 6 m), kar jo dela še bolj tehnično zapleteno, saj je toliko težje najti izdelano, najkrajšo linijo. Imam pa občutek, da bo proga posebna draž za tekmovalce, saj se mi zdi spodnja kombinacija šti-
Pomembna zmaga Triglava
Medtem ko so v Hypo ligi Kranjčani z zmago ostali med najboljšo trojico, pa je v ženski SKL ekipa Kobrama Jesenic v gorenjskem derbiju premagala Odejo.
Kranj, Jesenice - Košarkarji v Hypo ligi so konec tedna odigrali H. krog. Ekipa Triglava je po dveh zaporednih gostovanjih tokrat doma gostila Roglo in zmagala z 91:80 (20:21, 41:33, 61:54). Doma v Domžalah je igral tudi Helios, ki je premagal Zagorje Banko Zasavje z 80:66 (31:14, 39:31, 60:52). Zmagati pa tokrat ni uspelo ekipi Loka kave TCG, ki je gostovala pri Alpos Kemo-plastu in je bila poražena z 99:76 (33:23,49:41,71:55).
Na lestvici vodi ekipa Savinjskih Hopsov z 18 točkami, 18 točk pa imata tudi Helios in Triglav. S 16 točkami je na osmem mestu ekipa Loka kave TCG. V soboto bo na sporedu 12. krog. Ekipa Loka kave TCG bo doma ob 20. uri gostila Koper, Triglav bo v derbiju gostoval pri Savinjskih Hopsih, Helios pa bo gostoval pri Rogli.
V l.B SKL za moške je ekipa Radovljice doma gostila Master-point Bežigrad in izgubila s 74:80 (20:17, 34:38, 51:61). Po 14 odigranih krogih so tako Radovljičani skupaj z ekipo Ilirije na zadnjem mestu, doslej pa so zabeležili 4 zmage in 10 porazov. V soboto bodo gostovali pri ekipi Jurij Plava Laguna.
V LSKL za ženske je bil v 10. krogu na sporedu gorenjski derbi. V dvorani Osnovne šole Prežiho vega Vbranca na Jesnicah sta se pomerili domača ekipa Kobrama Jesenic in škofjeloška Odeja. Kljub boljšemu začetku Škofjelo-eank so na koncu zasluženo slavile domačinke. Rezultat tekme je
V zanimivi tekmi so bili Kranjčani na koncu boljši od ekipe Rogle.
bil 78:67, Jeseničanke pa so z novo zmago, 21 točkami in tekmo več od Lek Jezice prevzele vodstvo na prvoligaški lestvici. Odeja je s 17 točkami še naprej četrta. V
soboto bodo Jeseničanke gostovale pri ŽKD Mariboru, ekipa Odeje pa bo doma gostila Lek Jezico.
• Vilma Stanovnik, Foto: Gorazd Kavčič
rih ovinkov zelo selektivna." Gospod Wurzer je na koncu še dodal, da ima polno zaupanje v ljudi, ki pripravljajo tekmovanje in da upa, da bo tudi Soriška planina privabila veliko število ljudi na ogled drznih voženj svetovnih mojstrov sankanja.
• Monika Tavčar, foto: Matej Galjot
ODBOJKA_
Uspešen začetek
Bled - Odbojkarji Calcit Kamnika in Merkur LIP Bleda so zelo uspešno začeli z nastopi v letu 2002. V prvem pomladanskem krogu so Kamničani kot favoriti gostovali v Šoštanju, vendar po težavah, ki so jih imeli jeseni doma, Kamničani niso mogli biti kar v naprej prepričani v zmago. Calcit Kamnik je sicer zabeležil najvišjo zmago, vendar so domači odbojkarji, predvsem v prvem in tretjem nizu, nudili državnim prvakom kar dober odpor. Šoštanj Topolšica : Calcit Kamnik 0:3 (-25, -17, -24). Še bolj napeto naj bi bilo v Mariboru, kjer so gostovali odbojkarji Merkur LIP Bleda, tekma pa je že lahko odločala tudi najmanj o četrtem mestu po rednem delu. Kljub težavam (kar štirje igralci Merkur LIP Bleda imajo težave s poškodbami gležnja) pa so Blcjci tokrat zaigrali izvrstno. Prava poživitev v ekipi Merkur LIP Bleda je bil tokrat mladi in visoki Dolenc, kije debitiral na tekmah prve lige, bil pa prava "mora" za Mariborčane. Tudi po njegovi zaslugi so odbojkarji Merkur LIP Bleda zanesljivo zmagali - 0:3 (-22, -20, -18) in se utrdili na četrtem mestu. V vodstvu še naprej ostajajo odbojkarji Calcit Kamnika. • B. M.
Turnir v Svarunov spomin
Škofja Loka - Odbojkarski klub Termo Lubnik je bil konec decembra organizator tradicionalnega turnirja, ki ga pripravljajo v spomin na prvega predsednika kluba Svaruna Trpinca. V članski moški konkurencije po izenačenem boju prvo mesto dosegla domača ekipa OK Termo Lubnika, druga je bila ekipa OK Brezovice, tretje mesto pa je zasedla ekipa Bora iz Trsta. V ženski konkurenci je ekipa odbojkaric Bora v premagala domačinke, ekipo ŽOK Partizana.
Poleg članskih ekip so na turnirju nastopile tudi ekipe kadetov in mlajših dečkov.
• V.S.
Andreja Grašič
Tekači množično na Rudnem polju
Pokljuka - Na Rudnem polju na Pokljuki so smučarski tekači s 36. Srebrno smučarsko palico začeli letošnjo domačo sezono slovenskega Žito pokala. Med 185 tekači je bilo največ mladih, rezultati so usmerjeni na starejše. V okrnjeni člansko-mladinski konkurencije na 5 kilometrov klasično med dekleti zmagala Maja Benedičič (Merkur) pred klubsko kolegico Jero Rakovec in Nadjo Cerne (Jub Dol). Med člani je zmagal A reprezentant Jože Mehle (Olimpija) iz Medvod, pred so-krajanom Martinom Ponikvarjem (Brdo) in Florjanom Ambrožičem (Logatec). Jože Kavalar (Planica), ki je po 15 letih potegnil črto pod uspešne reprezentančne nastope. Izmed gorenjskih tekačev so zmagali še; med starejšimi mladinkami Katja Višnar (Bled), Andraž Mali (Merkur) med starejšimi dečki in Ana Poklukar (Bled) med starejšimi deklicami. Ekipni zmagovalci so tekači Valkartona, pred Olimpijo, kranjskim Merkurjem in Bledom.
Vesna, Blaž in Nejc so že na vrhu
Kranj - Mladi slovenski smučarski tekači so se konec tedna uspešno merili na tekmi celinskega - evropskega pokala v Furthvvangnu v Nemčiji. Štirikrat so stopili na zmagovalni oder, Vesna Fabjan je zmagala v sprintu na 1000 metrov prosto, Blaž Jelene je bil med mladinci drugi na 10 kilometrov klasično. Srebrno in bronasto kolajno pa je pritekel znova Škofjeločan Nejc Brodar, ki je bil v sprintu drugi in na 10 kilometrov klasično tretji. Vsi trije, vsi člani TSK Merkur iz Kranja, bodo poleg Renate Podviz (Olimpija) iz Medvod in Mitjam Soklič (Gorje) glavni upi na mladinskem svetovnem nordijskem prvenstvu.
• Metod Močnik
BIATLON_
Andreja Grašič in Tomas Globočnik biatlonska prvaka
Rudno polje - Pred odhodom na zadnji višinski trening v italijanski Antholz za najpomembnejši nastop leta na olimpijskih igrah v Soldier Hollovvu v Utahu so se bia-tlonci na svoji Pokljuki pomerili še za naslove državnih prvakov. Prva članska državna prvaka v Sloveniji in prva v zgodovini biatlonskega skupinskega starta sta Andreja Grašič in Tomas Globočnik. Biatlonka SK Tržič je svoj deseti naslov osvojila z dobrim streljanjem (od 20 je zgrešila le 4 tarče) in hitrim tekom. Sledile so; 26 sekund Dijana Grudiček (Sokol Domžale), 46 sekund Kamničanka Andreja Mali (Jub Dol) in kot četrta, natrpanih 49 sekund za Graši-čevo še Tadeja Brankovič (Merkur Kranj). "Takoj po startu sem zataknila smučko, padla na nos in potem, "fino borbala", da sem ujela fante (mladince op.), je pot do ljubi-lejne zvezdice opisala Andreja Grašič. Izenačen članski skupinski start je po 15 kilometrih in štirih streljanjih dobil Tomas Globočnik. To je bil njegov peti naslov državnega prvaka. V zadnjem krogu (3 km) je na drugo mesto v odličnem finišu pritekel Ble-jec Janez Maric, bron pa je osvojil Janez Ožbolt. Matjaž Poklukar (Gorje) je bil četrti, brat Jože sedmi, Gašper Grašič (Merkur) osmi in Anže Globevnik (Bled) deseti. Na naslednji postaji svetovnega pokala v nemškem Oberhofu bosta tekmovala le Gorjana Jože in Matjaž Poklukar. "Take domače prestižne tekme, zaradi medsebojnega rivalstva prinesejo malce več zgrešenih strelov. Toda moj današnji dosežek, en kazenski krog na postanek, je za skupinski start kar v redu. Več bi že bilo preveč. Na treningu v Italiji bomo pazljivo dvignili tekmovalno formo in jo usmerili na edini moj veliki cilj - olimpijske igre," je bil po zmagi zgovoren Tomas Globočnik, katerega cilj je izboljšati 11. mesto z olimpijskih iger v Naganu pred štirimi leti. • M.M.
SAH
Novi slovenski ratingi
Ljubljana - Izšla je nova slovenska rating lista, ki obsega rezultate zadnjega poletja s turnirjev po Sloveniji v vseh oblikah šaha: standardnem, pospešenem, hitropoteznem in dopisnem.
Najvišje v standardnem šahu so: Aleksander Beljavski 2640, Dražen Sermek 2551, Adrian Mihalčišin 2523, Duško Pavasovič 2508, Georg Mohr 2477, Aljoša Grosar 2442, Marko Tratar 2420, Leon Gostiša 2411, Danilo Polajžer 2394 in Matjaž Mikac 2392. Pri igralkah so na vrhu Jana Krivec 2223, Kiti Grosar 2204 in Ana Srebrnič 2169. Najvišje v starostnih kategorijah pa so: Matej Šebenik 2253 do 20 let, Jure Borišek 2173 do 18 in 16 let, Luka Lenič 2131 do 14 let, Jan Planine 1660 do 12 let in Jan Dolinar 1613 do 10 let. Pri dekletih so na vrhu: Ana Srebrnič 2169 do 20 in 18 let, Vesna Rožič 2015 do 16 let, Tina Bukovec 1677 do 14 let, Barbara Šumenjak 1613 do 12 let in Andreja Kebler 1538 do 10 let.
V pospešenem šahu, ki je tudi najbolj popularen in za katerega je bilo obračunanih nekaj manj kot 200 turnirjev, so na vrhu: Adrian Mihalčišin 2584, Dražen Sermek 2535, Georg Mohr 2521, Duško Pavasovič 2488, Danilo Polajžer 2440, Zvonimir Meštrovič 2430, Primož Šoln 2428, Miran Zupe 2413, Darko Supančič 2411 in Zlatko Bašagič 2405. S prvim mestom med igralkami se ponaša Kiti Grosar 2199. V mladinskih konkurencah so na vrhu: Matej Šebenik 2387 do 20 let, Luka Lenič 2284 do 18, 16 in 14 let, Boris Mitrovič 1911 do 12 let in Janez Kavčič 1790 do 10 let. Pri mladinkah vodijo: Vesna Rožič 2065 do 20, 18 in 16 let, Tina Bukovec 1985 do 14 let, Barbara Šumenjak 1788 do 12 let in Nataša Bučar 1740 do 10 let.
V hitropoteznem šahu so najmočnejši: Adrian Mihalčišin 2578, Dražen Sermek 2507, Zlatko Bašagič 2473, Zvonimir Meštrovič 2472, Georg Mohr 2466, Vojko Mencinger 2388, Duško Pavasovič 2381, Leon Mazi 2369, Matjaž Mikac 2368 in Marko Tratar 2368.
• Aleš Drinovec
Zmaga Kosmaču
Kranj - Na odprtem božično-novoletnem prvenstvu šahovske sekcije MC, d.d., Tomo Zupan Kranj je med 17 igralci in igralkami prepričljivo zmagal mojstrski kandidat Blaž Kosmač. Svojim nasprotnikom je v devetih partijah oddal le pol točke. Drugo mesto sta si s 6,5 točke razdelila Matej Sušnik in Aleš Drinovec. Najboljša igralka je bila Vesna Rožič na četrtem mestu. • A. D.
Tomas Globočnik
GORENJSKI GLAS «12. STRAN
•••••••
ZGODBA / info@g-glas.si
Torek, 8. januarja 2002
Tudi kranjski navijači šo minulo nedeljo na finalu novoletne turneje v Bischofshofnu spodbujali naše in vse ostale skakalce
Na pot z dobro voljo, nazaj s pokalom
"Ko smo se peljali proti Avstriji, mi še na misel ni prišlo, da bom nazaj grede ob sebi imela pokal," se je po neverjetnem razpletu tekme v Bischofshofnu veselila Cveta, mamica Roberta Kranjca, ki si je prvič ogledala sinovo tekmo v tujini ter se z njim in drugimi kranjskimi navijači veselila, ko je prvič v karieri stopil na oder najboljše šesterice. Za njim sta stala Alan Alborn in Martin Schmitt, pred njim pa le Martin Hoellvvarth, Marti Hautameki in na novoletni turneji nepremagljivi Sven Hannavvald
Kranj, Bischofshofen - Sonce se je kazalo izza vrhov gora, ko smo se z avtobusom odpeljali iz Kranja. Skoraj poln "Meteor" Gorenjcev, saj seveda "v postavi" kranjskega skakalnega kluba Triglava, ki je bil organizator izleta, niso zgolj Kranjčani, ampak tudi precej okoličanov.
Dobra volja se je hitro selila iz enega na drugega in ko so še na carini na Karavankah poskrbeli, da smo imeli navijači prednost pred številnimi avtobusi, ki so se po novoletnih praznikih vračali predvsem proti Nemčiji, smo že vedeli da bo naša pot uspešna.
Janez, ki je skrbel da bi se gorenjska ekipa dobro počutila je razvezal nahrbtnik in zadišalo je po avtobusu. Po pijači in po hrani, ki je seveda ni čez našo, domačo...
Ponosni na Triglavova orla
Razloga za slabo voljo in napetost, kljub navijaškim strastem, ni bilo. Že kar sta "naša fanta" (naša sta bila seveda oba Triglavova skakalca Primož Peterka in Robert Kranjec) naredila na tekmi v Innsbrucku in na sobotnih kvalifikacijah v Bischofshofnu, je bilo tisto, kar nas je navdajalo s ponosom in seveda upanjem, da kranjska orla prihajata v pravo formo. Samo stvar časa je še ali bo komu uvrstitev  med  šest najboljših
Ob športnikih in navijačih so svojo priložnost v Bischofshofnu našli tudi borci proti nuklearni energiji...
Robert Kranjec z mamico Cveto, ki je v Kranj varno pripeljala sinov kristalni pokal.
uspela že tokrat ali pa morda na naslednjih tekmah v NVillngenu ali Zakopanih.
Edina, ki jo je skrbelo, da kaj ne bo šlo po načrtih, je bila Cveta. Pa ne zato, ker je imel njen Robi za "par" na tekmi odličnega Nemca Martina Schmitta - za katerega smo vsi vedeli, da ga bo v boju za finale težko premagati - ampak zato, ker je pred očmi še vedno imela Robertov grozljiv padec lani spomladi v Planici, ki pa seje k sreči končal brez posledic... Robert je novo sezono začel še bolje kot lansko, že poleti postal zmagovalec celinskega pokala in se pridružil najboljšim skakalcem svetovnega pokala. "Skoki mu ogromno pomenijo, čeprav je po srcu umetniška duša in izredno, lepo riše. Sicer pa obiskuje tretji letnik frizerske šole in rad ustvarja tudi ob friziranju," je o svojem edincu pripovedovala mami in skušala pozabiti na strah. Pozneje je pripovedovala tudi o tem, kako se veseli nastopa na olimpijskih
igrah in kako skrbi za pravilno prehrano. Je veliko zelenjave, riža in testenin, večino pa si zna pripraviti kar sam.
Tudi Avstrijci skakali za Slovenijo
Takrat smo bili že v Bischofshofnu. Z vseh koncev so v mesto vozili avtomobili in avtobusi, kljub gneči pa smo se dobro znašli. Ogrela nas je pot proti skakalnicam, tam pa je živahna druščina navijačev iz vseh koncev sveta (tudi iz Amerike in Japonske jih
mo zaostajali. Res, da naših zastav ni bilo toliko kot nemških in avstrijskih, res, da si nismo izborili mest na spodnjih tribunah, toda kranjskim navijačem (vmes so se nam pridružili tudi starši Primoža Peterke ter mlajši brat in Renata) so se že po poti "pritegnili" navijači iz Domžal in Mengša, prišli so Ljubljančani in odmevalo je "Kdor ne skače ni Slovenc...". Da Avstrijci vendarle imajo smisel za slovenščino, so dokazovali fantje, ki so iz avstrijskega tabora kmalu prestopili v slovenskega in nato peli skupaj z nami.
Robert na zmagovalnem odru
Finalna serija je bila še zgolj formalnost, "naša fanta", Primož in predvsem Robert, sta se izkazala in ko je na koncu Robert osvojil četrto mesto in na zmagovalnem odru dvignil kristalni pokal, so nam v oči stopile solze. "Me ni prav nič sram," je dejal Janez, ko se je brisal pod očmi: "V klubu pač živimo z našimi fanti in takšni uspehi niso vsak dan."
Koje z odra prišel Robi in mami Cveti v varstvo izročil kristalni pokal, smo bili vsi ponosni. Mor-
Gorenjska navijaška ekipa na prizorišču v Bischshofnu.
Kdor ne skače, ni Slovenc, kdor skače najbolje, je Gorenje, avstrijskih navijačev.
je bila najljubša pesem naših, nato pa tudi
Na zmagovalnem odru sto in prehitel tudi ase
je Slovenijo tokrat zastopal 20-letni Kranjčan Robert Kranjec, ki je osvojil četrto me-kot so Martin Schmitt, Alan Alborn, Roberto Cecon, ...in ostali.
je bilo nekaj) že čakala na razplet letošfije novoletne turneje. Največ pogovorov in vprašanj je bilo seveda, če bo Nemcu Svenu Hanna-waldu uspelo še četrtič zapovrstjo zmagati in kot prvemu osvojiti vse zmage novoletne turneje. Visoko so se dvigale številne nemške zastave in nemški navijači so že pred tekmo slavili in nazdravljali v čast svojemu športnemu junaku. Dohitevati jih niso mogli niti domačini, Avstrijci, ki so prav tako imeli "v ognju" nekaj močnih adutov, kot so Martin Hoel-warth, Andreas Goldberger, An-dreas \Vidhoeltzl,... Tudi Slovenci med navijači nis-
Tudi med tekmo "štimunga" ni popustila, malce smo se ustavili le, koje Peter Žonta skočil odličnih 129,5 metra in kar nekaj časa vodil na lestvici... Tudi s Pri možev i m skokom 117 metrov smo bili zadovoljni, saj seje zanesljivo uvrstil v finale. Toda, koje Robert s kar 134,5 metra premagal Martina Schmitta, je slavje doseglo vrhunec. Skoraj nikogar i/ slo venskega (in pridruženega) tabora ni več zanimalo, kdo bo zmagovalec. Mi smo svojega zmagovalca imeli in to je bil Robert Kranjce1
da čisto nič manj kot Nemci, ko so slavili s Svenom Hanavvaldom četrto in skupno zmago. Mami Cveta je v naročje stisnila pokal in ga z veselo družbo varno pripeljala v Kranj. "Res ima doma že veliko nagrad in pokalov, toda nobeden ni tako dragocen in pomemben kot ta," je bila vesela. Mi pa smo vedeli, da bomo še lahko stiskali pesi i za naša fanta, ki sta si z novoletno turnejo dokončno prislužila tudi nastop na olimpijskih igrah čez dober mesec v Ameriki.
• Vilma Stanovnik
www.gorenjskaonline.com
Bomo evre raje varčevali kot trosili
Prve letošnje izkušnje nekaterih bank in menjalnic na Gorenjskem kažejo, da bodo ljudje evre bolj varčevali kot trošili. O tem priča precejšnja gneča v bankah pred prazniki,
ko so ljudje odpirali nove devizne račune ali na že obstoječe polagali tujo valuto.
Kranj - Menda smo Slovenci v zadnjih dveh mesecih preteklega leta tako iz nogavic potegnili za okoli 900 milijonov nemških mark deviz in jih naložili na devizne račune, da bi nam jih banke 1. januarja 2002 avtomatično (in brez provizije) spremenile v evre. Koliko tujega denarja so varčevalci prinesli na bančne račune na Gorenjskem, nam ni uspelo izvedeti, saj banke ta podatek očitno varujejo kot poslovno skrivnost in vse informacije o tem prepuščajo nacionalni banki.
V Gorenjski banki so nam tako že prvi delovni dan tega leta zatrdili, da je novih deviz kar nekajkrat več od pričakovanj. Devize pa za sedaj tudi v obliki evrov ostajajo na računih, saj prve dni novega leta ni bilo pretiranih dvigov in pri deviznih okencih še zdaleč ni bilo toliko vrst kot pred novim letom. Ljudje so dobro obveščeni, meni Igor Poljšak, pri Gorenjski banki zadolžen za posle z občani, zato bodo na tuje potovali še s starim denarjem, dokler bo to mogoče. V večini držav evro območja je zadnji rok, ko bo še veljal tako imenovani dvojni obtok (veljavnost dosedanje nacionalne valute in evra hkrati), 28. februar, ponekod bodo nacionalno valuto opustili že nekaj prej. Vrli Gorenjci pa dvigajo devize zaradi potovanj in nakupov v tujini in v manjši meri zato, da bi sedaj namesto mark, šilingov in druge tuje valute v nogavicah hranili evre.
Radovednosti je zadoščeno
Tudi v gorenjski poslovalnici SKB banke imajo dobre prve izkušnje z evrom. Večjo gnečo pomnijo v drugi polovici decembra, ker je pač veliko ljudi upoštevalo priporočilo, naj položijo obstoječo tujo valuto na devizne račune, če .želijo, da se jim brez več-
jih zapletov spremeni v novo. Večjih dvigov pa v prvih dneh novega leta niso opazili. Kar so ljudje dvigali v evrih, so večidel zaradi poti na tuje in manjših nakupov, pa tudi zaradi radovednosti, kakšen je novi denar. Tudi v prihodnjih dneh ne pričakujejo večjega navala na evre, ljudje se bodo verjetno obnašali podobno kot prej, ko so v bankah jemali marke, lire in šilinge.
Dvigov evro gotovine je bilo malo tudi v poslovalnici Abanke, smo slišali od vodje kranjske podružnice Marjane Smolič Žida-nek. Ljudje so pretežno želeli videti novo gotovino. Sicer pa pomnijo nekaj manjših dvigov (po 50 ali 100 evrov, redkeje za tisoč), kar pripisujejo v glavnem dejstvu, da imajo ljudje po praznikih manj denarja. Novih deviznih računov pa je zlasti od lanskega decembra več kar za petino, ugotavljajo v tej banki. Pred novim letom je bilo veliko vrst, ker so ljudje odpirali nove devizne knjižice, najhuje menda 20. decembra, tik pred prazniki. Ljudje so v tem času prinašali tudi kovance, saj do decembra ni bilo provizije za menjavo, v decembru so zaračunavali 20-odstotno, sedaj pa že 40-odstotno. Tudi v menjalnici te banke je videti, da smo Gorenjci bolj "šparovni", saj stranke devize bolj vlagajo, sprašujejo tudi po
tečajih, menjajo pa še ne. Ob dvigu valute je po 1. januarju že treba plačati provizijo.
Najmanj 0,20, največ 1500 evrov
Kako pa je v menjalnicah? Prve so promet z evri začele izvajati menjalnice na mejnih prehodih, saj delajo brez prazničnega predaha in so imele torej že 1. januarja opraviti z evrom. V menjalnici na karavanškem platoju pravijo, da posebnega povpraševanja ni bilo. Prva dva dneva novega leta so prihajale večidel nemško govoreče stranke, ki so plačevale še s svojo valuto, nekaj je bilo švicarskih frankov, manj kot polovica ljudi pa je prišla z evri. Naslednja dva dneva je promet bolj oživel, nato pa seje spet umiril na običajno raven. Evro sedaj menjajo po dnevnem tečaju Banke Slovenije. Uslužbencem je novi denar zelo
všeč, ker je zelo razviden, bankovci se razlikujejo tudi po velikosti glede na vrednost, z njim je lahko delati. Najvišji znesek, ki so ga menjali do konca preteklega tedna, je bilo 1500 evrov, najnižji pa 20 centov. Sicer pa pravijo, da smo Slovenci kar dobro seznanjeni z dogajanjem ob menjavi valut v evre, najbolje po izkušnjah uslužbencev na Karavankah, naši ljudje, ki so zaposleni v Avstriji.
Kdor je hitel, ne bo pridobil
V menjalnicah v notranjosti po novem letu gneča še ni dosegla tiste izpred praznikov. Tedaj so ljudje večidel menjali marke, po novem letu pa prihajajo s tolarji, so nam j>ovedali v menjalnici In-vest v Škofji Loki. Tudi tu nam niso hoteli izdati, koliko prometa so doslej naredili z novo evropsko valuto. O številkah ni želel govoriti niti direktor menjalnice Wil-fan Ivo Jukič Wilfan, pač pa je povedal, da so imeli prve dni novega leta nekaj težav v dobavi nove valute, ker so bile varnostne službe polno zasedene. Veliko povpraševanje po evrih, značilno za prvi delovni dan po novem letu seje umirilo. Sicer pa evre prodajajo po običajnem bančnem tečaju. Trenutno namreč evre dobivajo od pogodbene banke, zato ne morejo biti ugodnejši od nje. V prihodnje, ko bodo novo valuto pridobivali pretežno od prebivalstva, pa obljubljajo tudi ugodnejše tečaje (sedaj so ugodnejši le v primeru večje gotovine). Kdor je z evri prav hitel, ni ravno profiti-ral, trdijo v tej menjalnici.
• Danica Zavrl Zlebir, foto: Tina Doki
O evru so rekli
Prvega januarja 2002 je prišla v obtok nova valuta evro, ki je v 12 evropskih državah zamenjala njihove nacionalne valute. Od konca prejšnjega tedna (3. januarja) dalje pa jih lahko kupimo tudi v Sloveniji. Mimoidoče v Gorenji vasi v Poljanski dolini smo povprašali, kakšna se jim zdi nova valuta, kakšno prihodnost ji napovedujejo in ali so sami že kupili evre.
Urša Cadež, Dolenja Dobrava:
"Novi valuti in vsemu sledim od začetka novega leta, ker se je šele takrat začelo vse odpirati. To se mi zdi v redu in mislim, da bo z evri vse bolj enostavno. Po eni strani bo sedaj manj komplikacij z menjanjem denarja, po drugi strani pa je bilo prej bolj zanimivo, ker je imela vsaka država svoj denar. Na posledice pa moramo še počakati; zaenkrat ni bilo ne slabih in ne dobrih. Sama evrov še nimam." Stanislav Jezeršek, Hotavlje: "Mislim, da je to dobra poteza Evropejcev. Še bolje pa bi bilo, če bi nas lahko vse spravili v ta krog, saj bi bili s tem močnejši in nas ne bi mogel drug kapitalizem tako voditi, kot nas vodi. Glede denarja pa je to odlično. Tako ne bo treba menjati denarja, ko prestopaš iz ene države v drugo in
upam, da bomo tudi Slovenci čimprej zraven. Evrov še nisem zamenjal, ker zaenkrat še ni bilo potrebno." Bojan Tavčar, Cabrače:
"Mislim, da se bo ta valuta obdržala, saj jo je prevzelo veliko ljudi, kar 300 milijonov. Njen uspeh je odvisen od tega, ali bodo ljudje imeli službe in s tem denar. Konec koncev bo pa čas tisti, ki bo pokazal, ali je bila ta poteza dobra ali ne in ali se je vsa ta stvar dvanajstim državam splačala. Evrov še nimam, ker jih za enkrat še nisem potreboval."
Stjepan Benkovič, Gorenja vas:
"Če so se politiki v imenu 300 milijonov ljudi odločili, da zamenjajo valuto, potem mora biti dobro. Mislim, da bi stvar morala dobro teč, vendar je trg velik in samo čas bo pokazal, ali je to trdna valuta, kot dolar ali bo trpela kakšne hujše udarce. Mogoče bodo zaradi tega na vrednosti pridobivale kakšne druge valute, kot je na primer švicarski frank, saj jim ljudje zaupajo. Pred časom smo se morali navaditi mark, zdaj pa se bomo morali še evrov. Sam jih zaenkrat jih še nimam, vendar jih bom imel."
• Tina Cadež, foto: Gorazd Kavčič
Tanjše denarnice, dobrodošle razprodaje
Minuli četrtek, 3. januarja, se je v prodajalnah obutve začela posezonska razprodaja s popusti do 40 odstotkov in 50 odstotkov, ki ji bo v teh dneh sledilo znižanje
cen tekstilnega blaga in konfekcije, 5. februarja pa še športne opreme.
Večina trgovcev je cene moške, ženske in otroške obutve znižala za 40 odstotkov, v nekaterih trgovinah pa je obutev naprodaj po polovični ceni. Razprodaja vključuje tudi športno obutev, razen drsalnih čevljev. Trgovci so že decembra s prazničnimi popusti vabili kupce k nakupom, januarsko prodajno mrtvilo naj bi nekoliko popravili z razprodajo, ki se je začela z obutvijo in po veljavnih predpisih lahko traja mesec dni, trgovci pa jo lahko ob pogoju dodatnega znižanja podaljšajo še za en teden.
V prodajalna Peka, Planike in Alpine so čevlje pocenili do 40 odstotkov, v Alpininih prodajalnah je v tem času znižana tudi Športna obutev, v družbi Mass pa so se odločili za 50-odstotno razprodajo. Kranjski trgovci obutve so z decembrsko prodajo zadovoljni in je bila boljša od lanske, odlično so se čevlji prodajali tudi prve dni posezonskega znižanja. Lanskega januarja so republiški tržni inšpektorji opravili 484 pregledov in ugotovili 155 kršitev. "Tudi letos naši inšpektorji preverjajo dosledno spoštovanje pravil in bodo ukrepali zoper trgovce, ki so blago prodajali po nižjih cenah že pred uradnim datumom, kar je nelojalna konkurenca do
poštenih trgovcev in zavajajoče do kupcev. Za nepravilno označene znižane cene je zagrožena kazen 200 tisoč tolarjev, ki jo izreče inšpektor, za kršenje zakona o varstvu potrošnikov kršitelja kaznuje sodnik za prekrške, kazen pa je najmanj 3 milijone tolarjev. Zadnja leta je manj zavajajočega oglaševanja in navideznega znižanja cen, še vedno pa je veliko primerov nespoštovanja poslovnih običajev npr. začetkov razprodaj pred uradnim datumom," je pojasnil Roman Kladošek, glavni republiški tržni inšpektor. Na Gorenjskem bosta trgovce nadzirala dva inšpektorja.
Kranjski trgovci so si v prvih dneh razprodaje meli roke, pro-
met je bil večji od lanskega, prvi dan so po besedah Ljubice Vujič - Čelič, poslovodje Planikine prodajalne prodali kar 160 parov čevljev, kupcev je bilo vsaj trikrat toliko. Zadovoljna s prodajo je bila tudi prodajalka Pekove prodajalne Bernarda Mesec, ki je povedala, da je največje povpraševanje po visokih škornjih in gležnarjih, znižana obutev je prve kakovosti. Skoraj petkrat večjo prodajo od običajnega prodajnega dne, ko prodajo okoli 50 parov čevljev, so minuli četrtek zabeležili tudi v kranjski Planikini prodajalni, kar je potrdila prodajalka Bernarda Šilar in dodala, da je znižana obutev kakovostna, le cena je nižja.
Naša zakonodaja, ki ureja razprodaje, je podobna nemški, obseg razprodaj pa je v tujini še vedno večji od slovenskega. Aleš Dolenc, komercialni direktor Alpine. je potrdil, da je razprodaja čiščenje zimskih zalog, vendar obutev še zdaleč ni nekakovostna. "Naša zakonodaja je precej toga, vztraja na sezonskem znižanju, moteč je tudi omejen čas razprodaj ter natančnost pri označevanju. Italijanska je veliko bolj sproščena. Z razprodajo januarsko prodajo dvignemo na povprečje, nikakor pa se ne more primerjati z decembrsko. Trgovci bi bili zagotovo najbolj srečni, če bi zalogo prodali brez zalog in bi lahko povečali marže," je pojasnil Dolenc. V četrtek, 10. januarja, bodo cene znižali tudi trgovci s tekstilom, 5. februarja pa bo sledila razprodaja športne opreme. Trajali bosta največ dva tedna, trgovci pa imajo možnost, daju ob dodatnem znižanju podaljšajo še za teden dni.
• Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
O razprodajah so rekli
Marija Ber-toncelj, upokojenka: "Slučajno sem šla mimo prodajalne in se odločila, da pogledam za po-hodniškimi čevlji. Na razprodajah kupujem izjemoma, vendar ne zaradi slabega mnenja, ampak zato, ker nisem v mestu. Včasih je bilo na razprodajah res blago slabše kakovosti, vendar se je zadnja leta to spremenilo. Tudi znižana obutev je kakovostna, le na konec sezone je treba počakati, vsekakor pa so razprodaje dobrodošle, saj enako kakovost dobimo za nižjo ceno."
Branko Mer-vič, elektrotehnik: "Nikoli ne kupujem na razprodajah in me nanje sploh ne vleče. Kupujem tedaj, ko potrebujem. Razprodaje si je zanimivo ogledati, da bi se pa kot kupec ukvarjal z njimi, me ne zanima. Res pa je, da sta zadnja leta kakovost in ponudba blaga na razprodaji boljša, kajti pred leti sem imel občutek, da so bili naprodaj izdelki, ki so v skladišču ostali, zdaj pa blago, ki je v redni proda-ji kupcu ponudijo po ugodnejši ceni. Izbor blaga bi bil lahko večji, sicer pa menim, da so naše razprodaje primerljive s tujino. Se pa sprašujem, zakaj so razprodaje namenjene le znižanju cen tekstila in obutve, ne pa gospodinjske in stanovanjske opreme. Tega pri nas še ni. "
Milenko Jovič, avtomehanik:
"Nobenih predsodkov nimam pred kupovanjem na razprodajah, seveda pa si vzamem čas in znižano blago pregledam, saj je ponavadi znižano tisto, kar ni več moderno. Znižano blago kupujem zato, ker se izplača, saj so cene včasih tudi za polovico nižje. Kupiti nameravam športno obutev, počakal pa bom tudi razprodajo tekstila. Na razprodajah kupujem za vso družino."
Jasna Benko, dijakinja: "Na
razprodajah kupujem zelo redko. Za nakup se odločim, če tedaj kaj potrebujem, samo zaradi razprodaj pa ne grem v mesto. Kljub temu mislim, da na razprodajah ne prodajajo blago slabe kakovosti. Je pa res, da se je treba na razprodajo odpraviti v prvih dneh, ko je izbira še velika."
Milena Srabo-čan, upokojenka: "Na razprodajah kupujem občasno. Kar sem si uspela ogledati lahko rečem, da je znižana obutev kakovostna, na tekstil pa bo treba še malo počakati. Ponudba na razprodaji je vsako leto boljša in včasih se splača počakati na januar, ko lahko kakovostno obutev kupiš veliko ceneje. Šla
bom tudi na razprodajo tekstila, kjer nameravam kupiti športno vetrovko. Mislim, da se trgovci zadnja leta kar dobro pripravijo na razprodajo, včasih pa je bilo res tako, da si na njih dobil le iz-birek, tisto, kar je ostalo."
Darja Dolinar, absolventka ekonomije: "Na razprodajah vedno kupujem, saj je nakup dober. Kupiš enake izdelke kot mesec prej. V zakup moraš vzeti le to, da čevljev celo sezono ne moreš nositi. Dobrodošli so tudi novoletni popusti in tudi 40-odstotno znižanje cen ob razprodajah zadošča. Kupujem čevlje, ki jih bom lahko nosila še spomladi. Sama zadnja leta sploh nimam potrebe kupovati v tujini, saj vse dobim pri nas."
Sašo Lipov-šek, gostinski tehnik-kuhar: "Na razprodajah redno kupujem, saj se mi zdi, da gre za dober nakup, ki se izplača. Zakaj pa ne bi kupil čevljev dobre kakovosti za polovično ceno? Zadnja leta je tudi čedalje boljša zaloga, le ponudba znižanih čevljev bi bila lahko bolj raznolika. Cene so sprejemljive in dobro označene, zagotovo pa bom šel tudi na razprodajo tekstila. Januarske razprodaje so zelo dobrodošle tako za trgovce, kot tudi za kupce, zadnje čase pa ne velja več pravilo, da je nakup na razprodaji slab nakup."
Pokojninski boni za dodatno pokojnino
Če državni zbor ne bo spremenil zakona, se bo 13. julija letos končal rok za trgovanje s pokojninskimi boni na borzi
in za zamenjavo v polico dodatnega pokojninskega zavarovanja.
VREDNOSTI DELNIC - 4. JANUAR 2002
Iz tečajnice Ljubljanske borze navajamo enotne tečaje (v tolarjih) za delnice nekaterih gospodarskih družb. V oklepaju je primerjava z lanskim 4. septembrom.
Kranj - Pokojnina, ki jo bo zavarovanec v prihodnosti prejemal iz obveznega pokojninskega zavarovanja, bo zaradi sprememb, ki jih je prinesla pokojninska reforma (višja starost za upokojitev, daljša zahtevana delovna doba in daljše obdobje za odmero dohodnine), občutno nižja od današnje, za dodatek k pokojnini pa bo moral poskrbeti vsak sam. Ta dodatek si je možno zagotoviti z vključitvijo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (drugi steber) ali v druga pokojninska zavarovanja, bančna rentna varčevanja in podobno (tretji steber). Ena od možnosti za dodatno pokojninsko zavarovanje so tudi pokojninski boni.
Kot je znano, je zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (PID) omogočil njihovim delničarjem, da so ob zamenjavi ene delnice za deset novih obdržali nove delnice ali da so jih zamenjali za pokojninske bone, ki jih je izdal Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predhodnik sedanje Kapitalske družbe (KAD). Imetnikom uslužbenskih certifikatov so bone izdali neposredno na podlagi zakona. Sklad je za zamenjavo uslužbenskih certifikatov izdal za 7,2 milijarde tolarjev bonov, za delničarje PID-ov pa na podlagi njihove pravice do izbire za 142,4 milijarde tolarjev. Bone je mogoče zamenjati za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pa z njimi trgovati na prostem trgu Ljubljanske borze, pri tem pa je treba vedeti, da posameznik v treh letih od uveljavitve zakona, to je do 13. julija letos, lahko zamenja največ 10.000 pokojninskih bonov. Če bonov do tega dne ne bo zamenjal za polico, jih bo Kapitalska družba, ki v svojem imenu in za račun zavarovancev upravlja Prvi pokojninski sklad (PPS), zamenjal sam. Podjetjem in drugim pravnim osebam, ki imajo tudi bone, pa bodo po letošnjem 13. juliju prenehale vse pravice iz bonov.
Pokojnina
z državnim jamstvom
In kaj prinaša polica dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada? Zavarovanec pridobi z dopolnjenim šestdesetim letom pravico do mesečne pokojninske rente, tisti, ki je bil 13. julija 1999 starejši od 55 let, pa pridobi to pravico 13. julija 2004. Če zavarovanec umre, preden pridobi pravico do rente, pripada pravica do zavarovalne vsote v višini odkupne vrednosti police njegovim dedičem, sam pa za časa življenja nima pravice zahtevati izplačila odkupne vrednosti. Odkupna vrednost je odvisna od števila točk (to je enako številu bonov), zajamčene vrednosti točke in vrednosti enote premoženja sklada na dan zavarovančeve smrti, pri tem pa sklad lahko zaračuna največ 19-odstotne izstopne stroške. V primeru zavarovančeve smrti bi dediči dobili za polico z 10.000 točkami nekaj več kot dva milijona tolarjev. Če pa je zavarovanec že začel prejemati rento, mu ob smrti pravica do rente preneha neodvisno od tega, koliko časa jo je že prejemal in kolikšen znesek je že dobil. Pravica se v tem primeru ne deduje, kar je lahko kruto za nekoga, ki je umrl kmalu po prejetju prve rente, in dobro za tistega, ki živi dolgo. In
Pivovarniška "vojna" se nadaljuje
Ljubljana - Kot je znano, je uprava Pivovarne Laško javno obdolžila ministrstvo za finance, da sklicuje krizne sestanke, na katerih je glavna tema pogovorov, kako tuji multinacionalki, to je belgijskemu Interbrevvu, omogočiti prevzem Pivovarne Union. Na ministrstvu so nad izjavo začudeni in zatrjujejo, da takšnega sestanka nikoli ni bilo. Na sestanku pri generalnem sekretarju vlade so razpravljali le o predlogu upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe o razrešitvi direktorja Antona Končnika.
Vodstvo Pivovarne Laško se je pritožilo na odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je družbi prepovedalo razpolaganje z delnicami, kupljenimi od Slovenske odškodninske družbe, in vsako nadaljnje kupovanje Unionovih delnic. Ker sodišče o britožbi še ni odločilo, so v Laškem do nadaljnjega zavezanih rok in ne morejo sodelovati na dražbi Kapitalske družbe za nakup Unionovih delnic niti ne morejo dati konkurenčne ponudbe. V upravi Pivovarne Laško so prepričani, da jim bo uspelo združiti slovensko industrijo pijač, o nadaljnjih poslovnih potezah pa se bodo odločali po koncu konkurenčne ponudbe belgijskega Interbrevva.
Uprava in nadzorni svet Kapitalske družbe naj bi se o prodaji Unionovih delnic odločila včeraj, neuradno pa je bilo slišati, da sta že na sestanku v sredo imela na mizi ponudbo Pivovarne Laško, ki je pripravljena delnice plačati malo dražje kot Interbrevv, ki jih ponuja po 87.000 tolarjev. • CZ.
Merkur izdal nov tehnični katalog
Kranj - Merkurje ob koncu lanskega leta izdal 1.068 strani obsežen katalog tehničnih izdelkov, v katerem podrobno predstavlja ponudba rezalnega, vpenjalnega, merilnega, brusilnega in ročnega orodja ter delavniškega pohištva. Namenjen je predvsem poslovnim partnerjem, kupcem ter obdelovalcem kovin in lesa pa tudi prodajnim strokovnjakom iz Merkurja. Katalog, ki je najpopolnejši pregled tovrstnih tehničnih izdelkov v Sloveniji, vnaša v trgovanje standardizirano označevanje. Poleg tega, da je pregleden, je njegova prednost v tem, da omogoča enostavno naročanje. Kupcu, ki ima pred sabo katalog, zadošča, da Merkurjevemu strokovnjaku posreduje zgolj podatke o številki izdelka, velikosti in želeni količini. • CZ.
RAZMIŠLJAŠ O LASTNEM PODJETJU?
Youngbusiness.net je evropska mreža uspešnih mladih podjetij. Ali se jim želiš pridružiti?
KAKO se jim pridružiš, lahko ugotoviš na BREZPLAČNIH predstavitvenih delavnicah, ki so ob četrtkih na Jesenicah ali v Kranju. Ali imaš poslovno zamisel?
Si starosti med 18 in 30 let in ne veš, kako jo realizirati? Youngbusiness.net in BSC Kranj sta tu zato, da ti pri tem ali pri iskanju poslovne zamisli pomagata.
Svoj prostor na BREZPLAČNI predstavitveni delavnici si zagotoviš tako, da TAKOJ pokličeš po tel.: 04 5835 890
BSC Kranj y\ Podjetniški inkubator Jesenice Spodnji plavž 24 e
C MMUNITY
PfiMO_______
youngbusiness.net
the young Mimpramun «twort
kolikšna naj bi bila renta? Ta je odvisna od števila zamenjanih pokojninskih bonov, dejanske donosnosti in zavarovalnega obdobja. Kapitalska družba jamči enoodstotni letni nominalni donos, pomembna pa je tudi določba, da za izplačilo zajamčenega donosa in tudi vseh ostalih pravic iz police jamči država. Poglejmo si še nekaj praktičnih primerov! Če bo nekdo, ki je za polico zamenjal 10.000 pokojninskih bonov, 13. julija 2002 star 50 let, bo (po okvirnih informativnih izračunih) čez deset let ob enoodstotnem donosu prejemal približno 11.671 tolarjev mesečne rente, ob dvood-stotnem donosu 12.880 tolarjev, ob triodstotnem donosu 14.200, ob štiriodstotnem 15.640 in ob petodstotnem donosu 17.211 tolarjev. V primeru, da bo zavarovanec tedaj star 45 let, bo čez petnajst let, odvisno od donosa, prejemal od 12.267 do 21.966 tolarjev mesečne rente. Pri teh izračunih niso upoštevani stroški izplačil, predpostavljali pa so zajamčeno vrednost točke Prvega pokojninskega sklada na dan 13. julij 2001 (nekaj manj kot 255 tolarjev).
Cena gor, cena dol
Glavna prednost pokojninskih bonov je velika razlika med nakupno tržno ceno bona ter zajamčeno vrednostjo točke Prvega pokojninskega sklada. Še jeseni je
bilo na prostem trgu Ljubljanske borze možno kupiti bone po ceni okrog 40 tolarjev za bon, potlej je cena skokovito naraščala in dosegla enotni tečaj blizu 63 tolarjev, v petek pa se je na borzi gibala od 56,5 do 60 tolarjev. In kolikšna je zajamčena vrednost točke, ki ustreza enemu bonu? Taje bila julija 1999 vredna 250,01 tolarja, januarja predlani 251,27 tolarja, leto kasneje 253,78 tolarja, januarja letos je 256,32 tolarja, čez eno leto bo 258,88 tolarja - in tako dalje.
V Prvem pokojninskem skladu bodo od države prejeli še 7,9 milijarde tolarjev premoženja za zapolnitev privatizacijske vrzeli, Kapitalska družba pa je finančnemu ministrstvu tudi predlagala spremembo zakona o Prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. KAD se zavzema za to, da bi podaljšali rok za zamenjavo pokojninskih bonov v zavarovalno polico, povečali število bonov, ki jih posameznik lahko kupi na borzi in zamenja za polico, izplačevanje rente odložili do dopolnjenega 65. leta starosti in omogočili prestop iz Prvega pokojninskega sklada v odprt vzajemni pokojninski sklad. V kapitalski družbi upajo, da bosta vlada in državni zbor podaljšala vsaj rok za zamenjavo bonov v polico.
• Cveto Zaplotnik
Borzna kotacija - redne delnice					
Aerodrom Ljubljana	3.404	(3.322)	Droga Portorož	42.000	(39.000)
Emona Obala Koper	2.147	(1.929)	Gorenje Velenje	2.234	(2131)
Istrabenz Koper	4.904	(4.246)	Kolinska	3.150	(2.915)
Intereuropa	3.971	(3.351)	BTC	16.500	(16.520)
Krka Novo mesto	28.847	(28.022)	Lek A	43.779	(46.052)
Mlinotest	1.600	(1.551)	Mercator, redne	16.386	(16.003)
Merkur Kranj	15.704	(13.489)	Kompas MTS	1.408	(1.271)
Petrol	23.903	(22.406)	Pivovarna Laško	5.347	(4.889)
Pivovarna Union	87.000	(52.049)	Sava	16.501	(17.248)
Živila Kranj	11.949	(10.000)	Žito	16.465	(15.958)
Prosti trg - redne delnice					
Alpdom	1.463	(1.450)	Alpetour pot. agencija	1.313	(1.100)
Color Medvode	1.976	(1.650)	Creina Kranj	3.310	(3.252)
Emona Krmila	33.000	(30.000)	GG Bled	1.001	(866)
Egoles Šk. Loka	960	(770)	PPC Gorenjski sejem	1.281	(1.621)
Gorenjski tisk	2.300	(2.060)	Helios Domžale	40.729	(39.581)
Integral Jesenice	750	(607)	Kompas hoteli Kr.Gora 6.000		(5.000)
LIP Bled	720	(684)	Oljarica Kranj	8.500	(8.700)
Niko Železniki	18.899	(22.800)	RTC Krvavec - im.	3.412	(4.874)
Svilanit Kamnik	960	(850)	Tosama Domžale	8.200	(6.000)
Brez menjave lokomotiv
Ljubljana - Slovenske in Italijanske železnice bodo vsaka po tri električne lokomotive opremile z napravami, ki bodo omogočile nemoteno vožnjo po železniškem omrežju obeh držav.
Prvi dve takšni lokomotivi so predstavili javnosti že sredi decembra,
vse pa naj bi začele voziti v prvih mesecih letošnjega leta. Za Slovenske železnice pomenijo takšne interoperabilne lokomotive popolno novost in hkrati pomemben korak k povečanju konkurenčnosti železniškega tovornega prometa, saj bodo tovorni vlaki poslej lahko vozili nemoteno, brez nepotrebnega zadrževanja na meji zaradi menjave lokomotiv. Prirejene lokomotive bodo vozile tovorne vlake na progi med Červinjanom in Zalogom (Ljubljana), ki sta pomembna ranžirna centra na osrednjem delu petega panevropskega koridorja. Mejne formalnosti bodo skoraj pri vseh vlakih potekale po sistemu predaje na zaupanje, kar bo skrajšalo čas prehoda preko meje s treh ur na poldrugo uro, v enem letu pa naj bi mejni postanek skrajšali še za eno uro. Poleg vzajemne rabe lokomotiv bosta podjetji na mejnem prehodu Opčine uredile tudi posebno servisno mesto. • CZ.
Pripojitev k Živilom
Kranj - Uprava Ljubljanske borze je v četrtek sprejela odločbo, s katero je na prostem trgu začasno zaustavila trgovanje z rednimi delnicami Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem in Veletrgovine Potrošnik iz Murske Sobote. Za tak korak se je odločila zato, ker je Okrožno sodišče v Kranju 31. decembra lani vpisalo pripojitev obeh družb k Živilom Kranj in sta torej družbi z novim letom prenehali obstajati. V Živilih bodo delnice pripojenih družb zamenjali s svojimi v tridesetih dneh od vpisa pripojitve v sodni register. Imetniki delnic PPC Gorenjskega sejma bodo za sedem delnic dobili eno živilino, delničarji Potrošnika pa za enajst. • CZ.
Veliki bodo elektriko lahko uvažali
Kranj - Šest velikih industrijskih odjemalcev električne energije, ki skupno porabijo skoraj četrtino elektrike v Sloveniji, bo letos energijo lahko uvažalo, je sklenila vlada in s tem prej, kot je bilo pričakovati, delno odprla trg za uvoz elektrike. Za tak ukrep seje odločila zato, ker je agencija za energijo razveljavila Elesov razpis za uvoz električne energije in ker bi tudi sicer že v drugi polovici leta nastale potrebe po uvozu večjih količin elektrike. Med šestimi veliki odjemalci, ki bodo električno energijo lahko uvažali, je tudi jeseniška Železarna. • CZ.
Jasna turizem z dobičkom
Kranj - Delničarji družbe Jasna turizem iz Kranjske Gore bodo na skupščini 22. januarja obravnavali letno poročilo za lani in sklepali o delitvi dobička. Uprava oz. direktor Janko Gedrih predlaga, da bi predlanski dobiček v znesku nekaj več kot 6,3 milijona tolarjev ostal nerazporejen. Sredi januarja se bodo sestali tudi delničarji družbe Žito iz Ljubljane, ki bodo odločali o zamenjavi štirih članov nadzornega
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA
ODDAJANJE V NAJEM; ROK ZA ODDAJO NAPOVEDI JE 15. JANUAR 2002
Zakon o dohodnini med davki, ki se plačujejo od dohodkov iz premoženja, ureja tudi davek, ki se plačuje od dohodkov, doseženih z oddajanjem v najem zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo, opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja.
Zavezanec za plačilo davka je fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki ima v državi ali pa tudi v tujini dohodke iz premoženja. Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident RS, če na območju RS dosega dohodke iz premoženja.
Zavezanec za odmero davka od dohodkov, doseženih z oddajanjem premičnega in nepremičnega premoženja v najem je tudi skrbnik za posebne primere, kateremu je v skladu z odločbo o denacionalizaciji, denacionalizirano premoženje dano v začasno upravljanje.
Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž ali prostorov za počitek oziroma rekreacijo v najem, je znesek najemnine, prejet v letu za katerega se odmerja davek, zmanjšan za stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja, upravljanja in za stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam.
Zavezanec se lahko odloči, da se mu priznajo normirani stroški v višini 40% od najemnine ali pa uveljavlja dejanske stroške.
Za opremljene stanovanjske prostore lastnik lahko uveljavlja stroške v višini 60%, seveda če se ne odloči za uveljavljanje dejanskih stroškov.
Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča doseže z oddajanjem zemljišča v najem, je znesek najemnine prejet v letu, za katero se odmerja da-
vek, zmanjšan za stroške , ki jih zavezanec dokaže z računi ter za davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov. Če je najemnina plačana za več let, se davek plača od celotne najemnine v letu, v katerem je bila najemnina prejeta.
Lastniku, ki oddaja v najem opremo, prevozna sredstva in drugo premoženje, se za znižanje davčne osnove priznajo stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja in stroški, ki jih dokaže z računi. Odbitna postavka pa so tudi davki, ki se odmerjajo od teh dohodkov po drugih predpisih.
Davek od dohodkov od oddajanja v najem, se zavezancu odmeri z odločbo na podlagi davčne napovedi. Napoved se mora vložiti v 15 dneh po prejemu najemnine oziroma plačila v naravi ali z nasprotno storitvijo, pri davčnem uradu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register
Zavezanec, ki oddaja premično ali nepremično premoženje v najem za več mesecev v letu, vloži napoved v 15 dneh po preteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem.
Običajno se najemne pogodbe sklepajo za eno leto, zato je skrajni rok za oddajo napovedi 15. januar tekočega leta za preteklo leto.
Kadar je najemnik, torej tisti, ki plačuje najemnino (izplačevalec dohodkov) pravna oseba ali zasebnik, mora za najemodajalca obračunati in plačati davek pravna oseba oz. zasebnik in to od vsakega posameznega dohodka, ki ga nakaže najemodajalcu.
Podatke o plačanem davku in najemnini mora do 31. januarja poslati najemodajalcu in izpostavi davčnega urada, kjer je najemodajalec vpisan v davčni register.
sveta. Kot je znano, so Ada Gor-jup, Simona Čarman Poberaj, Metka Kandrič in Anton Škrlj odstopili, v svet pa na bi do konca mandata imenovali Boruta Jamni-ka, Dragomirja Kolmana, Janeza Bojca in Marka Planinšca. • CZ.
Gradiš prodaja zemljišče v Lescah
Jesenice - Jeseniško gradbeno podjetje Gradiš je objavilo javno zbiranje ponudb za prodajo 28.417 kvadratnih metrov nepozidanih stavbnih zemljišč v obrtni coni v Lescah. Zemljišče obsega enajst parcel (travnikov) v katastrski občini Hraše, naprodaj pa je kot celota. Podjetje bo sprejemalo ponudbe do konca januarja.« CZ.
Iskra ERO se širi
Kranj - Družba Iskra ERO iz. Kranja uspešno konkurira na svetovnem trgu izdelovalcev električnega ročnega orodja. Predlani je postala 100-odstotna lastnica podjetja Perles of Svvitzerland, z istoimensko blagovno znamko pa nastopa na evropskih in južnoameri-škili trgih. Poleg podjetja v Švici ima še hčerinski podjetji v Ekvadorju in Mehiki, pred nedavnim pa je na Poljskem ustanovila še podjetje Perles Polska. V prihodnosti namerava širiti prodajno mrežo še na trge nekdanje Jugoslavije, preučuje pa tudi možnosti za tržno nastopanje v ZDA.
• CZ.
KBC misli resno
Ljubljana - Ob koncu decembra je potekel rok za oddajo zave zujočih ponudb za nakup 34 odstotnega deleža Nove Ljubljan ske banke. Medlem ko je avstrijska Erste Bank že prej sporočila, da ponudbe ne bo oddala, ker iz. spremenjenega programa lastninjenja banke ni razvidno, kako bi ključni investitor lahko pridobil večinski delež, je takšno ponudbo pravočasno oddala belgijska banka KBC, pismo o nameri pa tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). • CZ.
Torek, 8. januarja 2002
•••••••
TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN
Kaj prinaša nova strategija slovenskega turizma do leta 2006
OD TU IN TAM
Slovenija naj bi postala adrenalinska meka
Nova formula strategije slovenskega turizma se glasi: zdraviliški turizem+igralniški turizem+kraški turizem+
3E turizem+3A turizem+navtični turizem.
Kranj - Bled bo do leta 2006 postal največji kongresni center v Sloveniji. Leto 2006 bo pričakal s 4500 hotelskimi posteljami kategorije štirih in petih zvezdic. Obnovili bodo obstoječe hotele in zgradili več novih hotelov in penzionov ter visoko kakovostnih apartmajev. Igralnica bo prerasla v zabaviščni center, razvil se bo turizem znanja in zdravstveni turizem. Iz turističnega kraja z največjo razvojno krizo se bo Bled prelevil v kraj z največjimi razvojnimi možnostmi. Na kratko - Bled bo do leta 2006 postal najpomembnejša mednarodna blagovna znamka slovenskega turizma.
Utopija ali resničnost? Resničnost, če se bo le uresničila strategija slovenskega turizma 2001 -2006, ki jo je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Bogomirja Kovača; naročnik je bilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Strategija, ki so jo že javno obravnavali predstavniki turističnega gospodarstva, nacionalnih in lokalnih turističnih organizacij ter občin, je obsežen dokument, saj samo skrajšan povzetek obsega kar 32 strani. In kaj prinaša? Predvsem korenit zasuk od dosedanjega koncepta trženja slovenske turistične ponudbe. Sedanji pristop, ki je temeljil na petih turističnih področjih - Zdravilišča, Obala in kras, Gore in jezera, Podeželje, Mesta - bo zamenjala Nova razvojna filozofija. Po njej bo slovenska turistična ponudba razdeljena na osem turističnih področij. Formula se glasi: zdraviliški turizem+igralniški turizem+kraški turizem+3E turi-zem+3A turizem+navtični turizem.
Novost sta predvsem 3E in 3A turizem: 3E turizem pomeni ekološki, etnološki in enološki turizem s ponudbo vin, kulinarike in drugih etnoloških posebnosti Slovenije. 3A pa pomeni aktivne, adrenalinske in akrobatske dejavnosti, kamor sodijo alpinizem, gorništvo, ribištvo, atraktivni vodni športi... To je novo področje, ki velja za svetovni trend indi-vidualistov, mladih in družin. V okviru zdraviliškega turizma naj bi do leta 2006 povečali hotelske zmogljivosti za 30 odstotkov, zgradili šest novih vodnih parkov, kot dopolnilno ponudbo pa štiri nova golfska igrišča. Igralniški turizem je po mnenju snovalcev strategije največja poslovna razvojna turistična priložnost, v bodoče naj bi v Sloveniji imeli 15 večjih igralniških kompleksov, število obiskovalcev igralnic pa naj bi se povečalo na 3,5 milijona. V okviru kraškega turizma naj bi postavili tri naravne parke - Škocjanske jame. Regijski park Snežnik in Kraški regijski park. Veliko priložnost snovalci strategije vidijo tudi v navtičnem turizmu, kjer naj bi do leta 2006 zgradili štiri nove marine na območju od Ankarana do Portoroža s 3 tisoč novimi privezi. Poleg omenjenih naj
turni in tranzitni turizem. Postala naj bi mesto kakovostnih hotelskih storitev, v sodelovanju z zunanjim strateškim 'investitorjem naj bi zgradili nov hotel s tisoč do 1500 ležišči, zgradili mladinski hotel na Metelkovi, razširili igral-niško dejavnost, obnovili staro mestno jedro. Za Bled kot najpo-
3000 mesti na Bledu. Razvijali naj bi tudi turizem znanja z mednarodno menedžersko šolo ter zdravstveni turizem.
Kaj pa denar?
Do leta 2006 naj bi, tako avtorji strategije, dosegli 1,45 milijarde
V Sloveniji naj bi razvijali 3A turizem; adrenalinske, aktivne in akrobatske dejavnosti.
bi razvijali tudi zimski oziroma smučarski turizem, omenjajo zlasti veliko infrastrukturno modernizacijo smučišč v Kranjski Gori in na Voglu, izboljšanje hotelske ponudbe, promocijo blagovne znamke slovenske smučarske šole ter združevanje smučarskih paketov z wellness paketi. Slovenija naj bi zaživela tudi kot dežela kongresnega turizma, nov slovenski kongresni center z več kot 3 tisoč mesti pa naj bi zrasel na Bledu. Potem je tu še potniški turizem ter turistični programi naravne in kulturne dediščine.
Bled - osrednji kongresni center
Poseben pomen bodo dobili Portorož, Ljubljana in Bled, ki naj bi postali blagovne znamke slovenskega turizma. Portorož naj bi postal mondena mediteranska de-stinacija za srednjo Evropo ter skupna blagovna znamka celotne regije. Zgradili naj bi več novih hotelov, večji igralniški kompleks v Ankaranu, štiri marinske komplekse, obnovili hotel Palače... Ljubljana naj bi razvijala poslovni oziroma sejemski, politični oziroma diplomatski, kongresni, kul-
membnejše središče na območju Julijskih Alp in kot blagovno znamko slovenskega turizma pa naj bi oblikovali posebno obliko trženja. Bled naj bi tako postal simbolna podoba slovenskega turizma. Nujen pa bo intenziven razvojni ciklus, investicije v prometno obvoznico, parkirno hišo, obnova in gradnja novih hotelskih kapacitet. Najpomembnejši razvojni projekt, ki naj bi bil nacionalni, pa bo postavitev osrednjega kongresnega centra z 2500 do
Slovenski turizem v številkah
Slovenski turizem predstavlja
9 odstotkov BDP, v njem je 52 tisoč zaposlenih, predstavlja 10 odstotkov slovenskega izvoza blaga in storitev, prinaša
10 odstotkov deviznega priliva. Obsega 72 tisoč namestitvenih zmogljivosti, od tega 25 tisoč kakovostnih turističnih ležišč v hotelih in 7 tisoč v drugih turističnih objektih. Povprečna letna zasedenost je manj kot 20-odstotna. V turističnem gospodarstvu deluje
6500 poslovnih subjektov.
evrov letnega turističnega prometa. Toda za to bo potrebna gradnja petih novih igralniških centrov, petih večjih hotelov, obnova 15 večjih hotelov, gradnja in obnova 80 do 120 manjših hotelov in penzionov, gradnja 15 novih kampov. To pomeni skupaj 8 tisoč novih ležišč. Za vse omenjene naložbe naj bi porabili 620 milijonov evrov, za naložbe v infrastrukturo pa še dodatnih 186 milijonov. Skupaj torej 806 milijonov evrov.
In odkod dobiti omenjeni denar? Okrog 70 odstotkov naj bi prispevali zasebni viri, del domači vlagatelji, manjši del tuji, 20 odstotkov naj bi predstavljali javni viri, 10 odstotkov pa evropska sredstva.
Poleg tega pa naj bi slovenska turistična podjetja investirala tudi na tujih trgih na področju hotelirstva in igralništva, prespektivni naj bi bili zlasti jadranska obala, zahodna Istra, in črnogorska obala ter Dubrovnik z zaledjem. Skupna vrednost naložb v tujini do leta 2006 naj bi znašala 200 milijonov evrov.
• Urša Peternel
* Kranjska Gora polna za novo leto - V času novolčetnih praznikov je bila Kranjska Gora z okolico polno zasedena, so sporočili z LTO Zavod za turizem Kranjska Gora. Največ gostov je bilo iz Italije, Velike Britanije, Hrvaške, Nemčije, Rusije. Turčije in Izraela. Tretjina gostov pa je bilo domačih. Z dobrim obiskom so zadovoljni tudi kranjskogorski žičničarji, saj so dnevno našteli tudi do šest tisoč smučarjev. Zimsko ponudbo pa dopolnjuje tudi novo umetno drsališče za hotelom Larix. Veliko gostov so našteli tudi v novo odprtem vodnem centru Aqualarix.
* Nova igralnica v Termah 3000 - V Termah 3000 v Moravskih Toplicah so odprli novo igralnico Casino 3000 Moravske Toplice. Na več kot 800 kvadratnih metrih je gostom na voljo 49 igralnih avtomatov, štiri ameriške rulete, štiri mize za igre s kartami ter oder, na katerem poteka zabavni program. Naložba je bila vredna nekaj več kot 400 milijonov tolarjev, investitorja pa sta dva - Casino Maribor in Zdravilišče Moravske Toplice. Po načrtih naj bi v igralnici letos ustvarili 450 milijonov tolarjev prihodka.
* Vse manj zanimanja za gostinske poklice - Vpis v gostinske srednje poklicne in strokovne šole že nekaj let močno upada, podjetja pa vajenskih mest skorajda ne razpisujejo več. Zato je treba programe srednjih gostinaskih poklicnih in strokovnih šol ponovno proučiti, so menili člani upravnega odbora Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije na decembrski seji. Potrebni bodo ukrepi za popularizacijo gostinskih poklicev in seznanitev mladih z lepotami in prednostmi dela v gostinstvu. Dejstvo je namreč, da zlasti poklic natakarja izgublja ugled, kar je že družbena škoda, so menili. Na drugi strani pa so ugotovili, da raste zanimanje za študij turizma na višjih in visokih strokovnih šolah.
* Študij turizma na tujih univerzah - Svetovna turistična organizacija (VVTO) že nekaj let omogoča subvencioniran študij turizma v tujini za državljane svojih držav članic. Največ možnosti ponujajo za magistrski in doktorski podiplomski študij turizma na univerzi Anto-nio Nebrija v Madridu. Študij poteka v španščini, zato morajo kandidati jezik tekoče obvladati. Ob koncu študija - polovico šolnine pokrije WTO - diplomant prejme akademski naziv in mednarodno priznano diplomo. Študij trenutno zaključuje prvi slovenski kandidat. Poleg štipendiranja podiplomskega študija pa WTO omogoča tudi ugoden enosemestrski študij na daljavo na področju snovanja turistične politike. Študij poteka v francoščini, izvaja pa ga univerza UQAM v Mon-trealu. Ker študij poleg VVTO sponzorira Društvo za frankofonijo, je kandidatom treba plačati le del šolnine. Tečaj je namenjen študentom, ki bi radi poglobili svoje znanje o turizmu, zaposlenim v turizmu in zaposlenim v upravi. Več o študiju je mogoče izvedeti na Ministrstvu za gospodarstvo, enota Maribor, Trubarjeva 11. telefon 02 234 10 10.
Uspela prisilna poravnava v bohinjskem Alpinumu
Alpinum išče tudi strateškega partnerja
Ribčev Laz - V bohinjskem turističnem podjetju Alpinum se je sredi prejšnjega meseca vendarle sklenil postopek prisilne poravnave. Po besedah direktorja Aleša Peklenika se je podjetje s tem izognilo grozečemu stečaju in naredilo korak naprej k sanaciji, v okviru katere naj bi poiskali tudi strateškega partnerja. Razgovori z nekaterimi potencialnimi partnerji se po Peklenikovih besedah že bližajo koncu.
Upniki so na naroku potrdili predlagan način finančne reorganizacije, po katerem bodo v treh letih dobili poplačanih 60 odstotkov terjatev, ki skupaj znašajo 150 milijonov tolarjev. Eden od upnikov je sicer zahteval zaustavitev postopka, vendar je sodni izvedenec menil, da brez finančne reorganizacije Alpinum ne bi mogel poravnati vseh zapadlih obveznosti. Vzroki za tako slabo ekonom-sko-finančno stanje so v izpadu zimske sezone 2000/2001. nedokončani popotresni obnovi Ski hotela na Voglu in dotrajanosti večine zmogljivosti, zaradi česar bo družba tudi leto 2001 končala z znatno izgubo.
Po besedah direktorja Aleša Peklenika je zaključena prisilna poravnava le del v mozaiku celotne sanacije podjetja. Podjetje potrebuje nova investicijska vlaganja, v ta namen se tudi pogovarjajo s potencialnimi strateškimi
partnerji, vendar pa je zaključek pogovorov odvisen predvsem od večjih lastnikov družbe. Glede zaposlenih - v družbi jih je okrog 70 stalno zaposlenih - Peklenik pravi, da bo zaključena prisilna poravnava omogočila ohranitev večine delovnih mest. • U. P.
TOPLICE DOBRNA
NOVO! NOVO! NOVO! OBNOVLJEN BAZEN
V ZDRAVILIŠKEM DOMU
"Vesela zima" .
polpenzion že za 4.900 SIT/dan
POKLIČITE: 03 7808 000 ali 03 7808110
.......■' "
ISO 9001 v blejskem turizmu
Certifikat kakovosti dvema blejskima turističnima podjetjema
Golf in kamp Bled in Grand hotel Toplice sta prejela certifikat ISO 9001. Obe podjetji poslujeta pod okriljem Poslovne skupine Sava.
Bled - Konec decembra sta certifikat kakovosti ISO 9001 prejeli kar dve blejski turistični podjetji, obe sodita pod okrilje Poslovne skupine Sava, in sicer Golf in kamp Bled ter Grand hotel Toplice Bled. Golf in kamp je nasploh prvo turistično podjetje v Sloveniji, ki je pridobilo omenjeni certifikat.
Kot so sporočili iz Poslovne skupine Sava, so na poslovnem področju Turizem, ki ga tvorila podjetji Grand hotel Toplice in Golf in kamp Bled, že ves čas usmerjeni v povečevanje kakovosti turističnih storitev. Zato so se odločili za pridobitev certifikata ka kovosti po sistemu ISO, s čimer bosta obe podjetji lažje obvladovali kakovost in zadovoljevali oziroma celo presegali pričakovanja gostov. Družba Golf in
kamp Bled je s pridobitvijo certifikata postala prvo turistično podjetje v Sloveniji s tem potrdilom kakovosti. Certifikat velja za vse njene programe: igrišče za golf Bled, ki je prvo igrišče za golf v Sloveniji in eno redkih v Evropi, ki bo svoje poslovanje obvladovalo s sistemom kakovosti ISO, Camping Bled in penzion Kraljeva klubska hiša. Podjetje Grand hotel Toplice pa je postalo drugo hotelsko podjetje na Bledu, ki bo razvoj in trženje hotelsko-turističnih storitev Obvladovalo s sistemom kakovosti ISO, in to v vseh turističnih objektih: Grand hotelu Toplice, ki ga trenutno obnavljajo, hotelih Jadran in Trst, v hotelu Vila Bled in restavraciji Bistro. Kot so še sporočili iz Poslovne skupine Sava, so s tem postavili čvrste temelje za nadaljnji razvoj vrhunskih hotelskih in turističnih storitev na Bledu. • U. P.
(^erme (^opolšica Vroča ponudba v januarju:
5 DNI ALI VEČ ŽE OD:
6.100 SIT na dani
Za upokojence samo:
5400 SIT na dani
,....
CENA VSEBUJE polpenzione v 1/2 sobi prost vstop v zunanje - notranji bazenski kompleks eno zdraviliško storitev vsak dan gimnastiko v bazenu in telovadnici (razen nedelje)
bogat kulturni in športni animacijski program... možnost smučanja na Golteh
Spočijte si po napornih praznikih in spoznajte naše Terme
PO PROMOCIJSKIH CENAH!
Rezervacije: (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 31 00, fax: (03) 896 34 00 Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica,      E-mail: info@t-topolsica.si
Koristi, a tudi težave
Povečevanje kmetij je nujno zaradi prilagajanja evropski konkurenci, vendar pa predvsem v hribovitih območjih povzroča tudi negativne posledice. Manjše kmetije opuščajo kmetovanje, večje pa niso pripravljene najeti zemljišč, ki jih ni možno strojno obdelati. Takšna zemljišča ostajajo neobdelana.
Škofja Loka - Za slovensko kmetijstvo je značilna velika razdrobljenost. Procesi koncentracije, to je povečevanja kmetijskih zemljišč v obdelavi in čred, so se že začeli, vendar jih država z zakonodajo in z drugimi ukrepi ne spodbuja dovolj. Izkušnje s terena niso najboljše, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu Stane Rupnik je v prispevku za nedavni posvet kmetijske svetovalne službe o posestni sestavi in kmetijski politiki opozoril na vrsto problemov, ki spremljajo koncentracijo v kmetijstvu na območju škofjeloške upravne enote.
Podatki predlanskega popisa kmetijskih gospodarstev kažejo, da so se tudi na Škofjeloškem začeli procesi koncentracije. Po popisu iz 1991. leta je povprečna kmetija imela 5,88 hektarja kmetijskih in 14,36 hektarja skupnih zemljišč, po predlanskem popisu pa je obdelovala 6,5 hektarja kmetijskih oz. 19,54 hektarja vseh zemljišč. Kmetije so se povečale na račun opuščanja kmetovanja in zakupljenih zemljišč, ne pa z nakupi. "Razlogov za to je več: lastniki, ki prenehajo kmetovati, se le redko odločijo za prodajo svojih zemljišč, kmetje nimajo denarja za nakup kmetijskih zemljišč, država pa nakupa zemljišč zaradi povečevanja kmetij ne spodbuja,"
ugotavlja Stane Rupnik in dodaja, da se za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč v bližini naselij zelo zanimajo nekmetje, ki želijo spremeniti namembnost zemljišč za potrebe gradnje in rekreacije. Največje kmetije imajo več kot polovico zakupljenih zemljišč, tudi za ta zemljišča je značilna velika parcelna razdrobljenost, ukrepov, s katerimi bi jo lahko zmanjšali, pa ni. "Komasacije se ne izvajajo, tudi postopkov medsebojnih menjav kmetijskih zemljišč kljub našemu prizadevanju ni niti za vzorec, zakupnih pogodb, sklenjenih po zakonu o kmetijskih zemljiščih, pa tudi ni," ugotavlja Stane Rupnik in poudarja, da sta povečevanje zemljišč v obdelavi
Od peke do opere
Kranj - Kmetijska svetovalna služba je tudi za letos pripravila program izobraževanja kmečkih žena. Program je obsežen in vsebuje številna predavanja, tečaje, delo v interesnih skupinah, strokovne ekskurzije in drugo.
Kmečke žene bodo poslušale predavanja o pokojninski zakonodaji, reševanju sporov v družini, osteoporozi, gojitvi jagodičevja, varnosti pri delu, zdravi prehrani, dedovanju kmetij in prometu s kmetijskimi zemljišči, kolobarju in mešanih posevkih, ureditvi kmečkega dvorišča, zaposlitvenih priložnostih za ženske, ureditvi kmečkega dvorišča, uporabi zelišč in še o čem drugem. V interesnih skupinah se bodo ukvarjale z ekonomiko peke krušnih izdelkov, s prodajo na domu, sejmih ter na kulturnih in turističnih prireditvah, z uvedbo blagovnih znamk, pripravo narezkov in obloženih kruhkov, izdelavo adventnih venč-kov, ikcban, testenin, pisanic, su-
hega cvetja in šopkov iz papirja, nabiranjem, pripravo in uporabo zelišč - in tako dalje. Kmečke žene bodo obiskovale tudi tečaje peke kruha, ročnega vezenja, higienskega minimuma, izdelovanja dražgoških kruhkov, slikanja na svilo, fizioterapije v vodi, priprave prazničnih, gobovih in ribjih jedi, šivanja, klekljanja, plavanja, računalništva - in še bi lahko naštevali. Poleg vsega tega načrtujejo tudi strokovne ekskurzije po Sloveniji in zamejstvu ter druge dejavnosti: preventivne preglede, ogled gledališke predstave in opere, "vikend paket" v toplicah, planinski pohod, sodelovanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij in na razstavi velikonočnih jedi... • C.Z.
Akontacija državne pomoči
Ljubljana - Vlada je na podlagi zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu zadnji dan lanskega leta dodelila 20.660 kmetijskim gospodarstvom akontacijo državne pomoči v znesku nekaj manj kot 542 milijonov tolarjev, za 23.975 gospodarstev pa bo odločila, potem ko bo državna komisija za sanacije pridobila še nekatere podatke. Kot je znano, je komisija prejela vloge za dodelitev državne pomoči iz 180 občin. 44.635 oškodovancev iz 178 občin je zaprosilo za pomoč ob suši, 1.227 prizadetih kmetijskih gospodarstev iz 47 občin za pomoč ob pozebi in 3.484 oškodovancev iz 44 občin za pomoč pri odpravljanju posledic neurja s točo. Komisija je pri odločitvi za dodelitev državne pomoči upoštevala najnižji zakonsko določeni znesek (30.000 tolarjev) in najnižjo zakonsko določeno stopnjo poškodovanosti (30 odstotkov), izločila pa je tudi kulture, katerih stopnja poškodovanosti je po prijavah iz občin presegla 100 odstotkov. • C.Z.
in intenziviranje reje tudi glavna razloga za koncentracijo v živinoreji. Še pred dvaindvajsetimi leti so na 2.037 kmetijah na območju sedanje škofjeloške upravne enote redili 14.634 govedi ali nekaj več kot sedem govedi na kmetijo, predlani so jih na 1.536 kmetijah redili 15.918 ali več kot deset glav na kmetijo.
Koncentracija prinaša koristi, a tudi težave. Pred leti zgrajeni hlevi postajajo premajhni in tehnološko zastareli, prostora za njihovo povečevanje na obstoječih lokacijah ni, v prostorskih načrtih pa niso predvidene površine za povečevanje ali novogradnje hlevov niti ne za preselitve kmetij zunaj naselij. Gradnja kmetijskih objek-
tov je dovoljena le na stavbnih zemljiščih, na katerih je načrtovana gradnja za kmetijske potrebe. Za pridobitev takšnega zemljišča je treba spremeniti občinski prostorski načrt in prostorsko ureditvene pogoje, postopek pa je še posebej zapleten, če gre za poseg na prvo območje kmetijskih zemljišč. Pa ne le to! "Tudi investitorji, ki imajo možnost gradnje kmetijskih objektov na stavbnih zemljiščih, se v postopku izdelave lokacijske dokumentacije pogosto srečajo z omejitvami, ki jih glede velikosti objekta, nagiba strehe in oblikovanja postavljajo veljavni prostorsko - ureditveni pogoji. Sodobne tehnološke rešitve in koncentracija prireje zahtevajo
večje hleve, z nižjim naklonom strehe, ki se po mnenju urbanistov in arhitektov ne vključujejo v podeželsko krajino," ugotavlja Stane Rupnik in poudarja, da ima koncentracija v kmetijstvu dobre in slabe strani. Medtem koje po eni strani nujna zaradi povečevanja konkurenčne sposobnosti kmetijstva in prilagajanja evropski konkurenci, po drugi strani predvsem v hribovitih območja lahko povzroči negativne posledice, tudi praznjenje prostora in slabše vzdrževanje obstoječe komunalne infrastrukture. Manjše kmetije opuščajo kmetovanje, večje pa niso pripravljene najeti zemljišč, ki jih ni možno strojno obdelati. Takšna zemljišča ostajajo neobdelana, v
zadnjih letih tudi manjše parcele na ravninskem območju.
Poenostavitev zakonodaje in postopkov
Da bi odpravili praktične težave pri koncentraciji kmetijstva, Stane Rupnik predlaga poenostavitev predpisov za zakup kmetijskih zemljišč (dovolj bi bila le od notarja overjena zakupna pogodba, brez objave ponudbe zakupa in vpisa v zemljiško knjigo), poleg tega pa tudi poenostavitev prostorske zakonodaje, postopkov za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, za pridobitev dovoljenj za gradnjo kmetijskih objektov in za preselitev kmetij zunaj naselij. Minister za kmetijstvo bi po zakonu o kmetijskih zemljiščih moral čimprej predpisati podrobnejše pogoje, pod katerimi bi bilo brez spreminjanja prostorskih dokumentov občine možno na najboljših kmetijskih zemljiščih graditi kmetijske objekte, za katere po zakonu ni treba plačevati prispevka za spremembo namembnosti zemljišča.
Na enak način naj bi za potrebe širitve kmetij določili funkcionalno zemljišče ter poiskali rešitve za postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih.
Postavitev strojnih lop, senikov, kozolcev, čebeinjakov, obor za gojeno divjad in drugih pomožnih kmetijskih objektov, ki služijo tradicionalni kmetijski rabi, bi morali omogočiti na osnovi priglasitve del in brez velikostne omejitve tudi na kmetijskih in gozdnih zemljiščih zunaj poselitvenih območij .
• Cveto Zaplotnik
Doma še težje kot v EU
Pogajalce, ki se bodo v Bruslju pogajali o kvotah za mleko in različne premije, čaka zahtevna naloga, še težja bo verjetno doma, ko bo nacionalno kvoto treba razdeliti med kmetije.
Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je še pred božičem poslalo v Bruselj izhodišča za pogajanja o kvotah in referenčnih količinah za glavne kmetijske pridelke.
Uradni slovenski predlog se ne-   lo premij za krave dojilje, je urad-
koliko razlikuje od predloga, kot so ga pripravili v Kmetijsko gozdarski zbornici Sloveniji. Za mleko, oddano v mlekarno, so predlagali 600 tisoč ton oz. za 34 tisoč ton večjo količino kot ministrstvo, za mleko, namenjeno za neposredno prodajo, pa 150 tisoč ton, kar je 11 tisoč ton več od uradnega slovenskega predloga. Medtem ko Evropska unija kot referenčno obdobje za določitev kvot predlaga obdobje 1995 - 1999, je za zbornico sprejemljivo samo leto pred vstopom v unijo. Kar zadeva števi-
Izplačila subvencij še januarja
Agencija za kmetijske trge bo januarja izplačala za 4,5 milijarde tolarjev subvencij.
Ljubljana - V agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki deluje pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so lani prejeli 64.007 vjog z več kot 350 tisoč zahtevki dodelitev državnih denarnih podpor (subvencij). Do konca lanskega leta so glede na vrednost izplačil obdelali 95 odstotkov vlog, med nerešenimi pa prevladujejo nepopolne oz. pomanjkljive vloge ter vloge, ki so jih preverjali inšpektorji.
Agencija je do konca leta izdala odločbe za 12,3 milijarde tolarjev denarja, od tega 7,8 milijarde tolarjev za neposredna plačila na površino in premije za živali (eko
0) , 3,3 milijarde tolarjev za območja s težjimi razmerami (eko
1) in 1,2 miiijarde tolarjev za slovenski kmetijsko okoljski program. Ker so izplačila odvisna od proračunskih možnosti, je do konca leta upravičencem lahko izplačala za 7,8 milijarde tolarjev subvencij, januarja letos pa jim bo še razliko: 3,1 milijarde tolarjev neposrednih plačil na površino in
premij za živali, 400 milijonov tolarjev plačil za območja s težjimi razmerami za kmetovanje in milijardo tolarjev za podpore iz kmetijsko okoljskega programa. V to niso vračunane subvencije iz vlog, za katere doslej še niso izdali odločb.
Agencija je lani za zagotavljanje primerne ravni cen kmetijskih pridelkov izplačala sedem milijard tolarjev, skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je objavila tudi več javnih razpisov za preobrazbo kmetijstva in živilsko predelovalne industri-
je, za urejanje kmetijskih zemljišč in za druge namene. Na razpis je prejela več kot tisoč vlog, do konca leta izdala za 3,8 milijarde tolarjev odločb in upravičencem skoraj ves denar že tudi izplačala.
Ker je bil proračun za letos sprejet že decembra lani, bo agencija lahko prej kot lani začela s pripravami na projekt Subvencije 2002, pomembna letošnja naloga pa bo tudi razdelitev denarja, ki ga Evropska unija v okviru program Sapard namenja državam kandidatkam za razvoj kmetijstva in podeželja. Letos bo za to skupaj z. denarjem iz državnega proračuna na razpolago 2,8 milijarde tolarjev, denar pa bo možno koristiti po objavi javnih razpisov. V agenciji napovedujejo, da se bo to zgodilo še v prvi polovici januarja
• Cveto Zaplotnik
ni predlog 150 tisoč pravic in referenčna mlečnost 5.700 kilogramov na kravo, zbornični pa 124 tisoč pravic in mlečnost 6.500 kilogramov. Pri posebnih premijah za goveda (bike in vole) je ministrstvo predlagalo 95 tisoč pravic, zbornica 83 tisoč. Pri klavnih premijah je slovenski predlog 163 tisoč pravic za odrasla goveda in 22 tisoč pravic za teleta, zbornični pa 174 tisoč. Velika razhajanja so pri premijah za ovce in koze: zbornica zahteva 400 tisoč pravic, ministrstvo za kmetijstvo predlaga uniji 125 tisoč.
Ko je problematiko kvot v živinoreji na nedavni seji obravnaval svet kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice, je zahteval, da bi pri pogajanjih sodelovali o kvotah tudi rejci in da
Rejci drobnice se organizirajo
Škofja Loka - V okviru zimskega izobraževalnega programa bo v četrtek ob štirih popoldne v novi sejni sobi KGZ Škofja Loka na Trati predavanje z. naslovom Označevanje in promet z drobnico. Predaval bo doktor veterinarske medicine in predsednik društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme Primož Muri. ki bo udeležence seznanil z novimi predpisi o označevanju drobnice. Po predavanju (predvidoma ob petih) bo ustanovni zbor Društva rejcev drobnice Škofja Loka, na katerem bodo sprejeli tudi program letošnjega dela. • C.Z.
Anton Šenk
bi na državni ravni čimprej pripravili merila za razdeljevanje nacionalnih kvot med kmetijska gospodarstva. Pri tem je bilo mnenje sveta, da z brezplačno pridobljenimi kvotami ne bi smeli dovoliti trgovanja med kmetijami. V razpravi je bilo slišati različna stališča. Anton Šenk je predlagal, da bi tudi slovenski kmetje podobno kot nizozemski lahko sami izbrali referenčno leto za določitev kvot, na Portugalskem pa so jim referenčno leto celo določili vnaprej. Janez Eržen se boji, da bo Slovenija za mleko, oddano v mlekarne, dobila le kvoto 450 tisoč ton. Pri raz-
Janez Eržen
deljevanju bi morali poskrbeti, da bi primerno količino dobili tudi rejci, ki so sredi naložb v povečevanje hlevov in črede. Janez Še-bat je dejal, da se pogajalci najbolj bojijo tega, da bi slovenski rejci (podobno kot so avstrijski) odpotovali v Bruselj in izsilili neposredno sodelovanje pri pogajanjih o kvotah. Mag. Peter Kun-stelj, ki v kmetijsko gozdarskem zavodu vodi oddelek za živinorejo, je opozoril, da bo na državni ravni čimprej treba pripraviti predlog za razdelitev nacionalne kvote med kmetijska gospodarstva in se pri tem odločiti, ali bodo rejci s tako pridobljenimi kvotami lahko trgovali ali jih bodo ob morebitni opustitvi prireje mleka morali brezplačno vrniti nazaj. Direktor kmetijsko gozdarskega zavoda mag. Jurij Kumer je ob tem pripomnil, da bi bilo promet s pridobljenimi kvotami možno regulirati, za kupljene pa bi kmetom morali omogočiti tudi prodajo. • Cveto Zaplotnik
Tečaji tujih jezikov
Kranj - Kmetijska svetovalna služba bo februarja, marca in aprila pripravila tečaje tujih jezikov. Za tečaje se lahko prijavijo vsi, ki se na kmetijah ukvarjajo s turistično dejavnostjo ali o tem šele razmišljajo, prav tako pa tudi družinski člani, ki gospodarju pomagajo pri delu z gosti. Pri tem ni pomembno, ali je kmetija včlanjena v Združenje turističnih kmetij Slovenije ali ne. Ker ho izvedbo tečajev tujih jezikov. Se /lasti nemščine, finančno podprlo bavarsko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, bo cena zelo ugodna. Za 45-urni začetni in nadaljevalni tečaj bodo udeleženci prispevali le okrog deset tisoč tolarjev, kar 13.260 tolarjev na tečajnika pa bo zagotovilo bavarsko ministrstvo. Na bBČajifa BC bodo naučili pozdravljanja in sprejemanja gostov, pogovarjanja po telefonu, poimenovanja prostorov, predmetov, jedi in pijače, predstavitve turistične kmetije in njene ponudbe, zanimivosti kraja in okolice, vljudnostnih fraz in še marsičesa drugega. Prijave za tečaj sprejemajo do 15. januarja svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah Milena Črv (tel. št. 234-24-11). Vanja Bajd (511 -27-01) in Majda 1 .oncnai■ (576-64-50). • C.Z.
Torek, 8. januarja 2002
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email.si"
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Aprilia z Atlanticom 500 zajadrala med prestižne skuterje
Klasično zapakirani futurizem
Aprilia atlantic 500 je prvi veliki skuter te italijanske tovarne, ki temelji tudi na sposojenih komponentah. Oblika ima povsem hišne poteze, ki spominjajo na Apriliina motocikla
caponord in futura.
Segment velikih skuterjev se je v zadnjih desetih letih močno razrasel, saj ti malokolesni potoval-niki že dalj časa zasedajo vrhove prodajnih lestvic na italijanskem trgu, vse bolje pa se prodajajo tudi drugod po Evropi.
Aprilia je v ta segment vstopila zelo pozno, kar je pravzaprav presenetljivo, saj je bila ta italijanska znamka vselej zelo močno prisotna v skuterskem razredu. Med nekoliko večjimi skuterji sicer imajo model leonardo, vendar ta ne more voziti vzporedno s sodobnimi velikimi skuterji, katerih prostornina motorja sega že do 650 kubičnih centimetrov. Predstavitev atlantica je bila torej logična in tudi oblikovno je skuter dovolj prepoznaven, da ga ni moč uvrstiti h katerikoli drugi znamki.
Pri aprilii atlantic je še najbolj nenavadna oblika, ki prvič vidno posnema poteze hišnih modelov futura in caponord in drugič deluje klasično in ob tem dodaja še ščepec futurizma. Poteze so predvsem zelo ostro prisekane, posa-
mezni deli, kot so stranske plastike, svetlobna telesa in vetrobran pa so prav nesramežljivo zajetnih mer. Prav lep izdelek aprilia atlantic vsekakor ni, je pa vsekakor zanimiv in opazen skuter, ki je tudi bogat z različnimi malenkostmi.
Premore na primer stranski varovalni cevi ob prednjem delu okvirja, ki ščitita plastiko ob padcih. Uporaben predal ima tudi pred voznikovimi koleni. Za razliko od nekdanjih velikih skuterjev pa ima veliko 15-palčno kolo spredaj in za palec manjšo zadaj.
Tehnično atlantic v skuterski razred ne prinaša nič novega, saj so vse komponente že videne, v večini celo sposojene pri drugih proizvajalcih.
Osnova skuterja je jeklen cevni okvir, ki ima v zadnjem delu nameščen piaggiov 460-kubični enovaljrii štiritaktnik.
Slednji razvija spodobnih 39 konjskih moči pri 7.250 vrtljajih, prenos moči je običajen jermenski, dela s prestavljanjem pa nič,
le ročico plina je potrebno zasukati. Tudi zavore z dvojnimi koluti spreda (260 milimetrov) in enojnim zadaj (220 milimetrov) niso presenetljive ampak, povsem pričakovane velikosti in najbrž tudi učinkovitosti. Skuter namreč tehta prazen celih 193 kilogramov, ki jih je potrebno tudi hitro in varno ustaviti. K temu pripo-
more tudi povezava med zadnjo in prednjo zavoro, saj ti v vsakem primeru le v različnem razmerju delujeta skupaj.
Poglavitna lastnost atlantica je njegova prostornost, ki daje misliti že ob pogledu na 2,25 metra dolg skuter, ki v medosju meri celih 1,55 metra. To je nekoliko nad razrednim povprečjem in udobja
Švicarska študija "raztegljivega" avtomobila Rinspeed Presto
Najprej za dva, nato za četverico
Švicarska oblikovalska delavnica Rinspeed Design sodi med tiste, ki skoraj vedno postrežejo s kakšnim zanimivim avtomobilskim presenečenjem. Tako bo tudi na spomladanskem avtomobilskem salonu v začetku marca v Ženevi, kamor bodo ob svojem četrtstoletnem jubileju pripeljali zanimiv študijski model presto.
so mu pri Rinspeedu namenili majhen, vendar učinkovit dizelski motor z nizko porabo in majhno količino škodljivih emisij.
Uporabnost takšnega avtomobila bi bila nesporna in čeprav pri serijskih modelih še lep čas takšne in podobnih idej ne bo
mogoče uresničiti, je zadeva vsekakor zanimiva in vredna razmisleka. In zanimivo, da je zrasla prav na zeljnikih oblikovalcev iz države, ki sploh nima prave avtomobilske industrije.
• M.G., foto: Rinspeed
v sedlu atlantica ne bi smelo primanjkovati. Za to skrbita dva temeljito oblazinjena in razkošno odmerjena sedeža, ki sta vsak posebej opremljena z naslonom za hrbet. Prtljaga potnikov najde prostor pod sedežem in te je lahko
za ugodnih 47 litrov. Popolna se predvsem zdi armaturna plošča, ki v kombinaciji z analognimi in digitalnimi merilniki skrbi za natančno podajanje podatkov.
• Miloš Milač, foto: Aprilia
Še do 15. januarja bralci, poslušalci in gledalci lahko glasujejo za
Gorenjski avto leta 2002
Izbor, v katerem bo eden od enaindvajsetih lani na slovenskem trgu novih avtomobilov osvojil lovoriko Gorenjski avto leta 2002, se je že krepko prevesil v drugo polovico. Danes objavljamo zadnjo glasovnico, zmagovalec bo znan proti koncu meseca, kmalu zatem pa ga bomo svečano ustoličili tudi na zaključni prireditvi.
Sam po sebi presto ne bi bil nič pretirano posebnega, pač dokaj zanimivo oblikovan avtomobil zgoraj brez. Toda skrivnost se skriva v posebnem elcktrifici-ranem mehanizmu, ki presta iz 2,95-metrskcga dvoseda spremeni v precej prostoren avtomobil s štirimi sedeži in 3,7-metrsko dolžino. Tako so si iznajdljivi oblikovalci in konstruktorji pri Rinspeedu zamislili dva avtomobila v
enem: za mestne potepe in parkiranja v ozkih mestnih središčih bi bil presto "skrčen", ko pa bi se v njem peljali štirje potniki ali bi dva hotela vzeti s seboj več prtljage, bi se raztegnil za celih 5 centimetrov. Celotna preobrazba se zgodi v nekaj sekundah zgolj s pritiskom na gumb, inovativni mehanizem pa raztegne ali skrči šasijo in karoserijo. Presto je zazrt v avtomobilsko prihodnost, zato
V našem uredništvu seje nabralo že veliko glasovnic, ki jih bo ob koncu glasovanja potrebno prešteti in razvrstiti ter se tako prebiti do končnega rezultata. Glasovanjem vzporedno poteka tudi na Radiu Sora, Radiu Kranj in na televizijski postaji ATM Kranjska Gora, seveda pa lahko prej slišite ali si ogledate, kateri avtomobili so kandidati za osvojitev naslova Gorenjski avto leta 2002. Tudi današnjo zadnjo glasovnico (ali katerokoli iz prejšnjih številk Gorenjskega glasa in spremljajočih edicij) pošljite na naš naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000
Generalni sponzor akcije GORENJSKI AVTO LETA 2002
BOLTEZ
C. Staneta Žagarja 58c, Kranj, tel.: 201 40 50, www.boltez.si
d.o.o.
Pooblaščeni prodajalec za:
BFGoodrich
1. nagrada: gorsko kolo Marin z gumami Michelin
2. nagrada: komplet 4 pnevmatik Michelin
3. nagrada: paket avtomobilskega pribora
MICHELIN
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip
Daihatsu Charade 1.0 diesel
Škoda Forman 1,3 LX
Renault Thalia 1.4 G,SV.
Fiat Bravo 1.6 K,CZ,ES,SV,R,AIR,
Suzuki Baleno 1,6 sv,es,cz,air
VW Golf 1,4 kar.
Peugeot 406 2.0 K,SV,CZ,ES,
Daevoo Leganza 2.0 K,SV,CZ,ES,AIR,..
Chrayster Voyager K,SV,CZ,ES,R,
Ford Focus 1.4 G,SV,CZ,R,ES,AIR,
Renault Megane Coupe 1.4 16v G.K, .
Renault Megane 1,4 k, sv,cz,abs,air
Letnik-barva
1990 kov. siva 1994 rdeča 2001 kov. srebrna 1998 vijola 1996 modra 1998 bela
1996 kovinsko rdeča 1998 modra 1996 vijola 2000 srebrna 2000 rdeča 2000 rdeča
Cena v SIT
220.000,00 330.000,00 1.620.000,00 1.660.000,00 1.090.000,00 1.550.000,00 1.750.000,00 1.860.000,00 1.890.000,00 1.990.000,00 2.390.000,00 2.290.000,00
RENAULT
yv u vv.alpetour-reniont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
- (i. vozii.i) /. OARANCJJO
k ki.ima
■ SV: 8ERV0 VOLAN i:/ i;i:yikalmi / aki ir\\ji:
- k KADIO
LS I I.I.kik DVIG Sli Kl I Al k AlKHAli
I).D. KRANJ
-,1 kvisno prodajni (lnii.r kranj. ljubljanska 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Kenault ♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Najem vozil »Tehnični pregledi osebnih, »Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil
Kranj. Pri rezultatih in v nagradnem žrebanju bomo lahko upoštevali samo tiste, ki bodo v naše uredništvo nalepljene na dopisnice prišle do torka, 15. januarja. Kot smo že omenjali, gredo vse glasovnice, tako časopisne kot radijske in televizijske v boben za nagradno žrebanje, ki bo nekaterim prineslo lepe nagrade. Zanje so letos poskrbeli pri generalnem sponzorju izbora podjetju Boltez
iz Kranja, ki je znano po prodaji in servisnih storitvah za več znamk pnevmatik.
Prva nagrada je odlično gorsko kolo Marine z gumami Michelin, druga komplet štirih avtomobilskih pnevmatik znamke Michelin in tretja zajeten paket avtomobilskega pribora. Žrebanje bo na zaključni prireditvi, katere kraj in vsebina naj bosta zaenkrat še skrivnost.
V izboru za gorenjski avto leta sodelujejo:
GORENJSKI AVTO LETA 2002 - glasovnica 3
; Ime in priimek..................................................................
; Naslov.............................................................................
j Pošta.............................................................................
Glasujem za:
i
!       RADIO SORA - RADIO KRANJ - ATM KRANJSKA GORA - GORENJSKI GLAS
ALFA ROMEO 147 AUDI A4
CHRYSLER SEBRING CITROEN C5 DAEVVOO TAC UMA FIAT DOBLO FORD MONDEO HONDA CIVIC HONDA STREAM HYUNDAI MATRIX JEEP CHEROKEE KIA MAGENTIS KIA RIO
MAZDA TRIBUTE OPEL SPEEDSTER PEUGEOT 307 RENAULT LAGUNA SUZUKI IGNIS SUZUKI LIANA TOYOTA MR2 TOYOTA PREVIA
Test: Citroen C5 2.0 HPI
Visok pritisk je lahko tudi zdravilen
Samosvoje oblikovanje, zanimiva tehnika in značilno francosko udobje so bile vedno tri ključne stvari, ki so Citroenove avtomobile delale drugačne od nemške in druge konkurence. Z leti je marsikaj značilno francoskega pristalo na smetišču avtomobilske zgodovine, nekaj dediščine pa se je tudi ohranilo.
Tudi pri citroenu C5 je zaradi hidroaktivnega vzmetenja in značilnega francoskega udobja ostalo nekaj pozitivne preteklosti, prav s tem avtomobilom pa so pri francoskem proizvajalcu naredili odločen preobrat v oblikovni in delno tudi tehnični filozofiji. Morda najnovejši citroen res ni ljubezen na prvi pogled, saj tudi nima veliko ali skoraj nič skupnega s svojimi predhodniki in na račun zunanjosti je bilo v začetku slišati kar precej očitkov, da je preveč podoben nemškim tekmecem.
ho pa elegantno speljali k dokaj visokemu limOzinskemu zadku. C5 je pravzaprav limuzina s petimi vrati in takšno zasnovo je podedoval po xantii, vsekakor pa to pomeni velik 456-litrski prtljažnik z mrežo za prekritje prtljage in z rezervnim kolesom v dnu.
Še bolj se prostorsko udobno C5 izkaže v potniški kabini. Prednja sedeža sta dobro odmerjena in solidno oprijemljiva in še vedno telo oprijemata z značilno francosko mehkobo. Dobro je tudi počutje v zadnjem delu, kjer je dolžinskih
KAJ PRAVI ONA?
Sprva se je težko navadila na njegovo visoko postavo, vendar si je kmalu vzela k srcu njegovo elegantno obliko, ki sicer ni mišičasta, vendar zna osvajati tudi z baročnimi oblinami. C5 je "kočija", s katero bi se rada peljala tudi kam dlje, saj je udobje na ravni prvega razreda in tudi lahkotnost vožnje je povsem pravšnja za nežne damske vozniške roke.
kalje tam, kjer jih voznikove roke najpogosteje pričakujejo, za informiranje o dogajanju z avtomobilom skrbi zaslon na vrhu trikotno zašiljene sredinske konzole, malce nerodni pa sta vrtljivi stikali za nastavitev delovanja samodejne klimatske naprave. Kot se za sodobno limuzino srednjega razreda spodobi, je C5 že serijsko obilno založen z opremo za varnost in udobje in tisto, kar je na
Limuzinski zadek ni izrazito oblikovno izviren, vendar se pod prtljažnimi vrati skriva veliko prostora za kovčke.
Za limuzino srednjega razreda centimetrov dovolj tudi za dolgine
je C5 nenavadno visok, toda avto- in udobje je nedvomno v samem
mobilska moda v skoraj vseh raz- razrednem vrhu. Armaturna ploš-
redih zaradi pridobivanja dodatne ča ne ponuja kakšnega posebnega
prostornosti zapoveduje rast v vi- oblikovnega dosežka, kar pa še ne
šino. In zaradi višine so obliko- pomeni, da ni prilagojena sodob-
valci lahko zgladili prelomnico nim oblikovnim smernicam. Ob-
med motornim pokrovom in veli- likovalci so se nekoliko ušteli pri
kim vetrobranskim steklom, stre- grafiki na merilnikih, večina sti-
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo: .....................................limuzina, 5 vrat, 5 sedežev
mere: ................... ...........d. 4,610, š. 1,770, v. 1,470 m
medosna razdalja: ............................................2,600 m
prostornina prtljažnika: ....................................456/1310 I
motor: ........................................štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina:...........................................1997 ccm
moč: ................................103 kVV/140 KM pri 6000 v/min
navor: .........................................192 Nm pri 4000 v/min
najvišja hitrost: ........................!......................210 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ..................................10,6 s
poraba EU norm.: ..........................10,3/ 7,5/ 6,0 1/100 km
maloprodajna cena: ....................................5.185.000 SIT
zastopnik: ....................................Citroen Slovenija, Koper
0moderna zunanjost, prostornost in udobje, podvozje, solidna ekonomičnost
■medle motorne zmogljivosti, preglednost nazaj, grafika merilnikov, končna obdelava
Prostorna potniška kabina skrbi za značilno francosko udobje, armaturna plošča ni revolucionarna, zato pa se dokazuje z uporabnostjo.
voljo v doplačilnih paketih je samo še pika na i.
C5 ima lahko v nosu tudi 2,0-litrski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva, ki je vsaj zaenkrat še med redkimi tovrstnimi pogonskimi stroji. Tehnologija visokotlačnega neposrednega vbrizga goriva se je namreč uveljavila predvsem v dizelskih motorjih, pri bencinskih pa si šele dobro utira pot. In zato je motor, ki pri Citroenu nosi oznako HPI, drobno razočaranje v sicer povsem solidni limuzini. Navorna krivulja obljublja dobro odzivnost, ki se pri nižjih vrtlja-
Citroen C5 je opravil z nekaterimi tradicionalnimi hišnimi posebnostmi, nekaj pa jih je tudi ohranil. Bencinski motor HPI žal ni dorasel zrelosti te limuzine.
sti je dokaj ugodna poraba goriva, ki se lahko pri srednje zmerni vožnji ohranja pri okoli 10 litrov na 100 kilometrov.
Kljub Citroenovi spremembi modelske filozofije, je C5 ohranil kar nekaj hišnih posebnosti. Nova generacija hidroaktivnega vzmetenja zna avtomobilu glede na hitrost prilagoditi odmik karoserije od ceste, podvozje je z mehkim poziranjem cestnih grbin naravnar no predvsem na udobje, karoserij-skega nihanja pri speljevanju in ustavljanju pa je še vedno dovolj in preveč, zavore so z dodanim protiblokirnim sistemom in elektroniko za takojšnjo sprožitev vse moči vedno učinkovite, tudi po daljšem obremenjevanju.
Visok pritisk v bencinskem motorju citroena C5 torej ni škodljiv, za pravi zdravilni učinek pa bo verjetno moralo preteči še nekaj časa.
jih čuti v obliki pretiranega zaga-njanja, pri višjih pa motorna volja splahni. Tudi 140 konjskih moči se pritajeno skriva v končnih zmogljivostih, motor pa zna tudi
Prostornost in potniško udobje sta nedvomno v samem razrednem vrhu.
"žvižgati", kot da bi mu pri delu pomagal turbinski polnilnik. Ob-liž na nekoliko medle zmogljivo-
Matjaž Gregorič
V Planici bo avtomobilski hrup
Dolina pod Poncami je znana predvsem po smučarskih skokih, konec tedna pa bodo tam gostovali športni avtomobili. V dneh od 11. do 13. januarja bo tam Avto Show, prireditev po vzoru podobnih v tujini.
Avto Show nastaja pod taktirko avtomobilističnega novinarja in organizatorja prireditev Primoža Lemeža, ki je lani v Ljubljani organiziral dobro obiskan salon športnih avtomobilov.
Planiška prireditev bo zasnovana po vzoru podobnih v britanskem Birminghamu ali italijanski Bologni, v ospredju dirka najboljših slovenskih tekmovalnih voznikov. Ti se bodo pomerili na stezi, ki bo v celoti pokrita s snegom in ledom, v večernem mraku pa bo osvetljena, zato si gledalci lahko obetajo zares atraktivne vožnje najboljših slovenskih mojstrov sukanja volana.
Dve promocijski dirki bodo imeli tudi vozniki Pokala 1.4, morda pa tudi pokala Seicento Petrol. Poleg dirkaškega dogajanja si bo vse tri dni mogoče ogledati tudi razstavo športnih avtomobilov, demonstracije in varne in terenske vožnje na urejenih poligonih in dirko motociklistov Hill Climbing Challenge, z vzpenjanjem na 120-metrsko Bloudko-
vo velikanko. Gledalci bodo lahko uživali tudi v nastopih glasbenih skupin in nepogrešljivega Saša Hribarja. Vstopnica za vse
tri dni stane 1500, enodnevna 800 tolarjev, dijaki in študentje imajo 25 odstotkov popusta.
• M.G.
Prepričljiva zmaga dvojčkov
Renault trafic in opel vivaro sta kot skupna zmagovalca izbora za Evropski dostavnik leta 2002 prepričljivo ugnala vse tekmece.
Strokovna žirija, ki jo je sestavljalo 20 evropskih specializiranih novinarjev s področja gospodarskih vozil, je med desetimi vozili v konkurenci za letošnji osvojitev naslova Evropski dostavnik leta 2002 izbrala dvojčka re-nault trafic in opel vivaro. Skupno vozilo je nastalo kot rezultat razvojnega in proizvodnega sodelovanja med Renaultom in Oplom.
Trafic in vivaro sta prepričljivo ugnala vse ostale tekmece, ki so se potegovali za letošnji naslov, saj sta od 232 osvojila kar 115
Malček bo prihajal iz Češke
Japonska Toyota in francoski koncem PSA Peugeot-Citroen sta konec lanskega leta sporočila namero o gradnji nove tovarne za proizvodnjo skupnega majhnega avtomobila, ki jo bodo zgradili v češkem Kolinu.
Pismo o nameri za razvojno in proizvodno sodelovanje pri novem skupnem avtomobilu sta japonski in francoski partner podpisala sredi lanskega poletja in nato med več lokacijami v ožjem izboru za kraj nove tovarne izbrala češki Kolin. Mesto leži 60 kilometrov vzhodno od Prage in naj bi najbolje izpolnjevalo pogoje za proizvodnjo. Na 120 hektarih osnovnih in nekaj dodatnih zemljiščih z. ustrezno infra-stukturo, bodo v bližini tovarne tudi obrati proizvajalcev sestavnih delov za novo vozilo. Tovota in PSA sta namero o izgradnji tovarne, ki naj bi jo začeli postavljati predvidoma že januarja, takoj po podpisu pogodbe O skupnih vlaganjih, že najavila češkim oblastem. Oba avtomobilska proizvajalca si bosta s
polovičnima deležema enakomerno razdelila zagonske stroške za raziskave, razvoj in poslovanje, ki so ocenjeni na poldrugo milijardo evrov.
Novega skupnega malčka, ki bo na avtomobilski svet prišel predvidoma leta 2005 (pod blagovnimi znamkami Tovota, Peugeot in Citroen), bodo prodajali predvsem na evropskih trgih, kjer v prihodnjih letih pričakujejo naraščanje prodaje majhnih avtomobilov, letno naj bi iz tovarne v Kolinu prišlo 300.000 vozil. O novincu je za zdaj znano, da bo nastal na popolnoma novi osnovi; poganjala pa ga bosta 1,0-litrski bencinski in 1,4-litrski lurbodizelski motor z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu. • M.G.
točk. Žirija je vse kandidate vzela pod drobnogled in jih z obtežbo do treh četrtin dovoljene nosilnosti zapeljala na nekajdnevno testiranje. Na drugo mesto se je s 34 točkami uvrstil še drugi novi Oplov dostavnik combo, na tretje lord transit s 24 in na četrto liat doblo z 19 točkami.
V dosedanjih glasovanjih je Re-naull že dosegel eno zmago, saj je bil za Evropski dostavnik leta
1998 razglašen model maste r, Opel pa je z novim vivarom osvojil naslov dostavnika leta 2002 na Danskem in Irskem, za najboljšega pa so ga razglasili tudi v Veliki Britaniji. Oba proizvajalca (ki se jima bo konec leta pridružil tudi Renaultov partner Nissan) poleg tovornih obljubljata skora-jšen prihod potniških različic lialica in vivara.
• M.G.
Renault odkupil delnice Revoza
Konec decembra sta francoski Renault in Nova Ljubljanska banka uspešno zaključila pogajanja v zvezi s prodajo delnic novomeškega Revoza. Tovarna v Novem mestu je bila že doslej v večinski lasti Re naulta, po odkupu 12,68 odstotka delnic, ki jih je imela NI.B, pa se je delež francoskega avtomobilskega proizvajalca v Revoz.u dvignil na 66,68 odstotka. • M.G.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS
Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Posezonske razprodaje: Trst 15.1 in 19.1., MLinchen 28.1., Madžarske toplice od 7. 2. do 10.2.2002. Lenti 2.2., Lidl 19.2, Kopalni izlet v Portorož 11.1.2002. Postanek z ugodnim nakupom Emoncu in Vina Koper, Delamaris Izola, sledi prijetno kopanje v ogrevani morski vodi (METROPOL PORTOROŽ). Tel.: 041/626 154
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Razprodaja v Trstu 16. in 24.1.2002 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva G 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
GORENJSKI SEJEM
REKREACIJSKO DRSANJE tel.: 202-16-34
Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure
BLED
Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled
Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE
Uprava Infrastrukture 04/5780 512, Športna dvorana 04/5780 526, fax 04/5780 527
DISPANZER ZA ZENE
tel.: 04/20-82-813; 20-82-845
V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure.
DRAMA
Slovensko narodno gledališče U. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92
O. J. Traven: EKSHIBICIONIST. IZVEN (KONTO), četrtek 10.1 od 20.00 do 22.30 ure.
W. Shakespeare: OTHELLO. Zaključena predstava, petek 11.1 od 16.00 do 18.10 ure.
CA
Snežni telefon: 041/031 182503
Naprave obratujejo od 9.00 do 16.00. Cesta je prevozna z zimsko opremo. Smuka je ugodna. Proge so urejene. Sankaška proga je urejena. Šola smučanja obratuje. Imate možnost vožnje z motornimi sanmi. Možna je izposoja in servis smučarske opreme. Želimo vam prijeten dan in ugodno smuko. AVTOBUSNA POVEZAVA REDNA LINIJA IZZREČ NAROGLO6.00, 7.10,8.10, 13.45, 16.10 20.30Z ROGLE V ZREČE 7.00, 8.00, 10.00, 14.20, 17.00, 21.20. PO SMUČANJU VABLJENI V BAZENE IN SAVNO VAS V TEMRE ZREČE
s
Prešernovo eledališče ° Kranj
sreda, 9. jan., ob 19.30 uri, C. Serreau: ZOKI ZAJC
za ABONMA MODRI, IZVEN in KONTO
četrtek, 10. jan., ob 19.30 uri, C.Serreau: ZOKI ZAJC
za ABONMA ČETRTEK, IZVEN in KONTO
petek, 11. jan., ob 19.30 uri, C. Serreau: ZOKI ZAJC
za ABONMA PETEK 1, IZVEN in KONTO
$   PLAVALNI KLUB RADOVLJICA PARK HOTEL BLED
Pokrit olimpijski bazen v Radovljici je odprt za rekreacijsko plavanje po naslednjem razporedu:
- od ponedeljka do petka 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure
- ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure
- ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. do 21. ure poteka vodna aerobika
Temperatura vode: 26,5 stopinj C, temperatura zraka: 28 stopinj C.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Ure pravljic
Škofja Loka - V Knjižnici Škofja Loka bo danes, v torek, 8. januarja, ob 17. uri ura pravljic. Mojca Kalan vam bo predstavila ljudsko Lonček - balonček. Trata - Mateja Mullner bo za vas pripravila v Knjižnici Trata danes, v torek, 8. januarja, ob 16. uri uro pravljic -Sneženi mož.
Žiri - Jutri, v sredo, 9. januarja, ob 18. uri ste vabljeni v Knjižnico Žiri na pravljice iz ljudske zakladnice - Najlepše pravljice.
Reteče - V Knjižnici Reteče pa bodo v četrtek, 10. januarja, ob 16. uri pripravili take in drugačne zgodbice o zimi -Tiho padajo snežinke. Sovodenj - V petek, 11. januarja, bo v Knjižnici Sovodenj ob 18. uri Tatjana Šifrar pripravila uro pravljic - Ajdovo zrno.
Večer z Brankom Miklavcem
Kranj - DU Kranj - sekcija za kulturno dejavnost vabi na večer z znanim slovenskim igralcem Brankom Miklavcem, ki letos praznuje svojo osemdesetletnico. Razgovor z njim bo vodil dr. Zdravko Kaltnekar, igralec pa bo predstavil odlomke iz monodram, ki jih je sam napisal in seveda tudi igral. Prireditev bo v petek, 11. januarja, ob 17. ' uri v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu DU Kranj, Tomšičeva 4.
Zimski planinski izlet
Kranj - PD Kranj vabi v soboto, 12. januarja, na zimski planinski izlet Komenda - Šenturška gora. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Hoje je približno za 4 ure, potrebna je primerna planinska oprema. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, tel.: 23-67-850.
Kriška gora
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vas vabi na planinski pohod na Kriško goro, ki bo v četrtek, 10. januarja. Odhod bo ob 10. uri iz Golnika (redni avtobus iz Kranja ob 7.30 uri) pred pošto. Če bo pot na Kriško goro prezahtevna, boste opravili krajšo in nekoliko nižjo pot (Golnik - Gozd - Veterno - Se-nično - Golnik). Čas hoje od 5 do 6. ur. Oprema naj bo zimska, palice, hrana in pijača naj bodo v nahrbtniku. Koče so zaprte. Nujne pa so dereze.
Letovanje v Istri
Kranj - Upokojenci in njihovi svojci, od 11. do 21. februarja vabljeni na počit-nikovanje v Zdravilišče Istrske terme. Zdravilišče je priporočljivo predvsem za revmatike, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov in kopanje. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23.
Pohod v Dražgoše
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na pohod iz Upnice, preko Vodiške planine v Dražgoše. Pohod bo v nedeljo, 13. januarja. Odhod posebnega avtobusa iz avtobusne postaje v Radovljici bo ob 7. uri. Hoje bo za približno 4 ure. Prijave zbirajo v sredo in četrtek, od 18. do 19. ure, po tel.: 531-55-44.
Krvodajalska akcija
Domžale - Rdeči križ Slovenija vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije v Domžalah, ki bo potekala v petek, 11. januarja.
Druga javna tribuna
Šenčur - Občinski odbor Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Šenčur obvešča vse svoje redne člane in simpatizerje NSi OO Šenčur, da prirejajo drugo javno tribuno na temo
zdravstvo in šolstvo. Predavanje bo v petek, 18. januarja, ob 19. uri v dvorani doma Krajanov na Kranjski c. 2. Predavanje bo vodila Slavica Navin-šek iz Kamnika.
Dojenje
Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje danes, v torek, 8. januarja, ob 16.30 uri v prostorih ZD Škofja Loka. Tema srečanja: Prihod otrok; družina in dojenje. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije o srečanjih brezplačno svetovanje pri vprašanjih v zvezi z dojenjem po tel.: 510-8001 (Irena).
Rdeči križ Kranj obvešča
Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo v letu 2002 razdeljevalo in sprejemalo rabljena oblačila v skladišču na Gregorčičevi ulici v Kranju ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ter vsako drugo soboto v mesecu, in sicer: ponedeljek od 14. do 16.30 ure, sreda od 9. do 12. ure, četrtek od 14. do 16.30 ure in vsako drugo soboto v mesecu od 9. do 12. ure.
Drsanje za Larixom
Kranjska Gora - Drsališč za hotelom Larix je odprto vsak dan od 10. do 22. ure.
Ples in glasba
Britof pri Kranju - V Gasilskem domu v Britofu pri Kranju se začenjajo novi plesni tečaji za mladino, odrasle, posamezne pare in organizirane skupine. Skupine so manjše, zato je vzdušje prijetno. Vabijo tudi v tečaje kitare za vse starosti. Informacije lahko dobite po tel.: 041 /820 485 ali osebno ob sredah od 18. do 20. ure.
Koncert zbora De profundis
Ljubljana - Polzela Komorni zbor De profundis v okviru božično - novoletnega ciklusa koncertov prireja še dva koncerta sakralne glasbe z božično tematiko, ki zajema široko obdobje od
renesanse do glasbe 20. stoletja. Zbor bo predstavil dela Dinstabla, Gallusa, Praetoriusa, Poulenca, Merku-ja... Koncerta bosta jutri, v sredo, 9. januarja, ob 19.30 uri, v cerkvi Sv. Jakoba, Ljubljana - center in v petek, 11. januarja, ob 19.30 uri v župnijski cerkvi Sv. Marjete, Polzela.
Koncert Komornega pevskega zbora Loka
Škofja Loka - Vabimo vas na ponovitev božičnega koncerta Komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke, ki bo v soboto, 12. januarja, ob 19. uri v cerkvici sv. Križa na Hribcu pri Škofji Loki.
Koncert ansambla Gašperji
Komenda - Ustanova Petra Pavla Glavarja iz Komende vas vabi na koncert uradnega nadaljevalca Avsenikove glasbe, ansambla Gašperji. Koncert bo v petek, 11. januarja, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Komendi. Izkupiček bo namenjen Ustanovi Petra Pavla Glavarja za štipendiranje nadarjenih, socialno šibkih občanov občine Komenda in za pomoč pomoči potrebnim občanom. Vstopnice sona voljo v predprodaji: na Občini Komenda, v bifeju Megi v Komendi, v trgovini Marija v Mostah in v Marketu Komenda. Dobite jih tudi pred koncertom od 18.30 ure dalje.
Predavanja
Starši in mladostniški kriminal
Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino vabi zakonce in starše na predavanje g. Jožeta Pavlica z naslovom Starši in mladostniški kriminal. Predavanje bo v petek, 11. januarja, ob 20. uri v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 v Kranju.
O radiesteziji
in njenih instumentih
Trata pri Škofji Loki - V Gasilskem domu na Trati bo v petek, 11. januarja, ob 18. uri predavanje o radiesteziji in njenih instrumentih. O tej znanosti bo spregovoril g. Igor Ziernfeld. Možno bo kupiti tudi njegovo literaturo, nihala, kristalne zvezdice, rozete...
Korzika
Medvode - Knjižnica Šiška - enota Knjižnica Medvode vas vabi na predavanje in odprtje fotografske razstave Korzika, in sicer danes, v torek, 8. januarja, ob 19.30 uri. Pridružite se na predavanju z diapozitivi in odprtju fotografske razstave fotografa, jamarja in popotnika Janeza Mihovca. Razstava bo odprta do 1. februarja.
Bolečina v prsnem košu
Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja vabi v četrtek, 10. januarja, ob 17. uri v sejno sobo 16 Mestne občine Kranj na predavanje z naslovom "Bolečina v prsnem košu - kako ukrepati". Predaval bo g. Robert Marčun, dr. med..
Odkrivanje Kube
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici bo danes, v torek, 8. januarja, ob 19.30 uri predavanje o kubanskem vsakdanu, naravnih in kulturnih znamenitostih ter glasbi ob diapozitivih. Predaval bo Janez Pretnar.
lahko zagotovite na tel.: 51-37-562 pri gospe Meti Čuk ali uro pred predstavo. Režiser predstave je Lojze Do-majnko.
Mizica, pogrni se
Bohinjska Bistrica - Radovljica - Jutri, v sredo, 9. januarja, ob 17. uri bo v Knjižnica Bohinjska Bistrica lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta Mizica, pogrni se. Gostuje KUD Lutkovno gledališče Jesenice. Na lutkovno igrico lahko pripeljete tudi svoje najmlajše v Knjižnico A. T. Unharta v Radovljico, in sicer v četrtek, 10. januarja, ob 17. uri.
Kraljevi smetanovi kolački
Železniki - KUD France Koblar Železniki vabi na uprizoritev pravljične igre Kraljevi smetanovi kolački, ki bo v soboto, 12. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu Železniki.
Namišljeni zdravnik
Sv. Duh - KUD Ivan Cankar Sveti Duh vas vabi na ogled komedije v treh dejanjih Hansa VVeigla "Namišljeni zdravnik", ki bo uprizorjena v Kulturnem domu Sv. Duh, in sicer v soboto, 12. januarja, ob 19.30 uri. Vstopnice si
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ
organizira za vse organizirane gimnazijce
PRIPRAVE NA MATURO
- Iz MATEMATIKE
- iz ANGLEŠČINE
- 60 ur na predmet
- posebej pripravljeno gradivo
- veliko prilagajanja
- individualno obravnavanje Začetek: 11. januar Informacije: 280 48 12
Pokrajina 2001
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi na odprtje bienalne fotografske razstave "Pokrajina 2001", ki bo v četrtek, 10. januarja, ob 18. uri v Galeriji Mestne hiše v Kranju. Razstavo so pripravili Fotodruštvo Janez Puhar iz Kranja, Fotografska zveza Slovenije in Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. Razstava bo na ogled v Galerijah Mestne in Prešernove hiše do konca januarja.
Barva sožitja
Tržič - Občina Tržič vas vabi na otvoritev likovne razstave Barva sožitja. Slike razstavlja slikar Jaka Kepic. Otvoritev bo v petek, 11. januarja, ob 17. uri v Galeriji Atrij Občine Tržič. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Tržič: Alenka - violina, Robi - klarinet in Špela - harmonika. Razstavo bo odprl tržiški župan g. Pavel Rupar, o njej pa bo spregovoril prof. Janez Šter.
Leto poljubov
Kranj - Likovno društvo Kranj Mala galerija Gorenjski muzej in Stebriščna dvorana v Mestni hiši vas vljudno vabita na odprtje razstave Leto poljubov, ki bo jutri, v sredo, 9. januarja, ob 17. uri v Mali Galeriji. In predstavitev cikla lepljenk Obrazi svetlobnih juter, ki bo v Stebriščni dvorani v Mestni hiši do jutri, 9. januarja.
Slike Alme Intihar
Kranj - Jutri, v sredo, 9. januarja, ob 20. uri ste vabljeni v Cafe galerijo Pun-gert, čisto na koncu starega dela mesta Kranjk, na otvoritev razstave del akademske slikarke Alme Intihar. Razstava bo na ogled od 30. januarja.
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/triPljdfc)    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
	Internet: www.rad	ioto	p.ne,
			
SREDNJA LESARSKA ŠOLA Kidričeva cesta 59 4220 ŠKOFJA LOKA
objavlja delovno mesto
UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA
poskusno delo 3 mesece
Pogoj: lesarski tehnik ali inženir lesarstva s predhodno poklicno šolo, 3 leta delovnih izkušenj
Delovno mesto razpisujemo za poln in določen čas. Nastop dela 22. 1. 2002.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naš naslov. Kandidate bomo obvestili o odločitvi v 10 dneh po izbiri.
Svet
OSNOVNE ŠOLE
STANETA ŽAGARJA LIPNICA
Lipnica 12, 4245 KROPA
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo 53. in 145. člen ZOFVI (Ur. list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00, 64/01) ter 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZOFVI (Ur. list RS, št. 64/01) in imeti organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovnega dela zavoda.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET OSNOVNE ŠOLE STANETA ŽAGARJA LIPNICA, Lipnica 12, 4245 KROPA, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA.
Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku.
KWZ h 2, 3, ■ A DRZt? HA RAM GORENC /7» v GORENJSKEM GLASU
A1	B1	C1	A1	B1	C1
A2	B2	C2	A2	B2	C2
A3	B3	C3	A3	B3	C3
NA RADIU GORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO IH PREPROSTO KVIZ ODDAJO T, 2, 3, - A DRŽI? KVIZ POUKA TAKO, DA Si V VSAKEM POLJU SKRIVA TRDITEV, HA
KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO ž DRŽI ALI HE DRŽI. ZA POSAMEZHIMI POLJI SO SKRITE HACRADE, KI SO JIH SILI TISTI, KI SO SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE HAM VSAK ČETRTEK IH PETEK POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ.
Najmlajši na smučeh
Sinkov Turn - Po dveh zelenih zimah je pred novim letom Smučarsko društvo Strahovica Sinkov Turn na Krišekarjevem hribu v Šinkovem Turnu spet organiziralo že nekdaj priljubljen in obiskan smučarski tečaj za otroke. Tokrat se je na štiridnevnem tečaju po božiču zbralo 125 mladih od 5. do 12. leta. Največ jih je bilo iz občine Vodice, precej pa tudi iz Mengša, Domžal, Kranja in od drugod. Vodja tečaja je bil tudi letos Jure Marenče, posamezne skupine pa je vodilo 14 učiteljev smučanja. Zadnji dan so se mladi pomerili na tekmovanju, vsi pa so dobili medalje in diplome. Župan občine Vodice Anton Kokalj pa je vse udeležence tečaja tudi obdaril.
Tradicionalnega tečaja se je letos udeležilo več kot 120 mladih iz različnih krajev.
Zadnji dan si je tečaj ogledal tudi župan Anton Kokalj, ki je vse udeležence tečaja tudi obdaril.
Poleg tečaja smučanja je sporedno potekal tudi tečaj deskanja (8 tečajnikov), smučarski tečaj za starejše občane (6) in tečaj v smučarskih tekih (15). Smučarsko društvo že pripravlja tudi tradicionalne sankaške tekme, če bo dovolj snega bodo organizirali tudi smučarske skoke za memorial Pavleta Marčuna, tekaške tekme za pokal Viktorja Kristana, na Krvavcu pa tradicionalno tekmovanje veleslalomu. • Andrej Žalar
Festival orglic v Mokronogu
KUD Emil Adamič Mokronog in Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje bosta 2. februarja v dvorani Kulturnega doma v Mokronogu organizirala pod naslovom (ah)TE ORGLICE po daljšem premoru že tretji Festival orglic. Prijave sprejema do 21. januarja Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje, Kidričeva 2, 8210 Trebnje, informacije pa dobijo interesenti na telefonski številki 07/348-12-50. • A. Ž.
TeATe-K
KRANJ - dvorana PRIMSKOVO Nedelja 73.7. ob 77.00 uri
PRISTAJAJO
komedija
13$0
po
Igrajo:
SEBASTIJAN CAVAZZA, BORUT VESELKO L JER K A BELAK, NINA IVANIČ, MAGDA KROPIUNIG, MATEJA PUCKO
Prob/o/o vstopnic:
GLAS
generalni medijski pokrovitelj tef.: 04/201 42 47
Tudi tretji Šolar ujel sulca
Brezje - Tam, kjer še niso izpolnili norme, sezona za ulov sulcev še vedno traja. V vodah Ribiške družine Radovljica pa so se bratje Šolar dobesedno specializirali za ulov sulcev. Najprej je lani kmalu po začetku dovoljenega ulova ujel 121 centimetrov dolgega sulca Mirko Šolar iz Kamne Gorice. Kmalu za tem je 119 centimetrov velikega ujel njegov brat Tone Šolar. 23. decembra lani pa je 103 centimetre dolgega in 12,5 kilograma težkega ujel še tretji brat Darko Šolar z Brezij. Darku je sulec prijel na Posavcu na sauerja in 0,40 mm-vrvico. Z njim pa je bil za Savo na Posavcu Milan Frelih. Utrujanje kralja salmonidov je tokrat trajalo kar kakšnih deset minut. Lepotec pa se bo zdaj v Dark-ovem stanovanju, ki je že 23 let član Ribiške družine Radovljica, pridružil trofejnemu 108 centimetrov dolgemu sulcu, ki ga je Darko ujel pred dvema letoma in 72 centimetrov dolgi potočni postrvi. Darku čestitamo za ulov in za 46 let, ki jih je praznoval 25. decembra. Bratom Šolar pa še naprej dober prijem. • Andrej Žalar
Najbolj popularna je bila Kristina
Kranj - Sliko Kristine Pahor, harmonikarice iz Kranja, smo v Gorenjskem glasu že objavili. Tokrat pa jo objavljamo s posebnim razlogom. Kristina je bila namreč lani med letom največkrat z nami na različnih prireditvah, od tistih v začetku leta pod naslovom Veselo v pomlad, med letom in potem tudi jeseni in pred novim letom Veselo v novo leto. Povsod, kjer smo bili, je s svojim nastopom navdušila in domala povsod je k rednemu nastopu dodala še skladbo za povrh. Kristina se uči harmoniko pri Janezu Fabijanu in bo seveda z nastopi nadaljevala. Uspešna je bila tudi že na različnih tekmovanjih. Tako je na lanskem tekmovanju v Anconi v Italiji osvojila prvo mesto med tekmovalci starimi deset let. Prepričani smo, da bo Kristina še z nami na prireditvah po Gorenjskem,
verjamemo pa tudi, da bo prav zaradi nastopov in priljubljenosti vzbujala pozornost med prireditelji in pokrovitelji. • A. Z.
Gašperji v Komendi
Ansambel Gašperji bo imel v petek, 11. januarja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Komendi dobrodelni novoletni konc6rt. Koncert bo organizirala Ustanova Petra Pavla Glavarja skupaj s kulturnim društvom Komenda. Čisti izkupiček od koncerta pa bo namenjen za štipendiranje nadarjenih, socialno šibkih občanov občine Komenda in za pomoč pomoči potrebnim občanom. • A. Z.
wv^ribeinvode.c«n Digitalni tisk «■ Media Art . .
Studio
NAGRADNI IGRI
Založba Helidon
Nagradno vprašanje:
Kakšen je naslov albuma na sliki? Odgovore na dopisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Nagrajenca: Sebastjan Blažinčič, Rožičeva 1, Ljubljana in Domen Dolenc, Cankarjeva 1a, Jesenice
Darilo za najmlajše
Besnica - Pred novim letom je najmlajše v vrtcu osnovne šole v Bes-nici obiskal dedek Mraz. Potem ko so mu zaigrali igrico, jih je obdaril z novim televizorjem, videorekorderjem in radioaparatom ter s slaščicami. Za darilo dedka Mraza najmlajšim v Besnici so pomagali nekateri starši z iskanjem pokroviteljev. Za darila dedka Mraza so prispevali krajevna skupnost Besnica, Merkur, d.d., Rekreacijski centerJVogu in Tenis center Uranič, Gruden, d.o.o., TD Besnica, Dom Trade Žabnica, Evrocom, d.o.o., Milan Brezar, s.p. in Mihael Sušnik, s.p. • A. Ž.
Jubilej šole v Šmartnem
Šmartno v Tuhinju - Osnovna šola Šmartno v Tuhinju je pred novim letom proslavila HO-letnico prve šolske zgradbe in šolstva v Tuhinjski dolini. Pred leti so v Šmartnem dobili novo šolo in na svečanosti, ki so jo pripravili učenci, so proslavili jubilej pod naslovom od ljudske šole do devetletke. Ob jubileju, ki so ga prisrčno obeležili s kulturnim programom učenci z učiteljicami, jim je čestital tudi župan občine Kamnik Tone Smolnikar. • A. Z.
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA
GLASBENIKI MESECA januarja 2002
Skupina Country Holics
Skupina Countrv Holics, ki jo sestavlja pet članov, je z Bleda. Igrajo moderno zvrst countrv glasbe, ki združuje temperamentne ritme s čustvenimi besedili ter specifične zvoke instrumentov z močno vokalno interpretacijo. Preden so začeli nastopati pod imenom Countrv Holics, so sodelovali že z raznimi zasedbami. Tako so bili na primer člani zasedb Lectar countrv band, Countrv joy, Wagon, Two vvheel pony in Pony express. V sedanji zasedbi Country Holics pa delujejo eno leto.
Idejni vodja skupina je Damjan Pančur. V svet country ritmov ga je popeljal oče Brane Pančur. Brane Pančur, ki igra solo kitara, je sicer star glasbeni maček in je hkrati tudi organizator v ansamblu. Zasedbo z lepim glasom dopolnjuje Alenka Kleindienst. Pravi, da je šele v country glasbi našla izziv. Je vedno nasmejana, na odru pa poskrbi za razpoloženje in poskočen korak plesalcev. Poseben in hkrati nepogrešljiv instrument v tej zvrsti glasbe je pedal sleci kitara. Na to nepogrešljivo glasbilo v country glasbi pa igra Milena Kržišnik in je edina v Sloveniji, ki to zahtevno glasbilo tudi obvlada. In nazadnje je tisti, ki poskrbi, da je muziciranje pravo in v stilu country muziciranja, Tomaž Zupan, ki igra bas.
GLASBENIKI MESECA - JANUARJA 2002
^^^"^Jr ^ * j Ime in priimek.
|fc*jP^ | Naslov...........
, _ _ ..   _   .       . j Kupon, nalepljen na dopisnico,
Nagrajenki: Albina Kosmač Premrov, C. revolucije 8, Jesenice ; m G0RENJSK| GLAS      124 4001 Kranj
in Andreja Pilicek, Zale 7, Kamnik ..'i.--........................................
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Povejte naslov nove uspešnice Helene Blagne!
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
MALI OGLASI
9201-42-47
9201-42-48 9201-42-49
APARATI STROJI
Prodam KOSILNICO BCS 127 in malo kosilnico Alpinist, cena po dogovoru. B 041/872-029_30
Nemški električni MLINČEK za mletje žitaric, zelo robusten, 6.500 SIT. B 235-41-41
KOTEL za žganjekuh, 100 I, ugodno prodam. S 041/906-154 91
PRALNI STROJ in EL.ŠTEDILNIK Gorenje, prodam. B 041/878-494 104
Prodam TURBINSKI VENTILATOR za sušenje mrve. B 51-88-134 131
Prodam na pol narejeno mizarsko porav-nalko z elektromotorjem, širina 30 cm. 'B 5801-141 172
GARAŽE ODDAMO
Radovljica, v večstanovanjski hiši prodamo ali oddamo v najem garažni boks. Alpdom, d.d., Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
GLASBILA
Poceni prodam PIANINO. B 041/626-154 111
GR. MATERIAL
Prodam BALKONSKA VRATA s steklon in 5 vratnih kril, različnih, za 20.000 SIT z dostavo. B 574-46-06 70
Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE. "B 51-88-134 130
Bukove, hrastove, jesenove, zračno suhe DESKE, debeline 28, 32 in 53 mm prodamo. Poleg tega pa še nekaj zračno suhih orehovih, hruškovih in lipovih DESK. "B 51-21-777 133
HIŠE PRODAMO
Na Drulovki pri Kranju ugodno prodamo novo, končno, vrstno, stanovanjsko hišo, 220 m2 uporabne površine. "B 041/620-393 109
ŠKOFJA LOKA - okolica prodamo 1. nadstropno hišo, III. podaljšana gradbena faza, dvostanovanjska, 350 m2 uporabne površine, tloris hiše 14 x 9 m. velikost parcele 1055 m2. "B 50-60-300, LOKA NEPREMIČNINE rifl
JESENICE - okolica - POSEBNA PONUDBA!!! Prodamo dvostanovanjsko hišo, IV. gradbena faza, 142 m2 stanovanjske površine, zelo ugodno !!! PIA NEPREMIČNINE, B 236-85-90, 041/722-632 119
PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM
i ta rs 1 IY(
1 998!
440 in 23
DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI
Lesce, 1/2 dvojčka, površina 180 m2, parcela 600 m2, vsi priključki. Bohinjska Bistrica, 1/2 dvojčka, podkletena, v pritličju, I in II nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla. Pod golf igriščem blizu Bleda prodamo manjšo stanovanjsko hišo na parceli 1284 m2, 2 pomožna objekta, bazen, lepa lokacija .Alpdom, d.d., Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
POLJANSKA DOLINA - SOPOTNICA, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo. stara 7 let, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena 19,2 mio SIT. Možnost menjave za stanovanje v Škofji Loki z doplačilom.
MLAKA prodamo enonadstropno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, primerna tudi za poslovne dejavnosti. KRANJ Stražišče del hiše z vrtom, 110 m2 stan površine + 174 m2 vrta, vse obnovljeno,
22.8 mio SIT, BAŠEU nedokončano vis.priti, hišo, 330 m2 uporabne površine na parceli 781 m2, 29,6 mio SIT, Senica obnovljena vis.priti, hiša, 240 m2 uporabne povr. CK olje, 2 balkona, na parceli 321 m2, 28,5 mio SIT, LESCE prodamo del dvojčka, lastne parcele 670 m2, biv.povr. 198 m2,
27.9 mio SIT, KRANJ Drulovka zgornjo etažo hiše z neizdelano mansardo, 100 m2 bivalne površine, vrt 357 m2+skupno dvorišče, 22,7 mio SIT. DOM NEPREMIČ-NINE, 202-33-00, 041/333-222 iob
GORICE 2 ss obnovljeno stanovanje v hiši z lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv. povr, 17,1 mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo na parceli cca 425 m2, opor. povr. 3x 100 m2, 31,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_ 169
STRAŽIŠČE: poslovno stanovanjsko hišo, urejene pisarne, 320m2, več parkirišč FRAST- nepremičnine 041/ 626 581, 04/ 25 15 490
GOLNIK: ugodno prodamo vrstno atrijsko hišo, 35,8 mio FRAST-nepremičnine 041/734 198,04/251 5490
TRŽIČ-okolica: bivalni Vikend, 1200 m2 parcele, cena po dogovoru. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
KRANJ - prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, parcela 1000m2, 56 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
CERKLJE: ugodno prodamo opremljeno hišo, parcela 400 m2, hitro vseljiva, 33 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
BLED-izven: prodamo vilo potrebno adaptacije, parcela 1000 m2, 22,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
NAKLO: prodamo nadstandardno hišo, parcela 1000m2, lahko tudi dvodružinska ali poslovnostanovanjska. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
STRAŽIŠČE - 2 stanovanjska, adaptirana hiša, takoj vseljiva, lepa lokacija, parcela 444 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo vel. 13x11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Ambrož pod Krvavcem - zazidljiva parcela 375 m2 za bivalni vikend, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KOKRICA - 20 let stara stan.hiša na parceli 1.033 m2, cena = 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V smeri proti GOLNIKU novo hišo na idilični lokaciji z urejenim botaničnim vrtom in čudovitim razgledom na hribe, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED - večja stan.hiša cca. 120 m2 v etaži, 3 etaže, možnost tudi dvostanovanjske hiše, parcela 1200 m2, cena = 28,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - gradimo hišo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajena do IV.gr.faza ima ceno enega 42,0 mio SIT, po dogovoru hiši dokončamo ali zgradimo le do III. gradbene faze, v račun vzamemo drugo nepremičnino, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KUPIM
ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/20SB-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
BAŠEU - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansardo, parcela = 780 m2, cena = 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66
CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena = 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena = 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BRITOF-1/2 stan.hiše, stanovanje l.nad., garaža in klet, cena = 14,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
66,
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživiljsko dejavnost, cena = 33,5 mio SIT, KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53. 202 25 66
PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena UGODNA MOŽNA RAZLIČNA PLAČILA PO dogovoru, v račun vzamemo tudi stanovanje v okolici Kranja Radovljice, ali v ljubljani, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 574 5 4 44.
BLED enodružinsko hišo v izmeri 120m2 in 500m2 zemljišča. Hiša je 1 km iz centra Bleda. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča. V HLEBCAH pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, CENA 38 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več različnih hiš, različnih cenovnih razredov, velikosti. Za vse informacije smo vam na voljo na tel.: 04/23 66 670 ITD * NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
HIŠE KUPIMO
ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO, gotovina. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Brnik - Naklo: kupimo novejšo hišo, odprt dovoz do 56 mio. FRAST- nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198
V okolici Bleda kupimo kmetijo ali starejšo hišo z več zemljišča do 1500m2 naprej. TRG BLED, Tel. (04) 5745 444_
Okolica Bleda, v Begunjah, Breg, Žirovnica, vasi okoli Radovljice ter v okolici Jesenic kupimo starejše hiše do 16 mil. Sit ali več če je dobra lokacija. Kupimo tudi hiše za nadomestno gradnjo ali adaptacijo. TRG BLED - NEPREMIČNINE, tel.04 5 745 444
Na Bledu kupimo stare hiše za nadomestno gradnjo po možnosti čim bliže centru TRG BLED - NEPREMIČNINE, tel.04 5 745 4 44
IZOBRAŽEVANJE
Nemško govoreča gospa išče inštruktorico slovenskega jezika, lahko študentka ali upokojenka, območje Lesce - Radovljica Ponudbe pod šifro: SLOVENŠČINA bs
ODKUPUJEMO BOROVO HLODOVINO in CELULOZNI LES, tudi na panju. Doles, d.o.o., Cankarjeva 25, Tržič, 031/864-941
26
Kupim GOLF diesel in CISTERNO za gnojevko ter TROSILEC GNOJA . "B 031/766-842 87
SMUČARSKI PAJAC ali komplet za 5 ali 6 let, lepo ohranjeno, kupim. "B 041/558-
897 ea
Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrste lesa po dogovoru, les prevzamemo tudi na panju, ugodni plačilni pogoji. Brazda d.o.o., Poljščica 5, Pod-nart, B 53-06-555, 041/680-925, 041/721-637 108
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE na relaciji Škofja Loka - Žiri, kupim. B 041/608-765 121
Kupim DELNICE DRUŽBE IBI d.d. ter PLANIKA d.d. Nudim takojšnje plačilo. "B 25-95-421 153
LOKAL ODDAM
KRANJ - PRIMSKOVO oddamo pisarniške prostore, skupne površine cca 70 m2. B 041/640-826 113
KRANJ, ob vpadnici v mesto - posl. prostor 90 m2 v l.nad. in 120 m2 v 2. nad., cena z ogrevanjem - 1.700,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Ul. Staneta Žagarja - posl.prostor 25 m2 s klimo napravo, WC in takoj vseljivo, 68 m2 primerno za pisarne aii stanovanje, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - oddamo pisarniški poslovni prostor, 16 m2, IV. nadstropje, dobra lokacija, Mike &Co.d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - center: Oddamo trgovski lokal 30m2 - odkup inventarja in zaloge, najemnina 120.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 167
KRANJ - prodamo večjo kvadraturo pisarniških in proizvodnjih prostorov. FRAST-nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 626 581
KRANJ, Planina - v novem trgovskem centru v l.nad. 416 m2, primerno za trgovino, servis, agencijo, zdravstvo ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franš-izno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-95g
KRANJ - ob vpadnici v center poslovni objekt 320 m2 v etaži v pritličju in 2.nad., parkirni prostori, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina - gostinski objekt s teraso in s stanovanjem v nadstropju, lastna parkirišča, cena - 25,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
OBLAČILA
PLAŠČ, lep, temnorjav nerc, št.40, zelo ugodno. "B 235-41-41, 031 /750-764 105
PRIDELKI
SENO goveje balirano z dostavo, prodam. •B-031/276-930 173
PODARIM
Oddam OVČARKO, staro dve leti. B 255-13-46 117
Oddamo PSA mešanca, starega 3 mesece. B 234-10-30 134
Dobrim ljudem ODDAMO 2 KUŽKA, stara en mesec (mešančka Dalmatinec+?). Eden je črn, drugi pikast. B 533-02-03 148
POSESTI
BRNIK zazidljivo parcelo 692 m2, elek. voda na parceli, 10 mio SIT, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. ČERNIVEC okolica prodamo zazidljivo, ravno, sončno parcelo ob zelenem pasu, cca 900 m2, CEŠNJEVEK prodamo lepo parcelo z lokacijsko dokumentacijo, ob zelenem pasu, 2000 m2, za gradnjo samostojne hiše 9x12 m, POD DO-BRČO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, PARCELE KUPIMO več parcel za znane kupce Plačilo takoj. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 m
V širši okolici kranja kupim ali najamem MANJŠO NJIVO. B 233-25-06, zvečer iti
Za gotovino KUPIM PARCELO v Kranju, okolici Kranja ali Vogah. B 041/685-568
V KRANJU okolica ODDAMO za daljši čas novo v celoti zelo lepo opremljeno restavracijo (gostinski družini), (malice, kosila, po naročilu, pizzerija) v izmeri 250m2, veliko parkirišče, prijeten ambient. delni odkup inventarja možen dolgoročni najem po dogovoru, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi, 16 km iz Kranja, komunikacije v bližini, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
KRANJSKA GORA: Prodamo dva apartmaja v hiši novogradnja, zgoraj- 65m2+12m2 terasa, spodnji - 64m2+200m2 atrija, možen nakup tudi v celoti, mirna in urejena okolica, lep razgled. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
VOGEL: V neposredni bližini smučišča prodamo 1/2 vikenda, apartma za 6 oseb, enonadstropen, elektrika, voda v hiši, sončna lokacija, lep razgled. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
JESENICE: Prodamo samostojen vikend velikosti cca 30m2, obnovljen, brez vode in elektrike, možen priklop, parcela 400m2, delno v pobočju. Cena 1.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
BLED center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 734 m2, el, voda kanalizacija na parceli. LESCE center prodamo komunalno opremljeno parcelo v izmeri 700m2 namenjeno za poslovno dejavnost. V BEGUNJAH prodamo manjšo gradbeno parcelo v izmeri 476m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444
Na JESENICAH na sončni legi 300m IZ CENTRA ugodno prodamo 1000m2 veliko parcelo z veljavnim lok. dovol., parcela ima izvir čiste vode, pridobivamo grad. dovol. za montažno gradnjo 118m2 stan. povr., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444. MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno hišo, je takoj vseljiva. Cena ZELO UGODNA 25.7 MIL SIT. (115.000 EUR) V račun se vzame tudi manjše stanovanje, možno tudi delno kreditiranje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444.
V okolici Kranja prodamo obnovljeno gostilno z dolgoletno tradicijo 70 sedežev + 80 sedeže na terasi, poleg se proda tudi hiša (lahko posebej) v izmeri 400m2 Vse stoji na kompleksu zemljišč v izmeri 15O0m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KOPRIVNIK prodamo vikend hišo 120m2 in 1200m2 zemljišča. Takoj vseljivo, lepa mirna lokacija. TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444.
Lancovo pri Radovljici, 1057 m2, ravna sončna lega, gradbeno dovoljenje. Alpdom, d.d., Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
Koprivnik, brunarica v izmeri 6 x 8,5 m, parcela 2000 m2, voda, elektrika. Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
V okolici Nove vasi, Begunj, Zapuž, Lesc iščemo starejšo kmetijo (okoli 1000 m2 zemljišča) za nakup do 100.000 DEM.. Alpdom, d.d., Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
POZNANSTVA
Želim spoznati žensko v starosti od 55 do 70 let, za prijateljska srečanja in to predvsem iz Škofje Loke ali Kranja z okolico. Sem upokojenec nad 70 let, vitalen, ljubitelj vsega lepega, živim sam v svoji hiši. Ponudbe pod šifro: V DVOJE JE LEPŠE 100
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana, možna dostava, prodam. B 041/718-019 14
Prodam suha mešana DRVA. T5 25-61-
691 72
Prodam 8 mesecev brejo TELICO, tudi menjam in pristni BRINJEVEC. B 512-20-
33 78
Prodajamo LESNE BRIKETE za kurjavo. Đ 53-31-648, 040/561-179 127
STANOVANJA ODDAMO
SOBO v Kranju, opremljeno, ogrevano ODDAM samskemu moškemu. "Br 232-50-
59_23
Oddam opremljeno SOBO. B 23-23-963
Kranj, tudi okolica: ODDAMO: več pisarn in drugih poslovnih prostorov FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA - 2 sobno s kabinetom. 66,50 m2, VIII. nad., ugodno oddamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
Kranj, Planina -1 G 33 m2 z vso opremo, 1 SS 48 m2 v pritličju z atrijem, 3 SS 70 m1 z vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
3 SOBNO STANOVANJE, 60 m2, CK, telefon, TV, na Zlatem polju, takoj vseljivo, oddam. "B 235-06-60 iis
Kompletno opremljeno STANOVANJE na Planini III, oddamo. B 041/510-367 135
KRANJ Center 2 ss meščansko, obnovljeno, delno opremljeno, 80 m2/l, 70.000 SIT/mes., vsi priklj., predplačilo, KRANJ Zlato polje 3 ss, 60 m2/PR, delno opremljeno, etažna CK, 50.000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo nedokončano hišo z delavnico za mirno dejavnost. STANOVANJA NAJE-MEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 166
STANOVANJA NAJAMEMO
KRANJ - za znane stranke TAKOJ najamemo garsonjero, 1 ter 2 sobno stanovanje, nudimo predplačilo. PIA NEPREMIČNINE B 236-85-90, 041 /556-225 120
Družina nujno išče STANOVANJE v najem, relacija Spar-Šorlijevo naselje. B 040/716-494,2025-767,041/126-709 146
Radovljica, Bled, Lesce, najamemo več enosob-nih in dvosobnih stanovanj. Alpdom, d.d., Radovljica. Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
STAN. OPREMA
Raztegljiva MIZA za jedilnico in štirje stoli 19.000 SIT 235-41-41 82
Prodam SMUČI ELAN MBX slalomske, dol.190 cm, z okovjem marker M 44, do 110 kg, cena 15.000 SIT. B 041/845-198 63
SMUČI ATOMIC 185 cm, z vezmi 6.000 SIT, tekaške smuči 185 cm z vezmi in čevlji št. 39 4.500 SIT, pancerji št. 39 Lowa 5.000 SIT. B 235-41-41 79
STORITVE
Podjetjem in obrtnikom vodimo računovodstvo. B 531-83-24, Meze d.o.o., Finžgarje-va 7, Lesce_137
Izvajam vsa notranja ziadarska dela. B 041/584-227, Damjan Vajdec s.p.. Ul.prvoborca 6, Jesenice uo
A% Rigips
tLl. Armstrong
SUMONTJ imf
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396, e-mail:sumont@orpo.si
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, B 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI. ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 144
team
Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 395 599 email: mlinar.team@siol.net
mansardna stanovanja strešna okna
obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene
klUUf   Armstrong   vWM   ■3$ *«,>!»
PREVOZI. SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, hitro in ugodno. B 041/737-245, 041/358-055, Tadej Brce,s.p., J. Platiše 11, Kranj 19020
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. B 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 19447
PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, ul. J. Šmida 15, B 580-60-26 19626
SUET
SPORT
STANOVANJA KUPIMO
Kranj: KUPIMO GARSONJERO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: kupimo več stanovanj za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
DRULOVKA, ŠENČUR: KUPIMO 1SS in 2SS za znane stranke. FRAST- nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
KUPIMO stanovanja na Bledu, Lescah in Radovljici, eno, dvo in trisobno stanovanje. Na Jesenicah kupimo garsonjero in enosob-no stanovanje ter trisobno stanovanje na Plavžu. TRG BLED-NEPREMIČNINE tel.04 5745 444
Jesenice: Za znanega kupca kupimo 3SS, Plavž ali okolica. Plačilo takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004
STANOVANJA PRODAMO
PLANINA lil - prodam 2 ss + 2 k, 90 m2, III.nadstropje, nizek blok, vsi priključki. B 041/290-538 102
V Kranju prodam mansardno garsonjero 21 m2. "B 041/681-006 ioe
Kranj - Vodovodni stolp, prodam prenovljeno 2 sobno stanovanje, 54 m2. ff 041/620-393 no
KRANJ - na odlični lokaciji (Zlato polje) prodamo adaptirano 2SS, l.nadst.vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, B 236-85-90, 041/722-632 na
NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! -BREZ PROVIZIJE! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
Zlato polje: prodamo 2ss, 54m2, CK, 12,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Vodovodni stolp: prodamo takoj vseljivo 2ss, 54 m2, pritličje. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kranj- Kidričeva: prodamo 2ss, 62m2, zelo kvalitetno, 14,6 mio FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2,5ss, 66m2, takoj vseljivo, ugodno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA: prodamo 2,5 ss, 58 m2. lepa lokacija, cena 13,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12. 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 fax.: 04/2026 • 459 Internet: HTTP://w*w,svet-fe.si Email: irrfo@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina; 41 m2, enosobno z manjšim kabinetom, 1. nadstropje, nizek blok, dobra, mirna lokacija, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00714MA-KR
KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 13,1 mio SIT (58.673 EUR). PS00694JN-KR
KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, pregrajeno, obnovljeno, 9. nadstropje, vsi priključki. Cena: 10,8 mio SIT (48.469 EUR). PS00513MA-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66.327 EUR). PS00681MA-KR
KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,5 mio SIT (83.163 EUR). PS00653MA-KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, UGODNO. Cena po dogovoru. PS00540JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,7 mio SIT (70.408 EUR). PS00682JN- KR
NAKLO; 67 m2, v celoti obnovljeno, trisobno + bivalna kuhinja, pritličje enon-adstropnega objekta, CK, možen dokup garaže in vrta. Cena: 15,5 mio SIT (70.000 EUR). PS00715MA-KR
TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pritličje, nizek blok, ter-mopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena: 16,5 mio SIT (73.980 EUR). PS00655MA-KR
ŠKOFJA LOKA; 60 m2, dvosobno, v celoti adaptirano, 1, nadstropje, lastna CK na olje, garaža, vsi priključki, možno plačilo v več obrokih. Cena: 13,7 mio SIT (61.225 EUR): PS00679JN-KR
JESENICE; 50 m2, adaptirano, dvosobno, 2. nadstropje, nizek blok, balkon, vsi priključki. Cena: 8,5 mio SIT (38.265 EUR). PS00713JN-KR
POSESTI
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva. Cena: 45,5 mio SIT (204.082 EUR). PH00702MA-KR
KRANJ - Orehek; 230 m2, nova, atraktivna enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 44,9 mio SIT (201.531 EUR). PH00691 MA-KR
KRANJ - Bobovek; 220 m2, visokopritlič-na, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,5 mio SIT (193.878 EUR). PH00706MA-KR
KRANJ - Mlaka; 423 m2. hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR
MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,5 mio SIT (239.796 EUR). PH00686JN-KR
KRANJ - Drulovka; 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki, UGODNO. Cena: 29 mio SIT (130.102 EUR). PH00620MA-KR
PREDDVOR - Mače; 150 m2, manjša enodružinska hišica, III. gr. faza, idilična lokacija, ob gozdu, 3111 m2 parcele. Cena: 29,6 mio SIT (132.653 EUR). PH00670MA-KR
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,6 mio SIT (132.653 EUR). PH00657MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PZ00586JN-KR
Prodam SMUČI MOONBLOCK ELAN polkarving PSX, dol.188 cm s podlogo in okovje marker M54 do 120 kg, cena 35.000 SIT. B 041/845-198 62
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
LESCE: prodamo opremljeno kvalitetno 2ss, 59m2, 14,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
LESCE: prodamo takoj vseljivo 3ss, 81 m2, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, lepa lokacija. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2+2ss, 18 mio FRAST d.o.o. 25 15 491    041/734 198
TRŽIČ - CANKARJEVA - Isobno, 33,00 m2, X. nad., vzdrževano, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - sever, 1,5 sobno, 41,60 m2, II. nad., v celoti adaptirano s CK na plin, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - sever, 2 sobno, 54,20 m2, IV. nad., zelo ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
PLANINA II - 2 sobno s kabinetom. 79,50 m2, VI. nad., obnovljeno, obrobna lega, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
PLANINA - ugodno prodamo 2 sobno stanovanje s kabinetom, takoj vseljivo, 66,50 m2, VIII'nad., 041 735-875, 031 605-114
Mlaka: 2 SS 57 m2 v pritličju objekta in 2 SS 85 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ. Zlato polje - 1,5 SS 47 m2 v
2. nad., CK ni, cena = 11 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena = 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4nad., CK na plin, cena = 12,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina I - zelo lepo 2 SS 60 m2 v
3. nad., južna lega, cena = 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, talno gretje, 2 SS + K 66 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 14,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena - 14,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ. Planina I -1 SS 44 m2 v 7.nad., vsi priključki, cena = 10,7 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3.nad., mansardno, 12 let staro, cena = 15,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena - 11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2 v 6.nad., cena - 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LESCE - UGODNO - 2SS+K 63 m2 v celoti mansarde stan.hiše, z opremo, s sadnim vrtom, cena = 10,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
TRŽIČ, Deteljica - 3 SS 78 m2 v l.nad, takoj vseljivo, cena = 13,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - Savska c: Prodamo lepo in prostorno 1SS, 61m2,IV.nad.vsi priključki. PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS+2kabi-neta, 89m2, l.nad. vsi priključki zelo lepo cena ugodna. KRANJ-Savska loka: Prodamo zelo lepo 3SS, popolnoma obnovljeno, lastna CK.vsi priključki, l.nad. 89m2, + garaža + vrt, v ceno vračunana kuhinja, vredno ogleda.takoj vseljivo. KRANJ-Zlato polje: Prodamo 2SS, 46m2, II.nad, delno renovirano. Kranj-Zlato polje: 2SS, IV.nad, 54m2, lastna CK, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - Mlaka: Prodamo dva stanovanja -novogradnja - 1S+ kabinet 56m2 in 2SS mansarda v duplexu 85m2, vsi priključki, lastno parkirišče, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
KRANJ- Valjavčeva: 2SS, visoko pritličje, 51 m2, delno renovirano, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
TRŽIČ-mestno jedro - novogradnja: Prodamo dva stanovanja v I. nad. 48m2 in 62m2, dva stanovanja v mansardi 45m2 in 51 m2, vsi priključki, zelo dobra lokacija, vredno ogleda, cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
STANOVANJA PRODAMO: TRŽIČ: Prodam novejšo garsonjero, 31 m2, l.nad. vsi priključki, z novim pohištvom po meri, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
BLED-Kajuhova: 2SS, visoko pritličje, 57m2, velik balkon, popolnoma renovirano ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004
RADOVLICA - Gradnikova: Zelo lepa garsonjera, 30m2, 3nad.vsi priključki, velik balkon ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031 /800-004
JESENICE: Na območju Jesenic prodamo več 2SS in 3SS stanovanj, različnih cenovnih razredov in velikosti, zelo lepih, vrednih ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004
KRANJ Planina I novejše, sončno 1 ss, 37,10/11., vsi priklj., balkon, 10,3 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss+k, 46,60 m2/ll, klasično ogrevanje, vsi priklj,., nova okna, 11,4 mio SIT, TRŽIČ, Bistrica 1 ss, 48 m2/l., balkon, klasično ogrevanje, 9,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss obnovljeno, 50,40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9,6 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj., balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, vsi priklj., ni balkona, opremljeno, 13,6 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, svetlo 2ss, 66 m2/lll., vsi priklj., balkon, 15,1 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss, 59,20 m2/VII., vsi priklj. balkon, 14,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 164
Lesce - novogradnja Ob Vodnikovi, stanovanjski objekt - 21 stanovanj v velikosti od 47,00 do 100,00 m2, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, vseljivo oktobra 2002. Bled, 38 m2, enosobno, pritličje, terasa. Radovljica, 52 m2, dvosobno, 1. nadstropje, vsi priključki. Kamna Gorica, 76 m2, trosobno, mansardno, etažno centralno ogrevanje. Alpdom, d.d., Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
MLAKA PRI KRANJU
Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji
si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE
telefon: 04/2365 360, 2365 361
NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! - BRE2 PROVIZIJE! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokadji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staro-meščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
GARSONJERE
CERKLJE, v nizkem bloku prodamo garsonjero 17 m2, visoko pritličje, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 4,9 mio SIT.
ENOSOBNA STA NOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 44,70 m2, 9. nadstropje, vsi priključki, vselji-vostincena po dogovoru.
KRANJ - CENTER, prodamo popolnoma adaptirano enosobno mansardno stanovanje 56 m2, prvo nadstropje, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 12,6 mio SIT.
ŽELEZNIKI, prodamo enosobno stanovanje 37 m2, 8. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 7,9 mio SIT.
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje 48,20 m2, drugo nadstropje, vseljivo po dogovoru, cena 12,4 mio SIT.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo atrijsko dvosobno stanovanje 60,10 m2, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 13,3 mio SIT.
KRANJ - SAVSKA CESTA, dvosobno stanovanje 61,60 m2, 4. nadstropje, vseljivo po dogovoru, cena 13,2 mio SIT.
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 81 m2,1. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 19,2 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo atrijsko dvosobno stanovanje s kabinetom 64,47 m2, zimski vrt, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo trisobno stanovanje 72,40 m2, 5. nadstropje, balkon, vseljivost in cena po dogovoru.
TRŽIČ - CENTER, prodamo trisobno stanovanje 80,50 m2,2. nadstropje, balkon, prevzem možen po dogovoru, cena 13,3 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 89,30 m2,5. nadstropje, dva balkona, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru
KRANJ - PLANINA I, prodamo atrijsko dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 89,90 m2, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 17,5 mio SIT.
HIŠE
BREG OB SAVI, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, potrebna adaptadje, 120 m2 stanovanjske površine, 850 m2 zemljišča, bivalno pritličje, neizdelana mansarda, prevzem možen takoj, cena 14 mio SIT.
BESNICA - RAKOVICA, prodamo polovico stanovanjske hiše, 69 m2 stanovanjske površine, bivalno pritličje, garaža, prevzem možen takoj, cena 15
mio SIT.
POLJANSKA DOLINA - SOPOTNICA, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, stara 7 let, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena 19,2 mio SIT. Možnost menjave za stanovanje v Škofji Loki z doplačilom.
ZEMLJIŠČA
BOHINJSKA BELA, prodamo zazidljivo parcelo 653 m2, prevzem možen takoj, cena 5,2 mio SIT.
ZGORNJE BITNJE, prodamo zazidljivo parcelo 497 m2, cena 9 mio SIT, prevzem možen takoj.
KRANJ Vodovodni stolp 2 ss, 54,70 m2/PR, popolnoma obnovljeno, CK lastna (olje), opremljena kuhinja, 14,8 mio SIT, TRŽIČ Center 2SS+K, 56,85 m2/l., balkon, vsi priklj., JV-SZ, 8,5 mio SIT, Kranj Planina I 2 ss+2 k, 88,70 m2/l, 2 balkona, 18,2 mio SIT, KRANJ Planina I, lepo, sončno, 3 ss, 81,60 m2/l., nizek blok, cena ugodna, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l., vsi priključki, takoj vseljivo, 13,2 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss+k, 76 m2/lll, zast. balkon, 17 mio SIT, KRANJ Stražišče 3 ss v hiši z lastnim vhodom, parkiriščem in vrtom, 110 m2 stan. površine, 174 m2 vrta, 3 balkoni, cena 22,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 165
TOVORNA VOZILA
Prodam TOVORNI AVTO M 308 D s ka-sonom 4 m, 1.91, lepo ohranjen. Inf na t? 041/639-211 71
VARSTVO
Iščemo varstvo za leto in pol starega fantka. Zaželjen varuh-inja z območja Planine. "B 233-40-32,031/420-411 99
VOZILA DELI
Prodam SNEŽNE VERIGE za zetor ali podeoben traktor. B 518-10-86 64
GUME zimske Michelin Alpin 155/80/13 -4 kosi, 145 80 13 2 kosa, 135 80 13 2 kosa, nove in malo rabljene, prodam. B 5961-038 19551
VOZILA
AX SPOT, 1.97, servisna knjiga, vzdrževan, garažiran. 23-24-241, 040/28-57-30 69
FORD ESCORD KARAVAN, 1.92, prodam. B 041/369-082 87
AUDI A4 1.9 TDi, 1.95, cena po dogovoru. B 031 /621-825 i»
PUNTO 55 S, 1.97, rdeče barve, reg.do 7/02, 5 vrat, servisna knjiga, odlično ohranjen, prodam. B 031/65-26-34 129
AUDI 100 2.3 E, 1.93, kovinske barve, vsa oprema, kot nov. B 041 /774-286 132
ODKUP rabljenih vozil od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.0.0, Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). B 5134-148, 041/632-577 i«
Prodam R 5 CAMPUS, I. 92, rdeč, cena po dogovoru. B 031 /272-632 145
XANTIA 1.8, metalik črne barve, odlično ohranjen, nikoli poškodovan. IT 5922-333, po 20. uri 147
Prodam ŠKODO FORMAN, I. 93, bela, reg. 7/02, solidno ohranjena. B 01/3611-783 149
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.000 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.130.000 Sit, Avto Mlakar Pod-
boršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
HONDA SHUTTLE 2.2 IES.LET 97, 7 SEDEŽEV, KLIMA, ABS. 2X AIR BAG, S. STREHA, 1.LASTNIK, AR, OHRANJENA, 2.590.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
OCTAVIA 1.6, LET 98/99, MET ZELENA. 1.LASTNIK, 60.000 KM, SERVISNA, EL OPREMA, MEGL, AIR BAG, 1.770.000 AVTO LESCE D.O.O., TEL:04-5319-118
GOLF 1.9 TDI, LET 99/00, 32.000 KM, MET MODER, 115 KM, KLIMA, 2X AIR BAG, ABS, 3V, ALU, 6 PRESTAV, KOT NOV, 3.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O..TEL: 04-5319-118
ESCORT 1.6 KARAVAN, LET 96, MET MODER, KLIMA, 2X AIR BAG, EL OPREMA, SERVISNA, OHRANJEN, 1.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
FRONTERA 2.0 SPORT, LET 96, MET TEMNO ZELENA, 71.000 KM, REG 6/02, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, LOKI, PRAGOVI, MEGL, OHRANJENA, 2 180.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL : 04-5319-118_
LUPO 1.0, LET 99, MODER, 22.000 KM, 2X AIR BAG, 1 280.000 SIT , AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
OMEGA 2.0 16V CD KARAVAN, MET SREBRNA, 86.000 KM, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, ROLO, SANI, MEGL, KOT NOVA, 2.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04- 5319-118
NISSAN PRIMERA 2.0 LX, MET SREBRNA, REG 4/02, EL OPREMA, SERVO, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O..TEL: 04-5319-118
SUBARU LEGACY 2.0 4 WD KARAVAN. LET 94, MET SREBRN, REG 5/02, REDUKTOR, OHRANJEN, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI DNEVNO AŽURIRANO PONUDBO NAŠIH VOZIL NA INTERNETU NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
MONDEO 1 8 TDI KARAVAN, LET 98, MET SREBRN, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, MEGL, ROLO, SANI, OHRANJEN, 1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319- 118
ODKUP VOZIL, MENJAVA , POSREDNIŠKA PRODAJA, PREPISI VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VSAK DAN OD 8- 18. AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
CLIO II 1.6 RXE, LET 98.MET OPEČNATO RDEČ, 5V, 2X AIR BAG, EL OPREMA, SV, MEGLENKE, OHRANJEN, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MAZDA B 2500 D PICK UP, LET 96, MET SIVA, REG 8/02, KESON + 4 OSEBE. OHRANJENA, 1.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4 1.8 AVANT, LET 97, MET SREBRN, 86.000 KM, SERVISNA, AVT. KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, ALU, ROLO, SANI, MEGL, KOT NOV, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
PASSAT 1.6, LET 97, ČRN, 133.000 KM, REG 11/02, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, MEGL, OHRANJEN, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
[•^GANTAR
H %] Bratov Praprotmk 10, NAKLO ■L—I Tel /fax: 04/25-71-035
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV «MONROEF
Alfa Romeo 147 2.0 Distinctive, 3 vrata, letnik 2001, 8.000 km, črne barve, klima, ABS, 6*air bag, tempomat, dcz, alu platišča,, radio s CD..., cena 3.990.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Alfa Romeo 147 120 Distinctive, 5 vrat, letnik 2001, 6.000 km, srebrne barve, klima, ABS, asr, 6*air bag, radio,dcz, es, tempomat..., cena 3.590.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2X AIRBAG, CENA: 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850
Fiat Doblo 1.2 SX, kombinirano vozilo, letnik 2001, rumene barve, 6.000 km, dcz, es, air bag, bočne zaščitne letve servo volan,radio, deljiva klop,... cena 1.940.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Fiat Brava 1.6 16VSX, letnik 99/00, metalno modra, 28.000 km, oprema: klima, 2*air bag, cz, es, radio, servo volan, meglenke..., cena 1.890.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Fiat Brava 1.6 16V, letnik 99/00, metalno zlata, 24.000 km, oprema: avtomatska klima, air bag, cz, es, el. ogledala,.. . cena 1.890.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Fiat Bravo, letnik 1996, metalno moder, 180.000 km, avtoradio, cena: 1.040.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL : 04/23 32 850
Fiat Punto 60 SX 5V, letnik 2001, srebrne barve, 6.000 km, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.730.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Fiat Punto 60 SX 5V Fresh, letnik 2001, metalno zlate barve, 5.000 km, klima, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.850.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o.. Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850_
Fiat Punto 55 S, letnik 1994, bele barve, 94.000km, lepo ohranjen, 1. lastnik, cena: 700.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850_
FIAT PUNTO SPORTING, LETNIK 2000, MODRE BARVE, 21.000 KM, KLIMA. ABS, DCZ, ES, RADIO, 4X AIRBAG, ALU PLATIŠČA, CENA: 2.190.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850
Fiat Punto Base, letnik 2000, metalno zelen, 20.000 km, lepo ohranjen, 1. lastnik, cena: 1.330.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850
Fiat Punto SX, letnik 2000, bel, 37.000 km, lepo ohranjen, servo 2* air bag, I. stekla, cz..., cena: 1.430.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850
CITROEN AX, 3V, LETNIK 1990, RDEČE BARVE, CENA 230 000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL : 04/23 32 850
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, LETNIK 95, REGISTRIRAN DO 04/02, METALIK ZELENE BARVE, 138 000 KM. KLIMA, 2X AIRBAG, 4X ES, DCZ, ALARM, SERVO VOLAN, CENA : 1.000.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL : 04/23 32 850
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
LADA NIVA 1.6, LETNIK 93, BELE BARVE, 74.000 KM, OBROBE PRAGOV, LEPO OHRANJEN, CENA : 390.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ. TEL : 04/ 23 32 850
OPEL ASTRA 1.7 DTI, LETNIK 2000, SREBRNA, 39.235 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, DCZ, ES, SERVO, RADIO, CENA : 2.460.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK. LJUBLJANSKA C.30 KRANJ. TEL : 04/ 23 32 850
OPEL VECTRA, LETNIK 1997, BELA, 135.000 KM, 2* AIR BAG, ABS, DCZ, ES. STREŠNO OKNO, RADIO, CENA 1.570.000SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL : 04/ 23 32 850
RENAULT CLIO 1.4 RT, LETNIK 1998 REGISTRIRAN 06/2002, METALNO MODER, ALARM, DCZ, ES, 2*AIR BAG. SERVO VOLAN , CENA 1.400.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK , LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL 04/23 32 850
Renault Šafrane, letnik 1994, črn, avtomatska klima, ABS, servo, usnje cena: 1.200.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL : 04/23 32 850
VOLKSWAGEN PASSAT GL 1.6, LETNIK 96, REGISTRIRAN DO 10/2002, RDEČE BARVE, 150.000 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, ELEKTRIČNA OGLEDALA, CENA : 1.540.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL : 04/23 32 850
HYUNDAI ATOS 1.0 GL, I. 1998, reg. 11/2002. Možna menjava ali kredit. 502-2000,041/630-754 152
Prodam HONDO CR V 2.0 i, AT, I. 97, vsa oprema, prvi lastnik, reg. do 7/02. B 23-43-100 15.1
Prodam HONDO CMC SEDAN 1.5 ils, I. 98, elek. oprema, klima, ABS, reg. do 11/02. B 23-43-100 155
Prodam HONDO CMC SEDAN 1.6 vti, I. 96, vsaq oprema, redno servisiran, reg. do 9/02. "B 23-43-100 150
Prodam HONDO CMC SEDAN 1.4 IS. I. 01, kot nov, srebrne barve. B 23-43-100
MAZDA DEMIO 1.4 I. 99, klima, ABS, prodam. B 204-22-77 186
NISSAN ALMERA 1.4 I. 97. klima, ABS. prodam. B 204-22-77 ieo
NISSAN ALMERA 1.6 CX, I. 96, AB, servo, prodam. U 204-22-77 i6i
NISSAN TINO I. 01, klima, ABS, 2x AB, prodam. "B 204-22-77 hm
NISSAN TERANO II 1.7 TD sportB WAG-ON 1.01, klima, ABS. 2 x AB, prodam. "B 204-22-77 163
ZAPOSLIM
Zaposlimo KUHARJA-ico, nudimo redno zaposlitev. Avtobit.d.o.o., Zg. Bitnje 191,Žabnica, 041/75-11-66
Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo, nedelie prosto. IT 041/793-018.
Zrno d.o.o., Bleivveisova 69, Kranj 66
Zaposlimo ŠOFERJA C kategorije, in RAČUNOVODKINJO - pogoj 5 let delavnih izkušenj. B 041/635-033, Gregorc Franc s.p., Golniška c. 102, Kranj 74
Iščem dekle za delo v strežbi, samo v popoldanskem času. B 255-18-88, Seljak d o o, Šiška 12, Preddvor 81
Zaposlim NATAKARJA (receptorja) v okolici Kranja. W 041/651-818, Margos d.o.o., Smledniška 32, Kranj 89
Zaposlitev za nedoločen čas in najboljše delavne pogoje nudimo na področju dobro organizirane terenske prodaje. B 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 90
Zaposlimo prijazno študentko za delo v šanku . B 041/773-107, Pizzerija pod Rokovnikom, Dvor 2, Zg.Besnica 93
Zaposlimo PICOPEKA in KUHARJA v piceriji PIZZA EXPRES, Virmaše 99, Škofja Loka, "B 041/350-520 94
Iščemo dekle za delo v šanku. 041/863-106, Jordan Jože s.p., Žiganja vas 75, Križe
KV KUHAR - PICOPEK, z izkušnjami, dobi delo. 'B 041/799-411, Pizzeria Tonač, Gr-mičeva 1, Kranj 96
Dekle za delo v dnevnem baru zaposlim. "B 041/570-937, Brišnik Bojan s.p., Klanec 38, Komenda_97
Zaposlimo PREŠIVALKO sobnih cipat. O-031/30-96-96, Naveršnik Monika s.p., Cankarjeva 16, Kranj 103
Zaposlimo dekle za delo v strežbi in kuhar-ja-ico. B 031/360-476, Ribnikar Janko s.p., Senično 8, Križe 123
Iščemo dekle za delo v strežbi. B 041/860-62, Noč Anton s.p., Selo 42, Žirovnica 126
Prodajalec-ka in mesar za delo v mesni delikatesi v BTC Ljubljana dobi delo. Pogoj: do 35 let, nekadilec, komunikativen. B 041/721-556, Mesarija Mlinaric d.o.o., Železniška 1, Lesce 128
Zaposlim ZIDARJA na območju Jesenic. 'B 041/584-227, Vajdec Damjan s.p., Ul.prvoborca 6, Jesenice 139
Mercatorjeva franšizna prodajalna na Bledu, v Sv. Duhu pri Škofji Loki in Sori pri Medvodah zaposli več PRODAJALCEV in POSLOVODIJ. Cenjene ponudbe na naslov MAK, Škofjeloška 20, Kranj 150
NATAKARJA z nekajletno prakso zaposlimo v restavraciji. MIKS,d.o.o., Črtomirova 12, Bled, B 5780-111, 041/69-39-68 151
Nudim HONORARNO DELO, trženje preko telefona. Starost zaželjena nad 35 let. 23-12-060, Posreništvo Pika, Zg. Bitnje 259, Žabnica 174
V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA ali pomožnhega delavca. Oblak Janez s.p., Delavska 18, Ziri 19629
ŽIVALI
Prodam TELIČKO belgijsko plavo, staro 14 dni. B 514-61-77 58
Prodam TELIČKO simentalko, staro 20 dni. "B 53-31-664 59
Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo.    23-26-526 eo
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. B 587-60-90 ei
Prodam jalovo KRAVO in ČB TELETA. starega 5 tednov. P 533-13-82_K
BIKCA, starega 10 dni, prodam. B 25-11-670_
Prodam TELIČKA simentalca, starega 4 tedne. B 519-71-98 75
PRAŠIČE od 25 do 180 kg ugodno prodam in pripeljem na dom. B 595-75-73_re
Prodam MESO mladega bika. B 518-20-55
PONI ŽREBIČKO in TELICO prodam. V 041 /650-937 M
Prodam 2 - teden dni stara BIKCA, ČB in simentalca. B 25-71-604
Prodam TELIČKO simentalko in sivko staro 10 dni. Okroglo 15, "B 041/971-508 ea
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA Oddelek za okolje in prostor Gorenjska c. 18 telefon: (04) 537-16-00
Številka: 351-144/01 Datum: 31.12.2001
Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Radovljica na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS; št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo proizvodnega objekta za izdelavo in servisiranje letal iz kompozitnih materialov in adaptacijo proizvodnega objekta za skladišče končnih izdelkov na zemljišču, pare. št. 606/3, 606/7, 615/7, ko. Begunje, investitorja Alba-tross Fly, Radovljica, d.o.o., Vrbnje 35, Radovljica
OBJAVLJA
1. Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Radovljica je z odločbo št. 351-144/01 dne 21.12.2001 izdal lokacijsko dovoljenje za rekonstrukcijo proizvodnega objekta za izdelavo in servisiranje letal iz kompozitnih materialov in adaptacijo proizvodnega objekta za skladišče končnih izdelkov na zemljišču, pare. št. 606/3, 606/7, 615/7, ko. Begunje, investitorja Albatross Fly, Radovljica, d.o.o., Vrbnje 35, Radovljica.
2. V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana izdala okoljevarstveno soglasje št. 35405-83/01 z dne 17.12.2001 pod naslednjim pogojem:
• V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je potrebno določiti čas poskusnega obratovanja, v času njegovega trajanja pa je potrebno izvesti prve meritve emisij snovi v zrak ter emisije hrupa skladno z veljavnimi predpisi. V primeru ugotovitve čezmernih obremenitev okolja v času poskusnega obratovanja je potrebno določiti in izvesti ustrezne dodatne okoljevarstvene ukrepe.
3. Pripombe dane med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja, ki se nanašajo na vpliv obravnavanega posega na okolje, so bile upoštevane tako, da je bilo v skladu z njimi dopolnjeno poročilo o vplivih na okolje.
VODJA ODDELKA Bojana NOVAK, univ. dipl. inž. geod.
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Zg. Brnik 23_bs
Prodam deset tednov staro TELIČKO si-mentalko. Brezje, g 533-84-20 wt
Poceni prodam PSE MLADIČE, škotski ovčar, čistokrvni, brez rodovnika. g 040/716-278 ih
Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 10 dni in 3 tedne. g 572-37-39 122
Prodam 14 dni staro TELIČKO si* mentalko. g 51-32-293_135
Kupim BIKCA simentalca do 14 dni. g 255-13-46 138
Prodam 2 ČB BIKCA, stara 14 dni. Urbane, Gorice 24 142
Prodam teden dni starega BIKCA, g 041/515-867 158
ROTVVEILLER mladiče odličnih staršev, brez papirjev, prodam, g 5958-828 175
ŽIVALI KUPIM
Kupin BIKCA simentalca, starega 14 dni. g 51-20-493 141
Odkupujemo MLADO PITANO GOVEDO in KRAVE, g 041/650-975 19628
ZAHVALA
V 38. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
MIROSLAV KOREN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, mojim in njegovim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denar. Hvala kolektivu Iskra SSD in Iskra Stikala, g. župniku, pogrebni službi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Žalujoči: žena Zvonka, hčerki Maja in Petra Kranj, 27. decembra 2001
V SPOMIN
Spiš, da se zbudiš, umrješ, da živiš! (A.Trstenjak)
9. januarja bo minilo deset let, odkar je prestopil prag večnosti ljubljeni mož, očka in dedek
SAŠA KUMP
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 53. letu starosti je sklenila življenjsko pot naša draga hčerka, sestra, teta, sestrična, svakinja in botra
MARIJA SKUBER
Makekova Mija z Jezerskega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Trnovcu, cerkvenemu zboru, pevkam, govornici za poslovilni govor in pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k večnemu počitku.
ŽALUJOČI VSI NJENI Jezersko, Ljubljana, Bela, 29. decembra 2001
		ZAHVALA
Ljudje vstopijo v naše življenje in nas neka časa spremljajo. Nekateri so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih.		
		Ob boleči izgubi našega dragega strica
		ARTURJA ROISA
		s Partizanske 41 v Škofji Loki
	M.	se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znamcem, stanovalcem s Partizanske 41 v Škofji Loki, sodelavkam iz ZD Medvode, Društvu slepih in slabovidnih, članom Zveze borcev. Društvu invalidov, ki ste izrazili ustno ali pisno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala sosedi Marjanci Bogataj za vsa leta požrtvovalnosti in skrbi za našega strica ter dr. Andreju Šubicu za vso skrb in pozornost. Hvala članom Zveze borcev za lepo sestavljen govor ter pogrebnemu
		podjetju AKRIS, pevcem in pihalnemu kvartetu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
		Marija z družino Medvode, 28. decembra 2001
		V SPOMIN
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen, mrtev je tisti, ki ga pozabijo. '		
		7. januarja 2002 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
	v i	CIRIL ROZMAN
	iti	Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke, iskrena hvala.
		Žena Marija, hčerki Irena in Saša z družinama
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast
ANTON KRAJNIK
Rudarjev ata, upokojeni sedlar, z Godešiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala g. župniku Štefanu Pavliju, pevcem, gasilcem in pogrebni službi Navček za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala govornikom za tople poslovilne besede. Se enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
VSI NJEGOVI
Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, da te več med nami ni.
V SPOMIN
Danes, 8. januarja 2002, mineva pet let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, stari ati, brat, stric in tast
RUDOLF VELKAVRH
Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče, postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Še vedno potoki počez žuborijo, kot zmeraj gozdovi prijazno šumijo, le tvoje stopinje ne slišimo več! Oh, kako je praznina odveč!
Minilo bo žalostno leto, odkar te ni med nami naš dragi
MILAN HUDOBIVNIK
1940 - 2001
Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami imeli radi in ga spoštovali. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žena Francka, sin Matjaž in hči Alenka z družinama Kokrica, 10. januarja 2002
ZAHVALA
Tam v tišini modrine, zdaj slikaj svoje spomine...
V 81. letu starosti se je od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, brat in dedek
MATEVŽ JENŠTERLE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku PnuiCU Dularju in pevcem za lep pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo PGD Železniki, PD Železniki, AMD Železniki in Društvu upokojencev /a spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Koširju, dr. Peterneljevi, osebju bolnišnice dr. Petra Držaja ter pogrebni službi AKRIS. Iskrena hvala tudi KUD France Koblar, TD Železniki, RC Domel Železniki, likovni skupini Domel, vrtcu Škofja Loka in vsem neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žvna lončka, hčerke Majda I Nino, Milena z družino, Andreja z družino, brat Ludvik
mm
ZAHVALA
V 64. letu starosti je od nas tiho odšel dragi oče in stari oče
ANTON ŠMAJD
iz Predosejj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje, sveče in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pogrebni službi Navček, grobarju, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za tople poslovilne besede, praporščakom. Najlepša hvala članom PGD Predoslje in članom sosednjih društev, članom GZ MO Kranj, svetu KS Predoslje, PU Predoslje, DU Predoslje. Od srca hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Ohranimo ga v lepem spo-
minu.
Sin Zvonko z družino
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
C OČI Po»
LoSi
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
14 PEC 2Wl '"lil MIIIMMMMMI li IIM——     IMIn
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
		
od -11 °C	od -10 °C	od -9 °C
do -3 °C	do -2 °C	do -1 °C
V naslednjih dneh bo suho. V višjih legah se bo nekoliko otoplilo, po nižinah bo ostalo mrzlo, pojavljala se bo nizka oblačnost. Več sonca bo v gorskem svetu.
V soboto bo zaključek jubilejne akcije JUNAKI KRIŠKE GORE
Lanski rekord 349 pohodov
Letos organizatorji pričakujejo desettisoč vpisov v pohodniško knjigo in celo stotnijo junakinj ter junakov.
Trije najbolj zaslužni za brezhibno izvedbo tradicionalne akcije "Junakinje in junaki Kriške gore": Štetan Bukovec (skupaj s Tonko Zad-nikar sta od jeseni do pomladi oskrbniški par v Koči na Kriški gori); Ivo Debeljak in Ivan Likar, predsednik PD Križe. V vseh desetih letih, odkar poteka akcija na Kriški gori, sta med "Junake" po desetkrat vpisana le Ludvik Germovšek in Ivo Debeljak.
dan v Koči na Kriški gori. Planinsko društvo Križe je vsem, ki so lani izpolnili 'normo', pripravilo posebna priznanja in medalje, ki jih je tudi letos izdelal dolgoletni prijatelj Kriške gore, tržiški akademski slikar Vinko Ribni-kar. Osnovno pravilo sodelovanja v tej akciji kriških planincev -toliko vzponov na goro, kolikor je nedelj v posameznem letu - tudi v letu 2002 pomeni 'normo' 52 vzponov. Zgolj v prvih desetih letošnjih dneh se je na Kriško goro že povzpelo več kot 550 planink in planincev, ki se niso ustrašili rahlo poledenelih in zasneženih odlično označenih poti. Za 'normo' se upošteva le en pohod dnevno, zato rekordnih 349 pomeni tudi 349 dni v lanskem letu in vsak dan en vzpon na goro.
• Marko Valjavec
Junakinje in junaki Kriške gore 2000: z leve Bogdan Duh, Mirjam Žepič, čepijo Franci Žepič, Zdravko Jeruc in Ida Košnjek; z njimi so (z desne) Ivan Likar, Ivo Debeljak in Vinko Ribnikar, avtor medalj ter spominskega obeležja akcije.
Križe, 8. januarja - Po sloven- nih trim pohodniških akcij; a med skih gorah in planinah redno ali njimi so JUNAKINJE IN JUNA-občasno poteka kar precej različ-   KI KRIŠKE GORE izrazita po-
sebnost. Planinsko društvo Križe namreč akcijo neprekinjeno i/vaja že od leta 1992, lanska je bila že deseta. V pohodniško knjigo, shranjeno pri oskrbniškem paru Koče na Kriški gori, je lani vpisano kar 9968 opravljenih vzponov na goro. V lanskem jubilejnem letu je 'normo' - vsaj 52 vzponov - doseglo za tretjino več planink in planincev kot leto poprej! Vseh "Junakinj in junakov" v letu 2000 je bilo 62; lani pa kar 96, med njimi je 32 planink in 64 planincev. Organizatorji potihem upajo, da bo letos presežena številka 100.
Predlanski rekorder Kriške gore je bil Bogdan Duh i/ Kovorja s 312 vzponi; lanski absolutni rekorder med "Junaki Kriške gore" je Zdravko Jeruc i/. Zgornjih Dupelj s 349 vzponi na Kriško goro, njegov sokrajan Aleš Štefe se je v pohodniško knjigo vpisal 268-krat, Sebenjčan Franci Zepič pa je zabeležil 251 vzponov. Med planinkami je rekorderka Irma Jeruc z 206 vzponi (skupaj z mamo Ivanko in očetom Zdrav-kom so Jeručevi lani opravili več kot 600 pohodov na Kriško goro!). Anica Klajnšek je bila lani na Kriški gori 166-krat, Mirjam Žepič pa 157-krat.
Priložnostna svečanost ob zaključku akcije "Junakinje in junaki Kriške gore 2001" bo to soboto, 12. januarja, ob desetih dopol-
Skupinska slika "Junakinj in junakov Kriške gore 2000", vseh je bilo predlani 62. Lani je bilo kar za celo tretjino več tistih, ki s planinskim pohodništvom na Kriško goro skrbijo za svoje zdravje, boljše počutje in družabnost.
Ta teden se evro predstavlja v Kranju
Kranj - Delegacija Evropske komisije v Sloveniji tudi v prvih dneh po uvedbi evra v 12 državah Evropske unije nadaljuje z informacijsko kampanjo o uvedbi skupne evropske valute. Lani je akcija naletela na zelo ugoden odmev, saj je informacijska okenca v slovenskih bankah obiskalo več kot pet tisoč ljudi, ki jih je najbolj zanimal vide/ evra ter na čin in stroški menjave posameznih valut v evro. Ta teden bo delegacija Evropske komisije s svojim informacijskim panojem obiskala poslovalnice Volksbank -ljudske banke in Abanke. Danes,
8. januarja, se od 7.30 do 18.
ure mudijo v poslovalnici Volksbank - ljudske banke v Kranju, na Tavčarjevi 21, od jutri do petka pa bodo med 8. in 18. uro v
poslovnih enotah Abanke v Kranju (Bleivveisova 14) in Ljubljani. Delegacija je lani postavila tudi spletno stran o evru, ki jo najdete na naslovu:www.evropska unija.si/ evro.
Stran, ki obiskovalcem predstavlja številne informacije o novi evropski valuti in njenem vplivu na Slovenijo, je doslej obiskalo že več kot K) tisoč ljudi.
• D.Ž.
(Nekateri) vlaki še vozijo
Ker so v pristojni službi Slovenskih železnic sredi prejšnjega meseca imeli čez glavo dela z. obveščanjem novinarjev o poslovnem srečanju z italijanskimi železnicami, zlasti o voznem redu izjemnega vlaka s famozno intcroperabilno lokomotivo in very important' gosti na tem vlaku, so kar malce pozabili sporočiti, daje 16. decembra začel veljati nov, zelo oskubljen vozni red Kar 16 rednih vsakodnevnih vlakov je ukinil novi vozni red, zraven pa še 91 (!) sobotnih in nedeljskih potniški vlakov! Ker je ukinitev začela veljati v dneh s hudim mrazom, je to marsikoga zelo pogrelo... Menda bodo s (eni 'ajzenponarji' letos prihranili 400 milijonov in topogledno zmanjšali rastočo izgubo. Zaradi ukinjenih vlakov Slovenski.' železnice istočas no že predvidevajo 300 milijonov manj prihodka v letošnjem poslovnem izidu.
Tudi o tem, da so se decembra železničarski sindikalisti trdo pogajali z vodstvom firme o ohranjanju delovnih mest. o plačah in bonitetah, je javnost več izvedela od sindikalne pogajalske strani kot od pristojnih služb. In na najbolj vroč pogajalski dan zelo pozno zvečer niti najbolje obveščeni še niso upali napovedati, če bodo naslednji dan ob 8. uri vlaki na slovenskih progah zaradi opozorilne stavke obstali ali ne. Nakar je na "Dan S' zjutraj prišla odrešitev; opozorilne stavke ni bilo, vodstvo je popustilo, sindikalni boj je Zadnji lanski mesec zabeležil novo zmago.
V prvem mesecu novega leta se sindikalni boj s^ /aosiinje, v najbolj mrzlem mesecu (ko se največ potnikov odloča /a javni prevoz') je /c napovedana stavka, če uprava Slovenskih železnic ne bo uslišala zahtev sindikatov, (iospoda iz vodstva železnic in iz sindikatov, bi
lahko vsa| i.ike dogodke, koi je opozorilna stavka, korektno napovedali
kak teden prej? Prav tako, kot je komu pomembna (dobra) državna služba in plača na železnici, je drugemu usodno pomemben javni prevoz z v lakom. Po voznem redu.
GLASOV JEZ
K3
Ker v tej rubriki na zadnji strani Gorenjskega glasa največkrat s prstom oziroma s fotografijo pokažemo na stvari, ki si zaslužijo najmanj ostro kritiko, če ne še kaj več, v prvem 'normalnem' tednu po božično novoletni evforiji sprememba s fotografijo grafita ob poštnem nabiralniku in nagradnim vprašanjem. Grafit smo posneli v enem od gorenjskih krajev. Poštarji, in vse delavke ter delavci Pošte Slovenije, d.o.o., so cel prejšnji mesec imeli ogromno dela, vsaj desetkrat toliko kot v sušnih poletnih mesecih. Do poštnih nabiralnikov je dostop večidel po zale-denelih poteh. Zato je grafit DOBRO JUTRO POŠTAR prav simpatičen; čeprav nismo ravno prepričani, da je najbolj všeč tudi lastniku hiše. Nagradno januarsko vprašanje: V katerem gorenjskem kraju je poštni nabiralnik takole 'okrašen' z grafitom? Prvih deset pravilnih odgovorov na naš telefon 04/201-42-00 bo nagrajenih.
Novorojenčki
Minuli praznični teden smo Gorenjci dobili 43 novih, majhnih prebivalcev. V kranjski porodnišnici se je rodilo kar 36, v jeseniški pa 7 novorojenčkov.
V Kranju je na svet prijokalo 20 dečkov, med 16 deklicami pa sta bili tudi dvojčici. Najtežjemu malemu dečku je kazalec na tehtnici pokazal 4.220 gramov, najlažjemu pa 2.660 gramov.
Na Jesenicah pa jih je prvič zajokalo 7, od tega 6 dečkov in 1 deklica. Najtežji je bil deček, ki mu je tehtnica pokazala 3.930 gramov, najlažjemu pa se je kazalec ustavil pri 2.930 gramih.
GTV KRIŽANKA drevi ob 20.55 uri
Priljubljena ia/vediilna oddaja Gorenjske televizije OTV KRIŽANKA, ki jo vsak mesec objavljamo V reviji GREGOR, DO na sporedu Gorenjske televizije danes, v torek, 8. januarja 2002, oh 20.55 uri, ponovitev pa jutri ob 21. uri. Križanka je bila objavljena v decembrski, zadnji lanski številki naše revije (iRI-GOR; rešitve sprejemamo do
vključno 29, januarja, ko bo na sporedu Gorenjske televizije januarska GTV kri/anka, objavljena bo v januarski Številki revije < IREGOR,
neposredno V oddaji bo tudi Žreb prispelih rešitev.