(fw^a vsak pondeljek, sredo in petek. VeJj. « edo kto 30 lir, za pol leta 15 lit. za tri 1 mesece 7 lir 50 stot., za fen mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča 1 »j se tako, da poteče rok naročbe ob koocu meseca. - Posamezna številka 20 stot. - Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zodecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. - Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefnmkinma pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oelasi se računate v šlrokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabita po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. - Plača se naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. .. . DELO Orožje s katprhi n^ščanstvo porazilo fevdalizem, se obrača sedaj proti mefel^f ^nemu. In meščanstvo ni le skovalo orožja v svojo lastno pogubo, rodilo je marveč tudi moštvo, ki bo sukalo to orožje — medemo delavstvo, proletarijat MARX- ENGELS v Trstu, v pondeljek 4. oktobra 1920 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI Leto I. . Štev. 68. j DOKUMENTI z II. KONGRESA M Komunistične Stranke Teze inMnega odbora Ul. Komun. InternacMe na drugem kongresu v Moskvi JO. Na datt :•« varov ati pred »sekti-ranjem« kakor pred breznačelnastjo. Kakor navadno ob trgatvii, teko tudi' letaš ni (izostal črni b:segar iz Komna, da ne bi hodil nadlegovat ubogega* Iritridstva, da mu d» takcimenovano trgalivenc b:ro. — Na Ivjiru^rngradu in Zagrajcu ni nabral nič manj, nego tiri čebre, to1 je p.rikCžro 3 q (beri trii kviirtialel). Obe vasic? pa štejete komat' 44 ševalk. Letos je pobiral samo črno grczd;e. — Ljudije, delavci in kmetije! iAC)i *tfe že ,p:ozisb'’!ii:-, kitko ste v letošnjem pctetSu prekiiicjall, da je drag viteir;;i:B, drago žveplo iin draga' delavna moč? Pctličite si to v spomin in ne dajajte Bogu, kar ni božjega, ne cesarju, kar ni cesarjevega. A'ko' se ne morete ubraniti nadiležnih ljudi z tepa, ud;ain’te z grda. — Varni, dušni pastir pa priporielčamo, da1 jen;'ste s sviepita nadlegcv.an.jem ubogih kmetov. Ako se h letu ne spametujete, ukrene naša orgamzalciij«. vse, da se Varni poplačajo. »Vaše tturnlpairiT.^,. novejše, 'kakor tudi one iz vojne dlofce. Kmet;«! A.S H ne ibfto pa^ metacje, da bi 'oddano grozdje prodaii >in da bi si z azkupičkom za to popraivilii občinslkl voilnjaiti? (Konec) U-poUskg volno Premirje med obema državama LONDON, 1. Vesti iz Rige pravijo: Mirovna konferenca je po dolgi diskusiji imenovala štiri komisije z nalogo, da se bavijo 7. vprašanjem premirja, na fronti in z gospodarskimi problemi. Zastopniki ruske vlade zagotav ljajc, da je njihov namen izogniti se vsakoršni vojni med zimo. Poljaki upajo na mir LONDON, 1. »Times« je prejel iz Varšave: Tu vlada največje upanje, da se bo rešilo rusko-poljski spor v o-bojestransko zadovoljnost. Iz gornjih brzojavk se smemo nadejati na skorajšni mir med Rusko in Poljsko. Zanimivo bi bilo vedeti, ka pravi k temu gospod Millerand in njegovi prijatelji, ki so se nadejali največjih poljskih zmag vsled vojaške po moči, odposlane v kritičnem trenutku iz Francije na polj sko fronto. Poljski proletarijat, ki j? do skrajnosti izmu čen in izčrpan po šestletni vojni, je proti vsakoršnemu nadaljnemu vojskovanju, kajti on je uvidel, da se bori za interese »svojih« plemičev in francoskih bankirjev, a proti lastnim koristim. Medtem hiti poljska buržuazija pošiljati v svet brzojavke, ki govorijo o poljskih zmagah. Namen je prozoren: Doseči čim več koncesij in profitov na mirovnih pogajanjih v Rigi, da bodo mogli tudi v bodoče tlačiti poljski narod. Mnja prati Vrangeio MOSKVA, l.-V Jekaterinoslav so prispeli močni konjeniški oddelki rdeče armade, ki se bodo uporabili kot o-jačenje proti Wranglu. V Odesi so si organizirali komunistični prostovoljci močne konjeniške formacije in odidejo v kratkem na fronto proti Wranglu. e Trockega dnevno povelje MOSKVA, 2. (R.) Zadnje dnevno povelje Trockega rdeči armadi pravi sledeče: Naš osrednji izvrševalni odbor delavskih in vojaških, kmečkih in kozaških sovjetov je slenil, da se stavi poljski vladi predlog za sklepanje premirja, ki mora biti podpisano v teku desetih dni. V svrho obustavitve nadaljnih sovražnosti je pokazal o-srednji izvrševalni odbor največjo popustljivost. Vsi vojaki in mornarji rdeče armade in mornarice morajo biti prepričani, da se ne vojskujemo za aneksije. Mi branimo epubliko delavcev in kmetov. Mi se borimo za mir, mi hočemo doseči mir ne za ceno krvi rdečih vojakov, marveč s popustljivostjo. Naša vrhovna izvrševalna oblast je storila ta korak, da ohrani delavne mase sovjetske Rusije pred posledicamj zimske vojne. Zapovem vsem poveljnikom in političnovojaškim komisarjem rdeče mornarice, da razložijo ta sklep osrednjega ,zvrševalnega odbora vsem mornarjem. Lev Troc,u- ton protestira proti francoski intervenciji RIM, 1. Iz •Pariza' je prišlo sledeče: Na »ultimat ki ga je poslala Francija Sovjetski Rusiji zahtevajoč, da slednja nemudoma izpusti francoske ujetnike, je odgovoril Čičerki, da je grožnja z intervencijo trancoske mornarice akt brutalnega nasilja, ki nasprotuje vsem- elementarnim principom pravice. Štiridnevno zborovanje stronKl-v ne$a vodstva - MILAN, 2. — Od dne 28. septembra do 1. oktobra j se .je vršilo tu zborovanje članov strankinega vodistva, ki so razpravljali o poročilu delegatov na moskovskem kongresu, o mednarodnem položa.iu, zlasti pa o pogojih za pripiiiščanje strank h Tretji Komuni stični Internad.jicta.ali, formuliranih v 21 točkah. V teku razpravljanja sta se jasno očrtal-', dve nasprotni si struji'. Es* .je šla za tem, da se izključi iz stranke vse takcitnenovane reformiste in eportu-miste, pristaše sodelovanja z meščanskimi strankami, druga struja j:e b;Ca mnenja, da se oni reformisti, ki še niso tako škodovali ugledu stranke, pripustijo v stranki, ker morejo slednji ® svojimi osebnimi sposobnosti in njfih vplivom še korist ili proletariatu v njegovi revolucionarni epehi. Predstavniki prve struje so: Terraccini, Gecnari, Graz sdei, Bombacci, Polabno in zastopn'J-r. vSocijalistične Zveze Julijske Benečije« Regent in Tuntar. Drugo strujo predstavljajo: Serrati, Bacci, Zena-rini itd. Drugi dan je bila sprejeta Gennarijeva resolucija, ki' odobrava nastop delegacije na moskovskem kongresu. Bacci in Baratono sta se vzdržala glasovanja. V debati o razkolu je sodr. Terraccini vnet zagovornik brezobzirnega očiščenja. — Graziadei, sklicujoč se na komunistični manifest, si 'Cisvaja nazi- . ra nje, da vršjo reformisti dejanje, ki ne gre v okvir Tretje Internacijonale. D’Aragona brani enengično reformistično tezo, kakor ono, ki bolje odgovarja psihologiji proletarskih množic, temveč, ko reformizem od danes, ni več cn: od včerajšnjega dne. V nadalinem razpravljanju o očiščenju je rekel sodr. Tuntar med drugim sledeče o škodljivosti re formizma: Petek in rešitev najnovejšega kovinar skega gibanja, ki je doregel svoj višek ali bolje: je končal s pridobitvijo delavske kontrole nad tovarnami, ki je cd Splošne Delavske Zveze, oziroma od vodilnega odbora mišljena .kot izredno koiaboracijo-nistična in radi tega konservativna, sta morala prepričati vse o potrebi odstranitve nekomunističnih elementov iz stranke. Sodr. Regent pravi: Očiščenje stranke je nciz ogibno v toliko, v kolikor se ne izobči ekstremiste desnega krila, se ne more postaviti na mesto niti elementov ekstremne levice. V uri akcije se mora dati stranki potrebno homogenost (enakovrstnost). Očiščevanje sme prizadeti stranki in gibanju najmanj škode. Soglašam z Graziadei-em, ki hoče iz ključitev iz stranke vseh onih, ki delujejo nasprotno principom Tretje Interna,očjonaiie. Ampak mi bi ne ■svršifi vise svoje dolžnosti, ki nas veže na. najstrožje disciplino., eitoo bi istočasno ne .polžvati k dolžnosti onih elementov ekstremne levice, ki večkrat iščejo nit v jajcu, namestu, d® bi razvili v stranki resnično .•pevjrhrejcnMttoo deCctvuroJe ikicmiunst.ičnejja. afpostol stva. Očiščenje stranke je neizogibno. Tretji dan se je nadaljevala še diskusija o moskovskih .tezah. Končno sta b:iii .'.taviljeci: na glaso.van;e dve resci!.uc!ji. Ena, TerracciO''jeva, katero avstrijske zakone, mesto do bi dal! plačo svojemu uredniškemu osebju, ki je ost ato na cesti. Piccoli je bit predsednik zloglasne »Lege iNazionale« in tako naprej. — Mi-vemo, da isi italijanska' vlada ne more Izvoliti drugih senatorjev in da ji bodo novti senatorji še najboljše pomcigli k njenemu — propadu. Ali, da bi imela vlada kak boljši namen z JuHijsko Benečijo, 'tega tudi ne more nihče več trditi, niti ne verjeti. Podelitev srednješolskih mest. 25. septembra so dospeli od ravnateljstev zadnji akti glede razpisa praznih mest po srednjih šolah v Julijski Benečiji. Generalni .civilni komisar je sklical 1. oktobra presojevalno komisijo. Delegatom ministrstva za uk in osrednjega urada je bil imenovan osrednji nadzornik profesor Guglielmo Pa* dovan. Nove cene solL Generalni civilni komisanjat za Julijsko Benečijo odloča sledeče: Čl. 1. Cena soli za kuhinj- sko in obrtno porabo se izpremeni tako-le; Navadna sol za kuhinjo q 50 L, zmleta sol q po 70 L, ratificirana sol v koših ali vrečah q po 100 L, sol za živino in obrt q po 15 L, sol za delanje sladoleda q po 25 L, sol za obrt zmržnjenih izdelkov q po 10 L, navadna sol za soljenje rib q po 15 L. Čl. 2. Popust pri prodaji v korist preprodajalcem se zviša na 3 L za q pri navadni, in za 4 L na q pri zmleti in ratificirani soli. Čl. 3. Določbe pričujočega odloka stopijo v veljavo S 1. oktobrom 1920. X---------------- Razdelitev živiL Radi pretrganja prometa vsled slabega vremena niso dospeli vagoni z rišom in sladkorjem. Aprovizacijski konzorcij je dobil dovoljenje za uvoz sladkorja in je kupil del tranzita, od katerega se bode dvakrat razdeljevalo po 200 gramov. Nato se bo zopet dajalo državni sladkor, ki se bo vsled prihrankov razdeljeval v enakih odmerkih. Mesto riža se bo prodajalo po 200 gramov čiste moke, 400 gramov koruzne moke in malo količino grizove moke za one, ki jo vzamejo mesto ko- ruzne- . , . Proti preščipnjenju živil, izkaznice št. 25 se dobi ta teden sledeča živila; Testenine: 50 dkg po 1'90 L; Koruzna moka: 40 dkg po 0*90 L; Grizova moka: 10 dkg po 0'90 L; Kuhinjska moka: 20 dkg po 0'75 L; Slakor: 12 dkg po 12 L. . ' Na izkaznice mestne ubožnice se dobi le sladkor. U Proletarci vseh deiel združite sef ■mm Ta pa ni slaba. Spiiro Papak, hišnik v ulici Zacchai-ria št. 4 je bil prišel nekega dne leta 1915. ves izstradan v tržaški inštitut ubožnih otrok protsdi hrane. Tam je prišel v konllikt z nekim bivšim avstrijskim državnim policajem in Popak, ne bodi len, mu ni samo povedal svojega poštenega mnenja! v toipKh' besedah, vzetih iz licanskega slovarja, ampak mu tudi pripeljal v jezi 'izstradanega človeka par krepkih zaušnk. Tržaško ciivilno sodišče ga je bilo za to nedelo obsodilo na štiri mesece zapora, toda ko se je bil Popak prija vil, da odsedi zappr, so ga bile vojaške oblasti pograbile in poslale na fronto, kjer je bil do konca vojne. Sedaj pa so našli italijanski sodniki oni že pozabljeni akt in .zahtevajo od Papka, da odsedi svojo kazen. Večje ironije si človek menda res ne more misliti, kakor če italijanske sodne oblasti zahtevajo danes od Tržačana, da odisedi kazen, ki jo je dobil radi tega, ker je biJk 1915. pretepel avstrijskega polipa. • liadski oder Vsi odbori naših krožkov, so naprošcni, da podajo V. K. S. mesečno izvestje za september, kakor določata ■člen 6, in 7. pravil V. K. S. Z našimi okrožnicami, ki smo jih razposlali vsem društvom, so priloženi tudi tozadevni formularji, . Barkovlje. V torek zvečer ob 19 in pol bo v društvenih prostorih predavanje. Predaval bo sodrug Vidali o predmetu: Od pariške komune, do ruske revolucije. Nihče naj ne manjka! BarkoTlJe in Lonjer. Vaše zadeve na kvesturi so u-rejene. Za vodstvo V. K. S., tajnik. »Ljudski oder« Podgora. V četrtek 30. septembra smo imeli v'napolnjenem društvenem prostoru predovanje oj„ - - , - socijalizmu v teoriji in praksi. Predaval je sodrug M. j _ ^ siovesu borno pa prihodnjič pisali v »Delo« Lovko iz Trsta, ter s popularno besedo označil teoretič- »ialcstinko«, kakržno iti.1 je g. Jaka zaslužil v teku ne spise Marxa, Engelsa in Lassalla. Dokazal je, da se 'dolgih let za vodstvo šole. Posebno bo čitatelje »De- sedanja socijalistična 'teorija bistveno prav nič ne izpre-minja, marveč je vedno na isti podlagi in stremljenju, ka- buio, dokUer ni več zn*i brate reJdam*. Kontno je bi opominjan, na$ nikar Sie sili sitrupa med ljudi, nakar je našega »Gigeta« pograbila sv. vinska jez«, da sc je tolkel po prsih: Mi moramo podpirati narodne natoene! Mi smo za narodi — Vedi g. »Gigi«, d* nas je tista »narodnost« tlačila skozi 5 let v mokrih jarkih na fronti in v begunskih barakah, med tem ko sta Ti in C. v begunstvu in doma delala mastne dobičke. Raje se spet organizacije poprimi, kamor si se prisilno vpisal, in pusti tiste »reklame« gos/poda Paulice, ker samo od fot ih odstotkov, ko Ti jih »reklama« nudi, ne boš sit. — S liži se, da nas bo vendar mogel — če prav nerad — zapustiti naš g. učitelj Jakob Rojc. Dolgo in ponovno se je upiral s pomočjo svojega .»štaba« proti premestitvi, ali žal, ne gre več! kor so ga začrtali naši predniki. Spreminja se le forum izvrševanja, ki se pa ne da v naprej natančno začrtati, zlasti če pomislimo, na sedanji politični trenutek, ki je že v revolucionarni dobi, a se vzlic temu pozitivnost in izvršrteV ne da precizno določiti. Dan izvršitve in vstaje nja lahko napoči iz vzrokov, o katerih morda nihče niti sanjal ni, in kateri privedejo do oproščenja izpod kapita listič.iega jarma in do proletarske diktature. To se morda izvrši v teoretičnim nasprotstvu, toda le iz strategičnih razlogov. Vzrok revolucije pa ostane vedno isti, pa bodisi, da izbruhne, radi ekonomičnih, političnih, ali kulturnih razmer, 'za katere se današnji prole tarijat bori ravno tako kot prej, z razliko izvršitve z močnejšimi in skrajnimi sredstvi, na katere starejši pro-letarijat ni računal ne teoretično, ne praktično. Po ko-n čanem izvajanju sodruga Lovka se je vnela živahna de bata, tudi o drugih predmetih, tikajočih se socijalnega stremljenja in preobrata. Debate so se udeležili Simoneti Marij, Peter in drugi, katerim je sodr. Lovko obširno razložil praktično izvršitev, Zlasti je bila zanimiva, debata glede desničarjev in levičarjev iz katere je bilo razvidno, da je Podgora čisto rdeča-komunistična v vsakem pogledu. — Naprej po tej poti, ki nas z vso gotovostjo privede do svobode! MS prežlea Štiriindvajseturni žtrajk tramvajskih uslužbencev. V soboto zvečer so imeli tramvajski uslužbenci zborovanje, da razpravljajo o nekem nujnem vprašanju. Zastopniki tramvajske uprave so odklonili pogajanja s tajnikom »Transportne zveze« z opazko, da bi se hoteli pogajati samo z zastopniki »Notranje komisije«. Ti 'gospodje so vedno priznavali pravico organizacije in sedaj pridejo s tako iznajdbo na dan. Tramvajski u-službenci so napovedali nato 24urni štrajk, ki je začel včeraj ob 6 uri, in so sklenili, da uporabijo najizdatnejša sredstva, ako se ne bode upoštevalo njihovih pravic. Gibanje stavbinskih kovinarjev. Soboto zvečer so se zbrali v, zeleni dvorani Delavske zbornice stavbinski kovinarji, da razpravljajo o dogovoru delodajalcev, ki se nanaša na zahtevo delavcev, da se revidira draginjske doklade. Po dolgi diskusiji se je našlo ponudbe prodajalcev kot nezadostne. Razuntega pogrešajo iste odstotne poviške za vajence. Udeleženci so sklenili, da se obvesti o tem delodajalce in da počakajo na njihov odgovor do danes do 20 ure, 4. t m. j-., • KAJ SE JlE SME V JU GOSIi* VI JI OBJAVITI Vladimir Iljič mianov (LJenin) (ob njegovi petdesetletnici) IX DEŽELE PAZIN Živelal svoboda! — Pred dnevi je bilo po našem fnestu nalepljenih obilo oklicev, v katerih se poživlja* državne, občinske in druge uradnike, naj ne pošiljajo svojih otrok v slovanske šole. Takih oslarij fanatičnih nacionalistov, ki so skoraj dnevno na programu, smo se že navadili. Najbolj ostudno pa je, da lolklio končuje takole: »Pazite, kajti mi bomo s pozornim očesom gledali v na vaše početje.« Ali ni to največje nasilje proti ©kremnim, itak slabo tp&kti-ranimi (uradnikom? — Manifest je podpisan od neke,gai mestnega odbora. — Ven z imeni mestnega odbora! Hočemo 'j?h poznati! — Z mirno vestjo lahko trdimo, dal tvorijo imenovani odbor bivši avstrijski »leccapialttini*. — Kaj; pravi-j k temu oblasta? > GRADIŠČE NAD PRVAČINO Iz našega kraja, kateremu ni prav nič prizanesla vojna vihra, senič ne čita; vse je mirno, kakor bi tu resi živeli v najboljših razmerah. Žal, da je nasprotno res. Gradišče je sedaj razvalina. Domovi so večina izginili; niti sAedui niao pustile .granate. Kjer sta ikmetič in delavec vt naši vasi dovolj, da bi zgradili sami, kar se je podrlo; ali nima kdo, da bi se potegnil za to. Mogotci «0 že potegnejo, aJi le za svojo korist; drugo jim Je deveta briga. Če pcšlje dr. Pavlica reklamo svoje tiskarne, tedaj eo hitro na deki. Tako je te dni lazil ©d hiše do hiše organist »Gigi« z reklamo g. Pavlice; nabiral je naročnike za 'koledar bodočega leta, ter pridno »dactral« močno gradiško re- la« zanimalo vodstvo občinske uprave in arpirovizacije. DEVIN Obnova Krasa. — Dve leti bosta, kmalu pretekli, odkar se je sklenilo premirje. Razdejani hlevi in hiše čakajo še vedno zidarja, da jih dvigne in popravi. V dveh letih se je v tem oziru prav malo ukrenilo Bii sploh nič. Začetkoma se je popravila par hiš s pomočjo vojaštva in sitem je bila nekako zaključena .ebnovna sezona dveh let. Zima prihaja. Proletarec, naijsibode delavec ali kmet, bo imel srečo, da preživi še tretjo zimo v močno poškodovani hiši, .ali v malovredni ledeni baraki. — Uničeni vodnjaki in njive pričajo še vedno o vojni vihri. Zraven tega se je občutilo .letos veliko sušo. Kako naj živi ikrašiki kmetič tvb ta.ko obupnih rramerrh? Dalo hi se marsikaj obdelovati, ali niti potrebnega poljedelskega orodja ni na razpolago. Dani so marsikje pogoji za napeljavo vodovodov; ukrenilo se ni v tem oziru detsedaj prav ničesar. Torej kako naj gre naprej? Ljudstvo čsika in čaka, da mu vlada pomaga iz tega bednega., neznosnega stanja. Dve leti je že minulo in vlada je toliko porogala kc!'kor nič. Kreditov ne dovoli, ker ni denarja? Z obupom gledamo bcdočn-ci-iti- nasproti. — Denarja ni? Ds., z.a nas, za ubogo ljudstvo ni denarja, ni potrebnih kreditov na razpolago. Sredstva so na razpolago le v svrho prirejevanja raznih državnih praznikov in slavnosti; na razpolago so za oboroževanje bele garde, M uničuje delavske zbornice, ki sežiga delavske ustanove in nemoteno nadaljuje svoje destruktivno delo, da bi potlačila in udušila proletarsko gibanje. Sredstev za proletarskega kmeta in delavca ni ni kakih; sredstev za oboroževanje podivjanih elementov proti proletariatu je mnogo. SPODNJA IDRIJA Alkoravno je naša vas Spodnja Idrija, majhna, vendar po vsej pravici zasluži, da se malo pomenimo o nji. — Veselje je fciilo gledati ma.še ljudstvo, kako se je z nekako svečanostjo in veseljem odzvalo pozivu stavke. Delo je na mah obetalo, ter stavka se je vršila v največjem reekrjn disciplini. — V tem času smo.spoznali, da stojimo tudi mi kakor močna barikada, ki je naperjena preti reakciji in izkoriščanju. Svež veter, ki i;e pripnhal iz solnčne ruske ravfrni je tudi v naši vasi preji najbolj kričeom izzirvačem uklonil igla v e za vedno. Zakaj spoznali so nas, da mi nismo več ono ljudstvo, ki bi se še naprej pustilo vladati po nj!h stoletnem programu divida et impera (razdvoji jih- 'n vladal jih boš), temveč da se tudi mi zavedamo svojih pravic in jv o je solidarnosti. Md stojimo danes po večini združeni v strokovni in politični organizaciji z delavci celega; sveta, z zavestjo čakajoči' dneva, da stepimo tudi mi na plan z geslom: Smrtno roko izkoriščevalcem, ter kdor ne dela naj tudi ne je. Zrtorej tovariši! Ki ne stojite še v naših vrstah, he pustite se farbati od naših izkoriščevalcev, zakaj videli ste, da sad njihovih naj-lepših obljub je bila -vojna in. uničenje velikih dobrin. Zategadelj stepite v vrsto zavednega proletariata in v vrsto izkoriščanih, ter vam vsem polagamo toplo' na srce, da, se pridružite prej ,ko je mogoče z dušo im telesom, v naše vrste, v vrste zavednega proletarijata celegai sveta. To je v organizacijo! Ta beseda orgrnizcija, je beseda., ki vsakega delavskega izkoriščevalca zbode v srce, ker ve, da le potom organizacije si- bo zavedno ljudstvo zboljšalo svoj telesni in duševni položaj. Vejo pa tudi, da naša organizacija ima- začntno pravo pot, ki bo J Pravdi Težko Je opisati ves ogromni zgodovinski proces splošne ruske socialne revoukije, katere glavni či-nitelj in gonilna sila je neštevilna masa proletarijata, vsa složno sklenjena in trdno zaupajoča v svojega človeka, velikana-po duhu, Uljanova-Ljenina. Velike revolucije so vedno .producirale velike osebnosti, ki so z močjo svojega* uma in svoje vztrajnosti dale smer in bistvo celi človeški dobi.' — Izmed zgodovinskih osebnosti velikih revolucij zavzema Ljenin nedvomno eno najglavnejših in najodličnejših mest. Po cifju in obsežnosti, ki' jo' je dal ruskemu prevratu, 'je pestal Ljenin revoluci.jcn&rni glasnik ruskegiai naroda in obenem ž njim vsega revolucijionamega proletarijata na svetu. Če si torej bližje ogledamo to veliko osebnost, njegovo živ- _ _________ Ijenje in njegov idejni, razvoj, nam 'bo gotovo lažje j poskušen atentat nanj, razumeti ogromni proces in vse globoko segajoče posledice socijalisitične zmage ruskega prcletarijaia. Vladimir Iljič Uljanov (Ljenin) se je rodil v Sim-birsikii 10. aiprila 1870. Njegov oče, deželni plemič, jc silužboveJ v tem kraju kot ravnatelj ljudskih šol ■a si pridobil veliko zaupanje v celem .okrožju. Miadi Ljenin se je izvrstno učil in je že v gimnaziji. vsied svojih zmožnosti vzbudil pozornost svojih učiteljev. L. 1887., ko je bil Ljenin v osmem razredu gimnazije, so v Petrogradu .obesili njegovega starejšega brata Aleksandra Hjiča Uljanova radi napada na carja AleksEindra III. Ta dogodek je vzbudil mučen vtis na Vladimira Iljičiai in celo njegovo r-odbiao. Stremel je vslei tega po delu za revolucijo. Po končanih gimnazijskih študijah je Vladimir vstopil na juiridično fakulteto .kaziainske univerze. Večje univerze so bile zaprte za brata obešenega atentatorja. Teda že po nekaj mesecih je bil tudi. iz te fakultete izključen radj sodelovanja v dijaškem revolucionarnem krogu in šele štiri leta pozneje se mu je dovolilo polaganje izpitov. Ta štiri leta pa je Ljen'n dobra vporabil. Z vso vnemo se je pripravljal za revoluoijonairno delo, ki je bilo cilj in. namen njegovega življenja. Po končijinih visokošolskih študijah je Ljenin prišel v Petrograd, kjer se je popolnoma posvetil revolucionarnemu delu. Zbral si- je za svoje torišče »Zvezo za zrevoimcijoniranje delavskega razreda«, ki ji je stal nai čelu v porajajočem se delavskem pokretu. Nepričakovano pa so ga aretirali in zvezanega poslali v Sibirijo v pregnanstvo, k jen- je prebil tri leta1. Taim Je napisal celo Vrsto brošur o gospodarskih vprašanjih. Najznamenitejša pa je iz te dobe m*e'gova zelo razširjena knjiga »Razvoj kapitalizma v Rusiji«. Po povratku iz prognanstva je šel Ljenin v inozemstvo, kjer je skupno z Mertuvim in Potresovim ter člani grupe »Revolucionarno delo« ustanovil časopis »Iskra« 1(1900), .ki je uspešno vršila, revc'u-cijonarno delo. List se je po skrivnih potih spravajal v Rusijo in razširjal mod delavstvom. Strankino :za naduijno delo. Ljen:n je bil duša temu delovanju za revolucijc-narno propagando. L. 1905. se je Uljcnov vrnit v Rusijo., V Petrogradu je pretil samo en dan^Moral se je umakniti na Finsko. Zmagujoča kontrarevolucija je tudi njega prisilila, da je moral zopet oditi v tujino in sc na ta način izogniti zaporu. Vladimir Iljič je spisal mnogo brošur in drugih spisov v raznih časopisih. Večina teh je zagledala svet brez pcd.pisa ali pa pod različnimi psevdonomi. Njegovi pristaši in prijatelji so ga najbolje poznaf in drugih. Re voluci/cma mi prole tarijat pa je odločno branil svoje delo in svoje voditelje. Postavil je Lje-nina na najviaižnejše mesto v najtežjem času. Ljenin po je vcdil i,n še vedi delavstvo po njegov ravno začrtani poti ne oziraje se ne na desno ne na levo. Prepričan 'je, diai je pravica na strani delavstva, Čimbolj ga zasramuje in obrekuje buržuazija, tembolj ga ljubi in spoštuje delavstvo'. Prepričano je da ga. je Ljenin rešil- iz močvirja, gnilega kapitalizma ;itn da' je delavstvu posvetil vse svoje moči. Sovražniki proletarske revolucije so se bojevali z vsami sredstvi proti sovjetski republiki in nje voditeljem. Ponovno so poskušali atentate na velikega voditelja, proletarskih mas. 30. junija 1918 je atentator teško ranil Ljenina. 17. marca 1919 je bil zopet pod psevdonimom »Ljenin« L. 1912. je prišel Uljanov-Ljeain v Krakov, da bi ložje sedelo val v takrat ustanovljeni »Petrogradski Meseca marca' istega leta se je vršil ustanovni zbor tretje revolucionarne proletarske internacionale. Temu kongresu je predsedoval Ljenin. Zelo plodno je njegovo literarno delovanje. Ni ga predmeta, o kojem ne bi pisal. Piše jasno, prosto, temeljito, razumfjivo, zanimivo in podučno. Njegovi statistični, podatki in diskuzije o raznih predmetih so pokazali nove uspešne metode zlasti glede na agrarno vprašanje. V bratomorni svetovni vojni, ko je ves- svet obupal nad človeštvcim, je Ljenin izustil geslo: »So- vražnik je v notranjosti države in ne izven nje; končajte vojno-, razbijte buržuazno državo s svojim na-stopiom, vzemite oblast v svoje roke, postavite proletarsko državo, odvzemite delavsko last kapitalistom, raztrgaj/.e ta razred, da ne bo v državi našit stva ljudi nad ljudmi, da bo svobodno ljudstvo mv-glo izdelati in tvoriti svobodno zgodovino.« • Ruski proletarijait je razumel svojega učitelja m naenkrat izvršil cel program. Kadar se prcletarijatu -takoj ne posreči vse, se kaj rad razburja, kar pa Ljenina ne plaši. V taktiki in načelih vedno računa na solidarnost proletarijata. Zbližuje piroIetrir'iat z izkušnjami, ki si jih je pridobil v prejšnjih borbah, navdušuje revolucionarno maso, ker edino revclucijonarni realizem Ljenina razume predrznost nasprotnikov. Pred letom 1905. se je Plehancv sešel z Ljeninom. Ko je izbruhnila revolucija, je prišel Ljenin k Plehia-r.civu in mu dejal: »Georgij Valentmovič, v Rusiji je revolucija:, pojdiva, da skupno delujeva za zmago,*« To pa ni bil cilj Pjehanova in po tej poti tudi ni hodil z Ljeninom v letih 1915—1917. Ljenin je šel izpolnjevat ulegel babice ruske in svetovne revolucije brez pomoči cčeta ruske socialne demokracije, Plehrncva. Skrbno in vzorno je izvršil svoja naloga, in zg d c vina mu bo za to pripisala velikanske zaslugo. Slovencem je. zelo malo znano, kako ta najpopularnejši ustvaritelj Tretje Intemacijonale rešuje pereča neredna vprašanja tudi z ozirom na Slovence, ozirema Jugoslovane. Ljenin je eden prvih ruskih mož socijalizma, ki c:i;krito in pošteno priznava, samoodločba narodov. Edini je, ki vidi rešitev proletarijata v svetovni socialni revoluciji v interesu proletarijata, ki si bo sam postavil svoje države v obliki delavskih in kmečkih svetov v svetovni* federaciji. Z živo besedo, s častnim peresom in revolucijo narnlm delom pomaga se je z vso vna:ro boril, s čimer si je pridobil veliko zaupanje med proletarijatcm. Prišlo je zmaga delavstva 1. 1917. Ljenin se je ta-kbj pedal’ na svoje mesto, kamor ga je postavilo delavstvo, ki Je videlo, da sl je v njem izbralo najboljšega vcdMelJa, ki ne cm'.ahuje in se ne zadovolji s ! polovičnimi uspehi. Ped geslom: »Vso .cblast delavskim svetom«, se je razvijalo za odrešitev proleta-rijata za početo de?o. iawei § Mejte !n širite Jelo" Eo ]e vbš list, list izlic-fH ie iirezprsunih!! Zalogo or in zlatanine ter delavnica ALOJZIJ POVH Telefon 3-» sodni izvedenec Trst, Piazza 6. Garibaldi 3 (ex Barrlera) Slavnemu občinstvu se naznanja, da se otvorl na novo W\\m iti „NoMfu“, dne 2. oktobra 1920. Ob nede jaTi*in praznikih pripravila se bodo gorka, in druge dni mrzla ]edila. Zagotavljam točno postrežbo. Spoštovanjem IVAN KOGEJ - Idrija. Anglija ima mnogo žen. Angleška vlada ,se bavi Buržuazija v strahu za svojo dotedanjo c-blast J z načrtom za izseljevanje okelu 1,250.000 žen. To zagnali velik fcrop. Rr.zoi šcvnisti (manjševiki, socialni patriotje itd.) so v -tam fcoiu delavstva odrekli ter spravljali malodušnost med ljudstvo z ugovorom, da -revolucija ne more privesti do zmage proletarijata nad buržuaziijo. Trdili so, da delavstvo še ni zrelo za socijalno revolucijo. Vel ka ideja, pai je zmagala. In to kljub vsemu blatenju in 'cfcirekovanju od strani 'fciuržuazije, -kljub tema, da so se mienJ-ševMti in drugi socialpatriotje Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga o Trsta Registrovana zadruga z omejenim poroštvom ogromno število žen nima aikakega upanja, da bi si iste našle moža v Angl.Vi. Iz te z&gate peljeta dva izhoda.: Ali ostanejo te ženske za vedno device, ali pa da se jih odseli v drugo deželo, kjer je veliko mcš.kiih. Slavni župan mesta Kork, Po zapovedi angleške vlade je bil prenešen žopan mesta Kcrka v posebno, osamljeno ocfco ječe. Zdi se, da hoče vlada s temi ------------------------------------------- _ , . - . - ukrepi podaljšati življenje slavnemu županu. Sorod- vine sviraju bar za trgovački žep. Čitajte »Delo«, isto . druz-1'i z burzuazijo pcoti pc§tenemu delu boljševikov nikcm ne bo več mogoče govoriti z njihovim ljubljen-»Lavoratore«, kojemu je jezik poznat. ; in njih vodlteliev Ljenina, Trockega, Lunačarske&a eem. JANKO SAMEC: ¥ jeil ,. je kriv zavratnega umora in obsojen v smrt na vešiaiihl...« Kakor da je nekaj težkega, ogromnega leglo na srca maloštevilnih poslušalcev, ki so bili raztreseni piO galeriji,i podobni d-oUgemu ffciajl-.Jomu, postavljenemu v veliki dvorani sednijskega poslopja. Nekaj splašenih pogledov Je obviselo na mrzlem obrazu predsednika sedmega dvora,, nekaj pridušenih vzdihov je spliavalo po dv-cirani in se zgubilo skozi polodprta okna... in zdelo se je, da je s tem končana zaključna stran enega človeškega življenja. »Samo še besedico »finis« zapi šem pod zapisnik in potem- ni več...« si mane zapisnikar naskrivoma otrple roke in pogleda po izmučenih, napolzaspamh obrazih gospodov od porote. V odsvitu medle luči izginjajo njih trudne, upognjene postave, le zdajpazdaj se zasvetlika na tem ali onem v' vsej svoji ostrosti srebro na prsih počivajoče brade, ali se zaleskeče mastna belina toplem vzduhu se kopajoče pleše. A on, os okoli katere so se vrteli dogodki zadnjih dni, sedi z izrazom najnaravnejše brezbrižnosti na trdi klopi predsedniškemu stolu nasproti in gleda ravnodušno pred: se, kakor da ga vsa reč ne zanima. •Na njegovi še mladostni postavi počiva sočutno oko starke na galeriji, 'ki je presedela vse dolge ure razprave, akora-vno se je ta vlekla; enolično brez konca in kraja že tretji dan. V duhu že vidi okoli obtoženčevega vratu .kratkozadrgnjeno vrv, strese se in ob ogabni misli, se trikrat pobožno prekiriža in moli očenaš za nesrečnikovo dušo 'kofrkor pač more zbranp. »Ali ste culi in razumeli, vi... Andrej Banovec?« Z ’ vprašujočim pogledom se obrne predsednik nanj. Kakor človek, ki so ga zalotili Tavnokair pri pre- grešni misli, se obtoženec preplašeno zdrzne in pogleda svojega na desni strani sedečega zagov-oir-nikai. Ta zmaja pomenljivo z glavo in povzame namesto njega: »Pridržujemo si tridnevni rok za pritožbo ničnosti...« A obtoženec takrat hlastno vstane, zamahne zanikujoče z rokami in pravi precej trdo: »Sprejemam .kazen, gospodj-e porotniki.« Rato se zopet spusti na s bel in se zagleda nekam v steno. Zagovornik, majhen bradat možiček, ga oplazi s srditim pogledom, spravi jezno svoje akte v mapo in odide iz dvorane. Za njim jo uberejo polagoma vsi ostali: predsednik s sodnim dvorom, porotniki, državni pravdnik in neka; mlajših juristov, ki so potrpežljivo čakali do konca radovedni na izid razprave. Le zdravnik-izvedenec se ustavi za hip pred obtožencem in ga motri s pazljivim očesom. Uganka, o kateri je nrslil, da je razrešena, se je pred njim zopet zapletala in je zahtevala noverešitve. Z odločno gesto se dotakne obtoženčeve roke in vpraša s trdim glasom: »Vi, Banovec, na kaj pa mislite zdaj?« Obtoženec mclči, skloni glavo na prsi in obenem zardi skoraj do ušes. Videlo se je, da ima nekaj na rrcu, česar noče izdati. -Potem zmigne malomarno z ramo, vstane in pogleda zraven stoječega stražarja ter pravi: »Ali •greva, ali ne? Brž... brž, sicer zamudiva!« In skoraj s silo' petegne moža za seboj skozi vrata. Zdravnik zapenja počasi svoj površnik, maje z glavo in stopa za njima. Sodni sluga pa ga prestreže pri vratih, mu jih odpre na stežaj in meni meimogrede: »Gi pameti.., meša...« »Ali menite?« je bij odgovor. Ni utegnil odvrniti, ker je .bit mejtem izginil tudi zdravnik. Začel je tedaij z vso previdnostjo ugaše-vati mnogoštevilne luči, ki so gorele na vseh koncih in krajih. Potem se je odpravil tudi en. Zuna.j se }e ravnokar delal dan. Andrej Banovec leži na trdi, jetniški postelji in premišljuje: »Kam je neki zginil, da ga ni cd nikoder? Že davno bi bil moral biti tu. Eh . .. da: par dni me ni videl, pa je tako hitro pozabil name. Cisto tako kakor pri ljudeh, hm, da. .. kakor pri l'