MARTU U EK - Trinajste zimsko športne igre občine Kranj so tudi tokrat uspele. Na smučišču V Martuljku, v tekaški smučini in na cesti Martuljek na Srednji vrh v sankanju je v ženski in moški konkurenci nastopilo 953 tekmovalk in tekmovalcev iz 73 sindikalnih organizacij. Mnogo je bilo med njimi tudi takih, ki so merili svoje moči v vseh treh panogah. Odlična je bila udeležba žensk na tri kilometre dolgi tekaški smučini. Smučarski tekaški šport je vse bolj in bolj priljubljena zimska rekreacija, (dh) — Foto: F. Perdan Leto XXXIII. Številka? Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic — Iidaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej 2alar GLASILO SOCI Kranj, torek, 29. 1. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja 19M kot poltednik, od januarja 1M0 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Z E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Tito sprejema obiske Splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita, tako pravijo zdravniki, se še naprej izboljšuje, prav tako poteka rehabilitacija po določenem programu. V soboto je predsednik Tito sprejel podpredsednika predsedstva SFRJ Lazarja Koliševskega in predsedujočega predsedstva CK ZKJ Stevana Doronjske-ga, s katerima se je predsednik Tito pogovarjal o nekaterih aktivnostih našega notranjega razvoja in o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. V nedeljo pa je predsenika Tita v Kliničnem centru obiskal zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni general Nikola Lju-bičič, ki je predsedniku Titu sporočil najprisrčnejše želje vseh pripadnikov JLA za hitro ozdravitev, obenem pa je seznanil Tita z ukrepi za redno preverjanje in na-daljno krepitev bojne pripravljenosti naših oboroženih sil. Iz domovine in sveta pa še naprej prihajajo brzojavke in sporočila z najboljšimi željami našemu predsedniku za njegovo hitro okrevanje. Vedno napredni železarji r Na današnji dan so jeseniški železarji 1950. leta izvolili svoj prvi delavski svet — Več tisoččlanski kolektiv železarne na Jesenicah je v treh desetletjih dosegel velik napredek tako na samoupravnem kot proizvodnem področju — Jubilej samoupravljanja bodo železarji proslavili s slavnostno sejo delavskega sveta 9. februarja letos na Jesenicah. Jesenice — Železarsko mesto v savski dolini je znano po starem naprednem sindikalnem gibanju in močni Zvezi komunistov. Predvsem iz njunih vrst je 1941. leta odšlo iz takratne jeseniške občine v partizane okrog 2100 delavcev. Tudi po osvoboditvi so se železarji z vsemi močmi lotili obnove domovine; ne le s tem, da so marljivo delali in prispevali velik delež k dvigu gospodarstva, ampak prav tako z zgledi v uresničevanju novih zamisli o izgradnji nase socialistične in pozneje samoupravne družbe. Tako ni naključje, da je zamisel o prehodu upravljanja tovarn v roke delavcev med železarji naletela na zavzeto odobravanje in da je bil kolektiv železarne na Jesenicah vodilni med večjimi jugoslovanskimi tovarnami pri ustanavljanju prvega delavskega sveta. Po obsežnih in temeljitih pripravah so v železarni med 7228 delavci izvolili 384 delegatov, ki so na zboru 29. januarja 1950. leta v jeseniškem Titovem domu imenovali prvi delav- Dediščina, ki ustvarja zgodovino Zbirka del Edvarda Kardelja ni omejena le na eno ustvarjalno področje, ampak najdemo v njej vodila za politični sistem, družbenoekonomske odnose, nacionalna vprašanja, znanost in kulturo, družbeno kritiko do odgovorov pri reševanju mednarodnih vprašanj, neuvrščenosti, delavskega in komunističnega gibanja. Njegova misel je bila vedno usmerjena v prihodnost in v pol stoletja, kolikor je veliki mislec in revolucionar delal v vrtincu revolucije, njegova dela nikdar niso zastarela in nikdar jih ni zgodovina demantirala. Zato ob njegovi 70-letniei ni deklarativnega proslavljanja, temveč se v teh dneh vračamo k njegovi teoretični misli in so praznovanja delovna. V soboto dopoldne je bilo na pobudo predsedstva SZDL Slovenije skupno zasedanje zborov slovenske skupščine, predsedstva SRS in delegacij družbenopolitičnih organizacij. V govoru je France Popit v strnjeni obliki prikazal Kardeljevo življenjsko delo in njegov pomen za našo revolucijo in graditev SFRJ. Pred skupnim zasedanjem pa sta Državna založba Slovenije in Radnička štampa Beograd na tiskovni konferenci predstavila spomine Edvarda Kardelja pod naslovom »Boj za priznanje in neodvisnost Jugoslavije 1944 - 1957«. V uvodnem govoru je Stane Dolanc poudaril, da so številna dela in rokopisna zapuščina Edvarda Kardelja velikansko bogastvo. V nedeljo dopoldne pa so s podpisom družbenega dogovora in ustanovno sejo v Ljubljani ustanovili jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja. Za predsednika sveta centra eo izvolili dr. Tihomirja Vlaškaliča. Center so poimenovali po Edvardu Kardelju. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so odprli razstavo »Samoupravljanje — moč ljudskih množic«. Pripravili sojo sodelavci jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja in marksističnega centra CK ZKS. Obsega tri kroge: prvi pripoveduje, kdo je bil Edvard Kardelj, drugi, kakšna je bila njegova vloga v delavskem gibanju, tretji pa predstavlja Kardeljeva stališča pri razreševanju konkretnih vprašanj. Uvodne misli je ob otvoritvi1 razstave na Gospodarskem razstavišču povedal Mitja Ribičič. Tudi drugod po Sloveniji so bile v počastitev 70-letnic rojstva Edvarda Kardelja številne prireditve. ski svet železarne. Ta organ, v katerega so izvolili 87 delavcev s predsednikom Francem Arhom in tajnikom Ivom Arzenškom na čelu, se je prvič sestal na delovni seji že 9. februarja 1950.leta. Petdeseto leto tega stoletja za jeseniške železarje pomeni pravi začetek samoupravljanja, saj je prvi delavski svet sredi avgusta izvolil prvi upravni odbor, ki je nekaj dni zatem prevzel tovarno v upravljanje. Vendar je v tridesetletnem razvoju samoupravnega delovanja v železarni se več pomembnih mejnikov! Med njimi je treba omeniti uvedbo delovnih skupin 1969. leta, s katero so odločanje razširili z izvoljenih organov upravljanja na slehernega zaposlenega. Prav tako je treba poudariti, da so železarji tudi z drugimi specifičnimi samoupravnimi rešitvami — od organiziranja temeljnih organizacij z večjimi pristojnostmi do ustanovitve kolegij; skega poslovodnega organa — pomembno vplivali na oblikovanje zakona o združenem delu in uresničevanju njegove vsebine v praksi. Napredek v samoupravnem delovanju tega kolektiva pa najbolje potrjuje podatek, da sta v delo samoupravnih organov in delegacij danes vključeni kar dve tretjini vseh delavcev železarne. Zavzeto samoupravno delovanje je seveda omogočalo tudi dobre proizvodne rezultate. Tako je bila jeseniška železarna 1950. leta, ko je proizvedla 9200 ton grodlja in 170 tisoč ton jekla, najboljši metalurški kolektiv v domovini in za nagrado prejela kamion. Razen tega, da je proizvajala večidel domačega jekla, je skrbela tudi za usposabljanje delavcev iz drugih jugoslovanskih železarn. Produktivnost okrog 16 ton na delavca letno se je v treh desetletjih povečala za več kot štirikrat. Tako v železarni načrtujejo, da bodo letos proizvedli 168 tisoč ton grodlja in 500 tisoč ton jekla. Za razvoj jeseniške železarne je značilno, da je bila glavna naložbena dejavnost v letih 1950— 1965 na področju rekonstrukcije topilnic in povečanja predelave, do 1968. leta v rekonstrukcijo vročih valjam, naslednjih deset let pa v hladno predelavo. Ker je železarna po osvoboditvi veliko proizvajala za skupne potrebe, je razvoj jeseniškega železarstva v primerjavi z jugoslovanskim nekoliko zaostal. Sele zadnja leta si na Jesenicah pospešeno prizadevajo za posodobitev tehnološkega procesa. Med ta prizadevanja sodijo tudi priprave na izgradnjo druge elektro-jeklarne. Z delom bodo jeseniški železarji proslavili tudi 30. obletnico samoupravljanja v njihovem kolektivu. V spomin na začetek delovanja prvega delavskega sveta pa bo sedanji delavski svet imel 9. februarja v jeseniškem gledališču svečano sejo. S. Saje DOGOVORIMO SE 11.-14. STRAN: SEJA SKUPŠČIN ZA ZAPOSLOVANJE V sredo, 6. februarja, se bodo na letošnjih prvih sejah sestale skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič. Delegati bodo razpravljali in sprejemali program dela skupnosti za zaposlovanje za letošnje leto in o sredstvih za njegovo izvajanje, o gibanju zaposlovanja v tem srednjeročnem obdobju ter tudi o analizi samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih ter drugih zadevah. Kranj — Ob življenjskem jubileju častnega občana Kranja Vinka Hafnerja, predsednika republiškega sveta zveze sindikatov SRS, je bila v kranjski mestni hiši svečanost, na kateri je predsednik skupščine občine Kranj Stan? Božič v krajšem nagovoru orisal revolucionarno življenjsko pot jubilante Predstavniki družbenega in političnega življenja ter gospodarstva so Vinku Hafnerju zaželeli trdno zdravje ter še nadaljnje plodno in ustvarjalno deU. KRAJANI ZVIRČ IN TRŽIČANI POZDRAVILI SVOJEGA JUNAKA - Po uspehu v Wengnu in Chamonixu, ko je naš najuspešnejši alpski smutar Bojan Križaj osvojil v slalomu prvo in drugo mesto, je Križaj spet doma. Kot že mnogokrat doslej so ga spet pričakali zvesti ljubitelji smučanja na domu v Zvirčah. Krajani Zvirč in Tržičani so mu kljub pozni uri pripravili prisrčno dobrodošlico, (dh) - Foto: M. Kunšič N A S L O V Pahr v Beogradu V nedeljo je V Beograd prispel zunanji minister re publike Avstrije dr. Willi bald Pahr. Obisk sodi v okvir redne vsakoletne izmenjave delovnih srečanj šefov diplo macije obeh držav. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in minister Pahr sta izmenjala mnenja o nadaljnjem razvoju med sebojnega sodelovanja in aktualnih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov. Vlak bratstva in enotnosti V več kot 30 občinah zahodne Srbije, Sumadije in Pomoravja so že začeli pripravljati manifestacijo »Vlak bratsfra in enotnosti«. Vlak bo 4. junija krenil iz Kraljeva v Slovenijo, njegovi potniki pa bodo gostje slovenskih občin, s katerimi razvijajo srbske občine prijateljske odnose. Vlak krene na pot vsako drugo leto. 7. junija se spominjamo slovenskih iz -gnancev, ki jih je okupator izgnal v Srbijo. Devizni nakupi doma Osnutek odloka o porabi deviz, ki jih občani in civilne pravne osebe hranijo na deviznih računih, je vzbudil veliko pozornost v javnosti. Kakšne bodo pravzaprav ugodnosti za lastnike deviz? Osnutek predvideva, da lahko organizacije združenega dela, proizvajalke posamez nih vrst blaga, odobre v skladu s predpisi krajše dobavne roke in druge ugodnosti ter oproste kupce plačila temeljnega prometnega davka. Domače industrijsko blago in trajne potrošne dobrine, za katere bodo veljale olajšave so: gradbeni mate rial, novo zgrajena in vselji-va stanovanja, kmetijski stroji, prevozna sredstva, poslovni inventar, bela tehnika in drugi gospodinjski stroji. Da bi spodbudili interes proizvajalcev za prodajo blaga po takšni poti, so predvideli, da tako ustvarjeno realizacijo prištejejo k izpolnjevanju obveznosti na temelju usklajevanja uvoza opreme z izvozom, vendar pa se ta realizacija ne bo štela kot osnova za uveljavljanje pravic v okviru samoupravnega sporazuma o spodbujanju in razvijanju zunanjetrgovin -ske menjave. Novosti vsekakor velja pozdraviti. Vprašanje pa je, ali je cena domačega blaga, znižana za toliko kot znaša prometni davek, vabljiva za devizne kupce, zlasti tiste, ki se vračajo iz tujine z začas nega dela. Najbolj zanimiv pa bo prav gotovo nakup gradbenega materiala in sta novanj. Brez uvoza avtomobilskih delov? Predlogi ukrepov, ki jih pripravlja zvezni izvršni svet za omejevanje uvoza, med drugim predvideva, da obča ni v prihodnje ne bi mogli več uvažati posameznih delov na tuje avtomobile. Sedanfi predpisi iz leta 1977 so dovoljevali sorazmerno lahek način uvoza. Sedma celina Vse kaže. da bo naposled uresničena zamisel med narodnega otroškega nase Ija, imenovanega »Sedma celina« na otoku Kaknu pri Si beniku. Občinska konferenca ZSMS v Šibeniku je skupaj z republiško konferenco ZŠM Hrvatske začela akciji) za gradnjo naselja. Na Kaknu , ho poleti mladinsko delovna < akcija: i . mm "H>. i t»j Na zadnji seji komiteja OK ZK Radovljica 22. januarja, ki so se je udeležili tudi predsedniki občinskih družl>enopc>lit ičnih organizacij in predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, je bilo težišče razprave na uresničevanju sklepov 5. in 0. seje C K ZKS in 8. seje CK ZKJ. ki se nanašajo na utrjevanje in razvoj družbenopolit ičnega sistema samoupravi janja. Ugotovili so, da so osnutke sklepov 5. seje C K z veliko zavzetostjo razčlenjevali v vseh osnovnih organizacijah ZK. Komunisti so prispevali izredno veliko premišljenih pripomb in pobud. Te so strnili v stališča OK ZK delegati na zadnji decembrski seji. Poseben poudarek v vseh razpravah pa tudi na seji komiteja so posvetili ugotavljanju pomanjkljivosti v delovanju delegatskega sistema v vseh delegacijah. Komite je v zvezi s tem imenoval delovno skupino za izdelavo osnutkov poslovnikov za delo vseh delegacij iz KS, občine in za republiško skupščino. Sprejeli so izhodišča za kon- kretne akcijske programe, ki bodo takoj začeli oblikovati v v* 00 ZK za spodbujanje in spr?r 1 janje delovanja komunistov v dr gacijah in samoupravnih organih|r za zagotavljanje njihove večje od' vornosti. Ugotovili so. da bi bili*' cijski programi osnovnih organi**1 lahko dosti bolj konkretni, čebitt* kot po 5. in 0. seji CK ZKS sekret riati dobili vselej naprej nakai* in opredeljene smernice. Dogovor so se o nalogah osnovnih organi** ZK za spremembe statutan*1' sklepa OK ZK o novi organiziran«* občinske konference ZK. Spregovorili so tudi o niecfr rodnem in notranjem političnem P ložaju in o nalogah pri obveščar članstva ZK in drugih občani vseh tekočih dogodkih. Sejo komiteja so sklenili s skltf njem o začetku kandidacijskega P stopka v 00 ZK in o pripravah . volitve bodočega predsednika 1 ZK. Vsa predvolilna opravila moTJ biti zaključena že do aprila. JI Posvet predsednikov krajevnih konferenc SZDL SK. LOKA Na današnii seji izvršnega sveta občinske skupščine Skofja Loka, začela se je ot 7. \ razpravljajo o osnutku odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko gradnjo po zazidalnem načrtu Dašnjica II, osnutku odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih zemljišč namenjenih za gradnjo objektov v skladiščno predelovalni coni na Godešiču, osnutek odloka o delni nadomestitvi stanarin v občini Škofja Loka in predlog za omejevanje splošne porabe v občini Skofja Loka v letu 1980. V sredo, 30. 1. 1980 bo seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka. Obravnavali bodo gradivo za 6. sejo MS ZSS za Gorenjsko in osnutke programov za delo skupščine občine Skofja Loka. Ob 16.30 istega dne bo 1. seja sveta za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL. Obravnavali bodo stališča o nadaljnjem razvoju celodnevne osnovne šole v Skofji Loki in obravnavali informacijo o poklicnem usmerjanju vpisa v šole usmerjenega izobraževanja v prihodnjem šolskem letu. Ob 17. uri bo skupno zasedanje zborov skupščine skupnosti otroškega varstva, občinske izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti in telesnokulturne skupnosti. Obravnavali in sprejeli bodo nove prispevne stopnje za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1980. V sredo bo tudi seja skupščine zdravstvene skupnosti. Med drugim bodo obravnavali poročilo investitorja o gradnji zdravstvene postaje v Gorenji vasi in lekarne v Zireh. L. B. Uspešen mladinski seminar Jesenice — Komisija za družbenopolitično delo pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije z Jesenic je v sodelovanju z jeseniško delavsko univerzo priredila v soboto, 19. januarja, v mladinskem domu v Bohinju izobraževalni seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij mladih iz občine Jesenice. Takšna izobraževalna akcija, ki spada v spored splošnega usposabljanja članstva, je bila potrebna predvsem zato, ker je bilo zadnji čas v jeseniški mladinski organizaciji precej kadrovskih sprememb. Seminar je bil nadvse uspešen tako zaradi dobre udeležbe kot kvalitetnega dela. Dvainšestdeset udeležencev je z zanimanjem sledilo štirim različnim temam v uvodnih predavanjih. Franjo Kragolnik. član komiteja občinske konference Zveze komunistov na Jesenicah, je mladim govoril o vlogi subjektivnih sil v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, predsednik medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko Edo Gruden pa jim je predaval o vlogi mladinske organizacije pri uresničevanju tega sistema. Predsednik občinske konference ZSMS na Jesenicah Slavko Mežek ie mladinske aktiviste seznanil z oblikami in metodami političnega dela. Oh koncu seminarja jim je predsednik izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine Ivo Sčavničar predstavil aktualni politični in gospodarski položaj v občini. Po predavanjih, največ o tretji temi, se je med udeleženci razvila živahna razprava. V njej so izmenjali izkušnje iz dosedanjega dela v mladinski organizaciji. Seminar v Bohinju so sklenili s sejo predsedstva občinske konference ZSMS z Jesenic, na kateri so med drugim obravnavali delovni osnutek za sestavo družbenega dogovora o kadrovski politiki v jeseniški občini, priprave na problemsko konferenco o planiranju ter aktualne politične in ekonomske razmere s posebnim poudarkom na stabilizacijskih prizadevanjih. Splošno izobraževanje bodo mladi v*jeseniški občini nadaljevali s seminarji po področnih konferencah. Člani konference mladih delavcev, konferepce mladih iz krajevnih skupnosti in konference mladih v vzgoji in izobraževanju se bodo seznanili s tremi temami o delu z njihovega področja. Prvo takšno f»reda vanje bo na sporedu sredi e t oš rt jega februarja. S. Saje Na posvetovanju predsednikov vseh krajevnih organizacij SZDL v radovljiški občini prejšnji teden, so obravnavali politične in varnostne razmere v svetu in doma ter v zvezi s tem naloge SZDL, med katere so na prvo mesto uvrstili redno in čimširše obveščanje občanov. SZDL mora zagotoviti objektivno vendar pa tudi kritično ocenjevanje vseh pojavov. Praznik računovodij in finanančnih delavcev Prvi februar je bil določen kot dan v letu. ki ga vsi računovodski in finančni delavci Jugoslavije praznujejo kot svoj praznik: na ta dan pred .15 leti je namreč AVNOJ sprejel odlok o uvedbi enotnega računovodstva. Društvo RFI) Kranj praznuje ta dan že drugič. Lani je društvo proslavilo svoj praznik v gledališki dvorani Delavskega doma s celovečernim koncertom akademskega komornega zbora iz Kranja, letos pa bo inv4o v počastitev tega praznika v ponedeljek. 4. februarja, ob 18. uri v Prešernovem gledališču brezplačno gledališko predstavo, veseloigro Matiček se ženi. v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Pred začetkom predstave bo navzoče pozdravil predsednik društva dipl. oec. Franc Balanč. H. K GIP Gradiš Ljubljana TOZD LIO Škofja Loka Kidričeva 56 bo po sklepu delavskega sveta z dne 24.12.1979 prodala na javni licitaciji . RABLJENA OSNOVNA SREDSTVA a) ostril ni stroj za brušenje žag, izklicna cena 30.000 din h) štiristranski skobelni stroj za izdelavo ladijskega poda in oblog, izklicna cena 120.000 din c) debelinski skobelni stroj, izklicna cena 25.000 din d) skreper — ročni z elektromotorjem za transport gramoza, izklicna cena 10.000 din e) brusilni stroj z elektromotorjem za brušenje kovin, izklicna cena 1.500 din f) kontaktni brusilni stroj za les, izklicna cena 150.000 dinarjev g) telefonska centrala - tip KATC 14/3-2 EI NIŠ, izklicna cena 38.000 din Pri prodaji OS ima prednost družbeni sektor. 2. VRATNA KRILA — vratni podboji — balkonska vrata — balkonske stene Licitacija bo v soboto. 2. 2. 1980 ob 8. uri v prostorih TOZD LIO. Kidričeve S& za družbeni sektor, ob 10. uri pa za ostale kupce Blago si interesenti lahko ogledajo eno uro pred licitacijo. Izlicitirano blago je potrebno takoj plačati in odpeljati iz obrata. Davek plača kupec od izklicne cene. Kandidati morajo pred licitacijo položiti 10 procentno kavcijo od izklicne cene. • , • ' 'v 1 ' ' ' • ' * ' ki bi slabili enotna prizadeva^ vseh delovnih ljudi in občan-zlasti v letošnjih naporih za štab zacijo in varčevanje z družben sredstvi. Posebno so opozorili ažurno oblikovanje obrambnih ' črtov v KS in podružblja: obrambnih priprav in družbene j mozaščite. V K K SZDL bo potr* zagotoviti akcijsko enotnost v< družbenopolitičnih in društ« organizacij in društev na l* področjih gospodarskega, družbe političnega in društvenega živin* v krajevnih skupnostih, zlasti f>' delu delegacij in pri reševanju' drovskih in drugih organizacij* vprašanjih. Dogovorili so se o j lavi delovnih programov za f leto in programa za odpravljanj« manjkljivosti. ki so se pokaži lanskoletni akciji Nič nas ne ' presenetiti. V programe bodo vključili tuc tošnje proslave, upoštevajoč '■■ dišča OK SZDL, ki se našai> stabilizacijo in varčevanje. Predsedniki K K SZDL so U posvetu seznanjeni tudi s pogo razpis letošnjih občinskih pn*r OF. Končni rok prijav kandai' za to priznanje je 15. marec. j Jože Slamnik 19. decembra je minilo leto, ko nas je pretresla tm na veat, da nas je v BM starosti za vedno zapustil*' častni predsednik, višji nik GD Zabreznica J' SLAMNIK. Pokojni je vstopil v vr» prostovoljnih gasilcev v I breznici že leta 1922., ter* njen član vse do njef' smrti. Zaradi njegove dej* nosti in prizadevnosti j« kmalu postal član upravo« odbora društva. Od leta 1-pa je bil predsednik vse leta 1974. Zaradi izrednih slug v tem času ga je dru* imenovalo za častnega p* sednika. Kot zaveden Slovenec, ki že v mladih letih vzljubil I vensko zemljo, ki jo je kot* ber in napreden kmet i I ljubeznijo tudi obdeloval sodeloval v bojih na Koij škem. Med drugo svetov' vojno se je vključil v OF m zanesljiv aktivist. Za njegovo nesebično de! gasilskih vrstah je prejel I višjih republiških in obffl skih gasilskih odlikovsj društvo pa ga je ob pro«l| 80-letnice obstoja druii odlikovalo s plaketo gasiUf ga veterana. , , ! Dr. Antona Vratušo so v LTH seznanili s poslovnimi rezultati in možnostmi izvoza njihovih izdelkov. — Foto: F. Perdan LTH imajo velike možnosti izvoza Predsednik izvršnega sveta skupščine SRS dr. Anton Vratuša je pretekli teden obiskal Škofje Loko. Najprej so ga v LTH seznanili s poslovnimi rezultati in izvoznimi dosežki ter proizvodnjo, potem pa se je pogovarjal z občinskim družbenopolitičnim aktivom o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih razvoja občine. V LTH se je predsednik najbolj zanimal za zunanjetrgovinske dosežke, ki so zelo dobri. Lani so v primerjavi z letom prej povečali izvoz za dobrih 40 odstotkov. Tudi za letos imajo pogumne načrte, saj nameravajo izvoz povečati od lanskih H na skoraj 11 milijonov dolarjev. Izvažati pa ne nameravajo le izdelkov, temveč tudi tehnologijo, ki je še posebno zanimiva za dežele v razvoju. V teh deželah so se namreč s svojimi izdelki komercialnega hladilstva že dobro uveljavili. Po besedah glavnega direktorja Marka Vraničarja, se dogovarjajo tudi za izvoz na Kitajsko in kot kaže bodo uspeli. S tem pa se jim odpirajo široke možnosti nadaljnjega razvoja Opozorili pa so na nekatere pomanjkljivosti, ki zavirajo boljše uveljavljanje v tujini. Menijo, da se gradbena podjetja, ki se dogovorijo za velike gradnje v tujini, preslabo organizirajo in povežejo z domačimi proizvajalci opreme. Tako stavbe, ki jih grade jugoslovanski gradbeniki, opremljajo podjetniki iz zahodnoevropskih držav. Izjema je ljubljanska Tehnika, s katero zelo dobro sodelujejo. Opozorili so tudi na preslabo usposobljenost trgovskih organizacij za nastope v tujini. Dr. Vratuša je o tem dejal, da najlaže proizvodnja sama vpliva na trgovino, da se bo primerno organizirala za nastope v tujini. Poudaril je, da je treba v tujini organizirati skupna gospodarska predstavništva. Predsednik slovenskega izvršnega sveta se je še posebej zanimal za programe uporabe sončne energije. Po besedah Marka Vraničarja so v le letošnji plan zapisali prve količine sončnih kolektorjev in toplotnih črpalk. Proizvodnja bo stekla spomladi. Izdelovali bodo sisteme za ogrevanje zasebnih hiš, razmišljajo pa tudi o kolektorskih sistemih, ki bi ogrevali večje hiše zlasti v Primorju. To možnost so že proučili na hotelih v Dubrovniku. Ugotovili so, da bi morali za malenkost dogrevati s klasičnimi gorivi le v najbolj mrzlih mesecih, sicer pa bi vso sanitarno vodo ogrevalo sonce. Tako bi lahko v večjem hotelu prihranili letno 1,4 milijona litrov kurilnega olja. Ta prihranek je tako velik, da bi lahko z njim krili kredite za montažo sončnih grelnih naprav. Predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij pa so dr. Vratušo seznanili s predvideno novelacijo urbanističnega načrta Škofje Loke, izgradnjo rudnika urana, razvojem družbenih dejavnosti in zaposlovanjem. Predsednik je ocenil, da so se urbanizma dobro lotili, ugodno pa je ocenil tudi njihove akcije za omejitev pretiranega zaposlovanja. Dejal je tudi, da bo treba Visoko, oziroma Tavčarjevo domačijo rešiti s skupnimi močmi, ker je to slovenski kulturni spomenik. L. Bogataj DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice — Družbenopolitični zbor Skupščine občine Jesenice je imel sejo včeraj popoldan, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa se bosta sestala jutri, .'tO. januarja, ob If>. uri. Tudi ta dva zbora bosta največ pozornosti posvetila obravnavi več predlogov raznih odlokov. Tako bodo njuni delegati obravnavali predlog odloka o potrditvi tržnega reda. predlog odloka o načinu oplojevanja živali, predlog odloka o najvišjih stanarinah, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka b zaščitenih kmetijah, osnutek odloka o hišnem redu in predlog odločbe o razglasitvi gozdov s posebnim namenom. Razen tega bodo pregledali še osnutek družbenega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije ter grobišč in grobov borcev na območju jeseniške občine pa opravili volitve in imenovanja. RAZGLASITEV GOZDOV S POSEBNIM NAMENOM Gozdove za varovalne ali posebne namene razglašajo po določilih zakona o gozdovih občinske skupščine. Med take štejejo tudi gozdovi, ki so namenjeni za znanstveno raziskovanje in pouk. Predlog za izločitev gozdov s posebnim namenom na jeseniškem območju so izdelali v posebni študiji biotehniške fakultete i/. Ljubljane ob sodelovanju jeseniške temeljne organizacije Gozdarstvo. Z ustrezno odločbo žele v jeseniški občini razglasiti šest gozdnih rezervatov, od teh po enega v katastrskih občinah Kranjska gora in Dovje, štiri pa v katastrski občini Gozd. Kot gozdovi s posebnim namenom ostanejo ti rezervati sestavni del Gozdnega gospodarstva Bled, ki skrbi za njihovo vzdrževanje in varstvo ter raziskovalno delo v njih. Oddelek za gospodarstvo, plan in finance pri jeseniški občinski skupščini je ugotovil, da na teh območjih urbanistični dokumenti ne predvidevajo urbanizacije, vendar bo gozdove kot trajne gozdne rezervate treba opredeliti v prostorskem planu. Ob tem predlaga obema zboroma, naj predlog odločbe o razglasitvi gozdov s posebnim namenom obravnavata in po razpravi potrdita. DOPOLNITEV ODLOKA O ZAŠČITENIH KMETIJAH Po določilih zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev mora občinska skupščina sprejeti odlok za zaščito posameznih kmetijskih gospodarstev in ga glede na spremembe pri posameznih kmetijah tudi dopolnjevati. Pri uresničevanju odloka o zaščitenih kmetijah iz 1977. leta so tako v krajevnih skupnostih kot v kmetijski zemljiški skupnosti občine Jesenice ugotovili nekatere pomanjkljivosti. Razen tega so zaradi dedovanja kmetijskih zemljišč na nekaterih kmetijskih gospodarst vih nastale predvsem spremembe imen lastnikov, nekatere kmetije pa so izpolnile pogoje za imenovanje zaščitenih kmetij. ' Kmetijsko zemljiška skupnost Jesenice je pri oblikovanju predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zaščitenih kmetijah upoštevala pripombe in predloge občanov, ki so jih dali med razpravo P spremembah v vseh krajevnih skupnostih. Zato delegatom obeh zborov predlaga, naj predlog tega odloka obravnavajo in ga po razpravi S. Saje sprejmejo. Programsko-volilne konference Komunisti ocenili razmere V Škofji Loki ocenjujejo, da so bile programsko-volilne konference v osnovnih organizacijah ZKS dobro pripravljene — Sprejeti programi izhajajo iz ocene konkretnih razmer Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKŠ so ocenili programsko-volilne konference osnovnih organizacij ZKS. Ocena je. da so bile dobro pripravljene in. da so programi dela konkretni it) izhajajo iz analize razmer v TOZI) oziroma krajevni skupnosti. Komunisti so na konferencah poudarili, da v okolju, kjer delujejo dobro sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in. da v večini primerov tudi druge družbenopolitične organizacije do- SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Iz prakse poklicnega svetovanja Prav poklicni svetovalci in psihologi strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje se poleg staršev in šole najbolj neposredno srečujemo z mladimi, ki morajo po končani osnovni ali srednji šoli sprejeti za vsakega človeka eno najpomembnejših odločitev v živi jen ju — izbrati poklic-. Poklicni svetovalci morajo predvsem ugotoviti, kaj učenca zanima in to povezati s poklici, kjer so tovrstna zanimanja potrebna. Poznati pa je treba tudi psihofizične sposobnosti svetovanca, znanje, ki si ga je pridobil, osebnostne značilnosti, nikakor pa ne smemo zanemariti tudi zdravstvenega stanja. Pri vsakem nasvetu pa upoštevamo tudi zahtevnost poklicev in kadrovskih potreb ter možnosti vključevanja v posamezne šole, da bi si mladi izbirali poklice, ki so jim kos. in da bi imeli kasneje kar najmanj težav z zaposlitvijo. Le tako si bodo zagotovili socialno varnost in samostojnost ter zadovoljili tudi potrebo po doživljanju uspeha in uveljavitvi v naši družbi. Vse podatke o učencih, ki zaključujejo osnovno šolo in so potrebni strokovnega nasveta, sistematično zbiramo ob sodelovanju šolskih svetovalnih služb od 5. razreda osnovne šole dalje. Skupno s šolo pretehtamo z vseh teh vidikov poklicno namero slehernega posameznika in skušamo nuditi strokoven nasvet vsakemu, ki ga je po skupni presoji potreben. Seveda pa pomagamo z nasvetom vsem, ki ga iščejo pri nas. Postopoma začenjamo sistematično obravnavati tudi srednješolce. Prizadevamo si, da bi bilo svetovanja posameznikom kar največ, saj s tem želimo preprečevati slabo pretehtane poklicne odločitve. Naše delo pa ni omejeno le na poklicno svetovanje osnovnošolcem in srednješolcem, pač pa tudi študentom, zaposlenim in težje zaposljivim. Najpogosteje se pri svetovanju srečujemo s problemi, kot so previsoke poklicne želje glede na učni uspeh in sposobnosti, kar nemalokrat zahtevajo pred vsem starši; problemi so še slabo poznavanje poklicev in poti do njih, izbiranje poklica zaradi bližine šole ali vpliva prijateljev in ne zaradi lastnih hotenj in zmožnosti, slabo seznanjenostjo o pomembnosti zdravstvenega stanja, z neodločenostjo in nepripravljenostjo na odločitev, kar vse je posledica slabega poznavanja samega sebe in zahtevnosti poklicev kakor tudi problem neuspešnosti v srednjih, višjih in visokih šolah kot tudi v poklicu. Odločili smo se. da v tej rubriki kdaj pa kdaj predstavimo primere iz prakse poklicnih svetovalcev in psihologov. Tokrat tale primer: Po nasvet sta prišli mati in hči osmošolka. Dekle se je odločilo za gimnazijo, pa jo je zanimalo, če je izbira ustrezna. Mati je povedala, da je dekle zelo marljivo, zdi pa se ji, da se mora za odličen uspeh zelo veliko učiti. To pa je tisto, kar jo skrbi. Učenka pa je povedala, da se je tako odločila, ker gre na gimnazijo večina njenih odličnih sošolcev. Sicer ima zelo rada slovenščino in zgodovino. V razredni skupnosti je blagajnik in to delo z veseljem in uspešno opravlja. Tudi doma mami vodi preglednico izdatkov v gospodinjstvu. Nasploh je zelo redna in vztrajna. Po pregledu podatkov o sposobnostih in na osnovi dodatnega ugotavljanja zanimanj z vprašalnikom smo se odločili svetovati ekonomsko šolo. Upoštevali smo pri tem tudi materino bojazen, da dekle ne bi zmoglo, saj so bile sposobnosti učenke sicer solidne, toda ne za tako dolgo šolanje, kot ga predvideva odločitev za gimnazijo. Do usmeritve pa nas je pripeljal njen jasni poklicni interes, ki se je pokazal v šoli in doma in tudi v interesnem vprašalniku. Dekle je spoznalo, da je to trdnejša pot do cilja, ki pa ji tudi ne preprečuje nadaljnjega izobraževanja. Ko se sedaj srečamo, učenka zatrjuje, da je bila izbira prava, kar dokazuje tudi lep učni uspeh in navdušenje po delovni praksi. Cvetka Cvek bro delujejo. Osnovne organizacije ZKS reagirajo na aktualne pojave in jih tudi razrešujejo v svojem okolju. Tudi organiziranost osnovnih organizacij ZK je boljša kot je bila prej. ko so imeli svete, čeprav se v marsikateri osnovni organizaciji še srečujejo z začetnimi težavami. Sprejemanje novih članov v ZK in izobraževanje komunistov sta postali stalna oblika dela v vseh osnovnih organizacijah, komunisti pa se s svojo aktivnostjo vse bolj uveljavljajo v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah. Zelo velik poudarek so povsod dali delu komitejev za SLO in družbeno samozaščito in organiziranosti ZK v izrednih razmerah. Ko so ocenjevali delo samoupravnih organov in samoupravno organiziranost pa so komunisti poudarili, da se zakon o združenem delu prav-no-formalno povsod dobro uresničuje, da pa vsebina marsikje šepa. Preslaba je tudi povezanost delegacij za skupščine s samoupravnimi organi tako v 1'OZD kot v krajevnih skupnostih. Pri sprejemanju samoupravnih aktov pa bo potrebne več poglobljene razprave in to že pri pripravi. Komunisti so tudi poudarili, da je nujno potrebno poživiti delo samoupravne delavske kontrole, ki v zadnjem času precej peša. Ocenili so. da so razprave ob zaključnem in periodičnih obračunih veliko pripomogle k boljšemu informiranju delavcev in k boljšemu odločanju in zato je treba z njimi nadaljevati. Se zlasti pa jih je treba dobro pripraviti sedaj, ko se pripravljajo programi stabilizacije. Se nadalje je treba skrbeti za povečevanje kvalitete dela in organizacijo proizvodnje in se zavzemati za izvozno usmeritev, ki mora postati trajna in ne izhod v sili. kadar se je treba znebiti tržnih viškov. Ko so obravnavali frontno organiziranost SZDL v krajevnih skupnostih pa so menili, da ta še marsikje ni zaživela. Zlasti se zelo počasi uveljavlja delo sindikata. Pa tudi delo sindikalnih skupin v nekaterih osnovnih organizacijah sindikata še ni zaživelo, organizacije sindikata pa se premalo vključujejo v družbe-benopolitično obveščanje delavcev. Marsikje je premalo delovna mladinska organizacija. Na konferencah, zlasti v šolah, so komunisti menili, da se je nujno potrebno zavzemati za večjo idejnost pouka, ker se v šolah vzgajajo bodoči samoupravljava in družbenopolitični delavci. L.Bogataj _ 3.STRAN G LAS Še enkrat: »Da bo slika bolj čista« V d lanu je bd IH. januarja l UHO (št. i) ob/avl/en članek »Da bo sliko bolj cista«, pod katerega se je podpisal kolektiv Tekstilnega in obutvenega centra Kranj. Da bo slika res čista, moramo očiten nesporazum tudi pojasniti Podatki potrjujejo, da je ca nimanje kranjskih osmošoleev za Tekstilni in obutveni center res nično nezadovoljivo. Postregli bomo s svežimi podatki in sicer s poklicnimi namerami generacije, ki letos v kranjski občini zaključuje osnovno šolo. Na tekstilno in obutveno usmeritev namreč namerava skupaj le It učencev, kar je pičel odstotek in pol od celotne generacije. V analizi »Nekateri dejavniki, ki krojijo poklicne odločitve kranjskih osmošoleev« (»sporni« članek je le del povzetka te analize) smo ugotovili, da se na tekstilno in čevljarsko teh niško šolo na žalost vpisujejo v pretežni meri učenci, ki tja prvotno niso nameravali. Obenem so to učenci, ki v poprečju zaostajajo po šolskem uspehu iz osnovne šole. Ce bi v članku kolektiv Tekstilnega in obutvenega centra razpravljal le o tem, tedaj naš odgovor ne bi bil potreben. Vendar pa se nam ob odzivu na sporni in citirani stavek očitno pripisuje misli, ki jih nismo izrekli in za nameček prilepi še neprijaznost. Docela se strinjamo s trditvijo, da večje ali manjše privlačnosti različnih šol ne gre naprtiti zgolj njihovim kolektivom, ampak dru gim dejavnikom. V omenjeni analizi smo jasno zapisali: »Lestvica priljubljenosti posameznih šol je (v glavnem) verjetno odraz vrednosti poklicev, za katere šole izobražujejo. Te vrednosti pa ne oblikujejo šole, ampak zlasti najširše družbeno stališče do dela.« Vemo, da imata Tehniška tekstilna šola in Tehniška čevljarska šola široko zaledje in da zato še zdaleč nista odvisni le od priliva iz kranjske občine. Tega nismo nikjer zanikali, govorili smo le o kranjski generaciji, ki jo spremljamo. Zato teh rezultatov ni mogoče posploševati. Nikjer tudi ne oporekamo kvaliteti strokovnega znanja in kulturne razgledanosti absolventov centra. Dodati moramo le to, da jih po našem mnenju premalo nadaljuje študij tekstilne tehnologije, čeravno so potrebe očitne. Razmerje bi radi popravili, kar smo absolventom lansko leto v posebni informaciji tudi povedali. Samo veselimo se lahko, da je center zlasti po zaslugi kolektiva odlično opremljen in da so hkrati v Kranju tekstilne in čevljarske organizacije, ki so drugim za vzor. Naša želja je jasna: tudi v kranjski občini in na Gorenjskem bi radi dosegli povečan in izboljšan vpis za tekstilno in obutveno usmeritev. Tako bi se dokaj izognili zlasti osipu v I. letniku, za katerega sam Tekstilni in obutveni center pravi, da je .visok. Sicer pa menimo, da bo to vprašanje z usmerjenim izobraže vanjem rešeno bolje. Upamo, da smo s tem zbistrili glavne nesporazume. Verjetno so bile informacije v članku za marsikoga nove in zato koristne. Naša služba je z njimi že dobro seznanjena. A potrebuje mnogo več — dobrega sodelovanja s Tekstilnim in obutvenim centrom: prepričani smo, da ga takšni navidezni nesporazumi ne morejo skaliti. Strokovna služba Občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske - Kranj IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ Cl ■ mM PODVOJKNOSTFVILO NESRKC Kljub temu, da ISKRA - Tovarna merilnih inatrumentov Otoce upada med TOZI), ki imajo dela a povečano nevarnoatjo, imajo nesreč, ki bi naatale nepoaredno pri •trojih, malo. Velik del nearec ae zgodi na poti na delo, na delovnih meatih, ki aicer niao nevarna, ter takih, ki ae zgode kjer drugje v tovarni. Ob razisksvi vzrokov ugotavljajo, da ae nesreče zgodijo največkrat zaradi nespostovanja predpisov o varstvu pri delu, neuporabe osebnih zaščitnih sredstev in tudi zaradi gole neprevidnosti. Lani so v tej temeljni organizaciji zabeležili skoraj se enkrat vec nesreč kot leto poprej: 4 nesreče so se zgodile pri strojih, 6 na delovnih mestih, 4 drugje po tovarni, 8 pa na poti. Pri tem so izgubili 384 delovnih dni. G L A S 4. STRAN Marica Hrovatin Makrameji so moderni »Vozli so bili gotovo človekovo prvo ročno delo. Kaj pa je lažje narediti kot vozel? Tule berem, da so ta vozljasta ročna dela našli že pri starih Egipčanih. V grobnicah so se ohranila. Iz lanu, surove kože in papirusa so vozljali. Torej najmanj 3.500 let je stara ta umetnost. Tradicionalni romboidni vzorec, ki je osnova večine vezav in vozlanih motivov, so našli na plaščih starih Dancev. Robove so okrasili z gosto mrežo takega vzorca. Piše, da jih najdejo tudi v Afriki: z vozlastimi okraski so okrašene obredne maske mnogih plemen. Tudi v Indiji, Novi Gvineji, Severni Ameriki, na otočju Fiji in drugod. Makrameji so danes moderni. V Ameriki in Kanadi jih delajo tudi moški...,« se je v svoji pripovedi razvnela Marica Hrovatin, ki se kake tri leta ukvarja s to lepo in zanimivo okrasno zvrstjo ročnih del. Pozornost je vzbudila na razstavi Hortikulturnega društva iz Kranja, ki je tik pred Novim letom v svojem paviljonu razstavilo okrasne šopke, tičnice in makrameje. »No, makrameji so bili le dopolnitev, da niso bile stene tako gole. Toda vzbudili so veliko zanimanja. Ljudje so spraševali, kje jih lahko kupijo, kako bi se naučili te spretnosti. Posebej dekleta so bila navdušena. Makrame daje tisoč možnosti. Da le obvladaš osnovne vozle, potem gre hitro. Vsak, ki si pridobi osnovno znanje, se nato razvija po svoje. Doda lastne zamisli. Zato dva ne delata enako, čeprav sta imela istega učitelja. Nemogoče ie!« Na razstavi je Marica pokazala makrame s sovo, afriško masko, punčko in košarice za rože. Poleg tega zanimive in preproste suhe cvetlične aranžmaje. Tudi pri teh je r Hotel Sport Pokljuka prireja v sredo, 30. 1. 1980, ob 19. uri večer starih gradskih in slovenskih izvirnih pesmi v izvedbi ansambla MELOS s pevko METKO MOČNIKOVO. Cesta splužena. Rezervacije na tat: 77-027. Vabljeni! pravi mojster. Ste že videli cvet, ki je imel za liste koruzno lickanje, za cvetne prašnike majhen macesnov storž, za pecelj pa Spilo za klobase? Domiselno in lepo je oblikovala okrasje iz povsem naravnih materialov. Vsa ročna dela je že delala v življenju, se spominja. Od zahtevnih toledov in rešiljejev, ki so jih delale naše babice, do igrač za otroke. Iz ostankov blaga je takoj po vojni v Tekstilindusu šivala za otroke, vojne sirote, ki so se iz vse Jugoslavije zbrali na Golniku. Nobeno Novo leto ne mine, da ne bi sosedovim otrokom pričarala imenitno igračo iz blaga. V zadnjih treh letih je naredila že veliko makramejev, vsi njeni prijatelji jih imajo. »Lepo delo je to, toda drago. Če delaš iz navadne vrvi je ceneje, toda najlepši so le iz prave preje oziroma iz posebne vrvi, ki jo je pri nas težko dobiti. Tudi raznih drobnih lesenih okraskov za poživitev skoraj ni. Včasih jih dobim v Ljubljani, kjer prodajajo lesene spominke, toda največkrat imajo lesene kroglice ali ovali premajhno luknjico. Veliko zanimanje je med našimi ženskami za to delo. Domači proizvajalci bi lahko imeli malo več posluha. Tudi prodajaln z materialom za ročna dela pri nas ni. Pred vojno sta bili v Ljubljani dve: ena na Kongresnem trgu, druga v Židovski ulici.« Vprašam jo, če bi pri Hortikul-turnem društvu vodila tečaj vozla-nja. Takoj je za to. Skupine ne bi smele biti prevelike, po osem, deset največ. Rabili bi prostor. Najlaže bi bilo tečaj prirediti v šoli, kot ga imajo na Jesenicah. Tudi za starejše. »Vozlanje ni poceni, marsikatera se bo premislila, ko bo izvedela, kako dragi so materiali. Pri delavski univerzi v Kranju so pred leti hoteli imeti tečaj izdelovanja volnenih preprog in tapiserij. Pa je vse skupaj padlo v vodo, ker je bilo predrago. Res pa je, da se z malo spretnosti in če dobiš predlogo z osnovami vozla-nja, tudi sam lahko znajdeš. Zagrebška založba Mladost je izdala knjigo »Vještina uzlanja — Macra-me«, ki je dovolj bogata, da se iz nje lahko veliko naučiš. Sem in tja kaj o makramejih prinesejo tudi naše ženske revije. Če bi kdo priredil tečaj, bom rada priskočila na pomoč. Je že tako, da živa beseda najbolj zaleže. Tudi izkušenj sem si nabrala v teh letih.« Pravkar ima v delu večji makrame v olivno zeleni barvi, polvozli, celi vozli, različice teh, pokončni, vodoravni, rebrasti, diagonalni, ploftčati, levi, desni, vozlasti kupčki, valoviti vozli, spiralni, zankasti, kvadratasti, školjkasti, ovijalni, krogličasti, kitajski, čebulasti, figov, japonski In še jih je. Poljubno jih uporabljaš, da dobiš okras, ki si si ga zamislil. Seveda moraš imeti čas in veselje. Marici, čeprav je v pokoju, ni nikoli dolgčas. Vsak dan, ki bi ga ne zapolnila z delom, bi se ji zdel izgubljen. D. Dolenc V odmoru med tekmovanjem so mladi pokazali najnovejši disco ples tk Frick. - Foto: F. Perdan Mladi ne obvladajo družabnega plesa Plesni tečaji bodo našli nadaljevanje v družab nih plesih — Pomemben premik je pionirsko plesna šola — Tekmovanje v disko plesu Festivalni dvorani v Ljubljani, kj* mladi in starejši plešejo na vso ivt* glasbe. Tako bodo tudi mladi n»» r Kulturni koledar je odprta Planinske Gorenja vas - V avli osnovne šole Ivana Tavčarja razstava plan.nske fotografije, ki jo je pripravil fotoklub zveze Slovenije. Kranj - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Sodobna jugoslovanska grafika I, ki jo je posredovala Jugoslovanska galerija reprodukcij umetniških del v Beogradu. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava barvne fotografije Miroslava Zdovca. V galeriji v Tavčarjevi 43 pa je na ogled razstava Fotoreporterska služba med narodnoosvobodi no borbo, ki sta jo pripravila Muzej revolucije Slovenije iz Ljubljane in Gorenjski muzej. Razstave so odprte tako kot stalne muzejske zbirke vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18 ure ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa so zaprte Skofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bo v sredo 30. januarja, ob 18. uri na sporedu predavanje z diapozitivi iz serije Velika mesta. Jože Lebar bo predstavil okolico Rima. V četrtek 31 januarja, ob 18. uri bo v uri pravljic za šolsko skupino Marija Lebar pripovedovala Zvenečo lipico. Tržič - V paviljonu NOB je odprta razstava olj domačina Vinka Hlebša. Trboje - Danes ob 20. uri bo v kulturnem domu nastopil Polde Bibič z »Debelimi povestmi Petra Fuleža« Jureta Kislingerja. Pred-SQa™ 1,0 °b P0*"1^"'" mizah, zato prireditelj priporoča prihod ob V sredo, 30. januarja, ob 17. uri bodo učenci trbojske osnovne šole nastopih pod vodstvom Brede Rovšek z otroško igrico »Zvezdica zaspanka« Frana Milčinskega V četrtek, 31. januarja, ob 20. uri bo nastopil Akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom Matevža Fabijana, v drugem delu pa operni pevec Ladko Korošec ob glasbeni spremljavi Milana Stanteta V petek, 1. februarja, ob 20. uri bo domače kulturno umetniško društvo uprizorilo komedijo »Zlati časi - lepi krasi« Pavla Lužana pod režijskim vodstvom Antona Terpina. V soboto, 2. februarja, ob 20. uri pa se bodo domači igralci predstavili z »Razvalino življenja« Frana Šaleškega Finžgarja. Dnevi kulture v Trbojah Danes zvečer se bodo v Trbojah zaceli Dnevi kulture, ki jih je domače kulturno umetniško društvo »Simon Jenko« pod pokroviteljstvom krajevne konference SZDL pripravilo v spomin na začetek delovanja prvega dramskega društva v Trbojah pred 55. leti. Ljubiteljsko kulturno delo je ostalo živo vse do danes, prekinjeno je bilo le s kulturnim molkom v času okupacije. Na odru se je zvrstilo kar 40 premier z neštetimi ponovitvami in gostovanji v številnih slovenskih krajih. Zanimivo je, da se je iz tistih prvih let ohranila na roko pisana igralska knjiga z Miklovo Zalo, po kateri so ljudsko igro iz turških časov v osmih slikah oktobra tQ'M dvakrat zaigrali na Kocjanovih skednjih, kot je zapisano v knjigi. Morda je to celo edini ohranjeni tekst Miklove Zale iz tistih časov. V Trbojah so jo zaigrali še enkrat, tik po osvoboditvi, 28. novembra 1945. Tudi ta igralska knjiga se je ohranila in po besedah, da zastor pade, je zapisan navdušen pozdrav novi republiki. Kulturno umetniško društvo je za Dneve kulture pripravilo dve predstavi, pripravili so jo tudi učenci trbojske osnovne šole. V goste pa so povabili dramskega igralca Poldeta Bibiča, opernega pevca Ladka Ko rošca in Akademski komorni zbor iz Kranja. Natančen spored prireditev objavljamo v kulturnem koledarju. Seminarji za prosvetne delavce Radovljica - Kot že več let nazaj je tudi letos v zimskih počitnicah radovljiška izobraževalna skupnost v izvedbi Delavske univerze od 28. do 30. januarja pripravila seminarje za vse prosvetne delavce osnovnih šol, šolskega centra in vzgojno varstvenega zavoda. Po programu družbenopolitičnega in strokovnega izobraževanja bodo po skupinah na Bledu, v Lescah in v Radovljici obravnavali teme o osnovah politične antropologije in polič-ne zgodovine, o vlogi subjektivnega faktorja v naši družbi, o družbenem planiranju, o informiranju in komuniciranju v delegatskem sistemu. S strokovnega področja pa so na programu teme o delu s skupino, o pripravi na vzgojno izobraževalno delo, o delu z učenci na nižji in višji stopnji ter o šolskih tekmovanjih za športno značko druge stopnje. Udeležencev seminarja bo nekaj več kot dvesto, predavanja pa bodo vodili strokovnjaki z visokošolskih ustanov ter člani predavateljskega aktiva pri radovljiški delavski univerzi. Glasbenih učiteljev premalo Radovljica - V radovljiški občini, podobno kot drugod na Gorenjskem, v zadnjih letih vse bolj manjka pedagoških delavcev za glasbeni pouk, saj imajo več kot polovico nezasedenih mest za učitelje glasbe. Zato je izobraževalna skupnost že lani dala pobudo radovljiški delavski univerzi, da skuša v dogovoru in sodelovanju s Pedagoško akademijo iz Ljubljane čimprej ustanoviti dislocirani oddelek za odrasle, kjer bi se usposabljali tisti, ki imajo za to ustrezno predizobrazbo. Zamisel so podprle tudi vse ostale gorenjske izobraževalne skupnosti, svoj pristanek pa je dal Zavod za šolstvo, enota Kranj. Ker kljub prizadevanjem delavske J univerze, ki je zbrala vse potrebno gradivo, lani ni prišlo do ustanovitve oddelka, so se predstavniki izobraževalne skupnosti, delavske univerze, glasbene šole, zveze kulturnih organizacij in občinske konference SZDL pretekli torek na posvetu odločili, da to vprašanje posredujejo v obravnavo predsedstvu občinske konference SZDL. Ze lani se je namreč za ta oddelek prijavilo 21 kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za šolanje. Kranj - Mladi ne obvladajo družabnega plesa. S to ugotovitvijo se bo najbrž strinjal vsakdo, ki pozna mladinske plese v delavskem domu. Skakanje ob zvokih disko glasbe pač še ni ples. Ansambel se mora temu neznanju prilagajati, čeprav zna zaigrati tudi druge ritme. Ob tem pa v Kranju tečejo plesni tečaji in tečajniki kasneje nimajo kje zaplesati, saj družabnih plesnih prireditev v Kranju in okolici ni. Kranjsko plesno društvo je pred letom dni razpadlo. Ostalo je nekaj plesnih učiteljev, ki so povezani v združenje plesnih učiteljev Slovenije. Aprila lani pa je bilo ustanovljeno društvo Modrina, ki vključuje pet ansamblov in se sooča s to zadrego. Zato skupaj iščejo izhod iz nJe- ... i x- Odslej bodo kranjski plesni učitelji vodili tečaje družabnega plesa v organizaciji društva Modrina. Poleg sobotnega tečaja se bo 29. januarja začel tudi ob torkih zvečer. Petkov tečaj za zakonce in za starejše pa bo še naprej v hotelu Creina. Tečaji bodo svoje nadaljevanje našli s postopnim prehodom na plesno glasbo ob sobotah in nedeljskih plesih v delavskem domu. Tako bo sobotni ples od 19. do 21. ure namenjen plesni glasbi, od 21. ure naprej pa disko glasbi. Cilj teh prizadevanj pa je, da bi kranjski plesi postali taki, kot so v motiv za vpis v plesne tečaje. Pomemben premik je tudi pionir-ska plesna šola, ki je namenjen* učencem višjih razredov vseh kranjskih osnovnih šol. Torkov tečaj b> letos končalo okrog 140 učencev, ptf hodnje leto naj bi jih bilo trik«' toliko. Motiviral naj bi jih tudi * deljski popoldanski ples, ki se ^ začel po zimskih šolskih počitnical' Od 15. do 17. ure bodo pocl vodstvo« plesnega učitelja lahko pokazali, ki so se naučili. Da starši ne bodo skrbeh, bodo lahko plesu prisostvt vali, pravzaprav ob kavici poki' petali in počakali na otroke. Za popularizacijo plesne dejavn sti pa bodo prirejali tekmovan" Prvo je bilo v nedeljo, 20. januarja hotelu Creina. Za tekmovanje disco plesu se je prijavilo 19 trt movalcev, v končni izbor se t uvrstilo sedem najboljših. Od prv«? do sedmega mesta so se uvrsti Nada Zavrl in Žarko Cergol, DJi Filipič, Gorazd Čadež, Irena Bave* in Miro Prolič, Biserka Vrbam Brane Kristane, Dejan Duboko Praktična darila so prispevale ntk tere kranjske delovne organizacij zasebni obrtniki, prireditev pa si ogledalo okrog 120 ljudi. M. Volčjak Popravek V petkovi številki smo zamenjali sliki: tako je bil podpis za amatersko gledališče iz Tržiča objavljen pod sliko Vinka Hleb ša, ki je sodila k razgovoru z njim. Za neljubo napako se opra-, vičujqnuh ; i ., .-. i > |. (: ( * || S KOMPASOM IN GLASOM NA IZLET V sodelovanju s Kompasom smo vam pripravili dvodnevni izlet z avtobusom v PREKMURJE na PUSTNO SOBOTO IN NEDELJO, 16 in 17 februarja Program 16. februarja ODHOD avtobusa: z Jesenic izpred Kompasove poslovalnice ob 5 30 z Bleda izpred Kompasove poslova I niceob 6 00 i i z Radovljice z avtobusne postaje ob 6 30 z Kranja izpred hotela Creina ob 7 00 — vožnja mimo Brnika, Trojan in Maribora v Gornjo Radgono, — sprehod po »mostu prijateljstva« v avstrijsko Radgono in prosto i* oglede in nakupe, — popoldne povratek v Gornjo Radgono in obisk slovite vinske kleti v kateri zorijo peneča vina (pokušina s prigrizkom). — zvečer vožnja skozi Radence v Strukovce, kjer bo v priznani domači go-stilni pri Viktorju Šiftarju prekmurska pojedina, maškerada in družabne srečanje, — za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli tudi domači godci, — prevoz v hotel in prenočišče 17. februarja — zajtrk in ogled izredno zanimivega pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, — vožnja naGoričko in ogled Kompasovega lovišča v Petrovcih, — vožnja mimo Ormoža v Ptuj, kjer bo kosilo, — popoldne ogled KURENTOVANJA, — zvečer povratek s prihodom v Kranj približno ob 21 uri, — seveda bo avtobus peljal tudi na ostala izhodišča izleta ' 100 din 050 din CENA izleta po osebi je za NAROČNIKE GLASA velja tudi za ožje svojce V ceno je vračunano avtobusni prevoz, gostinske storitve po sporedu vs> ogledi po sporedu ter vodstvo in organizacija potovanja PRIJAVE Z VPLAČILOM SPREJEMAJO: — poslovalnice Kompasa na BLEDU in JESENICAH. — recepcije hotela Kompas v KRANJSKI GORI in recepene hotela StaneŽagar v BOHINJU, — naša malooglasna služba v KRANJU Naročniki Glasa, ob prijavi predložite izrezek iz časopisa, kjer je vtisnjen vaJ naslov! POHITITE S PRIJAVAMI, SAJ JE NA VOLJO OMEJENO ŠTEVILO MEST ZA TA IZREDNO ZANIMIV IZLET! Ne zamudite enkratnega doživetja1 Iz cikla razgovorov z Miho Logarjem Miha Logar, predsednik socialne komisije pri Društvu invalidov Kranj in član komisije republiškega odbora pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za rehabilitacijo invalidov, se po večini ukvarja s problematiko invalida v združenem delu. To področje sicer še ni zaprto in samoupravni akti še ne dokončno izdelani, pa vendar daleč prednjači pred zagotavljanjem pravic invalidu v krajevni skupnosti. POLOŽAJ KMETA Naraščajoča kmetijska mehanizacija in sprememba načina življenja v Invalid — krajan kmetijski okolici Kranja sta problematizirala vprašanje invalidov na vasi. Tisti, ki so zaposleni, lahko v aktivih v okviru delovne organizacije uresničujejo svoje pravice. Velika večina pa je na vasi invalidsko upokojenih krajanov ter nekaj, vendar ne zanemarljivo malo invalidnih kmetov. Za slednje je poseben blem, kako jih pro- . spet usposobiti za delo, oziroma jim zagotoviti ustrezno odškodnino za njihovo telesno okvaro. Mlajše od petinštirideset let oceni komisija za ugotavljanje invalidnosti, ki jim omogoči poklicno rehabilitacijo v združenem delu. Kot delavec si tu nekdanji kmetovalec Ocene lanskega programa dejavnosti, bodo temelj tudi letoš- Trtič - Na zadnji seji društva invalidov, kjer so popisali članstvo v društvu, so pohvalno ocenili delo preteklega leta, saj so bili načrti uspešno realizirani, izvedene pa tudi nekatere dodatne akcije. S pregledom članstva, ki seveda še vedno ni popoln, je društvo skušalo dobiti celovito sliko o invalidih v občini. V prihodnje bodo v akcijo vključili tudi organizacije združenega dela, kjer kljub popolnim seznamom še ni popolnega pregleda med zaposlenimi invalidi. Lani je društvo mnogo storilo predvsem na področju rekreacije in oddiha svojih članov. Precej jih je vključenih v športno združenje »5. avgust«, izletov pa se je udeležilo prek tristo članov. Oblike dela, ki so v lanskem letu predstavljale ogrodje Priznanja najzaslužnejšim JESENICE - Pred nedavnim so se spet sestali člani izvršnega odbora Društva invalidov Jesenice, da bi se pogovorili o nadaljnjih programskih zasnovah. Lanske so uspešno izvedli, uresničitev nekaterih dolgoročnejših pa so potegnili v letošnje leto. Ena takih je bila naloga socialne komisije, ki je invalidom pomagala pri nabavi ozimnice, druga pa obiski težjih invalidov, ki še vedno traja. V slavnostnem delu seje pa so podelili priznanja najbolj zaslužnim članom društva. Srebrni znak s priznanjem je za večletno angažirano delo prejela Marija Klinar z Jesenic; Jože Bulovec iz Žirovnice, Danica Hostnikar iz Kranjske gore ter Darko Krakar, Rudi Makra, Peter Papič in Janez Rebolj z Jesenic pa pismeno priznanje za aktivnosti na področju uresničevanja pravic invalidom. Posebno velja pohvaliti delo dveh veteranov Društva invalidov Marice Potočnik in Izidorja Zupana, ki sta na jubilejni proslavi Zveze društev invalidov Slovenije prejela zlata znaka za svoja dolgoletna prizadevanja. Dobitnik plakete Zveze društev invalidov — Železarna Jesenice — pa se je posebno odlikovala v uveljavljanju družbenega varstva invalidov. J. Rabič njemu programu. Več pozornosti pa bo v tekočem letu posvečeno sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, posebej še s tistimi, ki neposredno zajemajo življenje in delo invalida: skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja, skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva. Te skupnosti naj bi v bodoče poleg drugih virov in življenjskih ter delovnih sredin invalidov sodelovale pri financiranju društva. Izvolili so tudi poseben odbor, ki naj izdela smernice in finančni program za prihodnje leto in srednjeročno obdobje, razpravljali pa so tudi o delu koordinacijskega odbora društev invalidov za Gorenjsko. Obravnavali so osnutek samoupravnega sporazuma o delovanju tega odbora, vendar se zanj niso ogreli, ker menijo, da je še v mnogočem pomanjkljiv. Oblika dela naj bi ostala ista, saj se je pokazala kot uspešna, o ostalem pa bodo v prihodnje še razpravljali in se dokončno odločili za samo organiziranost odbora. J. Kepic Poverjeništvo tudi na Jezersko JEZERSKO - V tem oddaljenem, od matičnega društva odrezanem predelu kranjske občine doslej še ni bilo organiziranega poverjeništva. Petdeset invalidov je bilo združenih pod skupnim poverje-ništvom v Kokri, vendar se zaradi oddaljenosti in razdrobljenosti niso kaj dosti združevali. Šele novembra preteklega leta je prišla pobuda, naj si Jezerjani omislijo lastno poverjeništvo, ki bo reševalo probleme prizadetih krajanov tega oddaljenega predela. Pobuda je prišla prav pred začetkom zime, ko je bilo treba socialno ogroženim invalidom priskočiti na pomoč pri oskrbi s kurjavo. Poverjeniški odbor, v katerem so trije člani, vodi pa ga Marija Pisker-nik, bo odslej v stalni zvezi z Društvom invalidov Kranj, preko njega pa sčasoma tudi z ostalimi poverjeništvi. I) Z. Invalidi v »parnih« in »neparnih« dneh Vsem invalidom ne pripadajo nalepke, ki dovoljujejo vožnjo v »parnih« in »neparnih« dneh — Pomanjkljivost v zakonu — Predlogi za dopolnitev s strani zaposlenih invalidov tujo pomočjo in invalidi s spremljevalcem. Kakšna rešitev torej ostaja invalidom, prezrtim s strani zakona? Da v dneh, ko njihovo vozilo ne sme na cesto, koristijo dopust, kar niti ni taka redkost. Za produktivnost in dobro gospodarjenje bi to ne bila posebno dobrodošla pridobitev. Da so v teh dneh obsojeni na avtobusne gneče, na nadaljnje izpostavljanje zdravja? Ta izhod ne bi bil ravno v čast našim humanističnim načelom. Invalidi predlagajo, da bi se to jabolko spora razrešilo vsaj tistim, ki so še zaposleni. V povezavi strokovnih služb iz delovnih organizacij in ustreznih občinskih organov naj bi se izdale posebne dovolilnice za te dni, na njih pa bi bila natančno opredeljena relacija in delovni čas, da bi se na ta način izognili zlorabam. V okviru občine naj bi se našla institucija, ki bi izdelala tovrstne kriterije in predlagano akcijo v obojestransko zadovoljstvo izpeljala do konca. |) % Zakon je v uvedbi prepovedi vožnje v določenih dneh predvidel tudi izjeme. Zal pa je izpustil pomemben faktor — v svojem besedilu je izključil mnogoka-terega zaposlenega invalida. Le-ta je spričo mrzličnega varčevalnega ukrepa precej prizadet, saj se mora v »parnih«, oziroma »neparnih« dneh na delovno mesto voziti z javnimi transportnimi sredstvi. Le invalidi, ki imajo vozilo predelano, prirejeno telesni okvari, imajo pravico do nalepk, ki jim dovoljuje vožnjo tudi v prepovedanih dneh. Oblikovalci zakona najbrž niso pomislili, da imajo prirejene avtomobile v glavnem invalidi s poškodbo rok. Tistim s težjo okvaro spodnjih okončin, ki jim je zdravniško prepovedana daljša hoja in stoja, amputirancem in invalidom, ki hodijo s pripomočki, je vozilo nedvomno nujno potrebno, ni pa potrebe po predelavi. Nalepka za vožnjo kateregakoli dne pa jim po sedanjem zakonu prav tako ne pripada, saj jo praviloma dobijo le še osebe s pridobiva sredstva za samostojno preživljanje in si na podlagi minulega dela zagotavlja pokojnino. Dosti trši oreh pa pomenijo ostareli invalidni kmetje Navadno nepridobitni ostanejo v breme družinam, saj za poklicno rehabilitacijo niso več sposobni. Njihov temeljni položaj je že dlje časa v fazi urejanja in prepuščen v glavnem socialni službi. Problema pa bi se morali lotiti bolj vsestransko in celovito, začeti pa že s krajevno skupnostjo in njenimi samoupravnimi organi. NEUSTRREZNA ORGANIZACIJA Invalidi v združenem delu so praviloma organizirani po aktivih, v krajevni skupnosti pa jih v društva invalidov povezuje razvejana pover-jeniška mreža. Vendar pa jih tovrstna organizacija ne združuje niti toliko, kolikor se tudi brez aktivov spontano družijo invalidi v tovarnah. Invalidi na vasi, posebno teže pokretni in zaradi telesne hibe neprestano osamljeni, kontaktirajo z društvom le preko poverjenika in rednih novoletnih obiskov društvenih delegacij. V teh nekaj urah, kolikor mu jih je odmerjenih, da pove, kaj mu leži na srcu, invalid ne more izpostaviti vseh svojih problemov in jih zaradi pomanjkanja druženja z osebami, ki imajo podobne težave, niti ne zna izraziti in jim poiskati primerne rešitve. Da invalidi, raztreseni po obsežnem teritoriju krajevnih skupnosti, ne bi bili več toliko prepuščeni sami sebi, bi se morali drugače, bolj množično organizirati. Društvo invalidov predlaga sekcijo kot obliko organiziranja, ki bi nastopala skupaj z organizacijo vojaških vojnih invalidov, oboji pa bi bili neprestano povezani s socialno komisijo pri svetu krajevne skupnosti. Le-ta bi potem zastopala interese invalidov glede samega statusa, socialnega položaja in rekreacijskega programa. Krajani tudi najbolje poznajo socialne in druge razmere soljudi, s katerimi se družijo v osnovni življenjski sredini. Na težje socialne primere invalidov naj bi opozarjali v okrilju te komisije, da bi jih potem mogli reševati bodisi preko občinskega centra za socialno delo, bodisi po delegatski poti. PRAVICE IN UGODNOSTI Telesno prizadete osebe, osamljene in brez rednega stika s svetom, so neredko tudi slabo obveščene o pravicah in bonitetah, ki izhajajo iz njihovega položaja. Nekateri niti nimajo urejenega statusa, saj morda pred leti še niso bili sto odstotni invalidi, potem pa se je invalidnost stopnjevala in človek se je znašel v povsem drugačnem položaju, kar se tiče statusa in pravic, ki izhajajo iz le-tega. Omogočena mu je na primer brezplačna TV naročnina, pravico ima do tuje pomoči, prednosti pri nabavi ortopedskih pripomočkov. Toda vsega tega brez nove ocene invalidnosti ne more uveljaviti. Tudi tu je iskati enega od razlogov, zakaj bi se morali invalidi pogosteje, vsaj enkrat letno sestajati. ODPRTA VPRAŠANJA V tej situaciji, ko se vsakdo zateka po individualno pomoč na različne službe, ko neorganizirano nastopajo le najbolj pogumni, seveda ostaja nemalo odprtih vrašanj, ki se tičejo temeljnega položaja invalida ali njegovega vsakdana. Dolga čakanja v zdravstvenih čakalnicah, neprijetnosti na javnih prevoznih sredstvih, vprašanje invalidskega staža invalidsko upokojenih obrtnikov, daljše popravilo ortopedskih pripomočkov . . . ves ta niz vprašanj s pravnega ali kateregakoli drugega področja se nabirajo v beležnici predstavnika socialne komisije, ki hodi od posameznika do posameznika, da bi njihovi odgovori dali neko splošno sliko stanja invalida na vasi, da bi se mogla končno izgraditi pravilna merila in načela za ureditev te doslej zapostavljene problematike. D.Zlebir Parkirni znaki Marsikdo med invalidi, ki ima svoje vozilo, še ne ve, da ima pravico do parkirnega znaka. Le-ta mu namreč omogoča parkiranje kjerkoli, kjer ne ovira prometa, kar pomeni zanj lažji dostop do družbenih objektov in stanovanj. Kakšen je postopek za pridobitev tega znaka? Invalid si mora najprej pridobiti zdravnikovo diagnozo, oziroma ugotovitev o odstotku invalidnosti. S tem potrdilom pride na dru štvo invalidov, kjer mu z ozirom na članstvo izstavijo priporočilo. Potem se oglasi na centru za socialno delo, kjer ga privedejo do končnega cilja. Sicer pa se vsakdo lahko oglasi na sedežu društva, kjer mu s prijaznim napotilom in nasveti prihranijo prenekatero pot od pisarne do pisarne. D. Z Janez Jekovec z Bele Na toliko šegavosti in dobre volje, združenih v enem samem človeku, redno naletiš. Jekovčev Janez s Srednje Bele — njegova domačija stoji tik za potokom med zasneženimi smrekami — ki se že vrsto let opira na bergle, pa ju zmore, navkljub svoji težki po-kretnosti in neprestanemu zadrževanju med štirimi stenami. .Še preden utegnem povprašati po izvoru njegove invalidnosti, že sam od sebe naveže razgovor in s sebi lastno hudomušno naravo ter bistrim spominom prikaže svoje življenje. »Letos obhajam že 4()-letnico, kar sem prijel za bergle. Prešel sem vse stopnje od palice, bergel pa do vozička, ki mi bolj redko uporabljen stoji doma. Ze kot štirileten otrok sem bil silno šibak v nogah in hrbtu, potem pa so leta to še stopnjevala. Pri dvaindvajsetih sem se pri Janežiču na Beli izučil za krojača. S težavo sem poganjal šivalni stroj, obe nogi sta mi namreč odslužili pokorščino. No, da bi si prislužil vsaj invalidsko pokojnino za stara leta, sem se 1961. leta zaposlil v invalidski delavnici Mladi rod. Skoraj osem let sem doma poganjal stroj in izdeloval otroško konfekcijo. Od sveta odrezan nikakor nisem bil, saj so mi sodelavci, ki so mi dovažali material za delo, ves čas krajšali čas. Potem mi je začela nagajati še hrbtenica, nisem mogel več prebijati svojega časa za strojem in klub komaj dvema letoma, ki sta mi še manjkali do invalidske upokojitve, sem moral delo pustiti. Stanje se je slabšalo, vrstile so se operacije, od palic in bergel sem prešel na voziček. To me je v začetku kar malo vleklo, da bi se poslovil od nog in se lagodno vozil, vendar sem ga raje kar opustil. Toliko sem že pretrpel, sem si dejal, ko pa bi šel zdaj na voziček, bi bilo konec z mojo dobro voljo in delavnostjo.« Jekovčev Janko, kakor ga kličejo njegovi pogosti družabniki — otroci, si torej ni uspel prislužiti invalidske pokojnine, danes je socialni vzdrževanec s 1600 dinarji mesečno, njegovi nečakinji, ki bivata z njim pa dobita še nadaljnjih 950 dinarjev za nego in tujo pomoč. Ob ugodnostih, ki jih ima kot stoodstotni invalid, pravi, da se kar živi. Tudi družbe ima zadosti. Nečakinji pripeljeta vsak dan kopico otrok, na katere Janko popazi, plete jim nogavičke, deli z njimi preprosta otroška veselja, sem in ija pa |ii>i nameni tudi kako vzgojno »Družbe mi res ne primanjkuje. Poverjenik me pogosto obiskuje, s krajevne skupnosti pridejo kdaj pa kdaj z darilnim paketom in novoletnimi voščili, sicer si pa družbo tudi sam rad poiščem. Poleti, ko se ni bati, da mojim lesenim pomagalom kje spodrsne, se namenim kr po bližnjici do gostilne. Pa me kaj kmalu kdo naloži z avtomobilom. Z drugimi invalidi se, če ne drugje, srečujem pri zdravniku, kjer me vzamejo kar preko vrste. Pri letih, ki sem jih preživel v ambulantah in bolnišnicah, ni prav nič čudno, če imam med znanci toliko zdravnikov in medicinskih sester. No, tudi na morje sem šel prejšnja leta, v toplice, kjer sem se prav tako srečal z drugimi invalidi, da smo si malo izmenjali probleme in se po-veselili. Tja me je do pred kratkim pošiljala še socialna služba, zadnja leta pa društvo paraplegikov, katerega član sem poleg društva invalidov. No, kaj ne bi bilo bolj praktično, ko bi se vseh vrst invalidi družili pod isto streho . . . Celo Mladi rod, kjer sem delal svojih osem let, me ni pozabil, kakor se drugi invalidi neredko radi pritožijo. Vsako leto me povabijo ob novem letu na srečanje upokojencev, da se stari znanci pogovorimo.« Zima in zahrbtna poledica, ki lahko mimogrede spodnese bergli, sta ga za teh nekaj mrzlih mesecev prikovali na dom, na kuhinjo, kjer se v svojem toplem kotu ukvarja s pletenjem, z živahno otročadjo ali pa pomore svojima nečakinjama v gospodinjstvu. Po časopisih pogleda, kaj je novega po svetu, zavrti gumb na radiu in televizorju, za zvezo z zunanjim svetom pa mu zvesto služi tudi telefon, preko katerega stopa v kontakt z zdravnikom. »Marsikatero pot prihrani,« pravi zadovoljno. Jekovčev Janko je vzoren primer pogumnega, zgovornega in veselega človeka, s kopico delovne vneme in dobre volje, ki dokazujeta, kaj vse zmore človek kljub fizični okvari. Veselje ga je pogledati, kako okretno se suče po kuhinji, kako se posveča likanju, kako počasi in skrbno pometa otroški nered, kako se niti za trenutek ne zasmili samemu sebi in kako ga ves čas ne zapusti nekak dobrovoljen nasmeh, še celo takrat, ko navija uro najmlajšim porednežem. ne. I). Žlebi r SOZD ALPETOUR Škofja Loka Objavlja na podlagi sklepov komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge- 1 TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ 10 VOZNIKOV AVTOBUSA V MEDKRAJEVNEM PROMETU ZA DE KRANJ Pogoji za sprejem so: - poklicna šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije. - dve leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil. Poskusno delo tri mesece. Za vsa dela se sklene delo za nedoločen čas 8 polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Kranju, Koroška 5-15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. 2 TOZD REMONT KRANJ STRUGARJA Pogoji za sprejem so: poklicna šola za poklic strugarja in eno leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja dva meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas 8 polnim delovnim časom. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD ALPETOUR Kadrovski oddelek Kranj, Koroška 6. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. DUHllW (23. nadaljevanje) TONE POGAČNI ZAČETEK IN KONEC. SVETLOBA IN MEDLA TEMA. Rahel srh nam gre skozi kosti, ko čepimo na tlaku. Skodrano-črni ANIN. študent v dvaindvajsetem letu. solznih oči, sunkovito diha in se plašno ozira na vse strani, sklonjen k tlom. človek nikoli ne ve. kdaj lahko izza kakšnega vogala prileti snop smrtonosnih bleščečih izstrelkov. »Kdo je bil MIHR-U-MAH?« ga nevedno sprašujem. Odgovarja v brezhibni angleščini. »MIHR-U-MAH? Turška princesa, hči slutana SULEJMANA, pesniško blesteča kakor sonce in nežna kakor mesečina. SINAN, veliki dvorni arhitekt, je zanjo sezidal mošejo in združil v ta muslimanski simbol lahkotnosti sončnega žarka in sanjavost mesečine. Na četverokotni marmorni kocki se boči zelenkasta kupola, nad njo pa vstaja proti Alahu na nebu nežno kakor dekliški prst s prstanom edini minaret s filigransko natančnostjo izdelano ograjo za muezi-nove klice k molitvi. Skozi šestnajst oken /. barvnimi stekli prihaja v notranjost nekoliko zasenčena svetloba in ustvarja pod obokom nadih jasne noči.« ANIN utihne. Smrka. Turški študent ANIM. Dolgo smo ga prepričevali, da bi se pustil slikati. Bal se je. Fašisti morijo po vsem svetu in nesrečen slučaj ga lahko zaznamuje za celo življenje. Sele ko sem zatrdno obljubil, da jih pri nas m sem ga lahko blisknil - ampak samo od strani. Oblečen pa je bil takrat res malce nenavadno - zaradi varnosti - v figuro evropskega turista s kratkimi nlacami. In zdaj so iz tega svetišča, bisera Tisoč in ene noči, prinesli tri bele krste, tri mrtva telesa, trikrat deset tisoč solz in stisnjenih pesti. HARAMBA! HARAMBA! In vse se izgublja v glasnem joku in besnem udarjanju sandal po tlaku. HARAMBA! Vse ceste so popisali, rdeča barva se zliva z istan-bulskih zidov, vse solze so že izjokali, vse črne klju-kovce prekleli, ko tri krste postavijo na sredo SULTAN AHMEDOVE SINJE MOŠEJE, v samo srce SULEJMANOVE DŽAMIJE, v kraj ponižanja, ko se jih nekaj sto sezuje, nekaj tisoč pa ostane zunaj. Na repu pa - dva blindirana tanka in petdeset v policaje preoblečenih komandosov z avtomati. Modrina svetišča omamlja. Vsi se klanjajo v smeri svetega kamna. Na tem kraju je neka školjka rodila modre bisere, in sicer tako nanagloma, kot bi blažena ploha z jasne- ga neba v neki fantastični Sahari presenetila črne ka mele. Nekako tako je zapisal stric Javoršek Kratka zadušnica. Cez uro pokop. Povorka se razmaje. sprevod se ra/.ide po skupinicah. In na tisoče zvezd je ta večer zagrnilo razdrapani ISTANBUL, da je bilo sploh vse še bolj črno, mačke so driskasto javkale po kotih zafecljanih istanbulskih uličic, kjer v bližini bazarja, od nekod je kiselkasto smrdelo gnilo sadje, štiri tisoč petsto šestdeset zlatarn se je spet odprlo, prav tako kofetarne, kokakolarne, slaščičarne, vezeninarne, prodajalnice uvoženih istanbulskih suvenirjev, stojnice so se spet šibile pod češnjami, debelimi kot so pri nas marelice, bakreni servisi za kavo so rožljali, na trgu zraven nas pa je turški otrok za kanček bolj trdo in počasneje loščil čevlje evropskemu »efendiju«. Cez šeststo minaretov nad prstenimi kupolami pa je še vedno neomajnih štrlelo kot topeče se sveče na torti za rojstni dan, v modrino istanbulskega neba. Brnenje. Sirene. Prerivanje. Samo — trije ubiti študentje niso slišali vsega tega Potopljeni dva metra pod zemljo, na silo, gledajo zdaj to, kar je bilo in česar več ni in česa nikoli ne bo. Ali pa je Alahov svet res bolj pravičen. ANIN, črnolasoskodrani študent pa je še živ odko-lovratil k TAMERLINU, brez slovesa, ravno tisto vročično popoldne, na nedeljo, ko je ta okrutni osvajalec odkril, čemu pravzaprav služi ogledalo. Grd, spačen obraz je videl v njem, svoj, zato je začel zadirljivo ihteti. Rahločutno drhti ANIN za njim. TAMERLINU prekipi, trešči ogledalo ob tla, da se razbije na tri kose in se — narcisoidno zadovoljen — neha cmeriti. ANIN pa stoka naprej in med solzami mu uide stavek * »JAZ VAS PA ŠE VEDNO MORAM GLEDATI .. .« In šele takrat se vrne nazaj, na trg pred SVETO MODROST, kjer mi še vedno čepimo, in reče: »VSO SREČO IN - ALAH Z VAMI, JUGOSLOVANI!« Grizljamo pražene mandeljne in okrogle preste, posute s sezamovimi semeni. Za kosilo ni časa. Še pred sončnim zahodom si moramo ogledati SVETO MODROST, kajti takoj, ko muezin presope nekaj sto stopničk znotraj najvišjega minareta SINJE MOŠEJE in prav na vrhu oboda, pod šilasto kapico, začne s tresočim tenorjem v megafon klicati svoj obredni poziv k večerni molitvi: LA ILA IL ALAH .... se zaklenejo ključavnice bazarja in vseh muzejev po TURČIJI. Muslimani so že sedeli na stolčkih pred Svetimi izviri najrazličnejših vodnjakov in si umivali noge, potem obraz in kodre las, lesene cokle so votlo udarjale po zlizanih marmornatih stopnicah. Usnjena vrata molilnic so bila do metra nad tlemi spuščena, da se je vsak s pobožno skesanostjo sklonil, še predno se je vrgel desetkrat po perzijskih preprogah, izvezljanih iz milijard na roke narejenih vozlov. S poljubom do tal. Petkrat na dan takole molijo in se klanjajo. V tur-ščini, odkar je v dvajsetih letih KEMAL ATATURK (oče Turkov) raztrgal vsakršno zvezo Turkov z arabskimi koreninami islama. Najmanj petdesetkrat na dan poljubijo tla. Lahko doma, na rogoznicah. Lahko v mošejah. Za ženske imajo posebne stranske prostore. Pred vhodom v »SVETO MODROST«, ki je v mošejo spremenjena krščanska cerkev, prodajajo podobno kot na štantih na Brezjah najrazličnejši kič. Podobic ni, svetih še manj, ker je po koranu prepovedano vsakršno malikovanje. HAGIA SOFIA ali SVETA MODROST je spremenjena v muzej. Po tleh ni več molilnih perzijskih (ali turških) preprog. Vhod je razpotegnjen v horizontalo. Da bi se lahko človek v miru pripravil na vstop v sveto skrivnost. Kupimo karte. Zasoljene cene. Pa tudi fotoaparat je treba oddati, sicer plačaš dodatnih petnajst turških lir. Varno ti ga zaklenejo v polico s stekleno vitrino za hrbtom. Da ja ne moreš zastonj »pritiskati«. RAZPIS rekreacijskega družinskega veleslaloma na Starem vrhu nad Škofjo Loko, dne 2 2 1 980 Pokrovitelj tekmovanja: Slovenijalos Ljubljana Proae 3 paralelne VSL proge z 1 kolom dolžina proge 420 m z višinsko razliko 85 m in 24 vrat.c veleslalomska proga za cicibane, čas tekmovanja: 2 2 1980 ob 10 uri kraj tekmovanja: Stan vrh — Grebljica način tekmovanja: istočasno družina oče. mati m otrok po končanem družinskem VSL bo posamično tekmovanje za cicibane-ke letnik 1 969 in mlajše pravico nastopa imajo: vsi smučarji, ki niso uvrščeni v vrhunski ah selekcijski razred Za cicibane-ke ni omejitve v jugo točkah Za družino je pogoj skupno gospodmi-stvo Tekmujete lahko za organizacijo klub društvo ali posamezno Prijava za družino znaša 1 40 — din za cicibana-ko 20, — din za člane Smučarske zveze Slovenije je 50 % popusta na podlag' predložene izkaznice prijavmno boste plačali ob dvigu štartne številke uro pred pnčei- kom tekmovanja Priiava mora vsebovati: priimek, ime, letnico rojstva Prijave pošljite na naslov: Smučarsk. klub ALPET0UR Skofja Loka 64220 do petka dne 1 2 1980 do 15 ure Razglasitev in rezultati: družine bodo razvrščene po seštevku dosezenm časov; cicibani pa v dveh kategorijah 1 letn.k 1969- 1970 2 letnik 1971 in mlajši Rezultati bodo objavljeni na cilju 1 uro po končanem tekmovanju NAGRADA: na družinskem VSL otroška soba SAVA - darilo Alples Že lezniki in Slovenijales Ljubljana Nagrado bo dobila izžrebana družina Smučarski klub ALPETOUR Škofja Loka Kmetijsko živilski kombinat Kranj Kranj, C. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oz. naloge za nedoločen čas: TOZD AGROMEHANIKA KRANJ PK DELAVCA ALI DELAVEC BREZ POKLICA za opravljanje del oz. nalog montiranje traktorskih priključkov TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA - za delovišče Bled KV ŽIVINOREJCA ALI DELAVCA BREZ POKLICA za opravljanje del oz. nalog - molža krav Posebni pogoji: - 1 leto delovnih izkušenj, smisel za delo z živino KV ŽIVINOREJCA ALI DELAVEC BREZ POKLICA za opravljanje del oz. nalog nočnega dežurstva Posebni pogoji: - smisel za delo z živino in pravilen odnos do drui bene lastnine, - delo se opravlja 20 ur tedensko, zato lahko dela tudi upokojenec, — poznavanje požarnovarnostnih ukrepov in poznavanje dela čuvajske službe. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi. Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) Zanimivo je, da je nekaj časa iz Ljubljane prek Kranja vodila zveza k štajerskim četnikom. Bivši aktivni jugoslovanski oficir Jože Melaher-Zmagoslav. doma iz Maribora, je bil glavni četniški poveljnik na Štajerskem. Brihtne četniške glave so se domislile, kako naj bi delovala zveza med voditelji v Ljubljani in Štajersko. Rešitev je bila enostavna. Zma-goslav je napisal pismo in ga naslovil z ilegalnim imenom osebe, kateri je bilo to pismo oziroma poročilo namenjeno. Pismo je dal še v drugo ovojnico in jo naslovil na Mico Pivk na Javorniku, tajne kurirke DOS. Mica je dobila pismo in ga odnesla v Kranj ali v Ljubljano. Tako kot Slapar je tudi Drago Srakar na jesen 1944. leta odšel v četniški odred. Disciplina mu ni dišala in se je zato kmalu vrnil v Kranj. Septembra 1944. leta je bil plavogardistični center v Kranju dokončno razbit. Kam je šel Slapar, nam je že znano (k domobrancem za skladiščnika). Drago Srakar pa je postal sodelavec šefa varnostne službe v Kranju Messnerja. Tudi v zasebnem življenju je Srakar ubral vijugasto pot. Do vratu se je zaljubil v svojo obveščevalko Sturmovo Metko, uradnico v Jugo-češki. Metkina mati je bila Korošica. Nemka. Družina je imela nemško državljanstvo. Kranjski plavogardisti in črnorokci H' Ko so Slapar, Srakar, Soklič, Ze-kar in Marinšek pripravljali teren za četniški odred, ki naj bi se u taboril v trikotu Cerklje-Šenčur-Predos-lje, so s pomočjo ljubljanskih domobrancev pripeljali na Gorenjsko razmnoževalni stroj. Hkrati s prihodom četnikov so hoteli prebivalstvo zasuti s propagandno literatuio in letaki. S tem strojem pa so bile težave: ni in ni hotel delovati, a se mu ni posrečilo. Popravljal ga Ludviger, toda zaman. Spomladi 1944. leta so po kurirju Velikonji poslali stroj glavnemu pla-vogardističnemu obveščevalcu za Tržič Aleksandru Zekar ju v Tržič. Obenem so mu poslali škatlo ovojnic in snop propagandnih letakov. Zekar naj bi popravil razmnoževalni stroj in ga spravil v klet. kjer je vse skupaj ostalo do osvoboditve. V Kranju je Slapar besnel, ker od nikoder ni slišal, da bi Zekar karkoli ukrenil. Poklical ga je na pogovor, na katerega je povabil tudi Srakar ja m Sokliča. Vsi trije so skladno kot muzikantje udrihali čez Zekarja in mu očitali lenobo. »Tržič je najslabši . . .ne dobivamo poročil čisto si popustil ... kaj vendar misliš... stanje se mora izboljšati .« so hiteli s kritiko, ki je moža hudo prizadela. »Bojim se Nemcev.« se je opravičeval. »Bodi takšen, kot smo mi. pa se ti jih ne bo treba bati.« so mu odgovorili. Soklič je iz žepa potegnil gestapovsko izkaznico, rekoč: »To bi lahko imel tudi ti, če bi bil tak, kot je treba.« »Ne maram take izkaznice. Za Nemce ne bom delal.« se je uprl. »Kar upiraj se,« mu je zagrozil Slapar,« čez nekaj dni pride četniški odred, pa te bomo mobilizirali. Lahko bi bil še naprej obveščevalec, a boš le navaden vojak.« Po tem razburljivem pogovoru je Zekar napisal poročilo o položaju v Tržiču in okolici. Cetniki naj bi se s tem poročilom okoristili za primer, če bi prišli tudi v okolico Tržiča. Med najbolj aktivne kranjske pla-vogardiste lahko prištevamo tudi Janka Marinška, Lenarčevega iz Strahinja pri Naklem. Tedaj je bil star okoli 33 let (kot Zekar). Bil je sin srednjepremožnega kmeta. Z ženo sta stanovala na Kokrici (V knjigi Po sledovih črne roke sem sicer na nekaterih mestih napisal, da je imel hišo na Kokrici, a me je po izidu knjige Anton Grašič-Savo iz Nakla opozoril, da to ni točno; opomba pisca). Njegov oče je bil pred vojno nekaj let župan tedanje občine Naklo. Janko Marinšek se je pred in med vojno ukvarjal s prekupčevanjem kmetijskih pridelkov in tihotapstvom. Anton Grašič-Savo ga je takole opisal: »Bil je potuhnjen, neodkrit in častihlepen, hinavsko licemeren, skrivnosten, teatralen, sicer pa tudi zvito priliznjen, prebrisan ter zelo agresiven. Tudi do domačih živali je bil grob, in surov, predvsem do konj. Na sočloveka je gledal vzvišeno, naduto, domišljavo. V predvojnih strankarskih bojih je bil posebno aktiven pobudnik na strani klerikalcev . . .« V začetku NOB je bil navidezno na strani OF. 1943. leta je bil mobiliziran v NOV in POS. a je kmalu pobegnil in se odkrito postavil na stran okupatorja. Tajno je bil povezan s sestrično Olgo Bohinjčevo iz Medvod, znano gostilničarko iz Medvod, sodelavko in ljubico šefa gestapa na Bledu Rosu mečka. Ob koncu vojne je z družino pobegnil v tujino, a je njegova žena lani že obiskala domače kraje in povedala, da njenega moža Janka prežema veliko domotožje. Glavna likvidatorja crne roke na Gorenjskem sta bila Milutin Ludviger in Janko Soklič, zato naj razjasnim, kdo sta bila ta dva morilca. Marija Kelih z Javornika. katf so črnorokci opolnoči v prvoaprik1 noči 1944. leta v kuhinji ubili hčeri Maro. je 14. aprila 1948. leta k priča na sodišču v Ljubljani Mfl črnorokce med drugim izjavila: »Zunaj je nekdo po slovensko * klical: opravi hitro. V tem je edenx trojice potegnil revolver in deve krat ustrelil proti hčerki in jo ub Človek, ki je streljal, je bil manv postave, čokat, nosil je očala s črni* okvirom ter športno kapo, potisn* no na oči. Oblečen je bil v usn* suknjič, jahalne hlače in *k« nje .« »Vseh šest Jeseničanov je v pr* aprilski noči ustrelil Milutin Lu* viger,« je po vojni izjavil Janko !>v klič in preiskovalnim organor takole opisal svojega pajdaša: »Milutin Ludviger se je v javM predstavljal z dvema izmišljeni* imenoma: Jovo in Crt. Kakor mu| pač ugajalo. Leta 1943/44 je bil st* 22 do 23 let. Je močne postave, ph volas, modrih oči in izrazitega n«s( Z njim sem se spoznal na j**\ 1943. leta v restavraciji Šestica Ljubljani. Predstavil mi ga je k državne obveščevalne službe (D(k: Dušan Pleničar-Bratko. LudvigeM Pleničar sta bila študenta in <&\ doma iz Litije. Pleničar je bil M dent filozofije, Ludviger študaj tehniške fakultete. Z okupatorjem j sodeloval že od 1941. leta. Bil jem* organizatorji prve oborožene M gardistične postojanke (v Slovenj na Primskovem na Dolenjskem, gorski vasici 16 km od Litije. SE NAD AUT: PETEK, 29 JANUARJA 198(1 11 .STRAN O LAS DOGOVORIMO SE Program za leto 1980 Ponovna ocena že sprejetih programov skupnosti za zaposlovanje ob upoštevanju stabilizacijskih ukrepov - Samo 16 odstotkov več sredstev za letošnji program - Manj za solidarnost Vse občinske skupnosti za zaposlovanje gorenjskih občin so na osnovi stališč republiške resolucije o izvajanju družbenega plana v sedanjem srednjeročnem obdobju v letu 1980 ter ob upoštevanju stabilizacijskih ukrepov ponovno ocenile že f--N Dnevni red sej skupščin za zaposlovanje V sredo, 6. februarja, bodo ob 12. uri seje skupščin skupnosti za zaposlovanje v vseh gorenjskih občinah razen v Radovljici, kjer je seja sklicana za isti dan ob 16. uri. Dnevni red sej je povsod enak. Delegati bodo razpravljali o vrsti zadev, med katerimi so najpomembnejše: — program dela za leto 1980 in potrebna sredstva za njegovo izvajanje — gibanje zaposlovanja — razprava o analizi samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih — predlog za imenovanje vodje delovne skupnosti in predlog za imenovanje namestnika vodje delovne skupnosti <_;_ IMENOVANJE VODJE DELOVNE SKUPNOSTI STROKOVNE SLUŽBE OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE Razpisna komisija na podlagi dokumentov predloženih v razpisnem postopku predlaga skupščinam skupnosti za zaposlovanje, da imenujejo za vodio delovne skupnosti strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske Slavka Kalana, dosedanjega vodjo delovne skupnosti strokovnih služb in sicer za mandatno obdobje štirih let. PREDLOG ZA NAMESTNIKA VODJE DELOVNE SKUPNOSTI STROKOVNE SLUŽBE ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ Izvršni odbori predlagajo skupščinam skupnosti za zaposlovanje imenovanje namestnika vodje delovne skupnosti strokovnih služb, da v primeru odsotnosti vodje delovne skupnosti strokovne službe opravlja njegove naloge. Predlog utemeljujejo s tem, da je zaradi nalog vodje delovne skupnosti, ki obsega delovanje petih občinskih skupnosti, nujno treba določiti delavca delovne skupnosti, ki po svojem znanju in sposobnostih ustreza tej funkciji in lahko poleg svojih rednih delovnih obveznosti prevzame še vlogo nadomeščanja. Izvršni odbori vseh petih skupščin skupnosti za zaposlovanje predlagajo imenovanje Jožice Pu-har, dipl. soc., vodje Analitsko planske skupine v delovni skupnosti strokovne službe občinskih skupnosti, za namestnika vodje delovne skupnosti strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske -K ranj. sprejeti program svoje dejavnosti ter tudi potrebna sredstva za njegovo izvajanje v letošnjem letu. Program in sredstva planirana v Dodatku k samoupravnemu sporazumu o te-meljih plana zaposlovanja v obdobju 1976- 1980 za leti 1979 in 1980 bo treba spremeniti oziroma prilagoditi dejanskim možnostim ob upoštevanju 16 odstotnega globalnega povečanja sredstev, ki bodo na voljo za izvajanje programa. Pri tem . so skupnosti za zaposlovanje upoštevale tudi dejansko porabo sredstev pri izvajanju programa v letu 1979 kot osnovo za revalorizacijo programa za letošnje leto ter tudi nova izhodišča za solidarnost v skupnostih za zaposlovanje SRS ter osnutek programa skupnih nalog z njihovim vrednotenjem. Občinska skupnost za zaposlovanje Jesenice Potrebna sredstva za program v letu 1980: Dogovorjena sredstva za 1. 1979 po Dodatku 4.126 Presežki iz leta 1978 211 Skupna sredstva po sprejetih dokumentih 4..137 Dejansko razpoložljiva sredstva — skupaj 4.424 — po prispevni stopnji 3.072 — ostanki iz preteklih let 1.441 — presežki 211 Vrnjeni presežki in ostanki (z ukinitvijo odvajanja prispevka od 1. 10 do 31. 12. 1979) 437 Valorizirani program 1979 3.900 Vrednost programa za 1980 4.524 (indeks 116) Sredstev bi se torej v letošnjem letu zbralo več, kot je bilo sprejeto s planskimi dokumenti, ker bi se v letošnje leto prenesli tudi presežki zbranih sredstev iz preteklih let. Ze v prvem polletju 1979 je bilo jasno, da za izvajanje programa ne bo potrebnih toliko sredstev, kot naj bi se jih nateklo do konca leta, zato je občinska skupnost za zaposlovanje še pred koncem leta sprejela stabilizacijski ukrep vračanja sredstev oziroma ustavitev zbiranja s prispevno stopnjo v gospodarsko pro izvodnih organizacijah. Po ocenah, ki pa še niso dokončne, je bilo porabljeno za izvajanje programa skupnosti za zaposlovanje v lanskem letu 3,900.000 din. kar je sicer nekoliko manj od predvidene vsote sprejete v Dodatku k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana; zato je bilo potrebno za osnovo za izračun potrebnih sredstev v letošnjem letu revalorizirati program iz leta 1979 na ocenjeno višino dejansko porabljenih oziroma potrebnih sredstev v letu 1980. Spremembe sredstev po elementih programa: Elementi >k Izvedba programa 1979 Plan 1980 Indeks na izved. program Ind. na Dod. L Zaposlovanje in posred. 589 589 696 118,2 118,2 2. Poklicno usmerjanje 669 669 791 118.2 118,2 3. Strokovno usposabljanje 161 514 608 118,2 377.6 4. Usposabljanje in zaposlov. invalidov 1227 437 516 118.2 42.1 5. Analitika in statistika 303 303 358 118.2 118,2 6. Štipendiranje 303 303 358 118.2 118.2 7. Zavarovanje za brezposelnost 465 465 550 118.2 118.2 Skupaj 3717 3280 3877 118.2 104.3 8. Skupne naloge 434 434 587 135.3 135.3 Skupaj 4151 3714 4464 120,2 107.5 9. Sredstva za solidarnost 25 ind 60 109.6 Skupaj m 4126 3900 ( 94.5) 4524 116,0 V programu za leto 1979 je v primerjavi z Dodatkom k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana prišlo do največjih sprememb glede strokovnega usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter v sistemu solidarnosti. Za strokovno usposabljanje je bilo potrebnih precej več sredstev od planiranih, ker je občinska skupnost za zaposlovanje sodelovala pri preusposab-ljanju delavcev v Železarni Jesenice in Kovinu Mojstrana, vendar je treba pojasniti, da sklep še ni realiziran. Pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb je bilo potrebno znatno manj sredstev, ker je bilo planirano število kandidatov bodisi usposobljenih ali pa je bil njihov problem rešen na drugačen način z znatno manjšimi sredstvi kot je bilo sicer planirano. Posebnih sprememb na teh dveh področjih tudi v letošnjem letu ni pričakovati; zato je poraba v letu 1979 izhodišče plana 1980 in sicer tudi pri ostalih elementih programa. Občinska skupnost za zaposlovanje Jesenice lani ni prejela solidarnostnih sredstev, čeprav je bilo to v Dodatku predvideno, prav tako pa tudi teh sredstev ni odvajala v druge skupnosti. Za letošnje leto pa je predviden nov sistem izračuna- vanja solidarnosti: vseh pet gorenjskih občin bo namreč ostalim slovenskim občinam odvedlo 300.000 dinarjev, kar za jeseniško občino pomeni 60.000 din. Medobčinska solidarnost v izhodiščih ni predvidena, če pa se bo med letom pokazala potreba, jo bo pač treba uvesti. Za skupne naloge zaposlovanja v SR Sloveniji, ki jih izvaja Zveza skupnosti, so že planirana sredstva v višini 0,02824 odstotka od mase BOD v občini, kar je v ocenjenih sredstvih za leto 1980 tudi upoštevano. Skupna višina potrebnih sredstev za izvajanje programa občinske skupnosti za zaposlovanje Jesenice je za 16 odstotkov večja od revaloriziranega programa lanskega leta; v primerjavi s sredstvi dogovorjenimi v Dodatku k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za letos pa le za 9,6 odstotka. Od prvotno pla niranih sredstev za leto I9H0 (po indeksu 132,8) so zdaj (Menjena sredstva nižja za 847.00din. Predvidena prispevna stopnja v letu 1980 bo 0,22 odstotkov od 2078,852.000 din mase BOD v občini. Ce pa bo masa BOD ocenjena na 2120,983.000 din. pa *e ta stopnja spremeni na 0.21 odstotka. Občinska skupnost za zaposlovanje Jesenice Občinska skupnost za zaposlovanje Kranj Občinska skupnost za zaposlovanje Radovljica Občinska skupnost za zaposlovanje Škofja Loka Občinska skupnost za zaposlovanje Tržič Občinska skupnost za zaposlovanje Kranj Spremembe sredstev po elementih programa: Klementi programa Plan 1979 Sf*H£? rL DeJ«fki. (vcenah79) , """f" * P™*anJa (skup. ind. 116) — zmanjšanja 1. Zaposlovanje in posredovanje 2. Poklicno usmerjanje 3. Strokovno usposabljanje 4. Analitika in statistika 5. Usposabljanje in zaposl. invalidov 6. Štipendiranje 7. Zavarovanje za brezposel. 8. Skupne naloge 9. Sredstva za solidarnost 1176 1335 322 604 2448 604 928 1246 1402 1434 1629 674 737 2631 737 2413 1370 50 122,0 122.0 209.0 122.0 107.5 122,0 260,0 110.0 3.5 Program skupaj Sredstva za vračanje ostalim obč. skupnostim -kritje primanjkljaja Skupna sredstva 10065 10O6.r> 11675 1400 13075 116.0 Planiranje sredstev za izvajanje programa v letu 1980 temelji na planu za leto 1979, ker se poraba sredstev v tem letu bistveno ne razlikuje. Do razlike med dotokom sredstev in njihovo porabo pa je prišlo zaradi prekinitve dotoka prispevka v novembru in decembru iani; ukrep je sprejela skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje na osnovi polletnega obračuna, ker je kazalo, da bo prišlo do viškov -dotoka sredstev nad planiranimi. Ukrep je pomenil v bistvu vračanje sredstev združenemu delu, še preden so bila ta nakazana za zaposlovanje. Ker pa je v drugem polletju, še bolj pa ob koncu leta bilo porabljenih za izvajanje programa več sredstev, je nastala razlika med dotokom sredstev in porabo; vendar pa so redno izvajanje dejavnosti omogočile ostale občinske skupnosti za zaposlovanje Gorenjske, zato je treba ta sredstva z združevanjem v letu 1980 vrniti. Za ocenjeno višino porabljenih sredstev nad dotokom se povečuje tudi višina sredstev za združevanje v letošnjem letu (ne pa za primanjkljaj med planom in dotokom). Na določanje planiranih sredstev za leto 1980 po posameznih elementih je v primerjavi z lanskim planom vplivala predvsem poraba v letu 1979 in njene spremembe v primerjavi s planom v tem letu. pa tudi nova izhodišča za solidarnost sprejeta med skupnostmi za zaposlovanje v Sloveniji. Z novim sistemom solidarnosti se potrebna sredstva za odlivanja na druga področja Slovenije močno zmanjšujejo, tako da ostaja več možnosti za izvajanje programa na področju občine. Prav zaradi takega sistema je možno planirati več sred stev za tiste elemente, ki predstavljajo normalno izvajanje osnovnih dejavnosti skupnosti ter vsebujejo predvsem sredstva za delo delavcev in materialne stroške za nekoliko več kot 10 odstotkov Taki elementi so: zaposlovanje in posredovanje, poklicno usmerjanje, analitika in statistika, štipendiranje Pri eleuu-ntih, ki pomenijo sred stvn za funkcionalno dejavnost skupnosti oziroma pokrivanje iz- datkov za uresničenje pravic delavcev in drugih obveznosti iz socialne varnosti ter priprave, je bil popravek tolikšen, kolikor jih bo potrebno financirati v letošnjem letu. Izredno pa se povečuje višina sredstev za zavarovanje v primeri brezposelnosti, ker so se osnove za izplačilo zdravstvenega zavarovanja pa tudi denarnih nadomestil in denarnih pomoči za čas brezposelnosti že lani tako dvignile, da so izdatki visoko presegli planirano porabo tega elementa. Podobno je tudi pri osnovah za izvajanje pravic med pripravo delavcev na zaposlitev — strokovno usposabljanje, čeprav je pri tem predvidena tudi nekaj obsežnejša dejavnost. Pri tem je sicer treba upoštevati kot omejitev dogovor v republiki, ki predvideva le financiranje usposabljanja individualnih primerov, ne pa sodelovanja pri številnejših usposabljanjih v OZD; če bi do takih primerov prišlo, bo treba sredstva združevati posebej. Pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov ni planirano bistveno povečanje sredstev, saj se dejavnosti ne da izvajati v tako širokih okvirih, kot so bili zastavljeni s srednjeročnim programom razvoja v letu 1976. Potrebna sredstva za skupne naloge zaposlovanja, ki jih izvaja Zveza skupnosti za zaposlovanje, se povečujejo le za 10 odstotkov v skladu I 'odločitvijo Zveze, da se ta sredstva povečujejo počasneje kot možnost večanja skupne porabe. Skupna sredstva za leto 1980 se torej povečujejo za 16 odstotkov glede na plan 1979 z dodatkom potrebnih sredstev za kritje izpada sredstev oh koncu 1979 - vračilo skupnostim za zaposlovanje ostalih gorenjskih občin. Za združitev teb sredstev bo v letu 1980 prispevna stopnja predvidoma 0,26 od 5025,222.00» dinarjev mase BOD odvedene od dohodka, če pa bo masa BOD ocenjena na 4657,067.000 din, kot jo predvideva Zavod SRS za planiranje, pa se stopnja spremeni na 0.28 odstotka. Nadaljevanje na 12. str Nadaljevanje z 11. str. Občinska skupnost za zaposlovanje Radovljica Izračun potrebnih sredstev za izvajanje programa v letu 1980: Dogovorjena sredstva za 1979 po Dodatku Presežki iz leta 197K Skupna sredstva po sprejetih dokumentih Dejanska razpoložljiva sredstva — dotok po prispevni stopnji — ostanki iz 1978 — presežki Del vrnjenih sredstev z ukinitvijo prispevne stopnje od 1. 10. do 31. 12. 1979 Valorizirani program 1979 Vrednost programa za 1980 3.530 194 3.724 3.600 2.590 816 194 124 3.600 4.176 Skupnost je imela enaka sredstva, kot je hilo dogovorjeno po Dodatku k samoupravnemu sporazumu oziroma toliko več sredstev, za kolikor ie hil revaloriziran program interesne skupnosti v občini za leto 1979. Že ob polletju je bilo razvidno, da bodo sredstva za izvajanje programa zadoščala oziroma, da se jih bo do konca leta nateklo preveč: zato je bila začasno ustavljena prispevna stopnja in sicer od 1 10. do 31. fe- bruarja 1979 Zato ni bilo viška sredstev, izpad dotoka sredstev pa je občinska skupnost pokrivala iz ostankov preteklih let, kar je bil vsekakor stabilizacijski ukrep. Planirana sredstva za program v letu 1980 bodo predvidoma zadoščala za pokrivanje potrebnih izdatkov kljub manjši stopnji porasta, kot je dovoljena za interesne skupnosti v SRS. (razi. med dogovorjenimi in porabljenimi) (indeks 116) Spremembe sredstev po elementih programa: Iz tega je razvidno, da je skupnost imela toliko sredstev, kot je bila poraba v letu 1979. Ker je bilo že po prvem polletju jasno, da skupnost ne bo potrebovala večjih sredstev, je bila začasno ukinjena prispevna stopnja, s čemer se je preprečilo nastajanje presežkov pri dejavnosti skupnosti v tem letu. Ta stabilizacijski ukrep je skupnost začela izvajati že v drugi polovici preteklega leta. Ker pa je bila višina porabljenih sredstev za izvajanje programa občinske skupnosti za zaposlovanje višja od dogovorjenih sredstev v Dodatku k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zaposlovanja v letu 1979, je treba v osnovi za izračun potrebnih sredstev za leto 1980 revalorizirati program skupnosti za leto 1979 na višino ocenjene dejanske porabe, kar pomeni 1,9 odstotka. Ob sprejetih ukrepih ter dejanskih stroških za izvajanje programa ni prihajalo do viškov sredstev, izpad dotoka sredstev pa je občinska skupnost pokrila iz ostankov preteklih let. Spremembe sredstev po elementih programa: Elementi Dodatek 1979 Reval. progr. 1979 Plan 1980 Ind. na reval. progr. Indeks na Dod 1. Zaposlovanje in posredovanje . 521 531 603 113,7 115,7 2. Poklicno usposabljanje 593 603 685 113.7 115.5 3. Strokovno usposabljanje 144 410 466 113,7 323,6 4. Usposab. in zaposl. inval. 1088 800 910 113.7 83,6 5. Analitika in statistika 268 278 316 113.7 117.9 6. Štipendiranje 268 278 316 113.7 117,9 7. Zavarovanje za brezposelnost 412 598 680 113,7 165.0 Skupaj 3294 3498 3976 113.7 120.7 8. Skupne naloge 484 484 597 123,3 123,3 Skupaj 3778 3982 4573 114.8 121.0 9. Solidarnost 216 216 60 27.8 27,8 Ostalo 98 98 Skupaj 4092 4296 4633 107,8 113,2 Elementi 1. Zaposlovanje in posredovanje 2. Poklicno usmerjanje 3. Strokovno usposabljanje 4. Usposablj. in zaposl. invalidov 5. Analitika in statistika 6. Štipendiranje 7. Zavarovanje za brezposelnost Skupaj 8. Skupne naloge Skupaj 9. Solidarnost dobi da Skupaj Izvajanje programa v letu 1979 po posameznih elementih je bilo drugačno v primerjavi z Dodatkom k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana predvsem na področju invalidske dejavnosti ter zavarovanja za primer brezposelnosti, pa tudi pri izvajanju sistema solidarnosti. Za zavarovanje za primer brezposelnosti je bilo porabljenih več sredstev, kot je bilo predvideno, zato je treba to spremembo tudi upoštevati v planu leta 1980. Za usposabljanje in zaposlovanje invalidov je bilo porabljenih dosti manj sredstev od predvidenih, saj tudi združeno delo ni opremljeno za vse vrste aktivnosti potrebne na tem [»odročju. Zato je tudi v planu za etos za to področje predvidenih manj sredstev. Čeprav je bilo sicer predvideno, da občinska skupnost za zaposlovanje dobi solidarnostna sredstva za izvajanje svojega programa, pa je bil glede na sredstva iz preteklih let program izveden brez sredstev solidarnosti. Po novem sistemu solidarnosti gorenjske občine združujejo letos 300.000 din za vse namene soli- Dodatek 1979 Revaloriz. program 79 Plan 1980 Indeks na rev. program Ind. na Dod. 577 5777 693 120,0 120 655 655 786 120,0 120 158 158 190 120,0 120 1201 540 648 120,0 54,0 297 297 356 120,0 120,0 297 297 356 120,0 120,0 455 640 768 120.0 168,8 5030 3164 3797 120,0 75,5 436 436 343 78.7 78,7 4076 3600 4140 101,6 115,0 546 36 3530 36(K) 4176 116 118,3 darnosti, kar predstavlja za radovljiško skupnost znesek 36.000 din. Za skupne naloge zaposlovanja v SRS, ki jih izvaja Zveza skupnosti, so planirana sredstva v višini 0,02824 odstotka od ocenjene mase BOD 1215,118.000 din. Ce pa bo upoštevana ocena mase BOD v višini 2090,000.000 din pa se bo znesek za skupne naloge dvignil na 590,000.000 dinarjev, za razliko pa se bo zmanjšala vrednost elementov v občini, kar bo seveda treba upoštevati v finančnem načrtu. Skupna višina sredstev za program skupnosti za zaposlovanje za leto 1980 dosega indeks 116 na valorizirani program leta 1979 in indeks 118,3 glede na Dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za leto 1979. V primerjavi s prvotno dogovorjenimi oziroma planiranimi sredstvi za leto 1980 so sredstva nižja za 996.000 din. Predvidena prispevna stopnja v letu 1980 bo 0,20 odstotka na 2090,000.000 din ocenjeno maso BOD v občini. Ce se bo višina ocenjenih BOD spremenila, se bo ustrezno popravila tudi prispevna stopnja. Program v letu 1979 je bil drugačen v primerjavi z Dodatkom k samoupravnemu sporazumu predvsem na področjih strokovnega usposabljanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter v izvajanju zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Vendar pa je bilo več sredstev porabljenih za socialno varnost ter za pripravo delavcev za zaposlitev. Usposabljanje invalidnih oseb se je odvijalo v drugačnih okvirih kar zadeva finančna sredstva, saj so bile poiskane rešitve z manjšimi sredstvi. Ker tudi v letu 1980 ne bodo možnosti za zaposlovanje invalidnih oseb bistveno drugačne, za to področje tudi ne bo potrebno bistveno več sredstev kot v lanskem letu. Dosti večje spremembe bodo glede solidarnosti, za katero veljajo nova izhodišča. Skupnost za zaposlovanje Škofja Loka bo za solidarnost na republiški ravni prispevala le 60.000 dinarjev. Za skupne naloge zaposlovanja v SRS so planirana sredstva v višini 0,02824 odstotka od ocenjene mase BOD v občini v višini 2113,357.000 dinarjev. Skupna višina sredstev za program občinske skupnosti za zaposlovanje je višja za 7,8 odstotka od revaloriziranega programa lanskega leta v primerjavi z dogovorjenimi sredstvi v letu 1979 pa je porast za 16 odstotkov. Od prvotno planiranih sredstev za leto 1980 je višina ocenjenih sredstev nižja za 506.000 din. Predvidena prispevna stopnja v letu 1980 bo 0,22 odstotka od 2113,357.000 din mase BOD v občini. Ce bo masa BOD ocenjena drugače, se bo ustrezno spremenila tudi prispevna stopnja. Občinska skupnost za zaposlovanje Tržič Izračun potrebnih sredstev za program 1980: Dogovorjena sredstva za 1979 po Dodatku Presežki iz leta 1978 Skupna sredstva po dokumentih Dejanska razpoložljiva sredstva — dotok — ostanki — presežki Vrnjeni presežki z ustavitvijo prispevne stopnje Izvedba programa 1979 (ostanki od dejansko razpoložljivih sredstev 1.556 96 1.652 1.118 1.118 705 96 96 1.556 so porabljeni |a pokrivanje izpada sredstev v občini Kranj) Plan sredstev 1980 1.805 Sredstva zbrana po dogovoru v letu 1979 so bila v celoti porabljena za izvedbo programa v tem letu. Stabilizacijski ukrep začasne ukinitve prispevne stopnje — od 1. 10. do 31. 12. 1979 je preprečil nastajanje presežkov v letu 1979 in obenem vračanje presežkov iz leta 1978. V izhodišču za plan 1980 pa je potrebno upoštevati dejansko porabo sredstev v preteklem letu, saj bi drugače 16 odstotno povečanje ne zadostovalo za izvedbo programa. Sprememba sredstev po elementih programa: Občinska skupnost za zaposlovanje Škofja Loka Elementi Dodatek 1979 Izvedba prog. 1979 Plan 1980 Indeks izvedbe progr. Indeks na Dod Izračun potrebnih letu 1980: Dogovorjena sredstva za leto 1979 po Dodatku Revalorizirani program 1979 za 5 odstotkov sredstev v Dejansko razpoložljiva sredstva: — dotok po prispevni stopnji 2.391 - presežek iz leta 1978 273 4 09"> — ostali iz preteklih let 1.632 Skupaj 4.296 4.296 pian sredstev za 1980 4.633 Ukrepi za racionalizacijo - Sredstva za osebne dohodke delavcev delovne skupnosti se ne smejo povečati za več kot 16 odstotkov v letošnjem letu. ir«» Z u..raV j °. ?e bo m,ožno povečati števila zaposlenih, tako kot je b.lo predvideno, tako da bo verjetno na novo zaposlen le č?n«kiKE m "'T M 0Pra,v,Janie kupnih nalog za vseh pet občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske. i„ 3aciona,?° P°,8lovanJe mora veljati tudi glede delovanja ni. lJKn,a.na*1d<; Zibler iz Tržiča Odločitev je bila težka, saj sta se za četrtega našega moža za slalomski nastop na olimpijskih igrah borila MiAo Magušar ,n Janez /ibler. Končno je padla odločitev da gre na p„, in SB\om^ nastop v Lake Placid Janez Zibler -d h r Evropsko mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju MADONNA DI CAMPIGLIO - Jugoslovansko alpsko smučanje je med tem vikendom dobilo Ae dva izredna uspeha. Na evropskem mladinskem prvenstvu v Madonni di Campiglio je sedemnajstletni Novogoričan Jurij Franko dosegel v tehničnih disciplinah, slalomu in veleslalomu, svoja največja mednarodna uspeha. Osvojil je srebrno in bronasto odličje. Franko je bil drugi v slalomu in tretji v veleslalomu. Jurij Franko je tako Ael po stopinjah Bojana Križaja in Borisa Strela. Križaj je bil evropski mladinski prvak leta 1975. To leto je mladi Tržičan v Maverhofnu (Avstrija) osvojil prvo mesto v slalomu. Dve leti pozneje, leta 1977, pa smo jugoslovanski smučarski Aport obogatili Se / enim evropskim naslovom. Tega leta je v Kranjski gori v veleslalomski tekmi slavil Ločan Bori 8)1 Strel. Tako imamo sedaj za Križajem in Strelom še dve izredni uvrstitvi Jurija Franka. Ta je bil sicer res favorit. Se posebno v veleslalomu. V tej tehnični disciplini je Franko presenetil že na začetku letošnje sezone za svetovni pokal. V uvodni veleslalomski tekmi, ki je hila zanj še krstna, je v Val d'lseru osvojil šestnajsto mesto. Da pa bo še v slalomu med dobitniki medalje mu ni nihče prerokoval. Toda Jurij se je zbral tudi v slalomu in bil kar drugi, takoj za zmagovalcem Avstrijcem VValnorjem. Srebro in bron za Jurija Franka Odlično sedmo mesto v tem slalomskem razpletu za evropski naslov je osvojil član SK Jesenic Grega Benedik. Temu uspehu Jureta Franka in Grega Benedika pa je svoje dodala Ae Metka Jerman iz Ljubljane. V obeh nastopih slaloma in veleslaloma je bila več kot solidna. V slalomu je osvojila osmo mesto, medtem ko je bila v veleslalomu devetnajsta: Rezultati - veleslalom - mladinci - 1. E. Hinteseer 2:39.18. 2. Hinteseer (oba Avstrija) 2:40.27. 3. FRANKO 2:40. 53. 18. Benedik 2:42.70. 38. Kreačič 2:45.45. 40. Podboj 2:46.51. 43. Kami-čar 2:46,51, 51. Ribnikar (vsi Jugoslavija) 2:48,05; mladinke - 1. Gfere 2:50,43. Krenn (obe Avstrija) 2:52.57. 3. Hecher (ZRN) 2:53.59. 19. Jerman 3:01.16. 22 Blažič 3.01,86. 24. Leskovšek (vse Jugoslavija) 3:03.57. Rezultati slalom - mladinci - 1 W«U ner I Avstrija I 1:41.34. _'. FRANKO tJU-GOSLAVUA) 1:43,39. t Gris lltaliial l 43.44. 7 HKNKDIK 1 1 l.ti.t. 28 Pndbttj 1 48.96, 3«. Karničar 1:47.7«, \s Krea 20. Leskovšek 1:42.05. 22. Pehar. iv liAki kvalifikacijski turnir, ki bo februan« v Mariboru in Slovenskih Konjicah. Tudi pri ženskah so bile najboljše Jeseničanke ki so se prav tako uvrstile na republiU turnir, ki bo prav tako februarja v Kam niku. REZULTATI - moAki: 1. Jesenice 32.0* podrtih kegljev. 2. Sava 31.939. 3. Kran ska gora 31.939; ženske: 1. Jesenice 8«fc 2. Krvavec 8326. " ' 4.KlMl Trinajste zimske sindikalne igre občine Kranj Spet številne odpovedi startov MAH I' ULJ RK — Vsak iz svoj«- skupine veleslaloma, tekov in sankanja je po svoje junak trinajstih zimsko Aportnih sindikalnih iger občine Kranj. Na dobro pripravljenih veleslalomskih progah, dveh teka-Akih smučinah in progi za sankanje, je na letošnjih zimskih sindikalnih igrah nastopilo 953 tekmovalcev in tekmovalk iz 73 sindikalnih organizacij: od tega je bilo na ■ tartu v treh panogah 7.15 moAkih in 21H tenak. Zal, kot ze leta nazaj, se je dogajalo isto kot vedno. Prijavilo se je 1483 sindikalistov, vendar je bilo veliko odpovedi. Za tiste, ki niso pri Al i na start, ni opravičila, razen za tiste, ki jih je bolezen vrgla v bolniško posteljo, ali so imeli drugo tehtno opravičilo. Zal pa je bilo tudi v naAem podjetju tako. Nekaj naAih kolegov je bilo prijavljenih, med drugimi tudi glavni urednik vendar niso priAli na start. Za prihodnje leto jim priporočamo, da naj se raje ne prijavljajo. Tako organizatorjem, ki so odlično izpeljali tekmovanje, ne bodo delali organizacijskih težav Organizacija je bila kot ze rečeno odlična. Izkazali so se Mojstrčani in smučarski sodniki Gumarja iz Save ter aeveda vsi, ki so pod pokroviteljstvom Zavarovalne skupnosti Triglav imeli v rokah organizacijske niti. Čeprav je bilo veliko startnih odpovedi pa smo z udeležbo povsem lahko zadovoljni. Smučalo in sankalo ter teklo je »mlado in staro«. Vsi nastopajoči so po svojih močeh krmarili in tekli proti cilju. Vsi so v veleslalomu pokazali, da jim smučanje ni tuje. Čeprav so bile proge trde, ni bilo veliko odstopov. Eni so vzeli zadevo res tekmovalno, drugi pa po starem lepem olimpijskem načelu »važno je sodelovati«. Tudi na sankaskem tekmovanju smo videli zanimive in lepe boje. Zelo živahno p« je bilo na tekaškem tekmovanju. Tu se je pokazalo, da je smučarski tek priljubljen vse bolj. In to ne samo pri moAkih. vedno več teče tudi žensk. Smučarska rekreacija je vse bolj v razmahu. Delovni človek potrebuje tudi to zvrst razvedrila. Toda treba jo bo negovati. Rezultati - veleslalom - moAki A -daljAa proga - 1. L. Krničar (CP) 42 30 2 jUlfi?.*"" <(;r«<"»inec) 42.69. S. Zadnikar PPM) 43.37, 4. Galjot (PTT) 13.56. 5. Rvah (Klektromehanika) 13,62. 6. Omerzel (Telekomunikacije) 44,17. 7. Brulc (KOP) 45 62 8^ Spehar (SPIS-RSS) 46.44, 9. Filipič (Kokra) «6,53. 10. Pisovec (PTT) 46 87 Mira Karampl iz Elektromehanike je odlično tekla na tri kilometre dolgi smučini. V svoji kategoriji je bila najhitrejša. Takole se ti zgodi, če tekmovanje vzameš preveč resno. Ce voziš na vse ali nič se ti lahko odpne tudi smučka in konec je upov na odlično uvrstitev. Gozdno gospodarstvo Bled Delovna skupnost skupnih služb Po sklepu delavskega sveta želimo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas delavca za opravljanje del in nalog: 1. LUKNJANJE KARTIC PRI AOP Kandidati morajo imeti poklic poslovnega administratorja in tečaj za pripravo podatkov ali namesto tečaja vsaj eno leto in pol delovnih izkušenj pri pripravi podatkov. Poskusno delo traja 20 dni. 2. ADMINISTRATIVNO DELO Poleg sploftnih pogojev je potreben poklic poslovnega administratorja in enoletne izkušnje v pisarniškem delu. Poskusno delo traja 20 dni. Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave pošljite najpozneje v 8 dneh od dneva objave na naslov Gozdno gospodarstvo Bled, Ljubljanska 19. Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepu o izbiri najkasneje v SO dneh po pretečenem roku za prijavo. Vse za varnost v prometu! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj Avto moto društvo Cerklje, Kranj in Šenčur združenje šoferjev, avtomehanikov — podružnica Kranj in mladinski servis VABIJO NA CENTRALNO PREDAVANJE zs vse udeležence v prometu ki bo v nedeljo, 3. februarja 1980 ob 9. uri v veliki dvorani kina •Center« v Kranju. Tema predavanja AKTUALNO PROMETNO VARNOSTNA VPRAŠANJA Predaval bo prometni strokovnjak tov Marjan Metljak iz Ljubljane Po predavanju bo predvajanje prometno vzgojnih filmov Vse za varnost v prometu! 1 U 1 i . — r moAki B (daljAa proga) - 1. I.eban (Sava) 40.59, 2. I. Karničar (Vodno gospodarstvo) 40,88, 3. Klinar (Gradbinec) 11.35. 4. Pavec (Klektromehanika) 41.56. .">. Meglic (GGTM) 43 95, 6. Parte (Klektromehanika) 44.22. 7. Stajer (KOP) 44.37, 8. SuAtar (Zprts) 44,87, 9. Javornik (Klektro) 15.30. 10. Bračič (PPM) 45.74, moAki C (daljAa proga) - 1. Ponikvar (Gradbinec) 41.28. 2. Logonder (Klektromehanika) 42,50. 3. B. AndolAek (Klektro) 44.14, 1. Pesjak (CP) 44.25. 5. Zupančič (JAT), 45,54, 6. C. Rauch 45.79. 7. Por (oba Gradbinec) 45,87, 8. Ra-kovec (GT) 46,50. 9. Meglic (Sava) 46.55, 10. Hafner (Tekstilindus) 46.72. moAki K -1. Robas (Gimnazija) 32.67. 2. Hladnik (Klektro) 32.87. 3. Jamnik (Klektro) 33,03. 4. Rozman (OS L Seljak) 33,57. 5. Celik (Klektromehanika) 33.86. 6. KlanjAck (Merkur) 33,87. 7. Krampi (Klektromehanika) 34.80, 8. SuAterAič (Sava) 34.95. 9. Kra-Aovec (GZ) 36,06, 10. GraAič (OS L. Seljak) 36,08, moški I) (krajAa proga) - 1. Slivnik (Gradbinec) 31.27, 2. Zaje (Sava) 31.82. 3. Frantar (Kzoterm) 32.35. 4. Teran (OS F. Prešeren) 33.45, 5. Juvančič (CP) 33.58. 6. Andrejaftič (OS Predoslje) 33.69, 7. K ga rt (Gradbinec) 33.71. 8. Cvirn (Tekstilindus) 33,74. 9. Černe (Gradbinec) 33.83. 10. Mo-horič (OS L. Seljak) 33.96, moAki F - 1. Stular (IBI) 34,20, 2. Tomaiič (Klektromehanika) 35,24, 3. Baselj (ftC Iskra) 35,33, 4. Jereb (Institut Golnik) 36.51, 5. Strin (Gradbinec) 36.62, 6. Majstorovič (Merkur) 36,79. 7. Rozman (ZSMH) 37.12. 8. Zavrl (Domplan) 37,71. 9. Cernilec (Central) 38,04, 10. Golob (Telekomunikacije) 38,04. moški G — 1. Sarabon (DPO) 36,04. 2. Vo-dopivec (Zvezda) 36,61, 3. Pintar (Klektromehanika) 37,28, 4. GaAperAič (Klektro) 38,18, 5. Robič (SO) 38.21, 6. Cuznar (LB) 38.52, 7. Bajželj (Tekstilindus) 39,63, 8. Fa-ganel (Sava) 40.11, 9. Jocif (ŽTP) 40.83, 10. Jakel (Projektivno podjetje) 40.84; ženske A — (daljAa proga) — 1. Režonja (JAT) 49,21, 2. Kern (Merkur) 49,52. 3. Lav-rič (Planika) 49.71. 4. Silar (SPIZ-RZS) 49.94, 5. Trček (Sava) 51.18. 6. Logonder (Klektromehanika) 51,81, 7. Baftelj (Merkur) 53,81. 8. Zaje (Tekstilindus) 55.23, 9. Murkelj (Sava) 55.56, 10. Bajželj (LB) 56,23, ženske B - 1. Ovniček (PTT) 53,74, 2. Mravi nec (IBI) 53,79, 3. Sepohar (Aerodrom) 54,30, 4. Križnar (Domplan) 56,29. 5. KaliA-nik (InAtitut Golnik) 56,53. 6. D. Rauch (LB) 56,99, 7. GaberAček 57,11, 8. Pegam 57,56, 9. Gselman (vse Gradbinec) 57,98, 10. Pretnar (Merkur) 58,41, ženske C (krajAa proga) - 1. Jerman (Sava) 37,33, 2. Gosnik (Živila) 37,76, 3. Kramar (SPIZ-RZS) 39.23. 4. Krampi (Klektromehanika) 39,40, 5. DemAar (OS. L. Seljak) 41,20, 6. ZavrAnik (Aerodrom) 41,44. 7. Zaplotnik (Kxoterm) 41.87. 8. GraAič (OŠ L. Seljak) 42.23. 9. Bar-toncelj 42,70. 10. Deželak (obe Klektromehanika) 43.34, ženske D - 1. Toplak (Živila) 41.36. 2. Trefa 11 (Gradbinec) 42,44. 3. Teran (Gimnazija) 45,45. 4. Hladnik (OS L. Seljak) 47.93, 5. Vidic (LB) 49,22. 6. Oblak (OS L. Seljak) 49,88, 7. Stuhec (TOC) 51,04, 8. PoredoA (Klektromehanika) 53.35. 9. Jamnik (OS F.PreAeren) 53,89. Teki - ženske A (3 km) - l.Seruga (Sava) 12:01,96. 2. Močnik (Tekstilindus) 12:09,13, 3. Jelovčan (Klektromehanika) 12:39,01, I. Trček (Sava) 13:08,41, 5. Plevel (GT) 13:40.22. 6. Lagonder (Klektromehanika) 13:47,42. 7. Ahačič (Sava) 13:52,74, h. Tepina (Telekomunikacije) 14:05,95,9. Bajd (Sava) 11:19,93, 10. Jerov-Aek (PTT) 14:25,90, ženske B - I. Krampi (Klektromehanika) 11:12,77. 2. Zaplotnik (Kxoterm) 12:25,39. 3. Vidic (Gradbinec) 12:36.62. 4. Markič (Merkur) 12:45,02, 5. M. Vidic (Gradbinec) 12:52,89, 6. Krzetič (Klektromehanika) 12:56.46. 7. Jerončič (Gradbinec) 12:56,90, 8. Zaje (Sava) 13:11,01. 9. Kalan (Merkur) 13:23,62. 10. Sepohar (Aerodrom) 13:57,18, ženske C -1. Teran 13:06,26, 2. Pelko (obe Gimnazija) 13:30,08. 3. DemAar (OŠ L. Seljak) 13:55,72. I. BcAter (GT) 14:29.29. 5. Plevel (CP) 14:59.72, 6. Zupane 17:22.46, 7. KoAič (obe SO) 17:55,18. 8. PoredoA (Klektromehanika) 19:21,93, moAki A (5 km) - A. BeAter Na daljši ženski veleslalomski progi se je dobro odrezala tudi Irena Kališnik iz Inštituta Golnik. V konkurenci žensk B je bila odlična peta. (Klektromehanika) 14:31.57. 2. Mlinar (Pe-trol) 15:24,15. 3. Lah (Gradbinec) 15:47.99. 4. Ribnikar (Planika) 15:51.78. 5. Sparovec (Rlektromehanika) 16:35.80, 6. Novak (PPM) 16:41,72. 7. Globočnik (Gradbinec) 16:47.94, 8. Mohorič (Sava) 17:08.16. 9. Ko-bal (Projektivno podjetje) 17:29.19. 10. Močnik (KOP) 17:30.53. moAki B - 1. Ka- (Gradbinec) 14:48,82. 2. Gorjanc (Sava) 14:57,17, 3. KriAelj (KOGP) 15:26.63. 4. Gregorič (Kokra) 15:52.82. 5. GraAič (Klektromehanika) 15:55,14. 6. Dolence (Gradbinec) 16:21,45, 7. Dobre (Zavarovalnica) 16:24.51. 8. Dežman (Kxoterm) 16:50,16. 9. GraAič (Klektromehanika) 16:51,83. 10. Ažbe (Savaf 16:57.90. moAki C - L JoAt (Klektro)- 17:23,52. 2. Zupan (Klektromehanika) 17:42.27. 3. Marn (Sava) 17:42,48. 4 Polajnar (Tekstilindus) 18:09,78. 5. J+m-nik 18:23.51. 6. JoAt (oba Klektro) 18:53.40. 7 Hočevar (Kxoterm) 18:58.75, 8. Senčar (Gradbinec) 19:12.88. 9. Zeni (VSOD) 19:50,25, 10. Stefe(Klektro) 19:54.52. Sankanje - ženske A - 1. Zabret (ZSNK) 2:16.31. 2. Sluga (SO) 2:18.15. 3. Je-rovAek (PTT) 2:19.08. 4. Rutar (SO) 2:20.10. 5 Valentar (SO) 2:22,04, 6. Logonder (Klektromehanika) 2:27.47. 7. TuAar (2TP) 2:32,46, 8. Ovniček (PTT) 2:32.83. 9. Vovk (FTP) 2:34.78. 10. Zalar (GT) 2:36.50. ženske B - 1. Gselman (Gradbinec) 2:13,86. 2. Gros (Tekstilindus) 2:27,40, 3. Zaplotnik (Kxoterm) 2:28,83, 4. Sepohar (Aerodrom) 2:32,22. 5. Zaje (Sava) 2:35,02. 6. Rrznoznik (SO) 2:38,9«. 7. Hočevar (CP) 2:39.0«. 8. Jenko (Alpetour-PK.M) 2:40.01. 9. Krofel (KTP) 2:44,90. 10. Pelko (Gimnazija) 2:49.25. moAki A - 1. Marn (Petrol) 1:27.24. 2. Perko (Petrol) 1:46.63. 3. Mrgole (KTP) 1:54.21. 4. Jane 1:54.82. 5. Sparovec (oba Klektromehanika) 2:00.58. 6. Teran (OS F. PrcAeren) 2:09.04, 7. F. Martinjak 2:09,60, H. J. Martinjak (oba CP) 2:11.20. 9. Čebokli (KTP) 2:12,30. 10. Raztresen (PKM) 2:12.70. moAki B - 1. Meglic (Klektromehanika) 1:44.77. 2. Ristič (CP) 2:00,64, 3. Dagarin (Klektromehanika) 2:02.08. 4. Rozman (ZSMH) 2:06,69. 5. Ahačič (ZPRTS) 2:12.39, 6. Por (ŽTP) 2:14,40. 7. Vidic (Zavarovalnica) 2:14,58, 8. Berce (Klektromehanika) 2:17.85. 9. Marn (Sava) 2:18.79. 10. F. Ahačič (PTT) 2:19.83. Uradna razglasitev rezultatov in žrebanje nagrad bo 6. februarja ob 17. uri v delavskem domu. I) Htinier Koto: K Perdaii Na cesti, ki pelje pred mostom čez Savo pred Martuljkom na Srednji vrh je bilo na trinajstih zimsko športnih sindikalnih igrah občine Kranj tudi sankaško tekmovanje. Sporočamo, žalostno vest. da nas je v 82. letu zapustil dragi mož. oče in stari oče ALOJZ MARKIĆ iz Bistrice 15 pri Tržiču Pogreb pokojnika bo v torek, 29. januarja 1980, ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Tržiču. Žalujoči: žena Mihaela, hčerka Marjana z družino. Riko z družino in Janez z družino Tržič, 27. januarja 1980 Sporočamo žalostno vest. da nas je mnogo prerano za vedno zapustil JOŽE ŠTIRN Pogreb pokojnika bo v torek. 29. januarja 1980. oh 18. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: Žena Vera s hčerko Mojco in sinom Markom. Leon z družino. Milica z družino. družina Krel in drugi Kranj. 27. januarja 1980 G Lr AS22.STRAN /- Do 29. februarja KRANJ, salon pohištva na Primskovem razprodaja masivno pohištvo ceneje za 40 % Pohištvo ,ma manjše transportne al. tehnološke napake a ,e kljub tem« še vedno dobro m uporabno Poleg znižanega so na voljo tudi najnove]ši programi skoraj vseh priznanih proizvajalcev pohištva Dostava pohištva iz Lesnine Kranj je do 30 km brezplačna. Trgovsko podjetje MERKUR Veleželeznina n. sol. o. Kranj, Koroška 1 Delovna skupnost skupne službe Kranj, Koroška 1 Odbor za delovna razmerja v DSSS objavlja prosta dela in naloge pomoč pri vodenju centra AOP Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoko izobrazbo organizacijske ali ekonomske smeri. — -\ — 5 let delovnih izkušenj — IBM test Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Trgovsko podjetje Merkur veleželeznina Kranj, n. sol. o., Kranj, Koroška 1, kadrovsko-soeialna služba. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa. Veletrgovina Živila TOZI) Veleprodaja Kranj Odbor za delovna razmerja na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 VOZNIKA VILIČARJA 2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA (več delavcev) Pogoji: Pod L: — osemletka ter opravljen tečaj za voznika viličarja. — H mesecev delovnih izkušenj. — poskusno delo 30 dni. Pod 2.: — osemletka. — 1 mesec delovnih izkušenj, — poskusno delo M) dni. Za vsa prosta dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina Živila Kranj — poslovni prostori Naklo - 15 dni po objavi. Kemična tovarna Struževo tttt Kranj Kadrovska komisija objavlja dela in naloge tajnika samoupravnih organov Polen splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, je za opravljanje objavljenih del in nalog pogoj srednja izobrazba z znanjem strojepisja ter tri leta delovnih izkušenj. Delo se združuje za določen ("as (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Prijave sprejema splošni sektor Kemične tovarne Kxoterm Kranj. Struževo 66, 15 dni po objavi, to je vključno do 1.1. 2. 1980. ZA OGLED IN PRODAJO NOVA ZALOGA BLAGA IN APARATOV: 400 vlečnih vrvi (200 kg nategne moči. z zastavico) 35 250 kovčkov za orodje (dva 50 120 univerzalnih anten za av toradio 70 100 LCD Ouarc ur (elegantna izvedba, za moške in ženske) 250 50 polnilcev za akumulator (pnkl|učki za 6 in 1 2 V preobremenitev z Ampermelrom močna izvedba) 350 80 avtosesalcev za prah (pri-tikline in specialna šoba za napihnjene blazine, čolne, vkl|učno s kovčkom) 390 30 meglenk (v garnituri sta dve halogenki rele, kabel, stikalo odtisna plošča in varovalni obročki) 490 15 gramofonov (priključek n.i elektriko in bateri|e) 550 TV sprejemniki samo 1400 Stereonaprave samo 2900 Barvni TV sprejemniki samo 4900 VSE Z GARANCIJO IN NOVO! Poleg tega imamo še pralne stroie Stroje za likanie sušenie perila, pomivanje posode, hladilnike, zamrzovalne skrinie zračnike naprave za vgraditev in še druge aparate po ugodnih cenah Trgovina |e odprta od 8 do 1 8 ure neprekmieno, ob sobotah od 8 do 1 ? utt> KONKURSVVAREN VERMARKTUNGSGES m b H Celovec, St Veiter Ring 57 (Kucherhof — Hofgebaude) tel 72 810 SOZD SAP Viator GO GOLPTURIST TOZI) Gostinstvo Gozd Martuljk objavlja prosta dela in naloge EKONOMA Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še: 1. poklicna šola trgovske smeri ali nepopolna srednja šola 2. tri leta delovnih izkušenj •I. zaželjen vozniški izpit H ka tegorije 4. tri mesece poskusne dobe Delo se združuje za nedoločen čas. Rok prijave je 15 dni od objave. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije razpisuje sprejem učencev v šolo za miličnike kadete Pogoji za sprejem : Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo — da niso starejši kot 1 7 let — da so telesno in duševno zdravi — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku — da obvladajo slovenski jezik — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov Kako naj se kandidati prijavijo na razpis Kandidati naj oddajo najpozneje do 20. aprila 1980 na pristojni postaji ali oddelku milice: — prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1.20, kolkovano s 4.-din ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis — spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; kandidati, ki še obiskujejo osmi razred, naj predlože spričevalo za prvo polletje osmega razreda: spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo — pismeno priporočilo in mnenje šole. v kateri se je zadnje leto šolal Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo vabljeni M zdravniški pregled, psihološki preizkus, preizkus telesnih zmogljivosti in znanja slovenskega jezika. Pri sprejemu v šolo za miličnike kadete bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O tem. ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1980. Začetek in trajanje šolanja Začetek šolanja bo 1 septembra 1980 in bo trajalo štiri leta Pravice in dolžnosti učencev Učenci imajo v šoli za miličnike kadete brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v. organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom učenec pridobi «reHm\ strokovno izobrazbo l,u"" Vsa pojasnila dajejo 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SH Slnv»»;; . i ,wJ 2 Sofa za miličnike kadete. Ljubljana. Tacen 48. telefon Mr' .1. vse posta je in oddelki milice. ' "'-''"i Republiški sekretariat «8 "°,tranje zadeve J*»K Slovenije Splošno gradbeno podjetje IMOS - SGPTRŽIC Blejska 80 objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji za sprejem so: — zaključena ekonomska srednja šola. — dve leti delovnih izkušenj ali — zaključena upravno-adtninistrativna šola — in tri leta delovnih izkušenj na takih ali podobnih opravilih Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in š posebnim pogojem poskusnega dela dveh mesecev Pismene prošnje naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dnevu objave na naslov: Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska 8, kjer dobijo tudi v« informacije. 1 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri (S) OBLAČILA Tržič Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. tehničnega vodje 2. finomehanika Pogoji pod 1 — srednja izobrazba konfekcijske st roke. — .") let delovnih izkušenj, od tega 4 leta na odgovornejših mestih < proizvodnji konfekcije. — tnoralno-polit ična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravi janja Pod 2. — kvalificirani finoinehanik. — 2 leti delovnih izkušenj pri popravljanju konfekcijskih stroje\ naprav. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Oblačila Novost, Tržič. Trg svobode 33, komisiji za medsebojna delovna razmerja, do zasedbe delovnega mesta. —I Pf TEK, 29 JAMARJA 1980 MALI telefon OGLASI ____ 23-341 ^prodam^ Ugodno prodam trainožarečo PEC na drva. malo PEČICO na drva in dvodelno kuhinjsko POMIVALNO OMARO. Oman Ivan. Kranj. Planina 64 350 Prodam mladega PSA NEMŠKEGA BOKSARJA z rodovnikom Naglic, Gorenjskega odreda H. Kranj Ugodno prodam komplet SMUČARSKO OPREMO smuči fiber-glas z okovjem marker. čevlje St.41 in obleko St. 48. Zupančič. Begunjska 9. Kranj 485 Prodam KRAVO po teletu. Pod-hom 49, Zg. Gorje 486 Prodam TELIČKO (črno). Tene-tifte 24, Markovič Franc Prodam železna GARAŽNA VRATA. Rakovec Ivan, Dolenja vas 30, Selca nad Škofjo Loko 487 Prodam dve PECl na olje. Gasilska 5, Kranj, tel.: 23-858 488 Prodam mlado KRAVO za zakol ali jo zamenjam za brejo. Naklo 39 Ugodno prodam popolnoma nov MOTOR TOMOS 18 KM za čoln. Informacije po tel.: 25-204 - popoldan 490 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ brez motorčka. GrobovSek, Planina 46. Kranj 491 Prodam črnobel TELEVIZOR SKOT in tono SENA. Bohinjska Bela 45 494 Prodam novo PISALNO MIZO (78x117). Sedej. Gradnikova 93. Radovljica 495 Prodam nove neokovane VPREZ-NE SANI. Ogled v popoldanskem času. Štibelj Niko, Bukovica 6, Selca 497 Prodam TELIČKO simentalko za rejo ali zakol. Voklo 20, Šenčur 498 Prodam 3 OVCE, stare eno leto za rejo ali zakol. Jež Mici. Utik 31. Vodice nad Ljubljano -r>06 Prodam 2 m dolge SMUCl in tvrolia VEZI. Leskovec Brane. Velika Vlahoviča 4, Kranj 507 Prodam črnobel TELEVIZOR Panorama — castor. Informacije od 17. do 19 ure po tel.: 26-549 508 s kupim m Kupim dva in pol kub. m suhih SMREKOVIH PLOHOV Finžgar Mirko. Bled. Finžgarjeva 8 496 Kupim klasičen HRASTOV PARKET. 30X 45 ali 25 x 55. Luže 12, Šenčur vozila Prodam ZASTAVO 750. Rebernik. Partizanska 25, Šenčur 510 Kupim TOVORNJAK, ki se lahko vozi z vozniškim dovoljenjem B-ka-tegorije. Naslov v oglasnem oddelku. 403 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1975. Informacije po telefonu 82-660 — od 8. do 15. ure vsak dan. Koranter. Podkočna 7, Jesenice Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik oktober 1976, z dodatno opremo. Hočevar Mitja, Smledni-ška 120. Kranj 493 Prodam FIAT 850 special. letnik 1970. celega ali po delih. Jenko Peter.-Naklo 15 Športno društvo Zabnica HK akcija prireja rekreacijsko drsanje vsak dan od H- do 11. ure in od 14. do "a rokomet nem 1H. ure igrišču. Vabljeni ljubitelji drsanja! stanovanja Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica. Ljubljana. Naslov uredništva in uprave liata: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 515M-M3-31M9 - Telefoni: n. c Naročnina za prvo r»i»»^» ----2©0. Oproiceno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. V Kranju oddam opremljeno SOBO, centralno ogrevano, s souporabo kopalnice. Ponudbe pod: Predplačilo 509 ~ zaposlitve = Sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO. Partizanska 18, Kranj, tel.: 064-44-510 468 izgubljeno V torek 15. 1. 1980, sem pred blokom na Begunjski cesti 14 pozabil f°nmPetpr'b,Skih P»J* H zefcna 1 bela). Poštenega najditelja prosim. **Ko 14. Zvokelj obvestila; indeksom vsak torek in četrtek. Mla dinski servis Kranj. Stritarjeva 5 501 Cenjene stranke obveščam, da sprejemam naročila za popravila pralnih strojev tudi po telefonu ;42a52- J»K°dic Miri,. Vopovlje 19 Cerklje 4Ui vpisujemo v tečaj iz cestno prometnih predpisov VpLs je možen z ostalo Aleš Antonija. Mače 4. Preddvor, opozarjam vse eventuelne kupce, da je živina in premičnina na tem naslovu moja last in Janezu in Francki Logar ne dovolim prodajati brez mojega dovoljenja 511 Matematiko INSTRUIRAM v Kranju. Telefon: 27-329 — popoldan 63 V Kranju iščem VARSTVO za dva otroka, od 12 do 15 dni v mesecu. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 502 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla Milici Ajdovec iz Milj in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. Ahčin Dragica. Suha 30. Kranj 503 Nenadoma nas je zapustil naš sodelavec STANISLAV ANDREUZZI Pridnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci Rudnika urana — Žirovski vrh ZAHVALA Ob boleči izgubi naSe drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE GRAŠIČ roj. Tičar iz Britofa 48 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem drugim, ki so jo v tako velikem številu obiskali na domu in pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Štruklovim za nesebično pomoč v času, ko je bila priklenjena na posteljo. Zvezi slepih Kranj, Alpetourju TOZD Remont Kranj, Vodovodu K ran j. Teksti I-indusu Kranj, pevcem — upokojencem Kranj in gospodu župniku za obred ter poslovilni govor ob grobu. Še enkrat hvala vsem za podarjene vence, cvetje in izrečena sožalja. Žalujoči: sin Ivan z Anico, sin Peter z družino, hčerka Minka z Gregorjem, sestre Justi. Tončka in Rozi z družinami, brat Franc z družino ter drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Šentjur, Šempeter pri Celju, 22. januarja 1980 Globoko presunjeni sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil JOSIP ŠTIRN dipl. ing. - glavni direktor Od njega se bomo poslovili v torek, dne 29. januarja 1980 ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delovna organizacija »IKOS« Kranj Osnovna organizacija ZK »IKOS« Kranj Osnovna organizacija sindikata »IKOS« Kranj Osnovna organizacija ZMS »IKOS« Kranj I ll IJ.il/ l t • i / A ■ 4» .• t ■».* t. t. . t v » r.».'.n i , I Letošnji program gorenjskih poštarjev Telefonska mreža bo gostejša Občni zbor društva invalidov Skofja Loka je pozdravil Konrad Pavli, pred sednik Zveze društev invalidov Slovenije, ki je dejal, da je škofjeloško društvo invalidov v preteklem letu veliko naredilo na področju podružbljanja invalidskega varstva. Uspešno delo obveznost za naprej Škofjeloško društvo invalidov dobilo zaupanje članov in se vključilo v samoupravne tokove — Najpomembnejša bodoča naloga je ustanovitev aktivov v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Kranj bo letos v sodelovanju s Podjetjem za PTT promet Kranj in sofinanserji modernizirala in gradila krajevna telefonska omrežja v vseh gorenjskih občinah — Vrednost investicij skoraj 16,5 milijona dinarjev, od tega naj bi skupnost prispevala 8J milijona dinarjev - Zahteve prihodnjega srednjeročnega obdobja bile začete tudi nekatere druge investicije v telefonsko omrežje, ki bodo zaključene letos in prihodnje leto. Marca letos se bo v omrežje lahko vključilo 50 naročnikov iz Cernetovega vrta v Kranju, v jeseniški krajevni skupnosti Plavž pa so že možnosti za vključitev 200 novih naročnikov. Na območju blejskega gradu so možnosti za 40 novih naročnikov, na Mlaki za 160 (gradnja se bo začela spomladi). V Preddvoru in na Beli za 99 naročnikov (gradnja bo predvidoma končana prihodnje KRANJ - Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Kranj je pripravila poročilo o uresničevanju investicij leta 1978 in lani. Ze bežen pregled gradiva pove, da je gorenjsko PTT omrežje zaradi del v teh dveh letih modernejše. Na Orehku in v Drulovki je bilo v PTT omrežje vključenih 56 telefonskih naročnikov, v Preddvoru in na Beli 85, v Struževem 62, na Lancovem 104, v Čirčah 60, v Podnartu 130, v Hotavljah in Čabračah pa 9 novih telefonskih naročnikov. V teh dveh letih so Skofja Loka - V soboto, 26. januarja, so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani škofjeloškega društva invalidov, pregledali delo v preteklem letu in se dogovorili o nalogah v naslednjem srednjeročnem obdobju in letošnjem akcijskem programu. Že številna udeležba, blizu 250 članov, je pokazala, da je društvo dobilo zaupanje svojih članov, poročila in razprava pa so odsevali vse večje vključevanje društva v samoupravne tokove. Lani so začrtani program dela v celoti uresničili. Odprta je ostala le naloga ustanovitve aktivov v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Oviro so predstavljala pravila društva, ki niso vsebovala določil o nalogah in organizaciji aktivov. Na zboru so sprejeli s temi določili dopolnjeni statut in tako postavili temelj uresničitve te pomembne naloge. Društvo danes vključuje 1.002 invalidov, lani so vpisali 120 novih članov. Vendar s tem Številom se niso zadovoljni, saj ocenjujejo, da je v Škofjeloški občini okrog 3.000 invalidov. Vendar so v tej Številki zajeti tudi slepi in paraple^iki, ki imajo svoja društva. Vrsto srečanj in izletov je lani priredilo druStvo, zelo delovna je bila sekcija za rekreacijo in Sport, več pomembnih akcij je opravila komisija za socialno delo, druStvo je z razumevanjem Centra slepih dobilo nove prostore v izpraznjenem starološkem gradu. Lani je druStvo prejelo priznanje Zveze društev Slovenije ob desetletnici Uspešnega dela, priznanja za prizadevno delo so dobili Poldka Blažič, Ivanka Cu-far, Franc Logonder in Rajko Strži-nar. DruStvo ima svoje delegate v več organizacijah in skupnostih. Naša naloga ni le ustanavljanje aktivov, sosedska pomoč in druge oblike približevanja dela druStva članom, dolžni smo opozarjati na naše probleme, so menili udeleženci občnega zbora. Tako so podprli zahtevo, da se pri gradnji škofjeloškega kulturnega doma upošteva, da bodo prostori dostopni tudi invalidom na vozičkih. Ker bodo drsne stopnice strme, naj se vgradi posebno dvigalo. Konrad Pavli, predsednik Zveze društev invalidov Slove- DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Ljubljana - Predsednik republike ■lošiji Broi-Titn ie včeraj zapustil oddelek za intenzivno nego kliničnega centra in normalno okreva. Zato se je /dtavuiški konzilij odločil, da ne l>o ver vsak dan poročil o predsednikovem zdravju LJUBLJANA - V Centru za teorijo in prakso samoupravljanja Kdvard Kardelj se je včeraj začelo dvodnevno posvetovanje 0 razvoju samoupravljanja. Prvi dan »o Sirse razgrnili vlogo znanosti pri razvoju naftega sistema. Beograd - V glavnem mesni se. se Začeli pogovori med a vso i |skun" m jugu slovanskim zunaniim ministrom l'ahrom in M i ničem. Pogovarjata se n sodelovanju med državama m aktualnih mednarodnih vprašanjih ZAGRKB - V hrvatskem glavnem mestu je bila včeraj seja sveta ra-publike. Razpravljali so o mednarodnih razmerah, notranjem položaju in gospodarskem položaju republike. Ljubljana - V To letu je v |>onedeljek umrl slovenski pisatelj Ciril Kosmač Posebej ie znan po svojih delih, v katerih je opisoval /ivlienje Slovencev pod italijanskim fašizmom. l'o vojni je oprav I jal tudi številne eii"poht irnt- Cinik «*yr. • i J> .t Ji k s- ■■ * n ., v; «»• -» r * I. Bogataj nije, je v svojem pozdravnem govoru dejal, da je akcija Zavoda za rehabilitacijo invalidov glede odpravljanja arhitektonskih ovir, ki je bila sprožena pred štirimi leti, že nekoliko pozabljena. Zato bo Zveza druStev invalidov Slovenije skupaj z republiško konferenco SZDL znova sprožila dogovarjanje o tem problemu. Gre tudi za varen dostop slehernega delavca na delovno mesto, za prevoz invalidov na delo, je dejal Konrad Pavli. Zbor je v imenu škofjeloške občinske skupščine pozdravil Janez Kos, ki je hkrati kot direktor Centra slepih odgovoril na pobudo, da bi v program rekreacije in športa vključili tudi plavanje. Ponudil je souporabo plavalnega bazena v Centru. M. Volčjak PRAVOČASNE PRIPRAVE ŽE POL USPEHA - Čeprav je do letošnjih balkanskih iger v kolesarstvu še dobre štiri mesece se organizacijski »dborje skrbno pripravlja. Kolesarski klub Sava iz Kranja je namreč Prevzel «Jtt-nizacijo letošnjega članskega in mladinskega balkanskega Pr^va. Organizacijski komite, ki mu predseduje Drago Šjefeje^^^^T^M pripravami za to prvenstvo. V Kranju bo od 12. do ^J^^S^ahnad sto kolesarjev iz Bolgarije, Romunije, Grčije, Turčije jVj^-Računajo, da bi se po dolgih letih tem priključili tudi kolesarji iz Albanije, (dh) — Foto: F. Perdan Razvoj zajezil odseljevanje V krajevni skupnosti Poljane se število prebival stva ne zmanjšuje — Še vedno veliko premalo delovnih mest — Upada število kmečkega prebivalstva Krajevna skupnost Poljane je ena večjih v škofjeloški občini in leži sre- di Poljanske doline, kateri je ta kraj dal tudi ime. Ima 21 naselij in 394 gospodinjstev. Po številu prebivalstva, je na 6. mestu v občini in ima 1,468 prebivalcev. Število prebival stva. ki je v preteklih desetletjih stalno upadalo, se je v zadnjih letih ustalilo. Sedaj celo počasi narašča Hitreje kot število prebivalstva, narašča število gospodinjstev. Vendar pa porast prebivalstva ni enak po vseh vaseh in naseljih v K S. Poljane so že pred 110 leti imele 263 prebivalcev ali 22 manj kot danes, še leta 1961 pa so imele 311 prebivalcev, kar je 26 več kot danes. Zelo hitro pa narašča število prebivalcev tam. kjer je dovoljena stanovanjska gradnja, to je v Predmostu in Hotovli. Se vedno pa se manjša število krajanov v posameznih hribovitih predelih predvsem v Jazbinah in Zakobiljku. Vzrokov za zmanjševanje števila krajanov je več. Najpomembnejši jt> predvsem v tem, da na območju KS Poljane celo desetletje ni bila dovoljena stanovanjska gradnja. Mlajši ljudje, ki so dokončaji srednjo, višjo ali visoko šolo se odseljujejo, ker doma težko dobe zaposlitev. Zmanjšuje se tudi število kmečkega prebivalstva. V združenem delu je zaposlenih 509 krajanov, kar predstavlja tretjino prebivalstva. To je izredno veliko, zlasti če upoštevamo, da je področje hribovito in kmetijsko in, da doma ni veliko delovnih mest. 27 odstotkov zaposlenih je mlajših od 25 let. skoraj polovica zaposlenih pa je starih od 25 do 40 let. kar potrjuje, da se je odseljevanje, razen šolali ih ljudi, ustavilo. Največ zaposlenih je kvalificiranih in polkvalifici-ranih delavcev, delavcev s srednjo izobrazbo je 10 odstotkov, medtem ko jih ima višjo ali visoko izobrazbo komaj 13 krajanov ali 2.5 odstotka. To pa povzroča velike probleme v dejavnosti krajevne skupnosti, ker primanjkuje strokovno usposobljenih ljudi pri vodenju najrazličnejših akcij pa tudi v delovnih organizacijah v kraju. V krajevni skupnosti Poljane je še 9 odstotkov kmečkega prebivalstva, kar je enako občinskemu poprečju. Več kot polovica gospodinjstev ima manj kot 2 ha obdelovalne zemlje. 60 odstotkov kmetij pa ima manj kot 5 ha zemlje in zato vsem tem ljudem predstavlja glavni vir dohodka redna zaposlitev, obdelovanje zemlje pa dopolnilna dejavnost v popoldanskem času. Vsi ti podatki pa ne povedo, da je vse več manjših kmetij, ki zadnja leta zelo hitro propadajo. Na teh kmetijah živijo v glavnem starejši ljudje, mlajši pa so se zaradi zaposlitve odselili drugam. Najbolj kritično je v Jazbinah. Malenskem vrhu, deloma na Volči. v Poljanah in Hotovli. Zaradi razdrobljenosti in pretežno hribovske lege teh zemljišč ni mogoče združiti. Število zaposlenih v domačem kraju je že dve desetletji nespremenjeno, to je od ustanovitve obratov LTH in Termike. Manjše povečanje pomeni edino izgradnja nove tovarne Termike pred dvema letoma. Sicer je doma zaposlenih komaj 20 odstotkov delavcev, drugi pa se vozijo v Gorenjo vas. večina pa v Skofjo Loko. Razveseljiv pa je podatek, da je število zasebnih obrtnikov v zadnjem času zelo poraslo. L. Bogataj Ogenj zajel avto Radovljica — V soboto, 26. januarja, okoli 13. ure je ogenj zajel »stoenko« Petra Zargija i/. Ljubljane, ki je parkiral v Gradnikovi ulici v Radovljici. Ogenj je zajel avtomobil, ko je bil motor vžgan. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi okvare na električni napeljavi. Lastnik ni mogel sam pogasiti ognja, zato je bilo treba poklicati gasilce. Škode je za okoli 70.000din. Tatvine smuči Radovljica — V nedeljo. 27. januarja, med 18.10 in 18.40 je neznanec snel s prtljažnika avtomobila parkiranega pred restavracijo Teksas v Lescah pet parov smuči: štirje pari rjave barve so znamke Elan RC 04 z rdeče belim napisom E. z okovjem »marker« in »tvrolia«. Peti par smuči so smuči za »hol dog« smučanje. Za tatom še poizvedujejo. leto), na Rečici pa Bledu, v Kropi in v Zasipu in Podhomu, kjer bo letos na omrežje priključenih 150 naročnikov. Skofja Loka bo letos bogatejša za 212 naročnikov, v Žireh se bo letos gradnja začela, prav tako pa tudi n« Javorniku in na Koroški Beli. kjer je s krajevno skupnostjo podpisana pogodba za 300 priključkov. Tudi telefonsko omrežje v tržiški industrijski coni bo letos nared. Tudi letos se bo po gorenjskih občinah nadaljevala moderni zacija PTT omrežja. Razen t< omenjenega nadaljevanja del bosta skupnost za PTT promet in PTT podjetje Kranj v sodelovanju z drugimi investitorji gradil« krajevne telefonske mreže Pred dvor-Mače-Bašelj, Primsko vo — Britof- Predoslje - Visoko, Bistrica pri Tržiču, Javornik-Koroska Bela, Žirovnica, Ho-tavlje-Čabrače, Železniki in Gorenja vas, Kropa in Srednji Dobrava. Vse investicije iz teg« programa so skupaj vrednf 160.431.335 dinarjev, soudeležb« skupnosti za PTT promet pa ie polovična in znaša 8,7 milijon« dinarjev. Z letošnjim letom se sedanje srednjeročno obdobje razvoj« PTT omrežja zaključuje. Ce bo hotela ta panoga loviti razvoj drugih področij gospodarstva, ji je treba zagotoviti marsikatere prednosti in naložbe najman podvojiti. Na tej predpostavki te meljijo tudi smernice za prihodnje srednjeročno obdobje. M« drugim predvidevajo v mestnir področjih eno PTT enoto m 10.000 prebivalcev in na podeželju eno PTT enoto na 3600 prebivalcev. To bi hkrati zboljsai hitrost in kvaliteto PTT storite* za kar pa je eden od pogojev tud gradnja sodobnega PTT centra' Kranju regijskega značaja it povezanega z republiškimi sred šči ter osrednjimi Jugoslovan skimi poštnimi središči. Nujni bo gradnja rajonskih telefonski! central, povečava avtomatski' telefonskih central in gradn.M novih končnih telefonskih ce* tral. V sodelovanju s krajevnim skupnostmi, krajani in organi zacijami združenega dela bi m* rala biti Gorenjska bogatejša p skoraj 12.000 novih telefonski! priključkov, kar bi pomeni 16,7 priključka na 100 prebival cev. Gradnja javnih telefonski! medkrajevnih govorilnic bo pnv tako približala telefon ljudem, k ga sami ali v okolici ninMJ* Enoten sistem združevanja sreč stev bo treba najti za uresničite1 srednjeročnih ciljev. Telefon** naročniki bi morali med drugi* združevati najmanj 20 odstotke sredstev od opravljenega tek fonskega impulza, novi naročn: ki pa 30 odstotkov od povprecn* investicije za en telefonski pr k,Juček- J. Košnji! NESREČE TRČIL V PEŠCA Preddvor - V soboto. -V nuarja. ob 18.10 se je na lokalni««, v Preddvoru pripetila promet* nezgoda. Voznik kolesa z motori« Slavko Pogačar (roj. 1953) iz M dvora je vozil proti Tupaličam. ke\ na kratki razdalji sredi ceste orW Milana Dolinarja (roj. 1924) iz Pw dvora, ki je hodil po sredini ce* Voznik ga je hotel obvoziti po k*, vendar ga je pri tem zadel, takodj sta oba padla. V nesreči je h, Pogačar lažje ranjen. S helikopterjem iskali pogrešanega V soboto, 26. januarja, so v ot glavskem pogorju ponovno iskali pt greSenega planinca Marka Sum Tokrat s helihopterjem. s katerima podrobno pregledali severno strtj triglavske stene in planinske kotV vendar za pogrešanim za zdaj i sledu. Marko Surc je odšel v ti glavsko pogorje 14 januarja let« da bi preplezal eno od smeri v ti glavski steni. Ker se ni vrnil domoi SO ga V več akriiah oItiiSaI: n*i gorski reševalci man. več akcijah skušali naj« vendar doslej uj Predavanje o prometni varnosti Kranj V nedeljo, i. februarja, ob 9. uri bo v dvorani kina Center v Kranju centralno predavanje za vse udeležence v prometu, ki ga organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Kranj v sodelovanju z AMD Cerklje. Kranj in Šenčur. Združenje Šoferjev, uvtomehanikov - podružnica Kranj in Mladinski servis 0 aktualnih prometno varstvenih vprašanjih bo predaval prometni strokovnjak Marjan Metljak i/. Ljubljane. Predvajani bodo tudi promet no vzgojni filmi.