GOSPODARSTVO it- [;Eto xhi štev. sis CENA LIR 30 Pošt. plač. v got. SREDA, 5. AVGUSTA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Kuba samo 130 km od Amerike ^del Castra čakajo velike gospodarske težave - Kmetje s potegnjenimi noži zahtevajo zemljo j. Kmečki delavci na Kubi so 26. ju-Ja na svojstven način proslavili še-^ 0 obletnico prve vstaje, ki se je si-r Ponesrečila. Druga vstaja pred 7 ^eseci je privedla na oblast Fidel astra, ki je danes brez dvoma poli- y najmočnejša osebnost na Kubi. euke demonstracije kmetov, ki so se , 'Peljali v Havano z vse dežele uri' jevj uii' da' dif ;ijf- em >69' dJ lja'| ,d‘! lat tot\ ni ti- # !elo sel« ot- tja ma e«1' est sf la* jat. al«; že or«' iz9' :i * ili. 7. v. ‘-—jan v Havano z vse dežele so t® izraz zaupanja širših množic v , ae' Castra, ki je po kratkem sporu . dosedanjim predsednikom Urritio s evzel zopet oblast v deželi. Kmetje 0 na velikem zborovanju vihteli svo-6 dolge nože, ki jih sicer uporablja- 0 za žetev sladkornega trsa, da bi Jmazali svojo nepopustljivost pred dstrovimi nasprotniki. Da se kme-0r>r omogoči prihod v mesto tudi iz caibolj oddaljenih krajev, je Fidel vastro napovedal javno zbirko, ki je Sla dva milijona dolarjev. Kmetom . Po mestu razkazali najluksuznej-,e stavbe, od velikih hotelov v nebo-u. bikih do zadnjega nočnega bara, da 1 videli kako živijo bogati meščani. CASTRO PRED VELIKIMI GOSPODARSKIMI TEŽAVAMI it Ka Kubi, ki meri v dolžino 730 milj 1 is povprečno široka 50 milj, živi s okoli 6,5 milijona ljudi, in sl-tcr Po večini od dohodka, ki ga prina-Pridelovanje sladkorja. Američani .° mnenja, da bo napetost med Kubo 1 Ameriko spravila Fidel Castra v 'ke finančne težave; saj so Ameri-1 državljani na Kubi investirali 850 ll 'Jane, milijonov dolarjev, in sicer v sladkorne nasade, hotele, električne centrale in kubansko telefonsko in telegrafsko mrežo, in si danes še ni mogoče zamisliti gospodarskega napredka na Kubi brez sodelovanja z Ameriko. POLOŽAJ PO IZVEDBI AGRARNE REFORME Izvajanje agrarne reforme je preplašilo ameriški kapital, ki se naglo seli iz dežele. Castro je kmečkim delavcem obljubil zemljo in zdaj svojo obljubo izpolnjuje. Okoli 2 milijona akrov (en aker meri 40,5 arov) pripada ameriškim državljanom; to zemljo cenijo na 300 milijonov dolarjev. V zameno za razlaščeno zemljo prejemajo bivši lastniki državne obveznice. Drobljenje kmetijske posesti postavlja zdaj vprašanje, ali bo mogoče ohraniti njeno donosnost na dosedanji višini. V smislu agrarne reforme ne sme nihče imeti več kakor 1000 akrov orne zemlje ali 3300 akrov pašnikov. Kmečkim delavcem dajajo približno po 67 akrov zemlje. Kmečkih delavcev je okoli 900.000, medtem ko bo po sedanjem načrtu prejelo zemljo okoli 100.000 delavcev. Doslej je na Kubi prevladoval sistem velikih posestev, ki so jih obdelovali s kmetijskimi stroji. Spričo razdrobitve te posesti ne bo lahko ohraniti dosedanje donosnosti ter vzdrževati kmetijske stroje na dosedanji ravni. Cankova cena: pol milijarde dolarjev Amerika si odpira nov trgi Kakor smo že poročali, je Španija zadnjem času prejela velika posoji-lz tujine; hkrati je izvedla denar-0 Preobrazbo, ki je imela za posledi- 0 razvrednotenje pezete ter je pri-5 °Pila k Organizaciji za gospodarsko |0tielovanje v Evropi (OEEC). Med je postal posebno očiten namen ■berike, da si zagotovi gospodarsko ^delovanja s Španijo ter tako razši- 1 trg za 13[jeike svoje industrije pa , 31 za investicije ameriškega kapita-a v špansko industrijo. po najnovejših vesteh se je prvot-a vsota podeljenih posojil 375 mili-Pov dolarjev dvignila na okoli 500 "ijonov dolarjev, ker so posamezne bieriške in druge denarne ustanove, . att katerimi ima Amerika svoj vpliv, ^razile pripravljenost, da podprejo Pansko gospodarstvo z novimi poso-Med temi ustanovami Pitno naj ome- ameriško Export-Import Bank, ameriški sklad za posojila (Deve-°Pnient Loan Fund). V Madridu so že objavili osnutek vega zakona, ki urejuje vprašanje tl J'h naložb v španski industriji. Po Vem zakonu je Španija na široko Prla vrata tujemu kapitalu, kate-kaJ111 botl0 v hodoče na poti samo ne-lare formalnosti. Tako bo o investi-5oJ0afl tujega kapitala, ki bi presegle .. " delniške glavnice španskih po-Jetij, odločal ministrski svet; poleg • ostanejo omejitve, ki zadevajo Gotici j e tujega kapitala v podjetja ^rzavne obrambe in založništva li-'\ k°V' pojde za španska podjetja, ^ in S° velike važnosti z gospodarskega ljp Soctalnega vidika, ne bedo postav-r rene tujemu kapitalu nikakšne ovi-. glede prenosa dobička, ki bo Posežen s I Zdaj te, ki jih bodo španske ladjedelnice dobavile Ameriki v treh letih. PRODIRANJE AMERIŠKEGA KAPITALA TUDI V ŠPANSKO SAHARO Američani so pripravljeni podpreti špansko industrijo s svojim kapitalom. V Madridu in Barceloni so že bila razna ameriška odposlanstva, ki so navezala stike s španskimi industrije!. »El Economista« poroča, da so se Američani pogajali že s približno 100 španskimi delniškimi družbami glede sodelovanja. Američani se zanimajo tudi za morebitna petrolejska ležišča v španski Sahari in španski Gvineji, zlasti odkar so v Madridu objavili zakon o izkoriščanju petrolejskih vrelcev. Za petrolejske vrelce se Španija zanima, ker mora za nabavo nafte v tujini že danes, ko ni še tako močno motorizirana, potrošiti čez 150 milijonov na leto za nabavo petroleja v tujini. Minister za trgovino Ullestres je pozval španski narod, naj se pripravi na skromnejše življenje in naj stisne pas. SLADKOR IN ODVISNOST OD AMERIKE Gospodarstvo Kube je v veliki meri odvisno od pridelka sladkorja In od njegove prodaje tujini. Lansko leto je izvoz sladkorja predstavljal 82,8% vsega kubanskega izvoza. Približno polovica izvoženega sladkorja gre v Združene ameriške države, ki kupijo 3 milijone ton sladkorja na leto. Po posebni mednarodni pogodbi plača Amerika 5 stotink dolarja za funt kubanskega sladkorja več, kakor znaša cena na mednarodnem trgu. Danes je cena sladkorja izredno nizka, saj je na primer 22. julija znašala komaj 2,55 stotinke dolarja za funt ter je bila v zadnjih 18 letih najnižja. Ameriški nasprotniki Castrove vladavine pozivajo Kongres, naj prekliče pogodbo, po kateri plačuje Amerika 5 stotink dolarja za funt kubanskega sladkorja več kakor znaša njegova cena na mednarodnem trgu ter s tem neposredno podpira vladavino, ki je razlastila Američane. Poleg treh milijonov ton, ki jih Kuba preda Ameriki, izvaža še okoli druge 3 milijone ton sladkorja v druge države. Lani so Kubanci za izvoz v te države prejeli 230 milijonov dolarjev, leto poprej pa celo 300 milijonov dolarjev, med tem ko bodo letos zadovoljni, ako izkupičijo 160 milijo nov dolarjev. Te velike zgube zaradi padca cene sladkorju seveda vplivajo na življenjsko raven vsega prebivalstva, zlasti na deželi. VPRAŠANJE BREZPOSELNOSTI Z izkupičkom od izvoza sladkorja nabavljajo Kubanc; v veliki meri hrano, ki jim je potrebna, v tujini; poleg tega pa tudi razne druge izdelke, saj je domača industrija slabo razvita. Sladkorna kriza je toliko bolj prizadela Kubo prav zaradi tega, ker se njeno gospodarstvo ne more v primeru krize na kmetijskem sektorju nasloniti na industrijo. Računajo, da ie danes na Kubi okoli 600.000-800.000 ljudi brez dela. Vprašanje je zdaj, kje bodo Kubanci nabavili denar, potreben za investicije za dvig kmetijstva in indu-strijalizacijo dežele. Zlate rezerve, ki so znašale leta 1951 311 milijonov dolarjev, so se skrčile na 80 milijonov dolarjev ob koncu lanskega leta, rezerve v tujih valutah, ki so znašale pred enim letom okoli 400 milijonov dolarjev, so do konca maja padle na 150 milijonov dolarjev. Ameriški tisk se čudi, da se Fidel Castro ni doslej obrnil na Združene ameriške države s prošnjo za kredit ter ne izključuje možnosti, da se Fidel Castro ne obme na Sovjetsko zvezo. Sicer ne smemo pozabiti, da je Kuba samo dobrih 130 km oddaljena od Amerike, s katero je že tako močno gospodarsko povezana. Celovški velesejem se razvija Pomembna lesna razstava KOLIKO ZLAIA IMAJO PRAVZAPRAV RUSI? rane tujim kapitalom, v tujino, smejo tuja podjetja izvršiti pre-do 6% investi- n°s iž Španije samo vsote na leto. l0> hoče Španija s tujim kapita-I jL? modernizirati in izgraditi svojo 1 šaaus*:rij0- Sprostitev uvoza se nana-! m pretivsem na surovine in nado-^ (ju6stne dele. da bi razvijajoča se in-I ščStrija lahko nabavljala te potreb-'ne Po svetovnih cenah na zunanjih srh. Industrijo zlasti proizvodnjo tl°tornih vozil, bodo zavarovali s stal-rltn' carinami in ne kakor doslej z znimi posebnimi uvoznimi dajatva-• Da bi domačemu gospodarstvu ne Nadejali prevelikega udarca, bodo Javljali sprostitev uvoza le pola-bit13' K'ot jamstvo za uvoz bodo uvoz-Ijj 1 morali položiti pri narodni ban-25" o vrednosti uvoženega blaga, doč eriČani ra^unaj°> da bodo v bo-s lahko povečali svoj izvoz (kate-ga vrednost je lani dosegla 280 ml-j-0nov dolarjev) kar trikrat. Priprav-j .n' so omogočiti Špancem, da pove-rRi? ^di svoj izvoz v ZDA. Pri ame-zo ^ Plošnikih je že zbudila po-k rP°st španska razstava v New Yor-’.ki je Špancem zagotovila za 4.5 'Jona dolarjev naročil; razstavo so enesli v Chicago, kjer je privabila . Ugih naročil za 4,3 milijona dolar- še do danes ni bila pojasnjena zagonetka, koliko zlata pridobijo na leto v Sovjetski zvezi. Znano je le, da se sovjetska zunanjetrgovinska politika v zadnjem času vedno bolj brani dogovorov, da bi uvoz iz tujih držav plačevala z zlatom; namesto tega zahteva od pogodbenikov, da odprejo vrata sovjetskemu izvozu ter tako omogočijo Sovjetski zvezi, da si nabavi potrebne devize. Na zadnjem sestanku zbornice zlatih rudnikov v Južni Afriki, ki je bil v Johannesburgu, je predstavnik Anderson spregovoril tudi o proizvodnji zlata v Sovjetski zvezi. Nihče ne ve, ali se je pridobivanje zlata v Sovjetski zvezi že približalo ravni proizvodnje v Južni Afriki, ki je lansko leto dosegla 17,6 milijona unč (ena unča tehta 28,35 grama). Nekateri govorijo, da pridobijo v Sovjetski zvezi 8,5 do 9 milijonov unč zlata na leto. Po cenitvi znane londonske tvrdke, ki trguje z zlatom, Samuel Montagu naj bi v Sovjetski zvezi leta 1957 pridobili 15 milijonov unč zlata. Drugi zopet cenijo proizvodnjo v tem letu na 17 milijonov unč. Leto poprej naj bi proizvodnja v Sovjetski zvezi dosegla 12 mi- lijonov unč in leta 1955 10 milijonov. Koliko znašajo zaloge zlata v Sovjetski zvezi? Tudi tega nihče natančno ne ve izven Sovjetske zveze. Nekateri govorijo o 200 milijonih unč. Takoj po drugi svetovni vojni naj bi bila Sovjetska zveza po podatkih južnoafriške družbe Union Corporation pridobivala po 2 milijona unč zlata na leto. Po podatkih Sovjetske zveze je njena proizvodnja v letu 1954 znašala 5,2 milijona unč, medtem ko naj bi zaloge dosegle po zaključkih, ki so jih strokovnjaki napravili po sovjetskih podatkih, 24 milijonov unč. Leta 1957 je menda Sovjetska zveza izvozila približno 7,5 milrona unč zlata, leta 1958 okoli 6 milijonov' unč. CENA ZLATA V RAZNIH DRŽAVAH. V Italiji je gram zlata na prosti borzi 31. julija stal 702 - 706 lir. V Londonu je unča. zlata 30. julija stala 259 šilingov 10,5 penija. V Parizu je bila 30. julija uradna cena zlata v palicah po 1 kg 557,5 francoskega franka za en gram. Uradni tečaj zlata nasproti dolarju je v Ameriki še vedno 35 dolarjev za unčo. O celovškem velesejmu, ki se začne 6. in se konča 16. avgusta, nam je naš dopisnik, ki si je ogledal sejem tik pred začetkom, poslal naslednje poročilo: Celovec, 1. avg. Na letošnjem celovškem velesejmu razstavlja svoje izdelke nekaj manj kot tisoč razstavljavcev iz osmih držav, to je v primeru z lanskim sto deset razstavljavcev več. Skoraj polovica letošnjih novih razstavljavcev t. j. 45 razstavljavcev je prišlo iz inozemstva. Med domačimi podjetji so seveda na prvem mestu koroška podjetja (306), slede jim dunajska (222) in štajerska (91 podjetij). Ostale zvezne dežele so zastopane z 261 podjetji. Med inozemskimi podjetji je še vedno na prvem mestu Jugoslavija s 55 podjetji, slede ji Zah. Nemčija z 38, Italija z osmimi, Švica s petimi, Belgija z dvema ter Nizozemska in švedska z enim podjetjem. Teh nekaj suhih številk nam zgovorno priča o dveh pojavih. Prvič, da se celovški velesejem iz leta v leto razvija in krepi. Drugič pa nam te številke pričajo, da kljub mednarodnim in od gospodarskih činiteljev gotovo nezaželenim incidentom zadnjih mesecev, predstavlja celovški velesejem avstrijska vrata na jug. Drugič, da tvori, v okviru celovške prireditve avstrijski lesni sejem glavni adut in atrakcijo. To je že splošno znano in ni torej čudno, da so tej gospodarski veji posvetili kar 14.000 kvadratnih metrov ali 10% celotne razstavne površine, že lanska razstava, ki je bila posvečena izboljšanju gozda na malem kmečkem posestvu, je žela veliko priznanja med obiskovalci. Letošnja posebna razstava, ki ima naslov »Od gozda do potrošnika«, pa je gotovo namenjena še širši javnosti in meri za tem, da bi v obiskovalcih vzbudila, skoraj bi rekli neko lesno miselnost. To je za Avstrijo gotovo velikega pomena. Kolikšen pomen dajejo v Avstriji lesni veji, je videti po tem, da so za postavitev posebne sortirne hale, žrtvovali 250.033 šilingov (6 milijonov lir). V njej prikazuje žagarska industrija svoje probleme in razstavlja svoje izdelke. Pozneje bo v njenih prostorih ža- garska strokovna šola. Sploh pa je na lesni razstavi mogoče videti ves življenjski in predelovalni proces lesa od smrekove sadike, ki komaj gleda iz zemlje, pa do izdelave lesonit-ne in izolirne plošče. Vmesne stopnje so: žaganje drevesa v gozdu, prevoz v dolino po posebni žičnici, ki bo peljala čez razstavišče ter natovarjanje na tovornike in železnico. S tem v zvezi je treba omeniti tudi embalažni salon, kjer lahko vidimo les kot surovino za embalažne izdelke; hkrati je razstavljena tudi embalaža lesnih izdelkov samih. SEJEMSKI PAVILJON TUDI ZA DRSALIŠČE Letošnja najvidnejša novost na celovškem velesejmu je novi paviljon »Stadthahe«, katerega pomen daleč presega po času in prostoru omejeno razstavišče, ker bo vse leto služil za kulturne in športne prireditve celovškega mesta, železobetoska konstrukcija meri 88 metrov v dolžino; v njo so zakopali nič manj kot petnajst ton jekla in 800 ton cementa, v tem paviljonu bo pozimi umetno drsališče na ledu. To bodo Celovčani zaradi zadnjih milih zim, ki so jih prikrajšale za ta popularni šport, gotovo " navdušenjem pozdravili, JUGOSLOVANSKI PAVILJON Edini stalni in zidani razstavni objekt na celovškem velesejmu si je med tujimi državami doslej postavila Jugoslavija, ki tudi letos razstavlja svoje tradicionalne izdelke. Čutiti pa je vedno bolj poudarek na prikazovanju naravnih in turističnih lepot bližnje republike, ki prav s tega področja privabijo iz leta v leto več obiskovalcev. TRST PEŠIBKO ZASTOPAN Na žalost se je Trst tudi letos predstavil koroški in avstrijski javnosti le s kolektivno razstavo pod naslovom »Mesto in pristanišče Trst«, torej brez blaga. Da nekaj diapozitivov, reklamnih grafikonov in modelov ladij, ki so včasih predstavljale bogastvo in ponos našega mesta, niti od daleč ne ustreza pomenu, ki ga je Trst imel ni ki ga deloma še ima za Avstrijo, postane tudi še tako površnemu obiskovalcu celovškega velesejma takoj jasno. r. d. GLAS IZ RIMA 0 POMENU SPORAZUMA GLEDE POSEBNIH DOBAV Italijanski minister za zunanjo trgovino Del Bo in poslanik Notaran-geli, ki je predsedoval italijanski delegaciji med razgovori za sporazum o izrednih dobavah Jugoslaviji sta v Rimu obrazložila pomen tega sporazuma. Poslanik Notarangeli je poudaril važnost sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na gospodarskem področju. Dejal je, da je bil sklenjeni sporazum podpisan v zadovoljstvo obeh strank. Njegova velika važnost ja že v tem, da je bil »plafond« (okvir kreditov) razširjen od prejšnjih 30 na sedanjih 50 milijonov dolarjev. Poleg tega je treba omeniti, da sedanji sporazum o posebnih dobavah zapade 2. februarja 1961, to je ob istem času, ko se zaključi tudi sedanji načrt o razvoju jugoslovanskega gospodarstva. Takoj nato bodo jugoslovanske oblasti postavile drugi večletni načrt. Pričakovati je, da bo Jugoslavija skladno z razvojem po tem načrtu zopet podpisala sporazum z Italijo o gospodarskem sodelovanju. Glede roka, v katerem bodo jugoslovanska podjetja odplačevala uvoženo opremo, je poslanik Notarangeli poudaril, da so Italijani pristali na zelo ugodne pogoje, ki so nekaj posebnega v mednarodni trgovinski praksi. Italijanske dobave so namreč razdelili na štiri skupine, za katere veljajo drugačni odplačilni roki. Ti roki pa so vsi dolgi čez štiri leta. Za dobave celotnih industrijskih oprem bo rok odplačevanja lahko prekoračil šest let. Zanimiva je tudi izjava poslanika Notarangelija, da bodo tiste pogodbe v zvezi s posebnimi dobavami, ki so bile zaključene po zaključku starega in pred uveljavitvijo novega sporazuma, popolnoma veljavne, ne da bi pri tem skrčile plafond 50 milijonov dolarjev, ki ostane torej v celoti na razpolago za nove pogodbe. Med takimi pogodbami je omeniti dogovor, po katerem bo družba Montecatini — An-saldo opremila v Jugoslaviji novo tovarno umetnih gnojil za vrednost 10 milijard lir, dalje dogovor med jugoslovanskimi tovarnami vozil in podjetji FIAT — OLIVETTI — INNO-CENTI, ki bo pripomogel k razvoju jugoslovanske avtomobilske industrije. Zadnji del sporazuma se nanaša na gospodarsko sodelovanje Italije in Jugoslavije na področju proizvodnje električne energije. Italija naj bi poskrbela električni materjal In opremo elektrarn, kot protivrednost pa bi Jugoslavija izvažala v Italijo električno energijo. Minister Notarangeli je poudaril, da so s tem dogovorom zadovoljni tako italijanski proizvajalci električne opreme, kakor tudi italijanske družbe, ki dobavljajo električno energijo. Ob koncu je minister dejal, da so možnosti plasiranja italijanskih proizvodov v Jugoslaviji skoraj neomejene. Edino zavoro bi predstavljalo prehitro izkoriščenje plafon-da (kreditov). Kar pa zadeva izplačevanje kreditov, so se Jugoslovani strogo držali dogovorov in njihovo vedenje v tej zvezi je bilo vedno brezhibno. nn nase I I i RenjR IZ ŠVICE DO JADRANA PO VODI Odprtje najnovejše vodne poti iz Atlantskega oceana v osrčje Severne Amerike je dalo povod, da so stari načrti za gradnjo vrste plovnih kanalov v Padski nižini, ponovno zaživeli. Tokrat se zdi, da bodo res začeli z deli. Sestavljen je bil poseben odbor, ki bo vodil razgovore v zvezi z načrti. Teh je namreč več. Tudi mnenja posameznih občin in pokrajin so si različna. V industrijskem trikotniku v Severni Italiji bi bil plovni kanal, ki bi povezal nižino z morjem, velike važnosti tako zaradi hitre dostave blaga vseh vrst, kakor tudi zara^ di prevoznih tarif, ki so nižje kakor v cestnem in železniškem prometu. Zato je razumljivo, da si vsako industrijsko središče prizadeva, da bi prekop tekel najbliže njegovim tovarnam. Zdi se, da bo nesoglasje glede načrta, ki naj se izvede, največja ovira pred začetkom del. V glavnem bi sistem prekopov povezal Švico z Jadranskim morjem. Reka Pad je že dober del plovna. Treba pa je dopolniti to vodno pot z vrsto prekopov, pb katerih bi lahko plule manjše ladje do 1300 ton. Zdaj se strokovnjaki bavijo s petimi načrti. Vendar sta dva takoj pritegnila nase pozornost, medtem ko so ostali trije nekako v ozadju. Oglejmo si na hitro ta dva načrta. Prvi se ©stanja na prekop Cremona-Milan. Stroške za gradnjo tega prekopa bi prevzela država v razmerju treh petin, ostalo pa bi moralo prispevati 17 pokrajin in 714 občin. Prekop bi tekal iz trgovinskega pristanišča v Milanu dalje čez Cremono, nato bi se vključil v reko Pad, pozneje bi krenil proti Mantovi ter se ponovno vključil v Pad. Tako bi sistem prekopov povezal Milan z Benetkami, iz samega Milana pa bi povezali s prekopom jezero Maggiore in Švico. Strokovnjaki ugovarjajo temu načrtu, da ne upošteva dovolj muhastega dna reke Pad. Vzdrževanje prekopa bi namreč bilo zelo drago in plovba nevarna. Pa tudi kmetje so proti' temu načrtu, kajti prekop bi nujno pretrgal vse vodne jarke, ki so jim potrebni za namakanje polj. Poleg vsega je dolžina te vodne poti precej velika: 465 km. Drugi načrt je naslednji: Iz Benetk bi deloma s prekopi, deloma po reki Pad, blago potovalo v Porto Levante, Tartaro, Canal Blanco, Mantova, čez jezera, Pozzolo v jezero (ŠVICA/ Ialciore tudi Švicarjem se zdi najbolj primeren. Strokovnjaki računajo, da bodo dela pri gradnji raznih objektov trajala najmanj pet let. Ko bodo izvršena dela v načrtu, bo za promet na področju med Švico in Jadranskim morjem na razpolago rečna mreža 438 km. Za izvedbo načrta, po katerem bi se plovna pot zaključila v pristanišču Porto Garibaldi na Jadranskem morju, bi bilo treba tudi regulirati strugo reke Pada od izliva Adde do izliva Mineta; prva teče skozi jezero Como, druga pa skozi Gardsko jezero. Ko bi ta dela dokončali, Parma.* tokm. , M^I'rrar*,RGar'MI®<5‘ Bolognfta I1 ^ = Maggiore. V Milanu bi šla pot čez industrijsko pristanišče. Pot bi bila dolga le 380 km in bi povezala Jadransko morje z važnimi industrijskimi središči, v prvi vrsti z železarnami, kemijskimi tovarnami, s tovarnami cementa, marmorja, papirja, čistilnicami nafte itd. Za ta načrt se zavzema velika večina industrijcev pa bi že razpolagali z vodno potjo dolžine 300 km. Zdaj se bavijo z načrtom, da bi najprej začeli z delom na odseku MilamPad, ki je dolg 70 km, in na odseku Milan-Lago Maggiore, ki meri 68 km. Za izvršitev dela na teh odsekih bi bilo potrebnih 51 milijard lir. Država je pripravljena prispevati 60%. jev. Med drugimi naročili so tudi jah- linj 3 “ JCAii ll,ll|||llll||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||, ^°Pet napetost v Argentini 0rNaPet°st med vlado in sindikalnimi sanizacijami se je v Argentini zopet la\VeCa'a zarac*' socialnega položaja deti r1'3' ^ova gospodarska politika pri-, a na plače, ki niso več v razmerju ’ Zlvlje.njskimi bost Mini, stroški. Obstoji nevar-Pred novimi velikimi stavkami. ster za gospodarstvo in delo Also- D]'ay je izjavil, da velikih poviškov nj?c ne bo. V odgovor je 62 pero.nistič-Dn i s*nd'kalnih organizacij, ki jih je Za PrM 19 komunističnih sindikatov, ^.grozilo z veliko stavko. Na zborova-vnr llletaMrškcga sindikata, ki je pod sp IVOrn Peronovih pristašev, je bil e)et sklep, da bo napovedana sploš-s^i,stavka 300.000 delavcev v železar-i 1 ©bratih, ako vlada ne sprejme de-'vskih zahtev. , JaBe 17-21, solna kislina, kem. čista, za analizo 70-75. Vodikov superoksid, tehn. 130 vol. 220-240. žveplena kislina trgov. 660Be, žveplena kislina, kem. čista, m apajizp 135-140. žveplov dvokis 240-245. P&m&tbtUG NAPOVEDANE LADJE JUGpLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan: Triglav 8. avgusta, Proga Jadransko morje — ožine — Indonezija — Daljni vzhod: Lika 10. avgusta, Triglav 8. avgusta. Proga Jadransko morje — Severna Kitajska — Japonska: Lika 10. avgusta, Triglav 8. avgusta. Proga Jadransko morje — Severna Evropa: Zadar 10. avgusja Proga Jadransko morje — Severna Afrika: Zadar 10. avgusta, Trepča 20. avgusta. Proga Jadransko morje — Severna Amerika: Trepča 20. avgusta. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: Vis 15. septembra. Proga Jadransko morje — Južna A-mterika: Drvar 5. avgusta. ‘ KVARNERSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — Mehiški zaliv: Kumrovec 10, avgusta. čimbolj se razvija avtomobilska tehnika, tembolj se širi v turizmu šo-torjenje, t. j. bivanje in prenočeva nje na prostem — v tako imenovanih kampingih. Zato objavljamo nekaj podatkov o kampingih v Sloveniji, v krajih, kamor radi zahajajo Tržačani: KRANJSKA GORA »DRSALIŠČE« 810 m Površina 400 m?, leži na travniku ob potoku Pišnica, dovoz z avtomobili in parkiranje 200 m od kampin-ga, pitna voda, sanitarije, kurjenje in kuhanje na prostem, kopanje v reki, restavracija 400 m, PTT 500 m, lov in ribolov, izleti na Vršič, v Trento, Planico, Bohinj — planinske ture. Naslov in informacije: Turistično društvo, Kranjska gora. Hrana v restavraciji — 3 obroki din 500 Pristojbine : za prostor din 40 od šotora, turistična taksa din 40, parkiranje din 10 do 100. Kamping odprt stalno, BLED »ZAKA« 486 m Površina 20.000 nri, leži na travniku ob jezeru, dovoz z avtomobili možen, parkiranje dovoljeno, elektrika, kuhanje na prostem, pitna voda, sanitarije, tuši in umivalnice, kopanje v jezeru, čolni, lov in ribolov, športne naprave, restavracija 800 m, PTT 2 km, žičnica na Stražo, železniška postaja Bled — jezero 800 m ali Lesce — Bled 5 km, avtobusna postaja Bled 2 km, izleti na Pokljuko in bližnje hribe. Stalni oskrbnik. Naslov In informacije; Turistično društvo, Bled, Pptovaitiia agencija »Triglav«, Bled, »Putnik«, Bled. Hrana v restavraciji — 3 obroki din 600, Pristojbine: za prostor din 50 Od ose. be, turistična taksa din 40, parkiranje din 10 do 100. Kamping odprt od 1. VI. do 15. IX. LESCE PRI BLEDU »ŠOBEC« 425 m Površina 6.000 m-’, leži v borovem gozdičku pb jezeru, dovoz z avtomobili možen, garkir^njp dovoljeno, elektrika, pifna voda, sanitarije, wee-kend hišice, buffet, kopanje y jezerp, čolni, lov in ribolov, športne naprave, stalni oskrbnik, zabavne prireditve, PTT 1.5 km, železniška in avtobusna postaja Lesce — 1,5 km. Jzle- ti v Karavanke, na Bled, v Vintgar, Begunje, Drago, Kropo itd. Naslov in informacije: Turistično društvo, Lesce pri Bledu. Hrana v restavraciji. Pristojbine: za prostor din 50 od šotora turistična taksa din 20, parkiranje din 30 do 50. Kamping odprt od maja do septembra. BOHINJ »RIBČEV LAZ« 530 m Površina 320 m-’, leži na jasi v gozdu tik nad jezerom,, dovoz z avtomobili možen, parkiranje dovoljeno, pitna voda, umivalnice, sanitarije, kopanje v jezeru, elektrika, kuhanje na prostem in na elektriko, čolni, lov in ribolov, športne naprave, restavracija in telefon 400 m (hotel pod Voglom), avtobusna postaja pri hotelu »Pod Voglom«. Izleti k slapu Savica, na Komno, planinske ture itd. Naslov in Informacije: Turistično društvo Bohinj, p. stara Fužina. Hrana v restavraciji. Pristojbine: za prostor din 30 od šotora, turistična taksa din 20, parkiranje din 10 do 100. Kamping odprt julija in avgusta. TRŽIČ »TOMINČEV SLAP« 680 m Površina 1.200 m-, leži na travniku ob gozdu, dovoz z avtomobili možen, parkiranje dovoljeno, stalni oskrbnik, pitna voda, elektrika, sanitarije, kuhanje na elektriko v zapr-fem prostoru, športne naprave, kopanje v potoku, lov in ribolov, gostilna 100 m, PTT 100 m, železniška postaja Tržič 6 km, avtobusna postaja 100 m, izposojevalnica šotorov. Izleti na Ljubelj, Košuto, Kofce — planinske ture itd. Naslov in infprmacije: Turistično društvo, Tržič. Hrana v gostilni. Pristojbine : za prostor din go od šotora, turistična taksa din 20, parkiranje din 25 do 100, izposojevalnina: šotor za 4 osebe din 120. člani turističnih društev in otroci do 14 leta imajo 50% popusta. Kamping odprt stalno. ZBILJE »JEZERO« 340 m Površina 20.000 m-, leži na travniku ob jezeru, dovoz z avtomobili možen, parkiranje dpyoljeno, pitna voda, kopanje v jezeru, sanitarije, kuhanje na prostem in na elektriko, elektrika, lov in ribolov, čolni in ja- drnice, izposojevalnica šotorov, g°' stilna dn buffet, špertne naprave, PTT 1000 m, železniška postaja Medvode 3 km, avtobusna postaja Med' vode 500 m, izleti na šmarno goro-na škofjeloško gričevje itd. Naslov in informacije: Turistično društvo Zbilje, p. Smlednik. Hrana v gostilni — 3 obroki din 400. Pristojbine : za prostor din 10 od šotora, turistična taksa din 10, parkiranje din 5 do 100, izposojevalnina: šotor za 4 osebe din 120 za 6 oseb din 150- LOGARSKA DOLINA »SLAP PALENK« 757 m Površina 500 m-, leži na travniku ob Planinskem domu, dovoz z avtomobili možen, parkiranje dovoljeno, pitna voda, tuš na prostem, sanitarije, elektrika, kuhanje na prostein in v zaprtem prostoru, lov, kopanje v potoku, športne naprave, PTT 1 km, telefon v Planinskem domu, restavracija, avtobusna postaja v sezoni pri Planinskem domu, stalen oskrbnik. Izleti v Savinjske Alpe ,R°' banov kot, Matkov kot, k slapu Rinka, v Potočko zijalko. Naslov in informacije: Planinsko društvo Celje. Hrana v restavraciji — 3 obroki din 650. Pristojbine: za prostor din 20 od šotora, turistična taksa din 20, parkiranje din 10 do 50. Kamping odprt od junija do septembra. LJUBLJANA »JEŽICA« 296 m Površina 3.000 m-’, leži na travni; ku ob reki Savi, dovoz z avtomobili možen, parkiranje dovoljeno, pitna voda, tuši, umivalnice, sanitarije, elektrika, kuhanje na elektriko v zaprtem prostoru, kopanje v kopališču na Savi, športne naprave, stalni čuvaj, ribolov, čolni, buffet in restavracija, izposojevalnica šotorov, telefon, trolejbus 130 m, železniška postaja Ljubljana 5 km. Izleti na Rašico, Toško Celo itd. Naslov in informacije: Turistično društvo Ljubljana, Cankarjeva !■ Hrana v restavraciji. Pristojbine: za prostor din 50 od šotora, turistična taksa din 20, parkiranje din 10 do 100, izposojevalnine: šotor za dve osebi din 60! za tri osebe din 80 4 osebe din 120 na dan. člani sindikata in drugih množični]! orgapizacij imajo 50% popusta, Kamping odprt od 1. VI. do 15. X- O > $ 9 LE S EJ E Avstrijska lesna razstava od 6. do 16. avgusta 1959 FIERA Dl KLAGENFURT - Esposizione austriaca del legno tesal celesejem prikazuje posebne razstave pod gaslom: ’*OtI gozda do potrošnika*’ ??Rokodelstvo In kultura?’ Hloslre speeiali: „DaI bosco al eousnniatore" ,,Artigianato e cultnra" Informacije: Mcssedirektion HlagenfurL Ratkans, tel. 36-81 in vsi potovalni uradi O p F1 F O Škocjanske jame vas vabijo Ogled jame uk; U, 10, 12, 14, IB In IB. url. Gostinski obrati: »RIS NI K« v Divači in gostilna pri Škocjanski jami Vam nudijo tuje in domače specialitete ter domača vina PARK HOTEIj-Rled Naj večje gostinsko podjetje Vam nudi ugodno bivanje in zabavo za časa bivanja na Bledu v svojih obratih, restavraciji, baru nočnem baru, casino in plesni dvorani. Penzion v predsezoni od 930 do 1230, v sezoni od 1350 do 1550. Turistična taksa se računa posebej. (K&tel BLED, tel. št. 222, 246 odprt vse lato, nudi cenjenim gostom prijeten oddih. Termalno kopališce> (stalna temperatura 23° C), jezersko kopališče, čolni, teniško igrišče, izleti v bližnjo in daljno okolico, lastna izletniška točka na letališču Lesce Bled. alpski vodniki. American bar, priznana domača in tuja kuhinja, izbrana vina. V juniju in septembru stane polni penzion od 1380 do 2000 din, v juliju in avgustu pa od 1800 do 2500 din. Za obisk se priporoča uprava hotela. Motel TURIST (ex Sv. Nikolaj) ANKARAN Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in weekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja Restavracija »KONVENT« v Ankaranu je odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer ples. TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za potovanje po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslaviju? Za Vas priredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacije! Motel Mrim ~ ‘Mted Tel. 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojav. naslov:KRjM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen raz? gled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v pred in po sezoni od 700 do 850 din. V sezoni od 1200 do 1400 dnevni penzion. — Turistična taksa se računa posebej. HOTEL & ESPLMDE Opatija — tel. 375 otvoren čitavu godinu. JJ turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukupno 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. To~ ple morske kupke i masaže. Restoran prvprazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specija-lite te. Zdravilišče Rogaška Slatina s svojimi izvirki zdravilne vode ,DONAT', .STYR1A’ in Rogaška 35 ‘TJSMPEL, Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravlllnih kopelih in fizikalno terapijo. farno nekaj minut od (Trsta! Hotel Koper najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. Hote! CENTRAL portorož z depandansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija, nad 311 postelj HOTEL (PmlciCG PORTOROŽ Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim kon-Dprtom; reprezentativna restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s teraso ob morju Glasba, ples, razne prireditve, ob§iren subtropski park ob morju, kopališče, nad 400 postelj. Restavracija in kavarna v PORTOROŽU Nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka, godbo .do 3. ure zjutraj. HOTEL C?r 1 © Koper Pristna istrska vina, domače In tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskem parku, u-dobna prenočišča v sodobno preurejenem hotelu. HOTEIi Jffefropol PIHAN z depandanso »ROTOKDA. in dpendansami u »FJESU«; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališča, 220 postelj. Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hobehh, VS&J stransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od ISO do 1400 din. Izven sezone od 450 do S50 din. Motel 99Jezera" 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din. HM POD VOGLOM z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno Instalacijo. Cene v sezoni od 760 do 1250 din, izven sezone od 530 do 900 din dnevno. Rogaška Slatiha (A kat.) telefon št. 8 Z depandansami LJUBLJANSKI DOM, BEOGRAJSKI DOM, HOTEL TRST, Vam nudi veselja in udobnosti za časa Vašega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred in po sezoni od 750 do 1100 din, v sezoni od 1250 do 1508 din. Najlepše in najcenejše boste preživeli svoj letni dopust v rogaški slatini Hotel Soča s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. — Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. — Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Cene v sezoni (julij in avgust) od din 900 do 1350— Pristna kuhinja in poznana vina ter solidna postrežba. Hotel Neboder Rijeka- Sušak 01. Proletarskih brigada, 1 Telefoni: Oprava: 29*80 Portir: 84-21 Bar »31 64 Hotel sa 120 iiruveta topla i hladna tehnea voda o svim sobama, svaha druga soba Itnpatilo i W. C. centralno grijanje i liftovi, restoran prvorazredni sa domačom i internacionalnom Ituhinjom, prolazni pension za grape i pojedince, moderna havana na 14 batu prekrasen vidih na Rijehn i oholicn bar - danzing do 3 a jutro veliko zabavište i terasa poslaga prvorazredna cijene nmjerene HITOPREVOZ Cunja Rihard TRST Strada del [Tiul i 280 telefop 35-378 • Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Konkurenčne cene Hoi SK0\ Hiu SePi %a u«, ho , (Jsta Uki riti b0[|, Hlfd Utri: 1hjt Usi rivr ‘kili; svet Uieil strig taci Ha sedE 7B] Me Pfec Te i: te tee j te 1 telil lia % Van' fV tere jteji tere tem ,S| Me; k \ 2Ve; J' ' bili *Ve; ttes, šan ters tegt Pri? kri k kan Skjr sPq [V Ker diis tee, iet ted V ske hv lov teo A). m % Ker Pfi v |pre krc h\ kor Pas rilo Dre Nji der Pti Po Vas šča 'fa kin 'en sed % Tiri Poj E eos fe teol ga teli rim k, žir? tiht sed v , Me; teei loč. Me, En Ha i? s K an Kiji ska žile cev sle( TS sto nar dej r 42 telt tek tee 421 ted 'Pet |tel; kje jlje stil iški Pri Pa kal Pot avšusta 1959 GOSPODARSTVO Stran 3 tiitUšCEV V AMERIKO, EISEN-r UWER v SOVJETSKO ZVEZO. Ame-1 Predsednik Eisenhower je na ti-Hi°Vni Kont'erenci izjavil, da je Nikila s Uscev sprejel njegovo povabilo', naj d . mbra obišče Združene ameriške ave. Hruščev osiane v Washingtonu do tri dni ter bo nato kakih deset 1 Potoval po Ameriki. Eisenhotver vrna obisk, ter po obisku v Moskvi a' več dni na potovanju po Sovjet-t ^vezi. Eisenhotver je v svojem spo-u Cl'u dodal, da obe vladi upata, da ti obiski pripomogli k večjemu m |Sebojnemu sporazumevanju in k tlai Vi miru- To je gotovo ena izmed v j ,°lj senzacionalnih mednarodnih i ll v povojnem času; saj gre za zbli-'adje dveh nasprotnikov, ki spričo Sv1ašnjega položaja odločala o usodi j.513' Morebitni dokončni sporazum tc' Ameriko in ZSSR bi seveda ne po srni strtei Potisniti v ozadje vloge Organi- združenih narodov, ki omogoča, scd 'LlC'* tnanjši narodi pridejo do bc- ^ERunsKO VPRAŠANJE že V o- hi, Na konierenci v Ženevi sta se Cej zbližali gledišči Sovjetske zve-tQ ln zahodnih držav, v kolikor gre za ^ ■ da bi se našla začasna rešitev gle-J “odočega položaja Berlina. Verjetno Konterenca ne bo zaključila s konč- tiitt, sporazumom tgr se bodo pogaja- INDIJSKI je v državi jjl, dadaljevala pozneje. Po napovedi Va’ls)ta Hruščeva v Ameriki in poto-djnja Eisenhovverja v Sovjetsko zve-( ’ Se je verjetnost, da pride do kon-^ tetice ministrskih predsednikov na j3tvišji ravni še povečala. Na tej kon-.rctlci bodo izrekli tudi dokončno ■t’etlje o Berlinu. ZARADI POUSKO—NEMŠKE Ameriški podpredsednik Nixon Po svojem potovanju po Sovjetski ■ ezi obiskal tudi Poljsko. Povabljen l,-..15'! že pred dvema letoma, ko so J1 odnosi’ med Poljsko in Sovjetsko ' tv-o hladnejši. Nixona so spremljali .°sebni strokovnjaki za poljska vpra-s.nia iz ameriškega zunanjega mini- tstva. Američani so računali, da u-§nejo Poljaki sprožili tudi vprašanje j !?nanja poljsko-nemške meje (na O-i' ‘n Nisi). Adenauer je vnovič izja-da Nemčija ne more priznati se-meje, pač pa je pripravljena s !eniti s Poljsko in Češkoslovaško Ptazum o nenapadenju. POSLEDICA NEMIROV V v zadnjih tednih ; Jfali, ki je sestavni del zvezne in-'Jske republike, prišlo do spopadov ■ ^ pristaši komunistične stranke, ki ? bila na vladi, in opozicije. V zadnjih .'•'dtiih je bilo menda ubitih 16 ljudi. ?cir je nastal zlasti zaradi novega šol- zakona, ki daje vef. pravic dr-nav' pri vzgoji otrok. Opozicija je na-"ttedala pasivni odpor ter je z de-I Pstracijami skušala vplivati na vla-1°: Zvezni predsednik Prasad je na ^'‘Poročilo ministrskega predsednika ^hruja odstavil konmnistično vlado v r^tfdi ter odredil, da prevzame začas-vodstvo te države osrednja vlada. Sinik komunistične stranke Bazu je Posebni spomenici na državnega j^hsednika protestiral proti temu u-;rePU, češ da je protiustaven. Tudi v phodni Bengaliji, kjer je na vladi ^°ngresna (Nehrujeva) stranka, se je nasProtje med komunisti in to stranko Ostrijo. Avtonomizem na Siciliji. Za I ^dsednika deželnega odbora na Sici-J1 Je bil izvoljen disident krščanske j^bkraiske {stranke Milazzo, ki je J1 Zadnjih1'volitvah nastopil na last-roko kot avtonomist. Na zadnjem ,asedanju osrednjega izvrš. odbora krčanske demokratske stranke je pre-, aha|o mnenje, naj bi stranka ne pre-vln'la popolnoma stikov z Milazzom; Jtidar je bil izključen iz stranke do-aPji deželni poslanec Paolo di Gra-. ker se ni ravnal po smernicah Tanke. Razmere .na Siciliji še niso po-0 loma razčiščene. c Eni TOŽI FRANCOSKI LIST. Fran- j sHi tednik »Aux ecoutes« je očital, .a Ustanova ENI (za iskoriščanje pc-°*e,js4ih vrelcev in ležišč zemeljske-,a Phna), spletkari z alžirsko osvobo-■rio fronto FLN proti Franciji. Na asebnih letališčih ENI pristajajo leta-j.’ ki jih uporabljajo tudi pristaši al-j.^ke osvobodilne fronte. Poleg tega s i taPijo orožje iz Italije v Alžir. Pred-v an‘k ustanove ENI inž. E. Mattel je . dolgern pismu rimskemu listu »II jčssaggero.’ Gradcžu. iz zgodovine Železarstvo v Sloveniji Začenja se prava zgodovina jeseniške železarne in. ŽIGA ZOIS —- POBUDNIK ŽELEZARSTVA IN LEPOSLOVJA HKRATI Žiga Zois, najstarejši sin iz drugega zakona Michelangela, je dobro znan kot pobudnik in mecen v slovenskem leposlovju, toda žiga se je hkrati odlikoval tudi v železarstvu. V vodstvu velikega očetovega po djetja je kmalu pokazal izredno nadarjenost in sposobnost. Poleg svoje poslovne dejavnosti, zaradi katere je v svojem 18. letu moral prekiniti humanistične študije v Modeni, se je izobraževal dalje in se bavil s klasičnimi vedami, matematiko, naravoslovjem in filozofijo. Takrat se je pričela pojavljati v trgovskih središčih ob sredozemskih obalah močna švedska in ruska konkurenca v trgovini z železom in žiga Zois je ie s težavami in žrtvami uspel doseči, da gorenjsko železarstvo ni popolnoma izgubilo ogroženih trgov. Zaradi konkurenčne borbe je pričel znanstveno proučevati lastnosti domačih In tujih izdelkov, posvetil se je študiju montanistike, prepotoval Švico, Nemčijo, Nizozemsko in Francijo, si ogledal razne velike železarne, se posvetoval z inozemskimi znanstveniki in ostal z njimi v stalnem stiku. Razne tuje znanstvene družbe in ustanove so ga izvolile za svojega člana. BIT je znanstvenik in podjetnik evropskega formata, čeprav tujega porekla, se je vkoreninil v deželi, v kateri je živel, vzljubil njen narod, se zanimal za njegovo društveno življenje in njegov gospodarski in kulturni napredek. V tej smeri je brez dvoma vplivala nanj njegova mati Ivana iz kapusove hiše v Kamni gorici. V njegovi gostoljubni hiši se je zbirala slovenska inteligenca tedanje dobe, ki je prejemala od njega podporo in pobude. Podpiral je znanstveno delo in pomagal mladim talentom, podpiral je pa tudi nadarjene delavce, da so se strokovno usposabljali. V slovenski kulturni zgodovini ' si je zagotovil sloves mecena. Njegov lik je svetla izjema med doseljenimi podjetniki fevdalno — kapitalistične dobe. RUDARJI SO SE SKRIVALI PO GOZDOVIH... Od leta 1779 je trpel na hudem revmatizmu, zaradi katerega je prebil kasneje dolga leta doma, priklenjen na bolniški naslonjač, s katerim se je prevažal po svojem stanovanju, kjer je imel pisarno, knjižnico in znanstvene zbirke. Iz svoje delovne sobe je vodil železarne v Bohinju, na Javorniku in v Mislinjah. Zadnjih 20 let svojega življenja je prestal v težkih razmerah, švedska konkurenca in pozneje francoski vojni pohodi so povzročali poslovanju hude ovire in težke izgube. Sledila je doba francoske zasedbe. Zamudnih in insolventnih dolžnikov je bilo vedno več. Delavstvo železarn je živelo v stalnem stra- hu pred rekrutacijami za tujo vojsko. Rudarji, ki so bili dotlej oproščeni vojaške službe, so se upirali prisilnim rekrutacijam, se skrivali po gozdovih in bežali čez mejo. Padanje vrednosti državnih papirjev, inflacija, re-kvizicije in ogromne kontribucije, ki so jih zasedbene oblasti nalagale Zoisovim železarnam, vse to je ogrožalo temelje mogočne zgradbe njegovega podjetja, Te težave so Zoisovo odpornost povsem izčrpale. Hotel je že vso svojo železarsko posest za vsako ceno odprodati, a ni našel kupca. Izmučen je doživel konec okupacije in prehod v novo dobo. Umrl je leta 1819. PODJETJE DEDIČEV KARLA ZOISA Po smrti žige je prevzel obrat .njegov nečak Karel Zois. Ta se je trudil, da bi obnovil nekdanje trgovske zveze in tako zagotovil železarnam potrebna naročila. Potoval je po Italiji in proučeval nove delovne metode in možnosti izvoza. Toda razmere so se bile zelo spremenile in konkurenčni boj je postal težji. Izvozno področje gorenjskih železarn se je bilo prav močno skrčilo. Sredi dela je leta 1836 nenadoma umrl. Zapustil je vdovo Serafino s štirimi sinovi in petimi hčerami. Vdova je 14 let sama vodila vse obrate, dokler otroci niso dorasli. Predala jim je upravo leta 1851, ko so sklenili medsebojno druž- beno pogodbo in prevzeli poslovanje kot »Podjetje. dedičev Karla Zoisa«. Vojni dogodki, izguba Lombardije in Benečije ter z vsem tem povezane poslovne krize so imele v tistih letih za uspevanje gorenjskega železarstva in Zoisovih obratov vedno težje posledice. Leta 1867 so se Zoisovi dediči morali zadolžiti. Bančni zavod L. C. Luckmann jim je dal posojilo 140.000 goldinarjev na 6% obresti. Toda to breme je nanje tako vplivalo, da so želeli čim prej prodati vse obrate in vso posest. Zato so se začeli razgo-varjati z lastniki ljubljanskega mlina na paro. Njihova izvozna trgovina z žitom je donašala znatne dobičke in obetala ogromen poslovni razmah. Dogovorili so se, da bodo skupno ustanovili delniško družbo, ki naj bi prevzela obratovanje in v katero naj bi kot delničarji vstopili tudi Zoisovi dediči z vsemi svojimi rudnki, gozdovi, železarnami in pose. stvi. žiga Zois, eden izmed dedičev, je po pooblastilu pripravljalnega odbora vložil prošnjo za podelitev koncesije. Dunajsko notranje ministrstvo je z odlokom z dne 15. avgusta 1869 odobrilo pravila in po deželnem predsedniku dala obvestiti Žigo Zoisa, da je ustanovitev družbe dovoljena. USTANOVITEV KRANJSKE INDUSTRIJSKE DRUŽBE Ustanovni občni zf>or novega podjetja Kranjske industrijske družbe. VEČER ITALIJANSKE PESMI V KOPRU Napovedali so, da bodo priredili v doglednem času v Kopru zanimiv večer italijanskih pesmi. Prireditev si je zamislil italijanski generalni konzul v Kopru dr. Zucchin, ki si mnogo prizadeva, da bi prišlo do čimbolj tesnega kulturnega sodelovanja med Slovenci in Italijani na obmejnem področju. Sodelovanje pri lepo zamišljenem večeru italijanske pesmi, ki bo na prostem na glavnem koprskem trgu, so obljubili najboljši italijanski pevci in pevke ob spremljavi izbranih lahkih orkestrov. Napovedovalka bo v italijanščini Edi Campagnolijeva, ki jo naša publika pozna iz italijanske televizije. Za slovensko razlago bo poskrbela slovenska televizijska služba, ki je prevzela tudi režijo celotnega večera. »PRIMORSKE PRIREDITVE« V okviru »Primorskih prireditev« je Slovensko narodno gledališče iz Trsta uprizorilo konec julija v Piranu slovite Goldonijeve »Primorske zdrahe«. Predstava je bila na prostem v sredini, ki jc idealno ustrezala izvirni Goldonijevi zamisli, ki je potek dogajanja postavil v ribiškem naselju Chioz-za. Delo sta režirala Jože Babič in Mo-dest Sancin. Za sceno sta skrbela Jože Cesar in Viktor Molna, Posrečeno je Goldonijevo mojstrovino ponašil Mirko Rupel. Delo je svoj čas doživelo velik uspeh tudi v Trstu in Ljubljani. »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna <00 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev.• 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. jurramiMl— IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO ra nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ame-riških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pnmpe, injektorje ter traktorje IRIESIE-TRSI, Via UdinelS TELEFON 30-157 -30-198 — UR« IN ZLATARNA — llUkolj illaud - TRSI Čampo S. Giacomo 3 - tal. 93-881 Ura najboljših anamli, veliha Izbira »latih ukraaliov »a vaa prilika je bil v Ljubljani dne 5. septembra 1869. Družba je bila ustanovljena z delniško glavnico 600.000 goldinarjev razdeljeno na 1.200 delnic, a že na ustanovnem občnem zboru je upravnemu svetu bilo izglasovano pooblastilo, da to glavnico z emisijo novih delnic lahko zviša na dva rhilijona goldinarjev. To pooblastilo je bilo upravi potrebno zaradi nameravane koncentracije železarske industrije na Gorenjskem in radi drugih nameravanih nakupov. Trgovsko-sodna registracija delniške družbe je bila izvršena dne 18. septembra 1869. V skladu s svojim programom je družba odkupila s pogodbo z dne 12. januarja 1870 od Zoiso-vih dedičev veleposestvo Javornik z rudniki na Bel-šci ter s plavžem in fužinami na Javorniku, v Radovni, v Mostah, na Bohinjski Bistrici in Starih fužinah, ter s pogodbo z dne 31. decembra 1871 o:l Viktorja Ruarda blejsko veleposestvo z obsežno zemljiško in gozdno površino ter razne fužinske naprave, žage in mline na Starem plavžu, v Mojstrani in Globokem, z rudniki pri Savskih jamah pod Golico, in z manganovim rudokopom na Begunjšiei ter s pravicami ribolo.va na Podko-renski Savi, Radovni in Bohinjskem jezeru. V tej posesti so bili tudi obseženi gozdovi na področju občin Kranjske gore, Podkorena in Gozda ter gozdni kompleksi Pišenca, Martuljek, Jekel j, Mežaklja in Belea ter gozdovi okrog Savskih jam. S to koncentracijo posesti se priče nja šele prava zgodovina jeseniške železarne, Dr. O. POLETNA PRODAJA Zelo nizke cene oh KONCU SEZONE Trgovina s čevlji ‘^Doada Lar go Barriera Vecchia 5-6 «1. <1. IMPORT - BXPORT vseli vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : «1. Cieerone 8/II - Telefon: ni. Oieereiic 80*14 Edina eskluzivna prodajna Agencija v Ttstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni.-Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo. PRIZNANI) MEDNARODNO AVTOPOEVOZNlSKO PODJETJE L.A GORIZIANA. GORIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo G. M. COLOMBIN A FIGIIO UVOZ - IZVOZ TLUTOVIirjE in IZDELKOV Trst, Porto Industriale - Zaule TEL. 99-182 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE UVOZ - IZVOZ d>iv za tculjaoa Ui tphemotja Vremec r. Opčine - Narodna 78 Tolef. 21-308 V.uifiele ix> tpouljke eboj Cme oujodae ! ,SILLA' COSSI ALFONZ uvoz; iGiBsa GORICA Ulica Duca cTAosta 17 TEL. 34-36 TRST, Ulica Cieerone 8 - Telefon 38 13G 37-725 Telegram I IM P K X L> 0 R T T 8 I E S T E UVAŽA: VSAROVRSTEA! LES, HRVA ZA KURJAVO, RKAHKEIVI MATERIAL IZVAŽA: TER STIL, KUI.UIVIIALAIO ULAGO liV RAZA1IIVRSTAIE STRUJE Operira po Iržašhem in goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Avtobusne proge Proga Trst - Sežana - Ljubljana Odhod i/. Trsta: vsak dan ob 7.15 (SAT) in ob 18. uri (SAP). — V sobotah in nedeljah gre proga do Bleda. Prihod na Bled ob 11,30; odhod z Bleda ob 15.45. Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob 6.30 (SAP) in ob 17. uri (SAT). Odhod iz Sežane; proli Trstu ob 8.30. PROGA ZAGREB . TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob 5.30? prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob 16. in prihod v Zagreb ob 20.30. (CROATIATRANS) Proga Trst - Scžaiu Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; Ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah in ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (SAT - SARA - SLAVNIK) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30. Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in 16.30. (SARA - AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje-Kozina Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00. Odhodi iz Herpelj v Trst ob sobotah ob 9.00 in 14.30. Ob torkih ob 8.15 in 14.30 (SLAVNIK) (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst • Pesek Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE) PROGA TRST - FERNECE Odhodi iz Trsta ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 15.00, 18.00. — Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.00, 15.30, 16.00, 16.30, 17.00, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, 19.30, 20.00, 20.30, 21.00. Proga: Trst - škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 23.25. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 22.15, 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia). Proga Trst - Koper Vozi vsak dan Odhodi iz Trsta: 7.00, 11:00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45, 14.00, 15.00, 17.50, 18.00. (TORTA — SLAVNIK) Proga Trst - Pulj Odhodi iz Trsta: od ponedeljka do sobote ob 15. Ob nedeljah ob 7.25 in 14.15. Odhodi iz Pulja v Trst: vsak dan ob 6.30, Ob nedeljah ob 6.30 in 16.00. (AUTOSAOBRAČAJ - TORTA) Proga Trst - Buje Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16.00. Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (TORTA - ISTRA AUTO) Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30. Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (ISTRA AUTO) Proga: Gorica - Solkan Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30 in ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. uri. (F. RIBI) Proga: Gorica - Šempeter - Vrtojba Razen ob nedeljah i.n praznikih. Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob 14.00. Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16.00. Proga: Gorica - števerjan - Medana Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob 7. uri, 12.30 in ob 16. uri. Odhod iz Medane: ob 8. uri, 13.30 in ob 17. uri. Odhod iz Gorice ob praznikih: ob 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.00. Odhod iz Števerjana: ob 15.00, 17.00, . 19.00, 21.00, 22.30. Proga: Gorica - Tolmin . Bovec - Trbiž Vozi vsak dan, kadar je prehod čez Predil odprt. Odhod iz Gorice: ob 16.30. Odhod iz Trbiža: ob 5.15. (F. RIBI) \MAAAAAAAAAAAA/VW'v\AAAžWWV'AAAAAAAA/(AAAAA/WVW Iflabladi/iji hoteli be piipc^iornjo Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unith) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 Hotel ABBAZIA Trst, Ut. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom ža bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine 1 Stran 4 GOSPODARSTVO 5. avgusta TRŽNI PREGLED Italijantski trgi Poletni premor se že čuti na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki. V zadnjem tednu so se kupčije sicer razvijale z. navadno živahnostjo, vendar se je tu pa tam že izražala utrujenost. Pri cenah ni zabeležiti posebnih sprememb. Po nedavnem popuščanju se je centi mehke pšenice novega pridelka ustalila in povpraševanje se je poleglo. Tudi pridelovalci niso povečali ponujenih količin in čakajo raje na novo za-živitev trga. Na splošno se zdi, da bo letošnja cena mehke pšenice nekoliko nižja od lanske, cena trde pšenice pa je na isti ravni kakor lani. živahnost je popustila tudi na trgu z živino, kljub temu pa so cene ostale, kar krepke, tako pri živini za zakol kakor tudi pri živini za vprego. Da ni bilo pri cenah živine zabeležiti sprememb, je treba pripisati uredbi, ki urejuje uvoz živine iz inozemstva. Isto velja tudi za maslo, ki je ohranilo dalj časa neizpremenje-no ceno. Prvi znaki poletnega mrtvila se kažejo tudi na trgu z mlečnimi izdelki, vendar so tudi cene tega blaga čvrste. V prvi vrsti velja to za trde vrste sira. Cene vina rahlo naraščajo, in sicer zato, ker je povpraševanje po tem blagu pričelo naraščati, ko je postalo jasno, DA BO LETOŠNJA TRGATEV VRGLA MANJ GROZDJA KAKOR LANSKA. Cene olivnega olja so ustaljene. Razen slame se druge vrste krme prodajajo le s težavo. Letošnje vremenske razmere so namreč zagotovile po vsej Italiji zadovoljive pridelke krme. Zaradi tega je ponudba prevladala nad povpraševanjem. ŽITARICE REGGIO EMILIA. Cene veljajo za stot f.co grosist: mehka pšenica krajevnega pridelka 1949 6100-6300, dobra merkantile 5800-6000, hibridna koruza domačega pridelka 4700-4800, inozemska koruza 4700-4900, domači oves 4700-4900, inozemski oves 4900-5000, inozemska rž 4000-4200, inozemski ječmen 4300 4400, navaden riž 10.500-11.000, srednje vrste 11.500-12.000, boljše vrste 13.000. 13.500, izbrane vrste riža 14.000- 15.000, pšenična moka pridelek 1959 tipa 00 8400-8600, tipa 0 5500-5700, tipa 1 6900-7100, koruzna moka pridelek 1958 navadna 5300-5500, boljše vrste 6450-6550; pšenična moka za testenine tipa 00 8000-8700, lipa 0 7300-7800, tipa 1 6900-7400, otrobi iz trde pšenice tipa 0 11.300-11.500, zdrob iz mehke pšenice 3700-3800. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene za kg čiste teže: suh česen 80-100, korenje 3040, kislo zelje 20-30, kumarice 25-35, čebula 40-45, rožmarin 200-220, peteršilj 150-180, fižol v stročju 90-100, debelejši 40-50, solata 80-100, solata »romana« 30-35, melancane 15-20, krompir 15-20, paprika 25-30, paradižniki 20-25, podolgasti 30-35, radie 25-35, rdeča repica 20-30, zelena 40-70, bučice 20-25. Dinje 35-40, jabolka poletne vrste 50-60, prvovrstne hruške 50-70, druge izbire 30-35, breskve I. 60-70, II. 30-40, slive vrste Regina Claudia 16-25, grozdje Panse 120-130, grozdje chasselas 120-125, pomaranče 140-145, limone I. 150 155, TI. 110-130, III. 60-70, zemeljski lešniki 210-220, lešniki 250-275, oberi Sorrento 300-310. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: piemontske krave 160-230.000 lir glava, piemontske junice 140-200.000, krave mlekarice 130- 210.000, teleta 30-50.000. živina za zakol: teleta iz Piemonta 500-600 lir kg, junci II. 420-460, H. 310-360, krave I. 240-290, II. 160-200, voli I. 330-370, II. 280-330, biki L 420-470, II. 330-380. Konji za rejo: 130-220.000 lir glava, mezgi 130- 270.000, osli 20-30.000. Konji za zakol: 180-250 lir kg, žrebeta 300-370, mezgi 120-150, osli 120-150. Prašiči: mladi 700-750, suhi prašiči 450-500, debeli prašiči 310-315. Debele ovce 170-200, suhe ovce 160-170. VINO MILAN. Rdeče Piemonte 10-11 stop. 550-580 lir stot, 11-12 stop. 580 610, Barbera 12-13 stop. 660-680, Moscato 13.300-13.800 lir stot, Oltrcpo Pavese 10-11 stopinj 550-580, 11-12 stop. 580 610, Manto-vano rdeče 9-10 stop. 460 480, Valpoli-cella Bardolino 10,5-11,5 stop. 540-560, Soave belo 11-11,5 stop. 570-590, Raboso rdeče 11-12 stop. 500-530, Reggiano 10-11 stop. 460-500, 11-12 stop. 500-540, Mode-nese 10-11 stop. 470-500, Romagna belo 9-10 stop. 450-470, rdeče 9-10 stop. 450-470, pristno Chianti 12 stop. 370 lir steklenica, 11 stop. 340, navadna toskanska vina 10-11 stop. 475-495, Marchs belo 10-11 stop. 465-485, rdeče 10-11 stop. 465 485, Barlettano extra 14-15 stop. 470-500, navadno 13-14 stop. 450-470, 12-13 stop 440-480, Sansevero belo 11-12 stop. 460-480, Squinza.no 13 14 stop. 470-490, VALUTE V MILANU 22-7-59 3-8-54 Dinar (100) 120,— 108,— Funt šter. 5850,— 5875,— Napoleon 4350,— 4425,— Dolar 620,60 619,6 Franc. fr. (100) 126,55 126,— Švicarski fr. 144,1 143,96 Funt šter. pap. 1745,— 1746,50 Avstrijski šil. 24,05 24,06 Zlato (gram) 704,— 704,— BANKOVCI V CURIHU 3. avgusta 1959 ZDA (i dol.) 4,32%; Anglija (1 funt šter.) 12,17% Francija (100 fr) 0,885 Italija (100 lir) 0,69 7/8 Avstrija (100 šil.) 16,75 ČSR (100 kron) 17,00 Nemčija (100 DM) 103,15 Belgija (100 fr.) 8,57% Švedska (100 kron) 83,25 Nizozemska (100 fl.) 114,50 Španija (100 pezet) 7,30 Argentina (100 pezov) 5,00 Egipt (1 funt šter.) 8,05 Jugoslavija (100 din.) 0,64 Martina Franca Locorot 11-12 stop 470-490, Rio Nero - Barile 11,5-13 stop. 7.800-8.800 lir stot, Alcamo 14 stop. 470-480 lir stot. KOŽE FIRENZE. Cene za kg osoljene kože Leo grosist: teleta do tri mesece stara 980-1000, 3-6 mesecev stara 1000-1030, 6-8 mesecev stara 880-900, 8-12 mesecev stara 740-760, 12-20 540-560, 20-26 430-450, volovske kože do 40 kg težke 350-370, čez 40 kg težke 280-290, konjske kože 310-330, oslovske 140-160, zajčje kože suhe 160-170, kože toskanskega jagnjeta za rokavičarstvo 400-450, nTerinos 400-450. Osoljene kože za usnjarstvo 800-900 lir kg. KRMA PIACENZA. Cene od pridelovalca do grosista, f.co železniški vagon na viru proizvodnje, ambalaža nevračunana: seno z naravnega travnika pridelek 19591. 1700-1900 lir stot, II. izbire 1500-1700, seno iz detelje pridelek 1959 1. 1600-1700, II. 1450-1550, III. 1200.1300. Pšenična slama pridelek 1959 700-800 lir stot, pogače iz zemeljskih lešnikov 5800-5900, kokosove pogače 6200-6300, lanene 7000-7100, sojine 5700-5800, pogače iz tropin 1100-1200, moka iz zemeljskih lešnikov 5400-5500, kokosova moka 4700-4800, ricinova 1900-2000, sojina 5200-5300; sestavljena krmila za kokoši 6500-6700, za piščance 8200-8400, za živino mlekarico (moka) 4800-4900, za pilanje prašičev 5200-5400, za suhe prašiče 61006300. MLEČNI IZDELKI VIDEM. Sir parmezan proizvodnja 1957 900-920 lir kg, proizvodnja 1958 780-840, domač emental 660-680, provo-lune 550 650, domač ovčji sir 860-900, stracchino 440-470, Bel Paese 850-870, gorgonzola 62O;670, Asiago 420-440, Mon-tasio 470-480, Italico svež 400 410, Ta-leggio 330-350, latteria iz Furlanije 430-470; maslo krajevne proizvodnje 850-880, naravno mleko pri hlevu 36-38, pri grosistu 60 lir liter. PERUTNINA IN JAJCA BORGOMANERO. Cene za kg žive teže: piščanci 600 700, kokoši 550, debe- le race 450, purani 500, zajci 400-520; golobi 300-600 lir glava, jajca 340-350 lir ducat. KIS Cene od proizvajalca do grosista, f.co skladišče prodajalca v steklenicah po en liter: kis 5 stop. 85-95 lir steklenica, posoda vračunana, kis 7 stop. 110 115 lir pod istimi pogoji. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Cene za blago čiste teže, ambalirano, f.co tovornik ali železniški vagon na viru proizvodnje: cement tipa 500 765 lir stot, tipa 350 655, apno 410-460, pesek in gramoz 750-800 lir stot, polne opeke tipa UNI 26x13x6 9250-9375 lir tisoč kosov, dvoprekatni' vctlaki 26x13x6 8500 9000, š-estprekatni votlaki 26x13x8 9125-9250, dvoprekatni votlaki za zunanje stene 26x26x13 28.000-28.500, večprekatni 28.615-29.000, strešniki marsejskega tipa, 15 kosov na kv. meter, 19-20 lir kos, strešniki dolgi do 60 cm 226-228 lir kv. meter, do 100 cm dolgi 340-350 lir kv. meter. TRŽAŠKI LESNI TRG Cene za avstrijski mehak rezan les: deske iz smrekovine 0TII 26.000-28.000, III-IV 21.500-22.500, tramovi «uso Trie-ste» 14.000-15.000. Cene veljajo za kub. meter f.co Trbiž, blago neocarinjeno. Tombant v tranzitu tipa Levante kvo-tira 41,50-42,50 dolarja Fob Trst. POPER TRST. Navajamo povprečne cene za c\vt, Cit. Trst proti takojšnjemu vkrcanju (v oklepaju cene proti vkrcanju v septembru - oktobru); Saravvak črni special London quality 183/3 šilingov (187), Sarawak beli 300 šilingov, Mala-bar 217/6 (215), Tellicherry garbled 224 (220), Tellicherry extra bol d 227/6 (225). KAKAO TRST. Accra good fermented 267/6 šilingov za 50 kg Cit. proti takojšnjemu vkrcanju. Accra good fermented novi pridelek 266/3 šilingov za 50 kg Cif. proti vkrcanju v oktobru - decembru. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 13/7 22.7 3.8 Pšenica (stot. dol. za bušel) • • 187.% 187,— 190.% Koruza (stot. dol. za bušel) ■ • 126.% 128.74 120,- NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 29. 29.50 29.50 Cin (stot. dol. za funt) . . 102 50 102.25 102,- Svinec (stot. dol. za funt) . . 12,— 11.80 12,- Cink (stot. dol. za funt) . . 11,— 11,- 11.- Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 — 74,- 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 35.05 34 35 33 55 Živo srebro (dol. za steklenico) . . ' . . . . . 235,— 237,- 234,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 36.50 37,- 37.— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 210.% 222,- — Cin (funt šter. za d. tono) . . 782,— 793.72 — Cink (funt šter. za d. tono) . . 80.'/, 80,— — Svinec (funt šter. za d. tono) . . 69.% 72.% — SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . • • 470. 486 — 480.50 Na mednarodnem trgu s surovinami ni bilo v preteklem tednu posebno velikih sprememb. Vzbuja pozornost utrditev cene cinka, zlasti v Londonu. Čvrsteje so tudi cene kavčuka, pšenice in volne, medtem ko je bombaž popustil. Popuščajo tudi cene koruze in kave; cena sladkorja je ostala neizpremenjena. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 31. julija poskočila od 189 1/8 na 190 stotink dolarja za bušel, proti izročitvi v septembru; cena koruzi je nazadovala od 119 1/2 na 119 3/8 stotinke dolarja za bušel. Zaloge pšenice so v Združenih ameriških državah narastle od 881 milijonov na 1276 milijonov bušlov, zaloge koruze pa od 2.096 na 2204 milijonov bušlov. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je ostala cena sladkorja na prejšnji nizki ravni 2,65 stotinke dolarja za funt. Te dni se sestane v Londonu mednarodni odbor za sladkor, ki se bo posvetoval o ukrepih, s katerimi naj bi ustavili padanje cene. Kava je v New Yorku v pogodbi M popustila od 45, 15 na 44,66 stotinke dolarja za funt. Med 15 državami Latinske Amerike, ki razpolagajo z 92°/o kave, ki je na razpolago za izvoz iz Latinske Amerike, je bil dosežen sporazum. Ta gre za tem, da se nekoliko omejijo izvozne količine, da bi cene kave na mednarodnem trgu napredovale. Države izvoznice so razdelili v tiste, ki izvažajo manj kakor dva milijona vreč (120.039 ton kave na leto), to je vse države razen Brazilije in Kolumbije, in ti dve državi, ki izvozita več kave. Prva skupina lahko določi izvozno količino na 90% izvožene količine v najugodnejših letih v dobi zadnjih desetih let, ali pa na raven 85% pridelka, ki ga ameriško ministrstvo (Wa-shington) predvideva za prihodnje leto. Kakao je v New Yorku napredoval od 32 na 33,15 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombaža je v New Yorku v tednu do 31. julija popustila od 34,30 na 33,45 stotinke dolarja za funt. Cene so precej nihale. Trdnejša je bila cena volne, ki je v New Yorku poskočila od 132 na 133,5 stotinke dolarja za funt. V Urugvaju pričakujejo izredno slabo strižo, na drugi strani narašča v Ameriki poraba volne. V Roubaixu je cena napredovala od 1390 na 1405 frankov za kg. KAVČUK Cena kavčuka je v tednu do 31. julija v New Yorku napredovala od 35 7/8 na 36 1/2 stotinke dolarja za funt za vrsto RSS latex št. 1. v prvih petih mesecih tega leta je poraba naravnega kavčuka znašala 867.500 ton, medtem ko je proizvodnja dosegla samo 812.500 ton. Zaradi tega so zaloge nazadovale na 672 tisoč ton, to je na raven, ki je za 62.500 nižja kakor v januarju 1959. V Londonu je cena vrste RSS napredovala od 29 — 29 1/7 na 30 1/4 — 30 7/8 penija za funt. KOVINE Elektrolitični baker je v New Yor-ku v tednu do 31. julija nazadoval od 28,95 na 28,72 stotinke dolarja za funt, medtem ko je v Londonu napredoval od 224 3/4 na 225 1/4 funtov šterlingov za tono. Cin je v New Yorku nazadoval od 101, 37 1/2 na 101,25 stotinke dolarja za funt. v Londonu je cink nenadoma napredoval ter dosegel najvišjo raven od maja 1957. v primeri z najvišjim tečajem v letošnjem letu je cena poskočila za 17%. Cink je v Londonu 31. noti-ral 790 1/2 (teden poprej 789) funtov šterlingov za tono. v New Yorku je ostala cena neizpremenjena pri 11 stotinkah dolarja za funt. Skok cene v Londonu spravljajo v zvezo s stavko v obratih New Jersey Zine Co., ki je sicer bila kmalu poravnana.. Antimon Laredo neizpremenjen pri 20 stotinkah za funt; lito železo 66,41 dol. za tono (neizpremenjeno), Buf-falo 66,50 (neizpr.), povprečen tečaj starega železa v New Yorku 39,60 (neizpremenjeno) dol. za tono. živo srebro je nazadovalo od 237-239 na 236-237 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji v markah za 100 kilogramov dne 31. julija 1959; cin Duisburg 960-979; svinec osnova New York (29,-VII) 110,78, osnova London 88,77-91,06; cink osnova Ewst St. Louis (29.-VII) 101,55 — osnova London 95,68-95,82, elektrolitični baker za prevodnike 269,25-272,25, svinec v kablih 87-88, aluminij za prevodnike 225-227. VALUTE V PARIZU 30. JUL. (tečaj med bankami) Dolar amer. 489.50 fr. Dolar kanadski 509,— fr. Funt šterling 1378,— fr. Nemška marka zah. 117.25 fr. Frank Švicar. 113.90 fr. Frank belgijski 9.70 fr. Florint holand. 129.85 fr. Lira ital. (100) 79.25 fr. Krona Šved. 95,— fr. Krona norv. 60,— fr. Krona dan. 71.25 fr. Escudo portugal. 17.25 fr. Šiling avstr. 19.05 fr. Pezeta španska 8.28 fr. Pezo argent. 5.50 fr. Kruzeiro brazil. 3.25 fr. Drahma grška 16.65 fr. Dinar jugosl. (100) 90,— fr. FRANCOSKO - ITALIJANSKA DRUŽ- BA »SCHNEIDER-ANSALDO« bo zgradila petrolejsko čistilnico v Romuniji. Stroški za gradnjo obratov, ki bodo v prvi vrsti namenjeni proizvodnji bencina z visokim številom oktanov, bodo verjetno prekoračili znesek 11 milijonov dolarjev. m&tm, KMEČKE ZVEZE Pereča vprašanja slovenskih kmetov OBJAVA KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Dne 27. julija sta bila pri generalnemu vladnemu komisarju zastopnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov inž. Pečenko in Marij Grbec v spremstvu tržaškega poslanca Vidalija. Tajnik KZ je protestiral proti dejstvu, da ni bil imenovan v pokrajinsko posvetovalno komisijo za kmetijsko bolniško blagajno njen predstavnik, dočim sta bila imenovana dva predstavnika bo-nomianske organizacije, in sicer njen ravnatelj dr. Rustia-Raine kot izvedenec in g. Furlani kot predstavnik neposrednih obdelovalcev. Zaradi nezadovoljivega odgovora g. generalnega vladnega komisarja bo KZ storila na-daljne korake v zaščito svojih zakonitih pravie. Tajnik ZMP je načel vprašanje »Hudega leta« in vprašal čemu je treba pripisati ponovno rekvizicijo teh zemljišč nad Trstom. G. komisar je izrazil mnenje, da je treba vzrok ponovni rekviziciji verjetno pripisati najemniškemu razmerju, ki obstaja med vojaškimi oblastmi in predstavniki golf kluba. Načeto je bilo tudi vprašanje kmetijske šole v Zgoniku. Vladni generalni komisar je zaprosil obe strokovni organizaciji, da mu v tej zvezi poskrbita potrebno dokumentacijo tako glede upravičenosti ustanovitve te šole kot tudi glede izbire kraja. Poleg tega je bilo ponovno obravnavano vprašanje imenovanja zastopnikov KZ in ZMP v razne komisije javnih ustanov, pri čemer je g. vladni generalni komisar spet izjavil, da vprašanje proučuje in zaugotovil, da bo le to ugodno rešeno. Kmečka zveza Zveza malih posestnikov En sam Slovenec zastopa naše kmete K poročilu o posredovanju naših kmečkih predstavnikov pri generalnem vladnem komisarju dr. Palamari dodajemo v pojasnilo : Tajnik K. Z. je protestiral proti hudi diskriminaciji v škodo te kmečke organizacije, ker ob- lasti pri imenovanju predstavnikov neposrednih obdelovalcev v pokrajinsko komisijo za vzajemno kmetijsko bolniško blagajno niso upoštevale predlogov Kmečke zveze. Generalni komisar je izjavil, da predstavnik Kmečke zveze (Unione agricoltori) ni mogel priti v poštev, ker Italijanska Unione agricoltori nima svojega predstavnika v omenjeni komisiji. Da bi bilo to vprašanje jasnejše nameravamo najprej objasniti kako mora biti ta komisija sestavljena. Člen 30 zakona o bolniškem zavarovanju kmetov v svojem določa: »V roku 20 dni od uveljavitve tega zakona bodo prefekti imenovali za vsako pokrajino komisarja za pokrajinsko vzajemno bolniško blagajno in posvetovalno komisijo, sestavljeno od ravnatelja pokrajinskega urada za združene kmetijske prispevke, od ravnatelja pokrajinskega urada za delo, od dveh predstavnikov kategorije neposrednih obdelovalcev in od dveh izvedencev v socialnem skrbstvu. O imenovanju bodo poročali vsedržavnemu komisarju«. Če bi si oblasti natančno ogledale pravila Kmečke zveze, na podlagi katerih je bil izdan odlok o pravnem priznanju te organizacije, bi lahko ugotovile, da po členu 3. teh pravil postane član lahko vsak kmet, ali zakupnik spolovinar, če neposredno obdeluje zemljo. Torej odpade trditev, da Kmečka zveza ne predstavlja neposrednih obdelovalcev in tudi odpade primerjanje Kmečke zveze z Unione Agricoltori (italiani oziroma giuliani). V resnici so v tej organizaciji včlanjeni veleposestniki, ki ne obdelujejo neposredno svojo zemljo in so vsekakor manj upravičeni, da pridejo v posvetovalno komisijo kakor člani Kmečke zveze. Pripomniti moramo še, da se je ta diskriminacija začela že prej. Dne 23. junija je prefektura pismeno pozvala organizacije, naj predložijo imena svojih predstavnikov, med katerimi bo izbran eden v pokrajinsko komisijo za kmetjisko bolniško blagajno. Kmečka zveza tega pi- sma ni prejela. Ko je tajnik Kmečke zveze dne 24. junija na prefekturi zahteval pojasnilo, mu je odgovorni urednik izjavil, da Kmečka zveza ne predstavlja neposrednih obdelovalcev. Nato je tajnik K. Z. pokazal uradniku odlok o pravnem priznanju Kmečke zveze in pravila. Uradnik se je lahko prepričal, da se je Kmečki zvezi zgodila krivica in je zagotovil, da bo takoj odposlal pismo tudi na naslov Kmečke zveze. V resnici je pismo prispelo nekaj ur kasneje. Ta incident in ponovitev istih argumentaciji s strani vladnega generalnega komisarja dajo slutiti, da stvari niso v redu. V tem primeru oblasti niso niti pazile, da bi ohranile vsaj videz zakonitosti. V komisiji torej ni predstavnika K. Zveze, dočim sta dva predstavnika bonomijanske Zveze neposrednih obdelovalcev, in sicer g. Furlani (funkcionar bonomijanske zveze) kot predstavnik neposrednih obdelovalcev in dr. Rustja-Trajne (direktor bonomijanske zveze) kot izvedenec. V komisiji sta še gg. Crevatin Pietro in Podobnik. Od sedmih članov komisije torej samo en Slovenec! Ali je to pravo zastopstvo kmetov in manjšine v duhu posebnega statuta londonskega sporazuma? Po vsem tem bi radi postavili vprašanje: Ali je res, da je že od samega začetka obstajal načrt, da bi Kmečka zveza ne imela svojega predstavnika v tej komisiji? Pripravam, ki so potekale te dni, bodo sledile volitve in tedaj bodo kmetje zagotovo dokazali, kdo res predstavlja njihove koristi in brani njihove pravice. Prepričani smo, da bodo volitve v pokrajinski odbor kmetijske vzajemne bolniške blagajne pomele z vsemi lažnimi predstavniki kmetov in pokazale, da je bilo zaman vse spletkarjenje, da bi izključili iz komisije predstavnike Kmečke zveze. ZAKAJ GROZDJE POČRNI Več kmetov vinogradnikov v tržaški okolici, in sicer na Krasu in v Bregu, se pritožuje, da jim še nezrelo grozdje na trtah nenadoma počrni. Sami so prepričani, da ne gre za oidij, proti kateremu se vinogradniki borijo zlasti z žveplanjem, ampak A neko drugo bolezen; saj so zm ki, tako oni trdijo, različni °c znakov, ki nastopijo na grozdj11 ako ga je napadel oidij. Vin9; gradniki prosijo strokovnjake A ^ kmetijske oblasti, da to vpraš3' ^ nje takoj razčistijo ter jih p°lt čijo, s čim naj nastopijo pi'ot tej nevarni bolezni. ROBIDO LAHKO ZATREŠ V AVGUSTU Neki izkušeni kmet trdi, da '"e bido dokončno zatreš, ako ii posekaš in izčistiš v mesecu a' gustu. PŠENICA ZA GORIŠKE KMETE Ministrstvo za kmetijstvo je d^' na razpolago kmetom na Goriške3 2000 stotov pšenice in 20 milijonov l9: Pšenico in denar bodo delili kn'? tom, ki so utrpeli škodo zaradi to®’ ki ja nedavno klestila po Goriškei1' ZAKAJ MANJ PARADIŽNIKOV V ITALIJI Letos bodo v Italiji pridelali m911 paradižnikov kakor lani. Opazoval trdijo, da ne bo letošnji pridelek Pr? segel 19 milijonov stotov, medtem ^ je lanski pridelek dosegel 25 mili? nov stotov. Nazadovanje je pripis9) predvsem skrčeni površini zemlje, # kateri so sadili paradižnike zlasti v severni Italiji — zaradi ni* ke cene koncentrirane mezge. Ce»; tega pridelka je v enem letu zdrk1*1 la s povprečno 160 lir na 86-90 lir A kg. Paradižnike goje predvsem Kampaniji, Emiliji, na Siciliji, v AP3 liji in Laciju. Da so lani dosegli reden pridelek 212 stotov na ha, ? pripisati ugodnim vremenskim razn*3 ram. Kakor omenjeno, so lani prid3 lall v Italiji nekaj čez 25 milijon0' stotov paradižnikov (25,405). Od teP so izvozili nekaj čez 2 milijona st0/ tov, (za skupnih 28 milijard Ur). CENA PŠENICE V FRANCIJI IN DRUGOD Letošnji pridelek pšenice v Francij cenijo na 109.400.000 stotov, in sic0,| 24.7 stota na hektar. Ako bodo ti P°' dat ki držali, bo to naj večji dosedari hektarski donos na Francoskem. P? delek iz leta 1957 na hektar je znaš?! 23.7 stota. Računajo, da bodo Francozi im?1 na razpolago za izvoz 1,5-2 milijot1, stotov pšenice. Čeprav je vlada zviša1’ ceno povprečno za 5,6 odst. se prid3; lovalci pritožujejo, da je cena franc0 ske pšenice še vedno nizka. Cena fl bila določena na 3.800 frankov za sto3 Združenje pridelovalcev pšenice navai* v svoji pritožbi na vlado, da so cen3 v drugih državah višje. Za sezono 19& 1960 vel.ajo v Zahodni Nemčiji našle? nje cene: v Zahodni Nemčiji 5# 5.335 francoskih frankov za stot, v B? giji 4.472 francoskih frankov, na Niz0! zemskem 4.082 francoskih frankov, '1 Italiji 5.200-5.600 francoskih franke' Francoski pridelovalci trdijo, da so 30 čiste cene, ki se plačajo pridelovale^3 v drugih državah, medtem ko je tr° ha v Franciji od cene odtegniti še l?? 400 frankov na račun davčnih pristoi'; bin. Francoski pridelovalec prejme ? stih 3300-3700 francoskih frankov. HOTEL IN RESTAVRACIJA rURLAN REPENTABOR TEL. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne. avtoprevozniško PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzamamo vsakovrstna prevaža za tu tn inozemstva. — Postrežba hitra. Caae ugodno mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav; Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije; BEOGRAD Ul. M. Tita 7/XII Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758 , 39691, telex 02 — 148 RIJEKA žrtava fašizma 10 Telefoni; 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 »GondrancT* TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon; 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali JUGOLINIJA _čim/ R I I E K A Poštanskl pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220.(100 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos mresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeuerne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Arne ribe, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje Pobliže obavijesti dobit čete kod našeg zastopnika u Trstu "HORD ADRIA”, S. Rortoluzzi fi Co. Piazza Duca degli Abruzzi 1 - Tel. 37-G13, 29-829 Toulha SIE A JOŽEF uvo z IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, Jamsk les In les za kurjavo TRST — Riva Grunmla 6-1 - Telefon 37-004 tfucc. Jj cyf f f BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD. Pri cerkvi Sv. Antona N. - TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a 1 r (Govorimo hrvatski) Telefon 23-810 | ' Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice; Trst, Ul. Flavia 23 t Milje. Ul. Roma 1 f Nudimo Dam vse potrebščine za 1 vinogradništvo, poljedeletvo i in živinorejo! ; mmmm del corso TRIESTE - TRST — CORSO ITALIA 1 | j (vogal P. Borsa) — Tei. 29-043 [ Bogata izbira ženskih poletnih oblek I c od 2 900 lir naprej in moških lanenih t hladnih oblek od IS.000 lir dalje. ' ' , Neizpodbitne cene — Dežni plašči po 1 6 700 lir iz najlona za moške in ženske Obiščite nas s polnim zaupanjem! j ( Trans-Trtt dei FJli Carli & C. Societa in nome collettivo TR1ESTE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-827 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! KMEČKA BANKA r. x. i o. j. . GORICA Dlica MoreRi 14 Telefon 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovin! Ustanovljen* lata 1800 Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510