Leto XLV. - Štev. 22 (2246) - Četrtek, 10. junija 1993 - Posamezna številka 1200 lir
/ / / /
glas
Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Gruppo l°/70°/o - Autorizzazione DCSP/l/l/40509/91/5681/102/88/BU DEL 12.11.1991 Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 - Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: 34133 Trst - Trieste - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307
TAXE PERQUE	GORIZIA
TASSA RISCOSSA	ITALY
Fo nedeljskih volitvah ■ Ne samo pregled, temveč tudi pogled v prihodnost
V	deželi
Volilna mrzlica je za nami in prvi vtis je bil, da smo poraženi, ker Slovenska skupnost ni uspela izvoliti svojega zastopnika v deželni svet, čeprav je povečala
n- NAŠ UVODNIK -
število glasov. Slovenski kandidati na drugih listah pa tudi niso zadovoljili, razen Miloša Budina, ki je bil na Tržaškem izvoljen kot prvi na listi Demokratične stranke levice. Izgubili smo torej svojega zastopnika in slovensko
Pred novimi izzivi
Znano je bilo, da krivična volilna zakonodaja pušča le malo možnosti Slovenski skupnosti, da potrdi svoje zastopstvo v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Kljub temu je zelo grenka ugotovitev, da je slovenska stranka izpadla iz deželnega sveta, v katerem je bila zastopana vse od prvih volitev leta 1964. To je huda izguba za SSk, ki nima več pomembnega sredstva za vplivanje na odločitve deželne uprave in zakonodajnega telesa, kakršno je deželni svet, ter za sodelovanje v političnih razpravah na deželni ravni. Nenazadnje je ob skromni strukturi SSk pomemben tudi podatek, da je slovenska stranka izgubila oba svoja »poklicna« politika, torej deželnega svetovalca in pa tajnika svetovalske skupine, ki sta se s polnim urnikom posvečala naši zamejski politiki.
Potrjene so bile tudi bojazni, ki jih je SSk izražala že dolge mesece, in sicer da volilne reforme in razkropljenost slovenskih glasov ogrožajo tudi slovenske predstavnike vsedržavnih strank. V deželni svet je bil izvoljen le slovenski predstavnik Demokratične stranke levice prof. Miloš Budin, medtem ko je slovenskega rodu še Benečanka iz vrst Severne lige, ki pa doslej ni nastopala v manjšinski politiki.
Ob vsem tem pa so izredno razveseljivi volilni izidi Slovenske skupnosti, saj gre za dokaz naših ljudi, da si želijo preokreta v manjšinski politiki. SSk je jasno izjavila, da so glasovi naložba tudi za zahtevo po zajamčenem zastopstvu in po pravičnem zaščitnem zakonu. V tem smislu so tudi jasna obveza. Več kot 10.000 zavednih Slovencev je ostalo brez zastopstva, do katerega imajo pravico.
Slovenska skupnost je napredovala tako na deželnih kot na tržaških in goriških pokrajinskih volitvah. Na deželnih volitvah je napredovala za skoraj tisoč glasov v petih letih, kljub demografskemu upadanju naše skupnosti in zelo glasnemu prigovarjanju, da so glasovi za SSk »izgubljeni«. Ni šlo le za prigovarjanje ostalih strankarskih tekmecev, temveč v bistvu tudi Slovenske kulturno gospodarske zveze in Primorskega dnevnika.
Na deželnih volitvah je SSk zbrala 9.633 glasov in je napredovala v vseh okrožjih z izjemo Pordenona in v vseh občinah, ki so za Slovence najbolj zanimive - od Trbiža do Milj, z izjemo rahlega nazadovanja v Gorici, nekoliko očitnejšega v Devinu-Nabrežini, neznatnega pa v Zgoniku in Doberdobu. Slovenska stranka je bila na deželnih volitvah prva v Števerjanu, Sovodnjah in na Repentabru, druga v Doberdobu, Zgoniku in Dolini.
Se zgovornejši so izidi na pokrajinskih volitvah. Na Tržaškem se je za SSk v letu dni opredelilo še 800 volivk in volivcev, na Goriškem pa v petih letih novih 345. To so le absolutne številke, ob splošnem demografskem upadanju so namreč izidi v odstotkih še veliko pomembnejši, saj ima SSk v goriški 3,4% (prej 2,8%), v tržaški pokrajini pa 4,5% (lani 3,6%). V mejah tržaške občine je SSk prejela lani 4.490 glasov (2,9%), letos na pokrajinskih volitvah pa 4.711 (3,5%), kar pomeni, da ne gre le za »efekt Samo Pahor« ali »efekt Joži Peterlin«, temveč za oba učinka in še za delo vse stranke, zlasti pa čut odgovornosti vseh naših ljudi.
Te dni se morajo stranke dogovoriti o povezavah za balotažo, torej za volitve predsednikov tržaške in goriške pokrajine. Izbirali bomo v Trstu med protislovensko nastrojenim odv. Sardos Albertini-jem, ki je znan po revanšističnih zahtevah glede Istre, in ravnateljem Codego, ki zastopa širša demokratična stališča. V Gorici pa med krščanskim demokratom Bergaminom in zastopnico Severne lige Mar-colinijevo. Od izidov teh »dvobojev« je potem odvisno število svetovalcev, ki se bodo porazdelili med strankami, ki bodo podprle posameznega kandidata, saj predvideva novi volilni zakon posebno nagrado za zmagovalce, torej večje število svetovalcev. Za nas bo zelo pomembno, da se opredelimo za kandidata, ki je do Slovencev najbolj odprt, in da seveda tak kandidat prevlada.
Ivo Jevnikar
predstavništvo je okrnjeno. Slabše bi skoraj ne moglo biti.
Volivci so na poziv edine slovenske stranke za zagotovitev zastopstva v izvoljenih organih odgovorili pozitivno, vendar jih je bilo premalo. Na to se bomo morali navaditi, ker nas je vedno manj. Res je, da Slovenska skupnost po malem pridobiva konsenz med volivci levičarskih strank — in to je dobro — toda razmere postajajo vse ostrejše. Pokopal nas je novi zakon, ki so ga pripravile po lastni meri stare stranke, da bi sebi zagotovile večjo oblast. Nič nas ne tolaži, če jim to ni kaj prida koristilo, ker je medtem prišel do izraza razdiralni efekt Severne lige. Situacija zdaj ni nič boljša kot prej. Male stranke, ki so preveč pogojevale uprave, so izginile, toda izginili so tudi socialisti, ki se zlepa ne bodo več pojavili s prejšnjo vlogo. Tudi pri nas so prišle do izraza vsedržavne težnje, KD in PSI sta bili kaznovani bolj na Tržaškem kot na Goriškem, toda efekt Liga se bo poznal na vseh ravneh. Zaenkrat si še nihče ne predstavlja, kako bo mogoče upravljati deželo, balotaža za pokrajinska predsednika tako na Tržaškem kot na Goriškem pa postavlja probleme, ki jih ne bo lahko rešiti. Očitno je, da se s temi volitvami začenja doba prehoda, ki je pred nami lahko zelo nejasna. Napoveduje pa velike spremembe, katerim sedanji vodilni razred ni kos. Morali bodo priti drugi ljudje, ki bodo stranke, volilne zbore in uprave znali rešiti sedanjih problemov, ki so se zabubili.
Slovenci smo pred dilemo, ali gledati še vedno na preteklost in stopicati na mestu — kar velja za vse komponente — ali pa se pogumno podati v avanturo, ki pomeni tudi tveganje, a je edina pot za napredek celotne naše skupnosti. Z lastnimi močmi se sicer lahko obdržimo kot skupnost, toda zaprti vase in zgolj v ohranjanje svojih vrednot in idej; če pa hočemo pogledati preko plota, če hočemo ustvariti pogoje za novo sožitje, če hočemo sodelovati z zdravimi silami za uveljavitev novih in pogumnih pogledov na družbo, moramo najti moč, da poiščemo prave sogovornike, ki so tudi nam pripravljeni pomagati, da se na boljših osnovah kot v preteklosti rešujejo naša vprašanja.
Koliko poguma bomo znali pokazati mi in koliko drugi — stvar ni samo od nas odvisna — pa se bo izkazalo v prihodnjih dneh, ko se bo treba odločati za zavezništva pri balotaži za pokrajino. Izbire seveda ne bodo lahke ne na
Tržaškem ne na Goriškem, pogajalci pa se morajo zavedati, da nič ne bo več tako, kot je bilo, in da je zdaj treba iskati nove poti.
Kar zadeva Deželo, pa bo Slovenska skupnost morala premisliti in z njo bodo morale premisliti tudi tiste politične sile in krogi, ki so prisotni med slovensko manjšino, da bi končno našli skupno govorico. Upamo, da ne bo treba čakati na katastrofo, s katero bi dokazali, da sami delamo usluge tistim nacionalističnim krogom, ki se pod vsemi barvami in zastavami borijo proti nam in nas skušajo povsod izločati. Tako, kot se dogaja v Benečiji že skoro 130 let.
V	Italiji
Nedeljske upravne volitve v Italiji so bile sicer delne, tj. zajele so le dobro petino volivcev (en milijon in pol), a so se izkazale kot resnično ogledalo razpoloženja volivcev po razkritju podkupninskih sistemov, v katere so vpletene vse vladne stranke in deloma tudi druge. Iz volilnih rezultatov nedvomno izhaja napovedan, a ne tako prodoren uspeh Severne lige (to predvsem v severnem delu države, vključno naša dežela). Najbolj množičen uspeh je to zaenkrat še protestniško gibanje doseglo v Milanu, kjer se bo na balotažnih volitvah njen kandidat potegoval za župana.
Vzporedno pa sta velik poraz doživeli Krščanska demokracija in socialisti pa tudi druge manjše vladne stranke. KD je izgubila v severni in srednji Italiji dobro tretjino glasov, manj na jugu in na Siciliji, kjer se je zaenkrat še obdržala na prvem mestu. Socialisti pa so doživeli pravi brodolom.
V	srednji Italiji seje uveljavila Oc-chettova Demokratična stranka levi-
ce kot glavna naslednica bivše Komunistične partije.
Na drugi strani pa so se dovolj uspešno uveljavile nove politične volilne formacije, kot sta Orlandova La Rete in Demokratično zavezništvo poslanca Segnija.
Iz nedeljskih upravnih volitev izhajajo torej zgovorni znaki, da je tradicionalni strankarski ustroj v razkroju in da se bo ta proces odločno nadaljeval. Nobenega dvoma ni več, da gre za zgodovinski politični preokret, s katerim se končuje povojno politično obdobje, ki ga je pogojevala polarizacija na dva svetovna politično-vojaška bloka. Po padcu berlinskega zidu in komunističnega sistema v sami Sovjetski zvezi in v državah Srednje in Vzhodne Evrope je val sprememb zajel zahodne evropske države. Trenutno je najbolj značilen primer Italije, kjer se ves povojni čas ni mogel v polni meri razviti od nikogar pogojen demokratični sistem. Sedanje spremembe so torej logičen proces svetovnega dogajanja v zadnjih treh letih.
V	teh razmerah se postavlja vprašanje, ki ga še predstavlja sedanji parlament. Zato prihaja do vedno glasnejše zahteve po njegovem razpustu in razpisu novih volitev v najkrajšem možnem času. Naloga sedanje vlade naj bi zato bila ta, da to pripravi.
V premislek
Kaj bi se zgodilo na Južnem Tirolskem, ko bi postopali, kakor postopamo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini ob priliki volitev?
Južni Tirolci so močni, ker so predvsem zvesti svoji identiteti, zvesti najprej sebi.
Ko pregledujemo izide nedeljskih volitev, pomislimo tudi na to!
Izidi volitev za deželni svet
Glasovi		1993 %	Sedeži	Glasovi	1988 %	Sedeži
Krščanska demokracija (DC)	177.858	22,3	15	305.280	37,2	24
Lista za Trst	26.294	3,3	2	23.515	2,9	2
Liberalna stranka (PLI)*	10.277	1,3	1	13.476	1,6	1
Misovci (MSI)	66.321	8,3	5	45.380	5,5	3
Severna liga	212.500	26,7	18	-	-	-
Demokr. stranka levice (PDS)	78.582	9,9	6	-	-	-
Republikanci (PRI)**	13.455	1,7	1	21.222	2,6	1
Zeleni golobice **	43.023	5,4	3	32.416	4,0	2
Stranka komunistične obnove (PRC)	44.002	5,5	4			
Mreža (La Rete)	14.044	1,8	-	-	-	-
Socialisti (PSI)	37.649	4,7	3	145.364	17,7	13
Socialdemokrati -Zeleni marjetica	12.663	1,6		32.725	4,0	1
Slovenska skupnost	9.633	1,2	-	8.680	1,1	1
Furlansko gibanje (MF)	12.361	1,6	-	14.068	1,7	1
Furlanska liga (Lega Friuli)	37.420	4,7	2	-	-	-
* v povezavi z Listo za Trst ** v povezavi z Demokratično stranko		levice				
Na Katinari so praznovali
Prejšnjo nedeljo so na Katinari proslavljali praznik Presvete Trojice, ob dobro obiskani službi božji.
V	okviru domačega praznika in 100-letnice katinarske župnije, so po razdeljevanju kolačev, ki so jih ponudile domačinke v narodnih nošah, ot-vorili lepo in bogato razstavo v dvorani Sv. Tarcizija. Tu si je mogoče ogledati številne slike verske, pa tudi posvetne vsebine. Mnogi stari predmeti in orodje so marsikateremu obiskovalcu obudili spomine na minula leta.
Razstavne mize krasijo tudi mnoge stare listine izpred 70 in več let. Posebne pozornosti pa „ ,	„ ^
so bili deležni lepi stari misali, ™da »udez Ond.na Pečar ,n Ema
katere je dal na razpolago do- Glavina s0 de,de kolace Pred cerkv,J° mači župnik g. Žužek.
Razstava je bila doselj kar dobro obiskana. Naj omenimo, da je obisk možen vsak delavnik od 16. do 19. ure; v nedeljo, 13.6., pa od
10.30	do 13. in od 16. do 19. ure, ko se bo razstava tudi zaključila.
O.	Pečar
Ogled razstave
ŽIVIMO S CERKVIJO!
Sporočilo škofijskih ordinariatov
V soglasju z odločitvijo Pokrajinske škofovske konference za Tri Benečije sta tudi goriški in tržaški škof določila, da se dar, ki ga verniki po uveljavljenem cerkvenem izročilu nudijo duhovnikom za darovanje sv. maše po njihovem namenu, s 1. julijem 1993 dvigne iz dosedanjih
10.000	na 15.000 lir.
Pri tem velja poudariti, da gre za dar in ne za plačilo sv. maše. Z darom vernik izrazi željo po večji udeležbi pri evharističnem slavju in njegovih duhovnih sadovih ter obenem prispeva za potrebe cerkvenega občestva in za vzdrževanje njegovih služabnikov. Vsekakor duhovnik sme, po svoji uvidevnosti, sprejeti tudi manjši dar ali pa tudi brez njega darovati sv. mašo zlasti po namenu revnejših vernikov.
Letošnji novomašniki
Koprska škofija bo imela dva nova mašnika, to sta Aleš Rupnik, rojen v Idriji, ter David Taljat, rojen
v	Tolminu.
V ljubljanski škofiji bo devet novih mašnikov, v mariborski pa trije. Frančiškani bodo imeli dva, lazaristi prav tako dva nova mašnika. Dva nova mašnika sta bila že prej posvečena. Skupno bo Cerkev v Sloveniji imela letos 20 novih mašnikov.
Oba novomašnika koprske škofije bosta posvečena na Sv. Gori na praznik apostolov Petra in Pavla, 29. junija, ob 17. uri.
Videmska in goriška nadškofija obhajata 6. junija god blaženega patriarha Bertranda.
Po rodu je bil iz južne Francije. Bil je ugleden mož, kateremu je papež Janez XXII. 4. julija 1334 izročil oglejski patriarhat. Bertrand je bil tedaj star 74 let in je bil preizkušen papežev sodelavec in rojak. V novi službi je ostal še 16 let, delaven do zadnjega diha.
Ko je Bertrand prišel v Oglej, je pokazal kar mladeniško svetost. Imel je namen pripraviti trdno podlago za urejeno versko in cerkveno življenje. Napravil je red na patriarškem dvoru, pridobil nazaj patriarhu iztrgane kraje in posesti, obudil cerkvene ustanove. Bil je mož neupogljive volje, strogega življenja, plemenit in državniško spreten, dober do ubogih. Naletel je seveda tudi na odpor, a to je Bertrand prevzel nase kot nujno breme in v prisrčni želji, da v svojih deželah obnovi mir, omogoči večjo blaginjo revnih ljudi in jim izboljša tudi moralno stanje. Ničesar se ni lotil, dokler ni imel notranje trdne zavesti, da je Bog njegov za-
vetnik, in pri tem bolj računal na njegovo milost kakor na svojo sposobnost. Dvakrat je sklical pokrajinsko sinodo (1335 v Vidmu, 1339
v	Ogleju). V dobrodelnosti je dajal zgled visokim in nizkim. Organiziral je pomoč ob kugi, navalu kobilic in strašnem potresu 1348, ko se je porušil Oglej in preklala gora Dobrač (na Koroškem) ter podsula 17 vasi. Vsako bedo je hotel odpraviti.
Njegovi sovražniki pa niso mirovali. Plemiči Villalta se niso uklonili postavnemu redu in so snovali razbojniško zaroto zoper njegovo osebo. Ko se je 6. junija 1350 vračal iz Padove, kjer so bile slovesnosti v čast sv. Antonu, so ga ponoči Villaltovi ljudje napadli, vrgli s konja in na tleh petkrat prebodli, da je izkrvavel.
Njegov grob je v videmski stolnici. Papež Benedikt XIV. je leta 1756 določil, naj ga časte kot blaženega tako v Vidmu kakor v Gorici, ki je nekaj let poprej (1751) dobila cerkveno upravo nad slovenskimi kraji tedaj opuščenega oglejskega patriarhata.
I.šk.
IZ SLOVENSKE KOROŠKE
15. junij
Dan krivde, odpuščanja in sprave
Imaš oblast, a ne Moči otrnit’ solzo iz oči, ki je še ni posušil čas.
Skupina slovenskih veteranov: partizanov, domobrancev, četnikov-plavogardistov in prisilnih vojakov pod zastavami sil osi, kulturnikov in drugih, ki nas povezuje ideja sprave, se bomo tudi letos 15. junija na ljubljanskih Žalah spomnili največje narodove nesreče, na poboj 10.000 slovenskih domobrancev in njihovih svojcev v junijskih dneh leta 1945. Da bi se zlo ne ponovilo nikdar in da bi človek ohranil človečnost.
Hkrati bomo počastili spomin vseh padlih na bojiščih in v medsebojni vojni. Vsi so umrli za svojo in našo Domovino.
Slovesnost bo ob Lipi sprave in Odrešenikovem znamenju. Tudi tokrat bo sveto mašo, ki bo ob 17. uri v cerkvi Vseh svetih, daroval metropolit slovenske katoliške cerkve in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, nato pa bo ob Lipi beseda za spominski dan in kulturni spored.
Čeprav so jo že večkrat poškodovali in so ji vitko stebelce v petih letih rasti upogibali tudi mrzli vetrovi iz vrhov, pa naša Lipa (naj bo tudi vaša!) to pomlad že kaže poganjke cvetov.
Za združene ob Lipi sprave Stanislav Klep
Ljubljana, 15. majnika 1993
Smrt velikega Korošca
SKLAD MITJA ČUK
»V naravo veselo...«
Vabi vse šolske otroke v Park Finžgarjevega doma na Opčinah v soboto, 12. 6. 1993, od 9. ure dalje.
Otrokom bomo nudili malico, kosilo, pijačo in zabavo zastonj. Tudi odrasli ne bodo lačni.
Prinesite stare igrače in stripe za »boljši sejem« in odejo za na travo.
Prav na dan, ko se je Mohorjeva predstavila v dunajskem Parlamentu, je v celovški bolnici nepričakovano hitro umrl njen nekdanji predsednik, kulturni delavec, pedagog, narodopisec, duhovnik dr. Pavel Zablatnik. Vrzel, ki jo je zapustil, se ne bo dala nadomestiti in marsikje ga bodo pogrešali, saj je bil priljubljen tako med učenimi kot med preprostimi, tako med starejšimi kot mladimi.
Duhovni svetnik dr. Zablatnik je bil doma v bilčovski fari, kjer se je rodil decembra 1912. leta. Po študiju teologije v Celovcu je bil 1. 1938 posvečen v Krki in potem delal kot kaplan in provizor na raznih farah. Naredil je še študij slavistike v Gra-zu in bil dolga leta znan pedagog. Pomagal je pri ustanovitvi Slovenske gimnazije in bil od 1968 do 1977 njen drugi ravnatelj. Letos bo minilo 30 let, kar so prvi maturanje, katerih razrednik je pokojni bil, zapustili to ustanovo. Napisal je več narodopisnih knjig, v katerih je opisal šege in navade koroškega človeka. Bil je odbornik, vrsto let predsednik Krščansko kulturne zveze in Mohorjeve (katere častni član je kasneje postal). Za svojo bogato delo je pred leti prejel Tischlerjevo nagrado, ob praznovanju 80-Ietnice življenja pa ga je počastila tudi dežela Koroška in mu podelila posebno odličje.
Na žalni seji, ki so jo v Tischlerje-
vi	dvorani Slomškovega doma pripravila Mohorjeva, Slovenska gimnazija in KKZ, se je v četrtek, 3. junija, poleg sorodnikov, znancev, profesorjev in nekdanjih dijakov zbralo veliko število duhovnikov, politikov, kulturnih delavcev, pred-
Dr. Pavel Zablatnik
stavnikov raznih organizacij (prišli so tudi zastopniki celjske in goriške Mohorjeve - predsednik O. Simčič in tajnik M. Tavčar), celovški župan, slovenski generalni konzul, škofijski kancler itd. Po pesmi Jaz sem vstajenje, ki jo je zapel zbor gimnazije, so kot govorniki nastopili predsednik Mohorjeve g. Kopeinig, dr. Matevž Grilc v imenu NSKS, dr. Brumnik kot zastopnik Slovensko prosvetne zveze, prof. Jože Wakou-nig za Slovensko gimnazijo, dež. poslanec Uster namesto deželnega glavarja Zernatta in dr. Vencelj kot zastopnik zunanjega ministrstva republike Slovenije in ministra za Slovence po svetu. Slavnost je bila zaključena s pesmijo Lipa zelenela je in navzoči so se odpeljali v Bilčovs, kjer je ob treh popoldne že čakala velika množica ljudi, da se še zadnjikrat poslovi od velikega moža. Pogrebno mašo in pogreb je vodil krški škof dr. Kapellari, okrog njega pa se je zbralo približno 80 duhov-
nikov od blizu in daleč. Ponovno so se zvrstili številni govorniki (v cerk-
vi	med drugim tudi zastopnika celjske in goriške Mohorjeve).
Ob odprtem grobu sta se od dr. Zablatnika poslovila tudi direktor gimnazije dr. Vospernik in ravnatelj gospodinjske šole iz Št. Jakoba dr. Zerzer.
Zdaj veliki Korošec počiva pod križem na bilčovskem pokopališču, njegovi nekdanji učenci pa so sklenili, da se bodo konec meseca namesto v Celovcu zbrali v Bilčovsu, kjer bodo za rajnega imeli mašo, potem pa bodo skupaj z njegovo gospodinjo obujali spomine na minule čase.
Šolska akademija
Od 1. 1958 Slovenska gimnazija v Celovcu neprekinjeno leto za letom pred zaključkom šolskega leta pripravlja akademijo. Letos je imela naslov Viribus unitis - naša šolska skupnost. Sestavljena iz dveh delov je predstavila razne pevske zbore, instrumentalne in igralske skupine, pet dijakov pa je orisalo projekt o Borovljah (ki je izšel tudi v brošuri in prinaša zanimive podatke), s katerim prosvetnim društvom je Gimnazija pobratena.
Pozdravni govor je imel ravnatelj dv. sv. dr. Vospernik, ki se je najprej spomnil pred kratkim umrlega dr. Zablatnika, veselje pa izrekel nad vpisom v prve razrede za novo šolsko leto. Med častnimi gosti so bilj škofijski kancler, generalni konzul, boroveljski župan, predstavniki raznih organizacij, iz Slovenije pa zastopniki šol in univerz ter državni sekretar dr. Vencelj.	p	g
Trnjeva pot iz moralne onesnaženosti
Tri dileme
(Razmišljanje ob sklepu šolskega leta)
V četrtek, 10. junija, je bil zadnji dan rednega pouka na naših šolah. Po objavi ocen in po zrelostnih izpitih bodo šolske klopi samevale tja do popravnih izpitov prve dni septembra.
Za dijake, njihove starše, pa tudi za učitelje in profesorje je junij čas obračunov. V vseh nas se je najbrž le utrdilo prepričanje, da je šola — če odmislimo družino — vendarle srce naše narodne skupnosti. Obračuni pa se radi prelevijo v pritožbe in teh je v naših pogovorih slišati največ. Tako je na primer zadnja leta na prvem mestu zaskrbljenost nad postopnim upadanjem vpisov v slovensko šolo v Trstu in Gorici. Čedalje bolj razširjeno je tudi mnenje o njeni domnevni nižji kakovosti. In končno je tu še vprašanje, koliko naša šola prispeva h krepitvi slovenske narodne zavesti v času, ko bomo, kot kaže, podvrženi še hudim nacionalnim pritiskom.
Oglejmo si po vrsti te tri točke in njihovo utemljenost. Osip vpisov je seveda neizpodbitno dejstvo. Ne pozabimo pa, da prizadeva ta osip še v večji meri šole večinskega naroda. Zadnja leta se je za slovenske šole odprl nov ventil: priliv dijakov iz bližnje Slovenije. Naši politični predstavniki, tako pri nas kot v Sloveniji, bi morali zastaviti vse svoje sile, da bi temu pojavu ne postavljali umetnih pregrad. Prisotnost slovenskih dijakov z onstran meje na slovenski šoli v Italiji lahko namreč pomembno utrdi zavest o povezanosti zamejstva z njegovim narodnim zaledjem.
V zvezi z očitkom o nizki kakovosti naše šole je sploh vprašanje, koliko je utemeljen. O kakovosti slovenske šole v Italiji seveda ne moremo govoriti izven splošnoitalijan-skega okvira. Pri tem moramo paziti, da ne nasedamo predsodkom. Zelo razširjeno je na primer prepričanje, da je italijanska šola na splošno zastarela in zato slaba. Zanimiv je pri tem enačaj zastarel = slab. Toda porazne izkušnje nekaterih »avantgardnih« šolskih sistemov danes vodijo do drugačnih sklepov. Znan je na primer zastrašujoč porast nepismenosti v ZDA, pa tudi ponekod v Evropi, na primer v Franciji. Razširjen je tudi očitek, da je naša šola (tudi slovenska) ločena od življenja, predvsem pa od proizvodnje. Toda tudi ta, na videz tako prepričljiv argument, v bistvu korenini v predsodku, da je pametno in koristno le to, kar neposredno služi nekemu namenu, oz. kar je možno prodati. Industrijska in tržna logika tako nezadržno prodirata v naše mišljenje in ga pogojujeta.
Žal tej logiki počasi podlegajo tudi »strokovnjaki« in za njimi šolske oblasti. Isto čudežno moč, ki jo ima beseda marketing za podjetnika, naj bi po njihovem mnenju za šolnike imele besede »programiranje«, »izpopolnjevalni tečaji«, razni »projekti Mladi ’93« itd. Sredstva se tako zamenjujejo s ciljem, ustvarjajo se iluzije, da lahko tehnika nadomesti človeka. O osebnem odnosu med vzgojiteljem in učencem ter med vzgojiteljem in predmetom pa ne govorijo ne ministrske okrožnice ne izpopolnjevalni tečaji.
In končno, koliko naša šola pripomore k oblikovanju naše narodne zavesti? Morda je odgovor na to vprašanje med vsemi najtežji. Šola namreč danes tekmuje z mnogo bolj Privlačnimi in prepričljivimi konku-
naše šole
renti, kot so televizija in druga sredstva, ki širijo neko na videz univerzalno, v resnici pa anacional-no in celo kvalunkvistično kulturo. Razen tega se tudi same razmere močno spreminjajo. Med sinovi iz mešanih zakonov — in teh je na naših šolah čedalje več — se vprašanje narodne zavesti postavlja drugače. Nevarna bi bila v teh okoliščinah redukcija narodne zavesti na nekakšno krajevno folkloro, ki razen jezika s slovenskim narodom onstran meje ne bi imela ničesar skupnega. In tu se postavlja potreba po prilagajanju učnih načrtov, po primernih učbenikih, predvsem pa po učnem kadru z močnim osebnim odnosom do naroda in njegove kulture in obenem z odprtostjo za dialog.
S tem pa smo segli na širše področje, ki presega šolske okvire in zadeva celotno našo narodno skupnost.
Tomaž Simčič
Tiskovno poročilo SSk
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se iskreno zahvaljuje 10.146 volivkam in volivcem, kandidatom in kandidatinjam ter vsem, ki so se kljub krivični volilni zakonodaji trudili za uspeh Slovenske skupnosti na deželnih in pokrajinskih volitvah.
Slovenska skupnost je na deželnih volitvah povečala število svojih glasov od 8.682 na 9.633, izboljšala je tudi izide v odstotkih, vendar je prvič po ustanovitvi Furlanije-Julijske krajine pred 29 leti ostala zunaj deželnega sveta. Če upoštevamo, da je seštevek glasov za istočasne pokrajinske volitve na Tržaškem in Goriškem 10.146, je ravno toliko zavednih rojakov (med temi glasovi je sicer tudi nekaj solidarnostnih izrazov italijanskih sodeželanov) ostala brez zastopstva v tem izredno pomembnem zakonodajnem telesu, in to ravno v času velikih sprememb in splošne krize.
Za to se je treba zahvaliti krivičnemu volilnemu zakonu, ki sta ga lani vsilili zlasti socialistična stranka in Krščanska demokracija, pa tudi razprševanju slovenskih glasov. Izjave in pisanje o raznoraznih »realnih možnostih« slovenskih kandidatov na italijanskih listah so se izkazale za nestvarne in zavajajoče.
Slovenska skupnost si bo še naprej odločno prizadevala za pravice slovenske narodne manjšine in za konstruktivne odnose med večino in manjšino, v tem obdobju pa zlasti za zajamčeno zastopstvo naše skupnosti v vseh izvoljenih telesih. Predlogi DSL in SKP so v tej zvezi omejevalni, saj dajejo prednost integriranju slovenskih kandidatov v vsedržavne stranke, ne upoštevajo pa zahteve 10.000 slovenskih ljudi, da nastopajo kot subjekt tudi v politiki.
Ivo Jevnikar
Lista za Trst (LpT)
- Sardos Albertini Zavezništvo za Trst (ApT)
Demokr. stranka (PDS) ' Codega Krščanska demokracija (DC)
- Bartoli Severna liga - Braida Misovci (MSI) - Di Giorgio Stranka komunistične
prenove (PRC) - Visioli Socialisti (PSI) - Bonivento Slovenska skupnost - Peterlin Zveza upokojencev - Pertusi
Praznovanje sv. Nazarij a v koprski stolnici
V petek, 18. junija, ob 20. uri bo v stolnici koncert s skladbami koprskega skladatelja in organista Antonia Tarsia (1643 - 1722).
V soboto, 19. junija, bo ob 19. uri slovesno somaševanje, ki ga bo vodil škof msgr. Metod Pirih.
Hočejo in nočejo mir
O lenuhu pravi pregovor: »Lenuh hoče in noče.« Tako bi lahko rekli o Združenih narodih: Hočejo in nočejo pomiritve v BiH. Hočejo z vedno novimi načrti in resolucijami, nočejo pa, ko je treba podvzeti dejanske ukrepe. Ovven - Vanceov načrt so zavrnili, novega načrta o zaščiti šestih ozemelj z Muslimani ne sprejemajo Muslimani in ga kritizirajo mnogi drugi. Tudi s tem načrtom ni torej nič.
Srbi pa napadajo vsak dan in nadaljujejo z etničnim čiščenjem. Slobodan Miloševič se čuti vedno močnejšega in ne dopušča nobene kritike. Ustvaril je monopol nad vsemi sredstvi obveščanja. Istočasno se otepa vseh politikov, ki se z njim ne strinjajo. Tako je srbski parlament odstavil predsednika Čosiča, ker je bil za pomiritev v Bosni. Aretiral je voditelja Srbskega gibanja obnove Vuka Draškoviča in njegovo ženo. Ta je vodil protestno manifestacijo proti Miloševiču po beograjskih ulicah. Pri tem je bil en policist ubit. Za to naj bi bil kriv Draškovič. Vsled tega v zapor z njim! Po poti in v zaporu so ga tudi krepko pretepli. Grški ministrski predsednik je zavoljo te aretacije protestiral. Radovan Karadžič pa kar naprej bombardira obkoljena mesta. Nadaljujejo se tudi spopadi med Hrvati in Muslimani. Z besedami vsi hočejo mir, v resnici pa, direktno ali indirektno, vsi krepijo spopade.
Posebno pozornost tudi svetovne javnosti je povzročila smrt treh italijanskih prostovoljcev iz Brescie. S kamionom so peljali humanitarno pomoč iz Splita v Bosno, ko jih je po poti napadla skupina vojaško oblečenih mož, jim odvzela kamion, ves denar in vse blago. Ko so odhajali, so za njimi streljali in tri ubili, dva sta se rešila.
Goražde so na tem, da padejo. Varnostni svet pa bo znova razpravljal in sejal, seveda prazne besede. Zato imajo prav Srbi, da kar naprej bombardirajo in zasedajo nove kraje, ter Hrvatje, ki tudi ne morejo najti skupnega jezika s Muslimani. Srbi so prepričani: Kar smo zasedli, tega ne izpustimo več. In so že napovedali ljudsko glasovanje o priključitvi osvobojenih delov Bosne in Krajine k republiki Srbiji.
29.271	18,7	23.564	13,8
12.252	7,8	-	-
14.733	9,4	14.103	8,2
21.790	13,9	31.007	18,1
26.395	16,9	19.007	11,1
26.659	17,1	24.231	14,1
10.843	6,9	13.894	8,1
3.679	2,3	13.520	7,9
6.971	4,5	6.167	3,6
2.858	1,8	2.737	1,6
Konec prejšnjega tedna smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja lahko zamislili o dejstvu, da s planetom, ki smo ga podedovali, ravnamo izredno kratkovidno. Ob tem je nedvomno značilno dejstvo, da je v Evropi okolje najbolj onesnaženo v državah komunistične dediščine. Nekoliko cinično bi pač lahko ugotovili, da se v teh državah, kjer niso cenili vrednot človeškega življenja, seveda tudi naravi ni moglo goditi nič bolje.
V	»postkomunistični« Sloveniji so se opozarjanja na onesnaženje naših rek lotili z dobršno mero sprenevedanja prav socialdemokratsko prenovljeno-združeni dediči tistih, ki so s svojim malikovanjem znane leninske enačbe »socializem = težka industrija + elektrifikacija« glavni krivci za tako stanje. Ob že dolgo oklicani poroki raznoimenskih dedičev slovenske komunistične partije in njihovem najnovejšem (četrtem?) preimenovanju v Združeno listo socialnih demokratov se je s čestitko oglasil celo sam g. Milan Kučan.
Združevalni kongresi slovenske desnice, tako najnovejši Slovenskih krščanskih demokratov in Narodnih demokratov prejšnji petek, takih voščil »nadstrankarskega« predsednika Slovenije po vsej verjetnosti niso deležni. Očitno je tvoje srce pač tam, kjer imaš »zamrznjeno« člansko izkaznico.
Najnovejši plaz raznih afer pa nas boleče spominja, da onesnaženost naših rek, zemlje in zraka, čeprav še tako boleča, nimajo tako usodnih in dolgoročnih posledic, kot neka druga onesnaženost, ki je prav tako pretežno posledica preteklega pol stoletja: onesnaženost duha. Prejšnji režim je sistematično rušil in v veliki meri tudi zrušil prejšnjo »reakcionarno« moralo, ki je slonela pretežno na krščanski etiki, svoje »socialistične napredne« morale pa ni znal ali hotel postaviti na noge. Pot odpravljanja tega onesnaženja bo trnjeva in dolgotrajna. Moralno prenovo bo treba začeti pri vzgoji mladega rodu in tu bo moralo znaten del bremena poleg družine, katere delež bo nedvomno odločilen, prevzeti tudi šolstvo. Slovensko šolstvo je danes, podobno kot vsa družba, v veliki krizi, katere vidni znak so nedvomno tudi stavke učiteljev. Najnovejšo in doslej tudi najradikalnejšo lahko spremljamo prav te dni. Ob sicer nedvomno upravičenem boju slovenskega učiteljstva za novo kolektivno pogodbo in za enakopravno vrednotenje njihovega dela v okviru drugih sorodnih dejavnosti, pa se lahko vprašamo, ali se lahko učiteljska prizadevanja za dvig ugleda njihovega v zadnjem času tako družbeno podcenjevanega poklica omejijo zgolj na mezdni boj. Nedvomno bo treba slovenskemu šolstvu po pol stoletja duhovne puščave spet vdihniti novega duha in tu čaka odgovorna in težka naloga tudi novonastajajoče privatne katoliške šole, kot sta že delujoči gimnaziji v Vipavi in Želimlju in škofijska klasična gimnazija v Šentvidu nad Ljubljano, ki bo to jesen obnovila svoje leta 1941 nasilno prekinjeno delovanje. Veliki škof Anton Bonavetura Jeglič, ki je bil hkrati »duhovni« in »krušni« oče prvi popolnoma slovenski gimnaziji na začetku stoletja, je svojim zavodom postavil močan jez takrat na Slovenskem prodirajoči germanizaciji in z njo povezanemu duhu protiverskega liberalizma. Pretežno mlad profesorski zbor obnovljene gimnazije se bo
moral ob podpori vseh, ki jim je mar za bodočnost slovenskega naroda in slovenske države, spopasti z valom vulgarnega uživaškega brezciljnega materializma, katerega najnovejši izraz je v Sloveniji proslula zloženka o aidsu.
Binkoštna maša v Postojnski jami
Tudi kak Tržačan se je odzval vabilu k tradicionalni maši v Postojnski jami. In ni mu bilo žal. Dobro organiziran spored je bil za vse okuse.
Že predpoldne so se pred jamo in v koncertni dvorani vršili koncerti okteta Raskovec iz Vrhnike in postojnske godbe, med katerimi je bi-
lo	videti zelo mlade izvajalce. Od točke do točke so izvabili med domačini in tujimi gosti priznanje z dolgimi aplavzi.
Od 500 do 600 ljudi pa je v koncertni dvorani prisostvovalo slovesni maši postojnskega dekana g. Piriha. Dekliški zbor iz Postojne je med mašo pel latinsko angelsko mašo. G. dekan je v nagovoru o Sv. Duhu naglasil potrebo po miru v dušah in v družinskih odnosih.
Cvet mladine folklorne skupine France Marolt je nastopil pred jamo in do kraja navdušil občinstvo. Eksplozivna mladost, umetniška raven in čudovite narodne noše so zaslužile višek odobravanja med gosti. Ansambel Venera s pretežnim številom mladih je od 16. ure dalje skoro brez oddiha bil polnopravni gospodar svojih glasbil.
Oživljena tradicija binkoštne sv. maše v jami je tudi letos dobro uspela.
Da je bilo na binkoštni dan v Postojni tudi veliko tujih gostov, ki so se maše udeležili, pričajo tudi avtomobilske evidenčne tablice z avstrijsko, italijansko in celo poljsko registracijo.	F.V.
500 let župnije Vogrsko 110 let pevskega zbora
Sobota, 19. junija, ob 19.00 uri:
Predavanje dr. Joška Šavlija iz Gorice na temo Veneti, naši davni predniki in razvoj slovenske državnosti.
Ob 21.00 uri: Praznovanje 110-letnice pevskega zbora Vogrsko.
-	Slavnostni koncert moškega in mešanega pevskega zbora PD Lijak Vogrsko in revija Goriški zbori pojo z gosti: MoPZ Medana in MoPZ Kras Opatje selo
Nedelja, 20. junija, ob 17.00 uri: Koncert pihalnega orkestra Vogrsko in pihalnega orkestra iz Doberdoba, po koncertu zabava s plesom, igra ansambel LAPOS. Prireditev poteka v parku pri osnovni šoli.
Sobota, 26. junija ob 20.00 uri: Nastop pihalnega orkestra, moškega pevskega zbora in cerkvenega zbora z Vogrskega ter zbora Rupa-Peč, koncert za trobento in orgle ter recital (v župnijski cerkvi).
Nedelja, 27. junija, ob 16.00 uri: Slovesna maša s somaševanjem upokojenega koprskega škofa msgr. Janeza Jenka in posvetitev novega daritvenega oltarja. Po maši družabnost pod vaško lipo.
Ob 20.00 uri: Ples v parku pri osnovni šoli, igra ansambel LAPOS.
Prireditveni odbor
Katoliški glas dobite:
v Ljubljani: na Mačkovi 6 v Mariboru: ul. V. Kraigerja 2
Izidi pokrajinskih volitev na Tržaškem
1993	1992
Glasovi % Glasovi % Sedeži
List vrhovske osnovne šole
Za konec šolskega leta so vrhov-ski otroci za bralno značko pripravili svoj Vrhovski list. Učencev je samo osem in so se vsi podpisali. V svojem listu se najprej predstavijo: ime, priimek, zanimanje. Iz tega zvemo, da se izven šole vsi nekje udejstvujejo: pri odbojki, kotalkanju, pri pevskemu zboru, nekateri so tudi pri skavtih. Le malokateri je zapisal, da doma tudi pomaga mami ali tatu. Znamenje časov: noben otrok ni zapisal, da se kdaj igra z drugimi otroki ali da goni past, kot so nekoč vsi kraški otroci delali.
V listu sledijo številni spisi na razne teme: Moja vas, Šola, Drobnarije, Basni, Letni časi, Cvetice, Moja mama. Posebej bi omenili malo časnikarko Černič in njen intervju z domačinom Tadejem Devetakom, ki kot arheolog dela v Egiptu. List so otroci tudi bogato ilustrirali z risbami.
Lepa pobuda za otroke in za obe učiteljici.
Praznik špargljev v Štandrežu lepo uspel
V nedeljo, 6. junija, se je v Štandrežu zaključil štiridnevni Praznik špargljev v organizaciji prosvetnega društva Štandrež, ki se je začel zadnjo soboto v mesecu maju.
V popoldanskih urah se je vršilo prvo tekmovanje v pritrkovanju, ki se ga je udeležilo dvanajst skupin iz Slovenije in iz naše dežele. Najbolje so se izkazali pritrkovalci iz Ajdovščine, Vipolž in iz sv. Roka v Gorici. Sodelovala je tudi mlada dekliška skupina iz Novega mesta, ki je prejela posebno priznanje.
Štandreški mladinski zbor pod vodstvom Elvire Chiabai je zvečer odprl kulturni program, na katerem so nastopili še vokalna skupina Akord iz Podgore pod vodstvom Mirka Špacapana, mešani zbor Rupa-Peč in moški zbor Mirko Fi-lej, oba pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Člani dramske skupine prosvetnega društva Štandrež so se predstavili z vedrim prizorom Obravnava, ki ga je priredila in režirala Mira Štrukelj. V tej zelo prijetni igri, ki
je deloma podana v domačem narečju, sodelujejo Marjan Breščak, Božidar Tabaj, Silvan Zavadlav, Vanja Bastjančič, Silvana Žnidarčič in Viktor Selva.
V nedeljo se je vršilo tudi nagrajevanje slikarskega ex tempore, ki se je odvijal v soboto, 5. junija, in na katerem je sodelovalo lepo število osnovnošolskih otrok in dijakov nižje srednje, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. Med najmlajšimi je najlepše risala Fabiola Torroni, v skupini prvih in drugih razredov osnovne šole pa je prvo mesto zasedel Štefan Faganel, medtem ko se je Martin Tomsig najviše uvrstil v skupini tretjih četrtih in petih razredov. Za nižjo srednjo je najlepše risal Boris Budal.
Na prazniku špargljev so organizatorji poklonili posebno plaketo odbojkarskemu klubu Val Prapor, ki je letos prestopil v B-2 odbojkarsko ligo.
Sodelovala sta tudi mažoretna skupina iz Nove Gorice in pihalni orkester Goriška Brda, ki sta nastopila zadnjo nedeljo v maju.
Številni obiskovalci so bili s programom in z raznoliko in dobro postrežbo zadovoljni.
OBVESTILA
Romanje na Barbano 6. sept. Priporočili smo, naj bi se z molitvijo za duhovne poklice pripravljali na to srečanje pri Mariji. Ali kaj molite skupno in posamič v vaši župniji? Ne pozabite!
Društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje ob Soči organizira od 9. do 12. septembra izlet v Rim. Vpišite se najkasneje do 20. junija pri Butkovič Ljubici.
Palmanova bo slavila oziroma slavi 400-letnico obstoja na kar slovesen način. Otvoritev manifestacij in razstav je bila v soboto, 5. junija, dan prej pa je bil dan za časnikarje.
Okrog 120 časnikarjev in vojaških predstavnikov se je zbralo v petek zjutraj v Palmanovi v napoleonski vojašnici, kjer je nameščen prvi del razstave, nato so se vrstili za polet nad mestom s helikopterjem. Le iz ptičje perspektive imaš celoten pogled na tloris mesta: v obliki zvezde.
Popoldne so se preselili v vilo Ma-
ACM Gorica vabi k maši za edinost v ponedeljek, 14. t.m., ob 17. uri v Zavodu sv. Družine.
nin, kjer je drugi, zanimivejši in bogatejši del razstave.
Palmanova je nastala po zaslugi Benetk, ki so leta 1420 zasedle vzhodni del Furlanske nižine in s tem zadale hud udarec oglejskemu patriarhatu. V tem času so bile aktivne tri trdnjave: Osoppo, Tržič (Monfal-cone) in Marano; Gradišče je bilo priključeno Avstriji že leta 1511.
Leta 1592 so Benetke prišle do končnega sklepa, da bi zgradili posebno trdnjavo, ki naj bi prežala nad Avstrijo in Turki, ki so se že pojavljali v naših krajih. Dela so se začela s posebnim dekretom beneškega senata v oktobru 1593; nastala je tako Palma, ki je morala biti obenem »idealno mesto«, v obliki zvezde; mesto, ki bi spojilo civilne in vojaške objekte. Dela so trajala skoro celo stoletje: najprej od leta 1593 do 1623, nato od 1667 do 1690.
V trdnjavi, ki je veljala tedaj za naj večjo v Evropi, je bilo 1200 vojakov in 108 topov. Zanimivo je tudi, da tu ni bilo nobene bitke, nobenega strela iz topov.
Vsaka stvar ima svoj nastanek, vrhunec in zaton, tako tudi Palmanova, ki je sledila zgodovini Benetk. Nastala je po njihovi zaslugi, se razvila in tudi šla v zaton skupaj z njimi.
12. maj 1797 je datum padca Benetk oziroma Beneške republike; tedaj so se pojavili Francozi, ki so dodali Palmanovi nekaj utrdb, med katerimi še obstoječo vojašnico. Slednjo so organizatorji za to priložnost popolnoma obnovili in jo spremenili v razstavne prostore. Francozom je sledila Avstrija, leta 1866 pa je prišla Italija.
Razstava je vredna, da si jo ogledamo, saj tudi poleg starih dokumentov, maket, tudi zemljevide in orožje.
Kot rečeno, je del razstave v Palmanovi v francoski ali napoleonski vojašnici, drugi pa v vili Manin. Ogled je možen do 15. novembra, in sicer od 10. do 18. ure od ponedeljka do sobote; ob nedeljah od 11. do 19. ure.
Vstopnina znaša 12.000 lir in je veljavna za obe razstavi v Palmanovi kakor v vili Manin, tudi v različnih dneh.
TEDNIK LJUDSKEGA RADIA
četrtek ob 20.30
nedelja ob 19.30 (ponovitev)
Slovenski foto klub Skupina 75 Katoliška knjigarna Zveza slovenske katoliške prosvete
V petek, 11. junija 1993, bo v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku ob 18. uri odprtje razstave goriških fotoamaterjev. Razstavljena dela bo predstavil Milko Rener.
Vljudno vabljeni
Letošnji diplomiranci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel po nastopu 28. maja na gradu Dobrovo: Miran Devetak, Michela De Castro in Guido Michelon. Z njimi je prof. Helena Plesničar
SLOVENSKI CENTER (►fl)' ZA GLASBENO VZGOJO >^|r EMIL KOMEL
Glasbeni poklon gojencev
Miran Devetak, klavir
Diplomski nastop
Dvorana Katoliškega doma v Gorici Četrtek, 10. junija 1993, ob 20.30.
Glasbena slikanica
(komorne skupine, solopetje, klavir, kitara)
Dvorana Katoliškega doma v Gorici Sobota, 19. junija 1993, ob 20.30.
Pod cerkvenim obokom
(zbor, orgle, violina, komorne skupine)
Cerkev sv. Ivana v Gorici Četrtek, 24. junija 1993, ob 20.00.
Zaključni nastopi gojencev
na podružnicah
- Župnijska dvorana v Štandrežu
Ponedeljek, 14. junija 1993, ob 20.30.
Palmanova - evropska trdnjava 1593-1993
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA - CELOVEC
Alojz Rebula	Jože	Ropitz
Reka mojega življenja
Večernice v čast škofu-spoznavalcu Antonu Martinu Slomšku ob 130. obletnici smrti za soliste, glasbila in mešani zbor.
Nastopajo: mešana pevska zbora »Srce« iz Dobrle vasi in »Jakob Petelin Gallus« iz Celovca, solisti Waltraud Mucher (Graz), Gabriel Li-puš (Celovec), Mario Podrečnik (Celovec) in orkester Ljubljana-Celovec.
Dirigent Jože Ropitz
V soboto, 12. junija 1993, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Štandrežu
Koroški izvajalci Reke mojega življenja
- Poraz Slovencev v italijanskih strankah
- Bomo obdržali slovenske šole?
- Nasilje Balkana se širi v Evropo
- Afera HIT tudi v zamejstvu?
Domjo
»Počastimo velikana naše zemlje, sv. Leopolda Bogdana Mandiča!«
S temi besedami nas je nagovoril ugledni kapucin, doktor Svetega pisma p. Damaz Rijavec, ki je prišel med nas kot pričevalec svetosti p. Leopolda. Ob njem je živel v samostanu kapucinov v Padovi.
Bog »človekoljub«, kot ga imenuje naše glagoljaško in staroslovansko bogoslužje, tudi danes vodi pota ljudi na skrivnosten način s svojo usmiljeno prisotnostjo.
To dejstvo moramo razbrati iz čudeža-svetega človeka, kateremu je posvečena kapela v Domju. Ta »mali človek«, a velikan v božjih očeh, je danes kažipot našemu razburkanemu stoletju, ki gaje Bog po Svetem Duhu postavil v naš čas.
Pri besednem bogoslužju nas je pritegnil razgovor v obliki interviju-ja med domačim g. župnikom, dr. Kosmačem, in gostom p. Damazom. P.Damaz nam je razkril še nepoznano veličino ponižnega svetnika.
Pripovedoval nam je o sočutju, ki ga je p. Leopold gojil do trpečih, saj je bil tudi on deležen številnih težav in nebogljenosti ob svojem krhkem zdravju.
Zapustil nam je štiri velika izročila, ki bi morala usmerjati naše življenje: Ljubezen med narodi. Gojiti ekumensko ljubezen med kristjani. Sočutje s slabotnimi in grešniki. Gojiti iskreno in ponižno prijateljstvo.
Somaševanje je bilo zbrano in slovesno. Vodil ga je g. Svetko Gregorič, župnik v Hrenovicah, naš ekumenski prijatelj. Imel je tople besede priznanja našemu prizadevanju za lepo slovensko bogoslužje. Sodeloval je domači pevski zbor, ki ga z veliko sposobnostjo vodi gospa Marija Šturman-Kocjančič. S svojim temperamentnim petjem je zbor razgibal našo notranjost in nas pritegnil v doživljanje evharističnih skrivnosti. In zato se mladostni pevovodkin-ji in njenim pevkam toplo zahvaljujemo, saj se niso ustrašile popoldanske vročine v polno zasedeni kapeli.
Na dvorišču ob cerkvi se je zvrstila kulturna prireditev. Sedli smo v prijetno senco pod košate orehe.
Kot prvi so nas pozdravili osnovnošolski otroci in nas razvedrili s prikupnimi pesmicami in prizorčki iz živalskega sveta.
Očarala nas je potem s svojim nastopom altistka g. Marta Valetič. Prisluhnili smo vedno občudovani Gounodovi Ave Mariji, samospevu iz »Planinske rože« in ruskemu spevu »Rdeči sarafan«; lepa je bila tudi glasbena spremljava.
Ko so utihnili zadnji akordi, je bučno zaigrala ricmanjska pihalna godba pod taktirko g. Marina Mar-sicha. Poslušali smo številne skladbe, saj so nam godci pripravili pester celovečerni koncert.
Pred zbranimi udeleženci je nastopil prof. I. A. Lepo nas je popeljal v razmišljanje o našem zavetniku. Neverjetno, kako je bila prisotna publika prožna in hvaležna.
Prof. Artač je ekumenski delavec, vzgojitelj in apostol, ki nam je razkril svoje notranje bogastvo, da smo odnesli v naš delavni dan potrditev, da moramo samo tako in še zvesteje stopati po sončni poti ljubezni.
Z mislijo nas je popeljal v Bosno, kjer narod krvavi in umira v grozi ob kresovih svojih lepih domov.
Naše ekumensko romanje je pped leti obiskalo nekoč cvetoči MA-GLAJ. Vodila nas je želja, da bi spoznali mestece, ki je iz ljubezni in spoštovanja zgradilo razkošno svetišče sv. Leopoldu.
V svetišču so se zbirali katoličani, pravoslavni in muslimani. V bratskem sožitju je uspevala enkratna lepa skupnost. In mi, dobrodošli gostje iz Trsta, smo bili toplo sprejeti v božjem hramu, ob petju in molitvi.
Ob tem spominjanju smo prosili tudi njihovega zavetnika, naj pomaga in tolaži obupano ljudstvo.
Za sklep nedeljske slovesnosti je še zaigrala domača godba, da je bil dan ob zatonu še dragocenejši.
Čakalo nas je človeško dopolnilo, prijetna zakuska, ki so nam jo pripravile domače gospe, katerim se lepo zahvaljujemo za pozornost, saj nas je v družabnosti povezoval naš dobri zavetnik, ki bedi nad svojimi verniki in kaže pot vsem, ki potrebujejo njegovo ljubezen.
Evelina Pahor
Sveta birma v Bazovici
V nedeljo, 4. julija, bo g. škof Lovrenc ob 10.30 podelil zakrament svete brime 24 mladim iz župnije Sv. Tomaža apostola iz Peska in iz župnije Sv. Marije Magdalene. Birmanci se bodo srečali v četrtek in petek pred birmo v Dragi, kjer jih bo vodil g. Anton Markelj. V sredo pa se bodo v Slomškovem domu srečali starši in botri.
Sv. Duh naj razsvetli starše, da bodo svoje otroke lepo pripravili na sv. birmo z dobrim zgledom in moliti-vijo ter tudi oni prejeli sv. zakramente.
Sezona DSI gre h koncu
Z nastopom poletja kulturno-prosvetno delovanje zamre. To velja tudi za Društvo slovenskih izobražencev, ki bo prihodnji ponedeljek s poklonom pesniku Vinku Beličiču zaključilo svojo sezono. Medtem pa je konec prejšnjega tedna DSI priredilo, skupaj s sorodno organizacijo
—	Klubom krščanskih izobražencev z Obale — izlet po Istri z obiskom v Hrastovljah in Beramu. Naj omenimo, da se je izleta udeležil tudi generalni vikar koprske škofije Renato Podveršič.
V ponedeljek, 7. t.m., pa se je v Peterlinovi dvorani odvijal tradicionalni večer DSI s predstavitvijo nove izdaje Brižinskih spomenikov. Z zgodovinskega, jezikoslovnega in literarnega zornega kota so spregovorili Jože Faganel, Igor Grdina, Tino Logar in Janko Kos.
ni
Mačkolje
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja ob sklepu sezone 1992-93
Večer z Vinkom Beličičem
ob bližnji pesnikovi 80-letnici
Svečanost bo v ponedeljek, 14. junija 1993 Peterlinova dvorana v Trstu, Donizettijeva, 3 Začetek ob 20.30
Praznik češenj je tokrat že 31. leto po vrsti povezal mlade in manj mlade. Ne le da zaključi kulturno delovanje domačega PD Mačkolje, koristen je še iz dveh razlogov: okusen sad češnje je v vseh teh letih postal skoraj simbol vasi. In drugič: prav je, da se ohranja ta praznik tudi z vidika ohranjanja narodno-kulturnega izročila naših prednikov, ki so ga začeli.
Zaradi vse večjega števila obiskovalcev tega praznika in že zaradi mode v obiskovanju šager, se človeški in narodni vidik srečanja, kulturnega in zabavnega obogatenja umika. Iskati bo treba v bodoče nove načine, kako ob velikih množicah omogočiti prisrčno srečanje med našimi domačimi ljudmi, tudi če pridejo od blizu ali bolj daleč.
Kulturni program je bil letos v nedeljo, 30. maja. Nastopil je domači otroški zbor Slovenski šopek skupaj z instrumentalisti, kvartet Capris iz Kopra s črnsko-duhovnimi in narodnimi pesmimi in pihalna gasilska godba s starimi trobili iz Strajn in Stahovice.
Mnogokrat tožimo, kako težko je pridobiti ljudi za prostovoljno delo. Hvala Bogu se za naš praznik bolj ali manj pogumno javi vsako leto okrog 80 ljudi, ki so po štirih dneh dela skoraj uničeni.
Iskrena zahvala vsem sodelavcem in pogumno naprej z mislijo, da ohranjamo nekaj, kar je že tradicija. Upamo še, da se nam bo iz leta v leto pridruževalo še večje število mladih in svežih moči.
V zahvalo in kot nagrado za pomoč in delo na Prazniku češenj PD Mačkolje pripravlja lep in poučen izlet na Ptuj in okolico v nedeljo, 27. junija.
Kolonija v Dragi
Vročina je že močno ogrela in sili mlade in stare k morju. Kaj bo šele v juliju? Takrat se bo močno pomnožilo število kopalcev.
Tudi Slovensko karitativno društvo (SLOKAD) nudi otrokom od 5. do 16. leta možnost, da se v morju ohladijo, zabavajo in okrepijo. Starši, ki še niso vpisali svojih otrok v kolonijo v Dragi, ki pelje otroke k morju v Sesljan, naj pohitijo z vpisom. Telefonirajo naj na št. 040 / 226-117.
Pevski srečanji v Trebčah in na Proseku
V nedeljo seje v Trebčah odvijala prireditev z naslovom Pesem ne pozna meja. Nastopilo je osem slovenskih zborov iz matične Slovenije, avstrijske Koroške in iz našega zamejstva. Skupno se je srečanja udeležilo skoraj 200 pevcev. Na vrtu trebenskega Ljudskega doma so se zvrstili mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin, moški zbor Fol-tej Hartman iz Pliberka, mešani zbor Svoboda II iz Trbovelj, moški zbor Franc Zgonik iz Branika, dekliški in moški zbor Jezero iz Doberdoba ter dekliški in moški zbor Vesna iz Sv. Križa.
V soboto zvečer pa se je v Kulturnem domu na Proseku odvijalo že tradicionalno srečanje ženskih pevskih zborov Zapojmo si pesem veselo. Nastopili so zbori Prosek-Kontovel, Tabor z Opčin, Ivan Grbec iz Skednja in dekliška pevska skupina Igo Gruden iz Nabrežine.
Zaključna prireditev nižje srednje šole Ivan Cankar
V	četrtek, 3. junija, so imeli učenci nižje srednje šole Ivan Cankar v Trstu svojo zaključno akademijo. Učenci in njihovi starši ter prijatelji so se ob 20. uri zbrali v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, da bi si skupaj ogledali serijo diapozitivov in video o letošnjem potovanju na Nizozemsko v okviru t.i. Euroskoalle Fryslan ’93 - srečanja evropskih manjšinskih šol. Učenci drugih razredov so ob koncu še predstavili razširjen program pesmi in plesa, s katerim so nastopili v Friziji, in želi iskreno odobravanje vseh prisotnih.
Pred zaključkom pa je spregovoril poseben gost večera: pisatelj in pesnik Boris Pangerc, ki je najboljšim bralcem šole podelil že običajne Cankarjeve bralne značke. Predstava sama, odnosno cel projekt, sta bila vključena v širši zavodski načrt, ki je soudeležil pri delu tako učence kot starše. Pobuda je vsekakor uspela in srečni obrazi otrok na predstavi, kakor tudi pripravljenost staršev za vsakovrstno pomoč, so dokaz, da je šola tudi to, da je šola vedno bolj to. Povezava med šolo in družino in stiki z zunanjim svetom si prav v šolskem merilu vedno bolj vtirajo pot. Tudi naše šole v tem prenovitvenem procesu ne zaostajajo.	mak
Z videokaseto na Nizozemsko
Dijak 5. B razreda trgovskega zavoda »Žiga Zois« Antonio Giacomin si je za nagrado ob Evropskem dnevu šole zagotovil enotedensko potovanje in bivanje na Nizozemskem. Pripravil je namreč videokaseto s 15 minut trajajočim filmom o zgodovini Trsta od leta 1920 do leta 1992. Že pred kratkim pa je Giacomin zmagal na literarnem natečaju DOSP-a s spisom pod naslovom »Kaj si?«.
Praznik mladih pevcev na Opčinah
Praznik mladih pevcev, ki ga vsako leto prirejajo zbori Vesela pomlad z Opčin, je postal že prava tradicija. Letos je kot uvod k prazniku predstavljal koncert, ki sta ga v soboto, 5. t.m., zvečer v openski župnijski cerkvi oblikovala Dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vostvom g. Franca Pohajača in komorni mešani zbor Ars nova iz Clu-soneja pri Bergamu, ki ga vodi Gianluigi Bigoni. V glavnem sta zbora izvajala skladbe nabožne vsebine, tako iz srednjeveške in renesančne kakor tudi iz novejše dobe. Bil je to prijeten pevski večer, še posebej po zaslugi DPZ Vesela pomlad, ki je izkazala visoko kakovostno pevsko stopnjo.
V nedeljo, 6. junija, pa se je v parku Finžgarjevega doma na Opčinah odvijal kulturno zabavni popoldan z nastopom zborov Vesela pomlad, otroškega zbora Zvonček z Repenta-bra in otroškega zbora iz Trebč. Od ostalih točk naj omenimo nastop igralskih skupin SKD Tabor, godbe na pihala s Proseka in seveda kaba-retistov Sergeja Verča in Borisa Kobala, ki sta s svojimi »vici« še bolj popestrila že itak veselo in prijetno vzdušje.
Razstava Edija Žerjala
V torek, 1. junija, so v društvu Tabor na Opčinah otvorili razstavo znanega tržaškega slovenskega slikarja Edija Žerjala. Razstava obsega 17 akvarelov na tematiko kraškega kamna. Otvoritve se je udeležilo številno občinstvo, nastopil je kvartet gojencev Glasbene matice, Edija Žerjala in njegovo delo pa je predstavil slikar Boris Zulian. Razstava bo odprta do 11. junija.
Zaradi praznika Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi, ki bo pri nas v nedeljo, 13. junija, bo letos župnija Novega sv. Antona v Trstu slovesno praznovala svojega župnijskega zavetnika sv. Antona Padovanskega v ponedeljek, 14. junija. Ta dan bo maša za slovenske vernike ob 17. uri. Toplo vabljeni.
V nedeljo, 13. t.m., so vsi mladi vabljeni na »II. mladinski dan«, ki ga organizirata Mladinska skupina iz openske župnije in odbor za slovensko mladinsko pastoralo na Tržaškem: ob 11. uri zbiranje in skupna pevska vaja; ob 12. uri mladinska maša; ob 13. uri skupen piknik v parku Marijanišča na Opčinah (vsaka skupina naj prinese hrano in pijačo s seboj). Sledil bo odbojkarski turnir med ekipami raznih skupin in organizacij; ob
18.30	bo v openski cerkvi koncert glasbene skupine Jonatan iz Brezovice.
15. avgusta bo srečanje mladih s papežem v ameriškem mestu Denver. Na ta dogodek se pripravlja mladina iz vsega sveta, tudi naša. Kot priprava na ta dogodek bo v Ogleju srečanje vseh mladih in sicer v soboto, 19. t.m., ob 20.30. Prisotni bodo škofje naše dežele in seveda mladi, ki bodo šli na pot v Denver, med temi tudi dve Slovenki: Giorgina Pisani in Alenka Štoka. Iz dežele bo odpotovalo 20 mladih.
SKLAD MITIA CUK vabi na
Kres
v sredo, 23.6.1993, od 19. ure dalje na openski »Pikic«
-	nasproti strelišča. Kresovali bomo s pomočjo slovenskih zamejskih skavtov, ob petju, igri, prigrizku in zabavi.
Vsakoletni prizor s praznika češenj v Mačkoljah
Zbor Consortium musicum slavil 25-letnico
DAROVI
Radio Trst A
Letos praznuje zbor Consortium musicum 25. obletnico svojega neizčprno bogatega delovanja. Nastal je iz žive želje po petju, s posebnim programskim namenom, želel se je posvetiti vokalno instrumentalni glasbi in tako bistveno dopolniti našo glasbeno poustvarjalnost. Zbor je ustanovil dr. Mirko Cuderman, umetniški vodja, ki mu je uspelo ohranjati zbor pri življenju v prvih najtežjih letih, ko družba ni imela posluha za tovrstno literaturo, ter kasneje razmahniti njegovo delovanje in dvigniti njegov nivo do izrednih, enkratnih viškov.
Na leto je zbor naštudiral najmanj dva celovečerna programa, zajemal iz evropske in slovenske zakladnice vokalno instrumentalne glasbe, izbiral to, kar je najlepše. Svoj prvi koncert je imel ob blagoslovitvi nove cerkve v Idriji spomladi 1969. leta. Izvajali so Handlov oratorij Mesija, ki so ga že naslednjo koncertno sezono peli v Gorici, v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Zbor Consortium musicum je že s prvim koncertom žel izreden uspeh in priznanje pri občinstvu in med kritiki. V minulih letih je večkrat gostoval v Gorici, imel pri nas kar dve krstni izvedbi - Jakončičevo Misso in Vrabčevo opero Tolminski puntarji, v koncertni izvedbi. Vsakič nas je navdušil in globoko obogatil. Do danes je imel zbor preko 200 nastopov. Svoje delovanje je razširil tudi na snemanje pesmi in skladb iz slovenske cerkvene dediščine. Zasluga dirigenta Cudermana je bila, da je bil vedno posnet izvirnik.
Nastala je zbirka Musiča sacra slo-venica - zbirka adventnih, božičnih, postnih, velikonočnih, Marijinih pesmi, ki jih vsi poznamo in še in še poslušamo.
Na tekmovanjih je zbor prejel vedno prva odlikovanja, čeprav tekmovanja niso bila nikdar njegov namen. Njegov temeljni cilj je bil vedno poustvarjanje glasbene lepote in posredovanje te lepote občinstvu. Ob priznanjih, ki sta jih bila deležna zbor - prejel je Gallusovo plaketo in Župančičevo nagrado - in dirigent prav tako odlikovan z Gallusovo plaketo, je gotovo odziv publike tisto pristno, najbolj iskreno in najbolj
spontano, ki ga zbor in dirigent lahko pričakujeta. In ta odziv je bil vedno hvaležen!
Še posebno slavnostno, naravnost mogočno ploskanje je zaključilo jubilejni koncert zbora Consortium musicum v nedeljo, 30. maja, zvečer
v	Slovenski filharmoniji. Pomenilo je visoko priznanje zboru, solistoma, orkestru, dirigentu Mirku Cudermanu, pomenilo pa je tudi iskreno hvaležnost za toliko prejete lepote in srčno voščilo. To izrežamo tudi mi, goriški Slovenci, še posebej hvaležni za toliko pozornost, ki sta nam jo zbor in dirigent vedno izkazala.
cb
Glavni urednik se pogovarja z bralci
Občasno se bom oglašal in tako stopil v neposredni stik z vami bralci in bralkami za iskren pogovor.
V	rokah imate 22. številko tega leta: zanima me, kakšno je vaše mnenje, kako gledate na ta časopis, česa si pričakujete. Možnosti izražanja vaših misli je veliko, zato jih prepuščam vaši uvidevnosti.
Najprej bi rad poudaril, naj raste v nas vseh kultura časopisa in vloga glavnega in odgovornega urednika.
List naj postane tednik v polnem pomenu besede in ne neko bolj ali manj široko župnijsko glasilo. Katoliški glas ima svoje mesto med nami, svojo vlogo, katero mora izpolnjevati čim bolj v celoti, vedno na ravni sodobnega tednika.
Svojo vlogo ima glavni urednik, ki nosi odgovornost, torej odgovarja pred oblastjo in pred javnostjo, on sodi, kaj spada v posamezne številke; nad njim je le redakcijski odbor. Glavni urednik naj hodi s svojimi nogami, zato so odveč več ali manj mi-
li	pritiski ali »nasveti«, ki pa niso nasveti.
Bralci so različni z različnimi okusi in željami. Eni berejo najprej uvodnik, drugi pa najprej darove na zadnji strani in so hudi, če vse ni pravočasno objavljeno, kakor si želijo. Ker je Katoliški glas tednik, se kdaj nabere veliko gradiva, zato nekatere stvari odpadejo za naslednjo številko.
Članki so kdaj predolgi? Da. Navodila so jasna, a vedno ne uspe in ni mogoče povedati v nekaj besedah. Težnja naj bo le ta: krajši članki. Včasih so potrebne škarje, čeprav nekateri zaljubljenci v same sebe se hudujejo: prav tisto mi je črtal, ki je bilo najvažnejše ali pa najlepše zapisano, in je objavil druge nepotreb-
ne stvari.
Časopis je najbolj razširjen v Trstu in Gorici, polagoma se širi v Slovenijo, gre pa po Evropi, v Ameriko, v Afriko, Indijo in celo v Tokio, kjer so naši misijonarji. Torej imamo široko in pisano število bralcev, ki bi lahko bili tudi sotrudniki, vsaj občasni.
Zato obstaja stalna rubrika: Beseda bralcem. Tu je prostor za vse, ki bi radi kaj napisali, kar bi zanimalo nas vse. Tudi s to rubriko želimo biti živa slika našega krajevnega življenja, saj ljudje kar radi berejo krajevne novice.
Nekaterim dopisnikom pa priporočamo, naj se držijo važnih stvari. Vemo, da ob vsaki prireditvi ali vsakem srečanju sledi prigrizek in domača kapljica ali pa da gospe spečejo čudovite piškote. To ni novica, to je le običajna (lepa) navada, ki pride sama od sebe, zato ni treba omenjati, čeravno se bo kdo pritožil, da take reči ljudje najraje berejo. Toda sprašujem se: časopis mora biti pred ljudmi ali za ljudmi? Inteligenti pauca!
Lahko bi še nadaljevali pogovor, a pustimo za prihodnjič.
Zaključim z mislijo, da smo vedno bolj veseli, da imamo svoje glasilo, kjer lahko pišemo, kar potrebujemo, da smo torej samostojni; veseli, da raste število sotrudni-kov, med temi kar kvalitetni. A časopis še ni zasedel razpoložljivega prostora, ima še možnosti, da bi se razširil.
Bremenijo ga še nekatere vrzeli, ki jih bomo morali napolniti, stremimo pa za tem. Rasti mora tudi prostor oglasov in darovalcev, le tako bomo napredovali estetsko in vsebinsko.
Vsem tistim, ki kakorkoli skrbite
za naš časopis, iskrena hvala. Širimo se po zaslugi teh zvestih sodelavcev, ki vsak teden raznašajo časopis med bralce.
Težave imamo s pošto. Napravili smo marsikateri korak, da bi zadevo rešili; v naši državi pa gre marsikaj narobe, med tem tudi pošta, za kar nismo krivi mi.
Veliko nas je, ki delamo z veseljem, ki si ne pričakujemo nobenega priznanja, le da stvar napreduje. Ta zavest in ugotovitev naj nam daje ponovnega poguma.
Hvala za vse!
QuU
Za sovodenjsko cerkev: Nanut 150.000; N.N. 200.000; Salon Vida 100.000; Frančiška Lapanja 500.000; Dora Čaudek 90.000; Bogdan Butkovič 200.000; prvoobhajanci: Alex, Denis, Erik in Erika po 100.000 lir.
Za Marijin dom: v spomin na pokojne voditelje Marijine družbe via Risor-ta,-g. Omerza in g. Prešerna, daruje dritebenica M.B.P. 100.000 lir.
Za misijonarja vaščana brata Bajca: M.B.P. v spomin na pok. moža in brata
50.000 lir.
Za Katol. glas: M.B.P. 20.000 lir.
Za cerkev na Vrhu: Nadja Cotič v spomin na Ferdinanda 40.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Giovanni Zecchi-ni 20.000; druž. Zecchini-Škabar v spomin na mamo Nado ob 10. obletnici smrti 50.000 lir.
Za barvna okna v Bazovici: N.N. 10.000; Karel Grgič ob poroki hčerke Natalije 100.000; N.N. iz Padrič 40.000; zla-toporočenca Giorgi iz Trsta 100.000; Pickotovi 50.000; zlatoporočenca Totno-
vi	100.000 lir.
Za cerkev Brezmadežne na Pesku: družina Grgič ob poroki hčerke Natalije 100.000; srebrnoporočenca Kariš-Fidel
150.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: Cerovlje namesto cvetja na grob pok. Eme Furlan
30.000 lir.
E.M. Mavhinje daruje za Katol. glas, za slov. misijonarje in za begunce iz BiH po 20.000 lir (skupaj 60.000 lir).
Vsem podpornikom našega Usta in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
Škrat št. 5
Izšla je 5. številka glasila Sklada Mitja Čuk Škrat. Veliko prostora je tokrat posvečenega problemu šole in počutja otrok v njej. O tem sta pisala dr. Viljem Ščuka in Stanka Čuk, pa tudi uvodnik je posvečen temu vprašanju. Dr. Marko Filipčič piše o otroškem in preventivnem zobozdravstvu, Jasna Merku pa o škedenj-ski Ludoteki. V tej številki najdemo tudi prispevek Suzi Pertot o potrebi pravljic, filatelistični kotiček, ki ga ureja Peter Suhadolc in druge rubrike ter ilustracije. Dostojno se je Škrat spomnil pred kratkim preminule pesnice Ljubke Šorli — »drage prijateljice otrok in zveste zagovornice našega Sklada« — s člankom in objavo pesmi Kam plove čas.
Pismo iz Tokia s pretečimi oblaki
Dragi Katoliški glas!
Moram se ti zahvaliti, da me tako redno obiskuješ in tako hitro. Iskren Boglonaj! V moderno prenovljeni obleki in z lepo slovensko govorico, ki se ogiba nepotrebnih tujk; in s srcem, ki prisluškuje utripom Cerkve - kdo bi te ne bil vesel?
Tiste preteče oblake v naslovu moraš vzeti dobesedno - bliža se deževna doba, ki je iz leta v leto ni mogoče pozabiti: od zgoraj kar naprej dežuje, kot da bi praznili nebeška skladišča; od spodaj se vlaga dviga više in više, kot da si je vtepla v glavo, odnosno kar je služi za glavo, da mora do zadnjih plasti svežega zraka, ki se zaradi vročine komaj giblje. Med »od zgoraj« in »od spodaj« se gibljemo mi, prebivalci enajstmilijon-skega mesta, in se skušamo vsako leto znova privaditi čisto posebnemu občutku deževne dobe, to se pravi prilepljanju srajce na kožo. Ne vznemirjaj se: vsako leto se temu priva-
dimo, navadno proti koncu deževne dobe...
Veš, da sem se zamislil, ko sem v članku Za demokracijo in slovenstvo prebral tele besede: »Po številu nas je dovolj... če se le odločimo za dve osnovni politični vrednoti: za demokracijo in za slovenstvo. To bi moral biti skupni program.«
Točno tako ravna pred volitvami največja japonska politična stranka LDP (po naše Stranka liberalnih demokratov). Tja do predvečera volit-vene gonje jih razjedajo škandali, razprtije, ideološki odmiki, osebno pobarvana stremljenja - naenkrat strnejo vrste in se združeni vržejo v volilni boj in kljub krajevno pogojenim izgubam vedno znova zmagajo. Čisto nekaj drugega sem videl v majhni in povprečno katoliško čuteči Irski svobodni državi: zaradi needi-nosti ni moglo priti do odločilnega vpliva dokaj zmožnih osebnosti.«
Vladimir Kos SJ
Tokio, 25. maja
Spored od 13. junija do 19. junija 1993
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji.
10.00 Mladinski oder. Bogdan Novak: »Morska skrivnost in grajski strah«. II. del. 11.00 Za smeh in dobro voljo. 11.30 Filmi na ekranih. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Mala scena: »Ob srebrni reki«.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija po letu 1945. 8.55 15 minut z.... 9.10 »Ljubi... ne ljubi«. 10.10 Stereofonski koncert.
11.30 Odprta knjiga. Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 12.00 Kamen in sonce. 12.40 Koroška poje. Moški zbor Kočna iz Sveč vodi Anton Feinig. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček: Glasbene pravljice. 15.00 Nikoli ni prepozno za učenje.
Torek: 8.10 Zvočna ropotarnica, glasovi in zanimivosti iz radijskega arhiva.
9.30 Glasbene novosti. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Ivan Tavčar: »Cvetje v jesni«. 12.00 Nepoznani planet Zemlja. 12.40 Koroška poje. Moški zbor iz Žabnic vodi Gabriel Moschitz. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mladi val (Tapu kviz).
17.10 Mi in glasba. 18.00 Marjan Tomšič: »Romeo in Julija«.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev. 10.10 Stereofonski koncert.
11.30 Odprta knjiga. Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 12.00 Male skrbi - veliko veselje. 12.40 Koroška poje. Mladinska skupina iz Ledine; vodi Anica Lesjak-Ressmann. 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu. 17.10 Mi in glasba. 18.00 V mreži metafor.
Četrtek: 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa. 10.10 Stereofonski koncert.
11.30 Odprta srečanja z ljudmi v stiski. 12.40 Koroška poje. Moška pevska skupina Akord iz Podgore; vodi Mirko Špacapan. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Dvignjena zavesa. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Četrtkova srečanja: »Na bregovih Vardarja«.
Petek: 8.10 Okno na Arbat. 9.00 Literarni utrinek. 9.10 Orkestralna glasba.
10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«.
12.00 Alpe-Jadran. 12.40 Koroška poje. Mešani zbor Pod lipo iz Barnasa vodi Nino Špehonja. 13.30 Iz preteklosti v sedanjost. 14.10 Otroški kotiček: »Barvna šahovnica«. 14.30 Od Milj do Devina.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Bučanje himalajskih hudournikov. 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. 11.45 Odprta knjiga. Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 12.00 Ta rozajanski glas - oddaja iz Rezije. 12.45 Glasnik Kanalske doline. 13.20 Glasba po željah.
14.10 Nediški zvon. 15.00 Ciril Zlobec: »Italijanska srečanja slovenskega pesnika«. 16.00 Šaljivo - resno. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Mala scena: »Ob srebrni reki«. 18.35 Vabilo na ples.
KATOLIŠKI GLAS Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Poduredništvo: Trst, ul. Donizetti, 3 Tel. 040/370846 - Fax 040/633307 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik:
Dušan Jakomin Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societž Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P l. 00054100318
Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1200 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000
Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 1000 lir, k temu dodati 19% IVA
Zbor Consortium musicum