Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, LL. D. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Adress: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3.- per year, 25$ per copy.
Advert.: 1 line 10<* 1 column x 1" $ 1.40
sLovensKA
. v
FOR A FREE SLOVENIA
Ljubi Slovenci. Vse, kar sem, vse, kar imam, imam od svojega slovenskega jezika, od slovenske pesmi, od moje dobre matere in očeta in od vseh vas, moji dragi Slovenci".
FRANCE LAUSHE, dolgoletni go-verner države Ohio in sedaj senator ZDA.
Letnik Vin — Volumne VIII
Toronto, 20. Januar 1957
Številka 1 — Number 1
SPOROČILO
Pri selitvi Slovenske države iz Chicaga v Toronto se je primerila napteka pri štetju letnikov. Da to napako popravimo, začenjamo s to število osmi letnik. Ker prihaja še vedno nekaj pošte na stari naslov, ponovno, opozarjamo, da je naš novi naslov:
646 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada.
Dopise, ki so namenjeni uredništvu, lahko pošiljate tudi neposredno na naslov: Rudolf Čuješ, 1 Walker Rd., Willowdale, Ont., Canada.
1957 _ V ZNAMENU DVEH KONGRESOV
Komunizem je že dovčlj jasno z dejanji pokazal, da je njegov najresnejši nasprotnik katoliška Cerkev. V svoji organizaciji, metodah in širjenju moremo korak na korak odkriti, kako skuša sam Cerkev posnemati, čeprav je seveda spodrezal nadnaravo, ki edina daje vsemu življenju v Cerkvi svoj smisel. Komunizem 'ima n. pr. svoje dogme, svoje svete knjige, svojo hierarhijo in podobno. Zato so prav katoličani — bodisi hierarhija, bodisi navadni verniki — vedno izpostavljeni naj-hušemu preganjanju, kjer koli se komunisti polaste oblati.
Ker je za uspeh vsakega gibanja posebno važna mladina, posveča komunizem izredno važnost mladini. Pa tudi v ok-vkt» katoliške Cerkve jc Previdnost vzbudila moža, ki je iz lastne izkušnje ugotovil, kakim nevarnostim izpostavlja sodobna laicizirana in sociol-nih krivic polna družba mladega delavca. Ob smrtni postelji svojega očeta je mladi Cardijn obljubil, da bo posvetil vse svoje življenje izboljšanju in zopetnemu pokris-tjanjenju delavskega okolja preko delavske mladine. Iz skromne celice nekaj fantov in deklet, ki jih je mladi kaplan Cardijn začel ob pomilovalnem posmehu večine zbirati okoli sebe, je zraslo mogočno svetovno gibanje krščanske delavske mladine, ki zajema danes že milijon mladih delavcev in delavk in je
SV. DEVICA ORLEANSKA IN SLOVENSKA DRŽAVNOST
THIS IS SLOVENIA
Tu objavljeni članek je bil najprej poslan argentinski „Svob. Sloveniji" in sicer kot odgovor na njihovo vabilo k proslavi 10-letnice smrti srbskega generala Draže Mihaloviča, kjer pa ni zagledal belega dne.. Pisec ga jim je poslal v mnenju, da je „Svob. Slovenija" nepristransko glasilo vseh slovenskih stremljenj in smeri — pa se je uštel, hoče biti le glasilo ožjega kroga izdajateljev in njihovih zamisli. Ker pa članek le vsebuje nekaj misli, ki so vredne, da se ohranijo, ga objavljamo po kopiji. — Op. ur.
Ivana d'Arc — tako je njeno polno ime in priimek — je francoska svetnica, ki se v slovenskih življenjepisih največkrat imenuje ,,sv. devica Orleanska", imenovana tako po južno-francoskem mestu Orleans, kjer je,prvič zmagovito nastopila kot povelj niča francoske vojske. Na njej ni nič posebnega ali značilnega, kar smo vajeni videti pri drugih svetnikih; ni vpeljala nobene nove pobožnosti, tudi ni ustanovila nobene svete družbe ali reda, „delovala" je komaj dobro leto dni, nekaj nad eno leto je preživela v ječi, z verigami na rokah in nogah, in slednjič umrla sežgena na grmadi, 19 letno kmečko dekle, dve leti, odkar je proti dovoljenju staršev in vsega sorodstva zapustila „hišico očetovo" v Lotaringiji.
Očitali so ji, da je sicer slabotnega in neresnega prestolonaslednika Karla VII. dala okronati in maziliti za pravno veljavnega francoskega kralja in s tem ustanovila oz. ponovno vzpostavila katoliško Francijo v zboru samostojnih evropskih držav in jo tako obvarovala, da je ni pogoltnila takrat še katoliška Anglija. Da bi to velepomem-bno dejanje obveljalo kot neresno, smešno, predvsem pa, da bi izginilo iz zgodovine kot neveljavno, je angleška vlada s pomočjo sebi pokornega sodišča razglasila, da je bilo storjeno samo v sveži s hudičem in s pomočjo coprnij in
ga po tedanjih običajih tako 'tudi kaznovala.
Ko je božja Previdnost začela plesti te niti, Francije kot kaj prida države že ni bilo več. Večjidel ozemlja je že v angelških rokah, s Parizom vred. Zadnje pomembno mesto in trdnjava, Orleans, se že 7 mesecev obupno brani proti angleškemu oblegan ju — ko pade ta zadnja trdnjava, je Angležem odprta pot proti jugu in vsa Francija tako rekoč v njihovih rokah. Kralj Karel VII. je komaj 20 let star z vsemi okolnostmi takih norskih let. še misliti si ne upa, da bi kdaj mogel biti kronan in maziljen in tako stopiti v polnost svojih vladarskih pravic. Discipline ni ne v voski, ne v civilni u-pravi, ker kralju, ki še kronan in maziljen ni, po tedanjem pojmovanju v vesti nihče ni dolžan pokorščine in zvestobe, imja toliko vdanih
podložnikov, kolikor si jih plača, da bi pa kdaj do kronanja prišlo, se pa nihče ne boji, saj je Francije vedno manj.
V tej stiski obudi božja Previdnost rešitev Franciji v sicer še svobodnem, pa nepomembnem severovzhodnem kotu ozemlja, v Lotaringiji, kjer v neznatni vasici Dom-remy blizu meta Vaucouleurs v družini d'Are 16 letno dekle Ivana, ki je izredno pobožna, delavna in usmiljenega srca in je s temi čednostmi postala vredna, da jo je božja Previdnost izbrala za orodje svojih velikih načrtov. Skozi več tednov se ji prikazuje sv. Mihael z drugimi angeli in svetniki, ki io opominjajo in pozivajo, naj se vzdigne in gre Franciji na pomoč s tem, da reši mesto Orleans angleškega obleganja in popelje Karla VII. v Reims, kjer naj ga da okronati in maziliti za pravnoveljavnega francoskega kralja. Ivana se slednjič vda in se klicu odzove.
Po velikem nasprotovanju domačih, sorodstva in »trezno mislečih ljudi" pride v začasno prestolnico, v Chinon, pred nekronanega kralja, kjer učene svetne in cerkvene komisije končno — ker
(Dalje na dsugi strani)
LOGARSKA DOLINA
„1 want to drink Rogaška Slatina mineral vater direct from its source." I remarked to the ubiquitous Putnik repre-sentative. Off we vvhirled to the springs whence comes that water, with a red heart on the bottle, sold in ali restaurants and cafes.
„1 had no exuse for taking a „eure", but I none the less enjoyed drinking and splashing in springs so historic.
„Romans knew the value of health waters, as did the Greeks before them".
Doulas Chandler, Kaleidoscopic Land of Europe's Youn-gest King, The National Geographic Magazine, June 1939, 698.
TITOIZEM, NAJNEVARNEJŠA OBLIKA KOMUNIZMA
Na protikomunističnem zborovanju, ki staga organizala Ukrajinsko-kanadski odbor in Mutual Cooperation League v Torontu, ie govoril 16 de-
WiTcbra 19W 9' Char,6S J' Kersten iz Milvvaukeeja,
Dva dni popreje je imel g. Kersten časnikarsko konferenco, as os ;>( je udeležili časnikarji to-rontskih dnevnikov ter uredniki in dopisniki etničnih časopisov, ki izhajajo v Torontu. Ob tej priliki sem prosil g. Kerstena za zasebni razgovor, ki sva ga imela naslednji dan.
med dijaki, kmečko mladino in monarji.
Letos pripravljajo žosisti celega sveta veliko romanje v vzbudilo tudi sorodna gibanja! Rim, kjer bo sv. Oče sprejel
WE QUOTE
„...In Tito's Yugoslavia, the Communist dietatorship is just as omnipotent and exclusive as in the Soviet Union — but, outwardly, it is more benevolent and more anxious to provide safety valves against a Hungarian-type explosion.
„Tito, like the Moscow Communists, refuses to share po-litical power or tolerate political opposition...
„...Freedom of speech, press and assembly are strictly controlled...
„Criticism of foreign policy is taboo. The daily press is solidly controlled by the Communist Party...
„The Communists know they have the united opposition of the peasants, who stili make up two thirds of the popula-tion. Nor can the Reds count on full support of the industrial workers, technicians and managers. Most feel they would be better off under a system of free enterprise. And young Yu-goslavs are ardently anti-Communist...
„Tito's only reliable followers are the party groups, the higher officials of the Government, and many officers of the Army and police who fought their way up with him. Nobody knows how many votes the Yugoslav Communist League, as the party is called, would get in a free eleetion. But nobody doubts that it would lose..."
Kurt Lachmann, Tito: How Much Of A Communist? U.S. News & World Report, January 11, 1957, pages 56 and 57.
v posebni avdifenci kakih 30. 000 mladih ljudi, ki so prežeti z voljo kritično oceniti sodobne razmere, jih primerja ti s krščanskimi ideali ter tu di povzeti potrebne korake, da se dejanske razmere tem idalom kar najbolj približajo ter omogočilo mladini, in preko nje celotni družbi človeka vredno življenje, časopisi napovedujejo, da bo ob tej priliki sv. Oče izrekel marsikatere besede, nad katerimi se bodo marsikateri katoličani Za-pada spotikali, taki mamreč, ki še niso doulmeli resničnosti besed kardinala Suharda, da nareč ni katoličan, kdor ni socialni katoličan.
Istočasno bo v Moskvi svetovni kongres komunistične mladine, kjer bo komunizem skušal ogreti mladino pod krinko zvenečih fraz za svoje cilje, ki pomenijo zanikanje duha in svobode, zanikanje Duha in zato tudi uničenje človeka.
Prav zadnje leto je dokaj očitno pokazalo, da se komunizmu mladina izvija, ker ne more prenesti usužnjevanja duha. Med zatrtimi poizkusi upora proti komunizmu v satelitskih državah in v Sovje-tiji sami je bila najbolj aktivno udeležena prav akademska mladina, ki so jo komunisti najbolj skrbno vzgajali ter jo skušali obvarovati pred „kvarnimi" vplivi. Nič za njo pa ni zaostajala delavska mladina, ki bi morala biti prvo-boriteljica „novega reda".
Ko mnogo znakov nakazuje, da je komunistična zabloda doživela svoj vrhunec, je
KDO JE CHARLES J. KERSTEN?
Za dve poslovni dobi je bil senator ZDA, svetovalec Bele hiše za vprašanja psihološke vojne, predsednik odbora za raziskovanje komunistične napadalnosti in zločinov (zaradi političnih razmer pa ni smel zasliševati žrtev komunističnega režima v Jugoslaviji!) in avtor znanega Kerso-novega amendmenta, po katerem dajejo ZDA na razpolago 100 milijonov dolarjov za pomoč komunističnim žrtvam in za razkrinkavanje komunističnega delovanja. Teh 100 milijonov dolarjev so odobrili doslej še vsako leto od 1. 1951. Iz tega sklada črpajo trenutno izdatke za pomoč madžarskim beguncem, ki so se uprli komunistični straho vladi ter prosili Zapad za pomoč, ki pa je niso dobili.
BORBA PROTI INTERNACIONALNEMU KOMUNIZMU
Najprej bi rad nanizal nekaj glavnih misli, ki jih je g. Kersten izrekel na tiskovni
konferenci in v širšem obsegu na javnem zborovanju.
Ker Zapad, kot trenutno izgleda, nima — politično gledano — določenega in močnega duhovnega protiuteža proti komunizmu, je kaj malo verjetno, da bi bilo možno zlomiti svetovni komunizem z vojaško silo. Glavna naloga vseh še svobodnih narodov
(Dalje na drugi strani)
FACTS
toliko bolj važno, da pripravimo katoličani pozitivno duhovno in socialno dejavnost, ki bo preoblikovala še obstoječe ustanove v še svobodnem svetu ter pripravila odpravo zgodovinskih napak Zapada in časovno pogojene navlake očiščeno duhovno hrano za množice, ki jih je komunizem kljub poplavi s komunistično literaturo nasilno držal v duhovni temi.
dreš
SLOVENCI AMERIKI PROTI TITOVEMU OBISKU
V sveži z govoricami, da utegne Tito le priti na obisk v Združene države, je Slovenska Narodna Zveza v Ameriki poslala Eisenhoverju naslednjo przojavko:
Dwight D. Eisenhower
White House,
Washington, D. C.
Dear Mr. President:
In viev of Tito's anticipated visit to this country, the Slovenian National Union of A-merica wishes to volce its u-nanimous protest against sueh a visit as it would dispel the hopes of enslaved people any-where.
Tito's Communist dietatorship is the vorst example of bloody oppression. Hungarian Kadar is only a mild eriminal in comparisson to Tito, who in Slovenia alone ordered a mass execution of 12,000 Slovenian Anti-communists and has suppressed his pro-wes-tern opposition more radical-ly than any other satelite dic-tator.
Let us not compromise our illustrious American traditi-ons by welcoming, for questi-onable temporary expedien-cy, the biggest prosecutor of faith and basic human rights, to this great land of freedom.
Slovenska narodna Zveza v Ameriki, Slovenian National Union of America.
W0RDS VERSUS FACTS
A. ILLITERACY IN SLOVENIA
VVORDS — Mr Hanibal Gerald Duncan, Ph. D. speaking on the Educational Development of Yugoslavia: Jn 1921 only 48.5 per cent of the school popula-tion could read or write. The illiteracy rates for the different provinces were as follovvs: Slovenia 86%...." (Immigration and Assimilation, p. p. 309, Heath & Co., New York 1933)
According to the 1921 census the percentage of illiterary in Slovenia was 8.85%. This percentage was reduced to 5.54% in 1931 and to 3.3% in 1934. According to the statistics of the public school teachers in Slovenia the illiterates nume-red only 1.86% at the end of the year 1936/37 (Spominski zbornik Slovenija, Ljubljana 1939, p. 197).
B. THE SLOVENIAN LANGUAGE
VVORDS — Mr. H. G. Duncan:
„The Slovenians, on the other hand, have no writ-ten language and have had to study in a foreign tongue." (Op. cit.. p. 310).
FACTS — the first records of a Slovenian .,written language" date from the eleventh century. „Slovenian is the language of the oldest docu-ments vvritten in any Slav language, the Freising leaves (Brižinski spomeniki), a MS, written in La-tin characters and containing prayers, confessions, and homilies, believed to date from the eleventh century".
R. G. A. de Bray, B. A. Guide to the Slavonic Lan-guages, London — New York 1951, page 363.
TITOV ODISK V ZDA
Kot kažejo dogodki zadnjega časa, bo komunističnem! diktatorju Titu končno le uspelo, da bo povabljen na uradni obisk v ZDA, o čemer je že dolgo let sanjal. Politična »modrost" državnikov ZDA upa, da bo mogla z Belzebubom izgnati hudiča. Tito bo tako prvi komunistični diktator, ki bo oskrunil parlamentarne ustanove svobodoljubnih Združenih držav Severne Amerike. Dolžnost državljanov ZDA slovenskega porekla je, da opozore ameriško javnost s pismi senatorjem in poslancem ter krajevnim časopisom, koga vlada sprejema. Narodi v domovini vidijo v podpiranju komuns-tičnega diktatorja podalševanje njihovega suženjstva. ZDA morejo voditi svet v borbi proti komunizmu le z brezkompromisnim odklanjanjem vsakega materializma, brezbožništva in vsake diktature, pa naj že nastopa pod kakršno koli krinko. Vsako kompromisarstvo pomeni izdajstvo tega svetovnega poslanstva.
SV.DEVICA ORLEANSKA IN SLOVENSKA DRŽAVNOST
(Nadaljevanje s prve strani)
voda že zelo v grlo teče — odločilo, da je dovoljeno pos-lužiti se neukega dekleta, naj bo njeno poslanstvo kakršnega koli izvora že. Ivana najprej preuredi in reorganizira vojsko, pa bolj z ognjem svoje domoljubne ljubezni kot pa z upravnimi ukrepi, nato v desetih dneh osvobodi Orle-ans angleškega obleganja in očisti okolico zadnjih angleških čet. ki se prepadene in zbegane od te nove, neznane sile na vseh straneh umikajo, nato pa z vojsko, ljudstvom, dvorom in oklevajočim kraljem nastopi križarsko romanje na sever, proti Reimsu, kjer je Karel VII. na nedeljo 17. julija 1429 v velikanskem ljudskem slavju kronan in maziljen za farncoskega kralja, kar je po takratnem pojmovanju nekaj takega kot nam danes škofovsko mazi-ljenje — kdor bi se mu odslej uprl, je bogokletnik in odpadnik.
Nihče se daljnosežnih posledic tega dogodka bolj ne zaveda kot Angleži. Da se jim je to moglo zgoditi, da je Francija postala zakonita katoliška država pred Bogom in pred ljudmi z zakonitim kro-nanim in maziljenim kraljem
—	kot je angleški — to je nezaslišano, to je neodpustlji-vo, to je tudi — nepopravljivo! More se popraviti samo na ta način, da se odpravi s sveta kot neveljavno — če sodno proglase, da je bilo do-doseženo samo s coprnijami in hudičevo pomočjo in povzročiteljico te njihove nesreče in sramote, devico Orleansko, tudi kaznujejo kot • čarovnico, t. j. obsodijo na smrt na grmadi. Ko 23. maja 1430 v bojih pred mestom Com-piegne pade v ujeništvo Bur-gundcev, angleških zaveznikov, • jo odkupijo od njih za 10.000 dukatov, v Notre Dame v Parizu in drugih prestolnicah na svojem ozemlju pa d a jcr Opravi jati „Te De-ura" v zahvalo za tako pomembnega ujetnika.
Velikanski sodni proces stremi predvsem za tem, da izsili iz nje priznanje, da je vse, kar je za Francijo in njenega kralja storila, dosegla s pomočjo čarovnij in hudobnega duha in je torej vse to ničvredno — toda ona na vsa zavita vprašanja in namigovanja odgovarja: „Raje urar-jem, kot pa da bi preklicala karkoli, kar sem storila na besedo našega Odrešenika." Tako je junaško do zadnjega, t. j. do grozne smrti na grmadi 30. maja 1431. branila in izpričevala svoje božje poslanstvo. Angleži so sicer po njeni smrti, 17. dec. istega leta, svojega kralja Henrika VI. dali kronati tudi za francoskega kralja, pa v Notre Dame v Parizu, kar pa niti za Francoze niti za ostalo Evropo nima nikake veljave, ker ves svet ve, da se francoski kijalji že od pradavnih časov sem veljavno kronajo in mazili j o samo v stolnici v Reimsu
—	to pa je bilo že pred dve-mi leti!
L. 1447 je zadnja angleška zastava zginila s francoskega ozemlja in s tem evropskega kontinenta; 1. 1455, ko so bili očividci vseh teh dogodkov še pri življenju, je papež Kalikst III. odredil revizijo procesa, ki je potrdil osebno svetost device Orleanske in njeno poslanstvo od Boga; 16 maja 1920 je bila prišteta med svetnike.
Tako se je po svetem življenju in mučeniški smrti device Orleanske izkazalo in dokazalo. da je božja roka sama posegla vmes, da je ob že tolikih obstoječih katiliških državah obvarovala še katoliško Francijo propada. Komaj sto let po teh burnih dogodkih pa angleški kralj Henrik Vin. loči Anglijo od katoliške Cerkve (1534), kar je kmalu pripeljalo do krutega preganjanja in začasnega uničenja vsega katoliškega na angleškem ozemlju. Nihče si ne more niti predstavljati, kaj bi se bilo zgodilo s katoliško Evropo že v tem stoletju (za časa kraljice Elizabete), še bolj pa v naslednjem
(O. Cromvvell^.če bi tedaj angleška oblast preko Francije segala do protestantovske Švice in tatkrat še močno protestantovske srednje Evrope. Zahodna Evropa bi bila anglikanska, v neposrednem stiku s protestantovsko srednjo Evropo in bi mogla podati roko pravoslavni vzhodni Evropi, ki jo je prav tedaj začel zasedati polumesec islama (Carigrad je padel v turške roke 1. 1453). Brezplodno je ugibati, kakšna bi bila v tem primeru usoda Evrope — dejstvo je, da je po zaslugi sv. device Orleanske med anglikansko Anglijo in prot, sred. Evropo takrat že sto let stala katoliška Francija, ki je samo rastla v moči in ugledu in anglikanstvo se je morala zdivjati osamljeno na oni strani Rokavskega preliva.
Grmada na Starem trgu mesta Rouen v Franciji, na kateri je pred 525 leti gorela in dogorela sv. devica Orleanska, nam torej še danes z žarkimi planemi osvetljuje vrednost katoliške države: toliko je vredna da jo je božja Previdnost čudežno ustanovila oz. prerodila v moči in jo obvarovala propada, ker že ni mogla tega doseči z naravnimi sredstvi državnikov in ..trezno mislečih ljudi". In takrat nihče niti slutil ni — najmanj s. devica Orleanska sama — kako bo to čez sto let služilo prav za prav ohranitvi katoliške Evrope, in vendar je bilo delo za eno katoliško državo več samo na sebi od Boga hoteno, celo naravnost ukazano. Enaka moralna merila veljajo še danes. Tudi danes še je delo za katoliško državo edino katoliškega laika vredno javno delo; pomnožitev katoliških glasov v mednarodnem zboru držav je najlepši uspeh sodobne katoliške aktivnosti na javnem polju. Pomnožitvi katoliških držav zopervati, pomen katoliških držav podcenjevati ali celo pri ustanavljanju neka toliških držav sodelovati — to pa je nekaj abotnega, sko-eo blizu izdajstva, vsekakor naj to opravijo drugi, ki se ne imenujo ,,katoliški" in ki ne preučujejo spisov cerkvenih očetov in papeških okrožnic!
Isti krogi — ki v sodobnem svetu niso ravno najšibkejši — ki so ustanovili komunistično Jugoslavijo, ne da bi pravoslavne Srbe, katoliške Hrvate in katoliške Slovence kaj vprašali za mnenje in ki jo vzdržujejo kljub temu, da gazi najosnovnejše pravice in trošijo v ta namen milijone in milijone dolarjev iz blagajn krščanskih narodov, ne da bi bili obtoženi poneverbe javnega denarja, isti krogi bi mogli z enako brezobzirnastjo po nujnem razpadu komunizma vnovič ustanoviti kako pravoslavno Jugoslavijo, pa bi se za nedotakljivo „sveto srbsko pravoslavje" in enako nedotakljivo „Nj. Vel." skrivalo še vse kaj hujšega kot pa verno pravoslavje — za vse to ni treba nobenega katoliškega sodelovanja! Potrebno pa je močno, nesebično, združeno slovensko — in še hrvatsko zraven — katoliško delovanje in sodelovanje, da se kaj takega ne zgodi, ampak da se iz sedanje zmede in negotovosti najde izhod, ki bo tudi katoliškim narodom demokratičen, t. j. katoliška država. Slovenska država bi, kadar koli bi nam že bilo dano doseči jo, nujna morala biti katoliška, če bi hotela biti demokratična, t. j. velikanski večini naroda odgovarjajoča. To dobro vedo tudi tisti krogi, ki se ob vsaki odločitvi znajdejo na protikatoliški strani, zato bodo takemu izhodu ' strupeno nasprotovali, pod najrazličnejšimi učenimi in „človečanskimi" pretvezami. Zato pa je toliko bolj pretresljivo in nerazumljivo, da se nasprotniki take zamisli najdejo celo v krogih, ki se imenujejo katoliški. Podoba je, da se taki ljudje boje samo nekaj imen, ki jih v svoji ozkosrčnosti ne morejo potrditi, in kratkovidno mislijo, da bo to že kar jutri, da nam bo jutrišnji dan prinesel lepo vreme, slovensko državo in
njene „zoprne" ministre — pa ni tako! Pot iz današnjega sveta do mednarodnega priznanja česar koli katoliškega je zelo dolga in naporna, doseči priznanje česar koli poganskega ali protikatoliškega pa je tako enostavno!
Ugovor, da so naši prvaki, Jan. Ev. Krek, dr. A. Korošec, nadškof Jeglič, delovali in sodelovali za ustanovitev nekdanje Jugoslavije, je že zdavnaj ob moč. Take Jugoslavije, za kakršno so oni delovali, nikoli ni bilo; nad tako, kakršna je bila, so bili pa dovolj bridko razočarani, oni kakor tudi ves narod. In dovolj jasno so nam po 20 letnih izkušnjah povedali, da je sožitje v eni državi kratko in malo — nemogoče! Ali naj bo njihova beseda bob ob steno? Kdor hoče biti njihov politični naslednik, mora tudi to njihovo svarilo slišati in vsaj pustiti, da otresemo prah s čevljev in gremo čiste vesti in praznih rok — v našo hišo!
Od danšnje prvič jasno in nedvoumno izražene zahteve po slovenski državi, še naka-ko v privatni obliki, pa do mednarodnega priznanja in uresničenja te zahteve — kakšna pot, kakšen napor vseh združenih slovenskih katoliških sil bo še potreben, za ves rod! Tisti pa, ki ji nasprotujejo, jo postrani gledajo ali jo omalovažujejo, so na las podobni tistim ,.trezno mislečim", ki sv. devici Orleanski niso verjeli, da gre za nekaj velikega in pomembnega. Brez sledu so izginili v zgodo-| vini — spomeniki tej predstavnici katoliške državnosti in pravega domoljubja pa še vedno stoje! Prosimo jo, da bi vsaj katoliški Slovenci vsi spoznali, da je lastna država velika stvar, tako velika, da v kakih okoliščinah božja Previdnost sama ustanovi, če poklicani in dolžni svojo kratkovidnost, boječnost. pa tudi kako majhno nevoščljivost, le preveč skrivajo za ,,trezno mišljenje." O lastni državi je treba misliti širokosrčno, samo pod vidikom naroda in stoletij!
Lojze ILIJA — Venezuela
STALINOVO NAGRADO JE VRNIL
Pietro Nenni, vodja italijanske socialistične stranke, je vrnil Stalinovo nagrado v znesku $24.000.-, da bi dokazal, da je preloiftil s komunizmom. Da ne bi denar šel nazaj v Moskvo, je polovico podaril italijanskemu Rdečemu križu, ki trenutno potrebuje denar za podporo madžarskim beguncem, polovico pa drugim italijanskim kari-tativnim ustanovam.
NEKAJ ZA UREDNIKE
^Uredniki smejo popraviti ali črtati rokopis zaradi sloga, slovnice, konciznosti ali prireditve, toda noben urednik ne sme spremeniti smisla katere koli trditve, dokler ni preje prepričal pisca, da je prvotna trditev zmotna.
„Vse spremembe v dejstvih ali okoliščinah in, kolikor je možno, vse spremembe v rokopisu naj bodo predložene piscu v odobritev..."
Iz Etičnega kodeksa Družbe piscev za magacine.
ENSIGN JE PRENEHAL IZHAJATI.
Kanada je imela nekaj let nadpovprečen katoliški tednik Ensign, ki* je zlasti veliko poročal o mednarodnih zadevah, med drugim tudi o ver-
GRADITELJI BOLJŠEGA SVETA
KANONIK CARDIJN V TORONTU
Od 27. do 29. decembra 1956. se je mudil v Torontu ustanovitelj in mednarodni asistent organizacije „Mladih katoliških delavcev", znane pod imenom „žosizem", kanonik Jožef Cardijn. V To-ronto je dospel iz Montreala, kjer je prisostoval slovesnostim proslave 25 letnice obstoja in plodnega delovanja žosistov v francoskem delu Kanade. Ob tej priložnosti je univerza Laval podelila kanoniku Cardijnu častni doktorat iz socioloških ved v priznanje za njegovo velikopotezno in nadvse požrtvovalno delo na področju socialne vzgoje mladih delavcev. Kanonik Cardijn je prejel že sedem častnih doktoratov od najrazličnejših univerz širom eveta.
Na letališču v Maltonu je kanonika Cardijna pričakovala skupina žosistov z svojimi asistentk Kljub visoki starosti, saj gre že v 75 leto, in ut-rudljivosti letalske vožnje je Cardijn poln mladostne vedros-ti in pristnega krščanskega optimizma odzdravljal na pozdrave njemu tako dragih žosistov in jih v odločnih besedah navduševal za težko, a tako nujno apostolsko delo med mladimi delavci v enem izmed največjem industrijskem centru sveta — med mladimi delavci v mestu Torontu.
V petek je Cardijn temeljito izrabil svoje bivanje v Torontu. V jasnih potezah je nakazal delo žosistične orga-zacije na severnem delu Ameriškega kontinenta, naloge in odgovorno poslanstvo, ki ga žosisti opravljajo ali bi ga mo-
škem preganjanju v Jugosla- rali opravjati v tem delu sve-viji. Objavil je n. pr. sestavek ta. Kot danes severno Ame-,A D. P. Story", (v treh šte- i riški kontinent vodi v svetov-vilkah) poročilo o življenjski ni politiki in v svetovni borbi zgodbi slovenskega študenta, za obrambo najosnonejših
protikomunističnega borca ter članek Slovenca Jožeta Gjorkeša o katoliški akciji. Zadnje čase je Ensign izhajal v obliki magacina kot štirinajstdnevnik, pa kljub temu ni mogel privabiti večjega števila naročnikov, ki so očitno bolj zainteresirani na krajevnih novicah. Vsekakor slabo znamenje za angleško govoreče kanadske katoličane, ki so sedaj brez lastnega narodnega glasila.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD ,SLOVENSKE DRŽAVE'
pravic človeka, tako mora tu-
edinice na severnem Ameriškem kontinentu — zastopnikov USA, francoske in angleške skupine žosistov Kanade. Poleg teh so zborovali še asistenti, katerim je Cardijn govoril z močno živo vero v veliko poslanstvo žosizma, katerega ni brez duhovnikov, pa tudi ne brez duhovnikove trdne vere v poslanstvo laičnega apostolata. Krona celodnevnega truda je bila, ko se je večernega zasedanja zastopnikov vseh treh edinic žosizma udeležil tudi k. McGuigan in je s svojim nastopom in besedo potrdil nujnost in veliko važnost, ki jo Cerkev tudi tukaj v Kanadi polaga na močni razvoj laičnega apostolata, ki je dobil svoj simbol in najboljše praktično apliciranje v žosis tični organizaciji. Pokojni kardinal Griffin je dejal: ,,Danes je žosizem tisti, na katerega polagam največje upanje za dobrobit katoliške Cerkve." In nadaljuje: ,.Izražam svoje največje veselje nad jasnim univerzalnim znača-
Atletske športne hlačke
Odlična Watsonova vrednost!
ka v Kanadi, wi proizvaja no cenijo
Watsonove atletske hlačke s trojno
trebušno oporo. Elastični pas —
udobnost brez primere. Srokovnjaski kroj. Pranje lahko — likanje nepo — trebno. Trpežne. Majice, ki odgovarjajo hlačkam.
W-ll-56
di žosistična organizacija na	jem žosizma. Vsi moramo bitem delu Ameriškega konti-	ti hvaležni Belgiji in Franciji nenta postati močna in strnje-	za formiranje in temelje žo-na enota, ki ne bo le opravlja-	sizma, toda žosizem je danes la svojega velikopoteznega	tako angleški, amerikanski,
poslanstva med mladimi delavci doma, marveč mora kot veliki rezervar pošiljati svoje člane kot resnične misijonarje v tiste dežele, ki so kulturno in gospodarsko še zaostale, pa se bodo v nekaj letih ali desetletjih razvile v moderne industrijske države z vsemi nevarnostmi, ki jih moderna industrializacija prinaša njihovim dušam. Pod močnim vodstvom kanonika Cardijna so imele prvi posvetovalni sestanek tri žosistične
TITOIZEM, NAJNEVARNEJŠI KOMUNIZEM
Zapada je, da najprej premagajo vodilne sile uspavalnega „mirnega sožitja" ter pogledajo stvarnosti v obraz — mirno sožitje s komunizmom je utopija in podpis lastne smrtne obsodbe!
Zadnji dogodki v Srednji Evropi (Madžarski) dokazujejo, da se v primeru oboroženega spopada Sovjeti nikakor ne morejo zanesti na satelitske armade in niti ne na svoje lastne čete (primerjaj pomoč madžarske vojske upornikom in prebegi sovjetskih čet, predvsem Ukrajincev, na stran upornikov). Zato bi bila dolžnost Zapada, da organizira danes narodne vojske, ki bi se lahko priklučile NATO, npr. češko, slovaško, poljsko, ukrajinsko, madžarsko, romunsko, slovensko, hrvaško, srbko, itd. Na priuadni-ke satelitskih armad ter sovjetske armade same naj naslovi poziv, naj pobegnejo na Za-pad, kjer jih čakajo oddelki narodnih vojsk, kamor bodo dodeljeni, brž ko jim uspe pobeg. Glavni namen teh narodnih vojsk ne bi bil nap*adalen, marveč vaba za vse, ki ne marajo služiti komunizmu in njegovemu nasilju.
G. Kersten nasprotuje fizični vojni in povdarja, da je treba zlomiti komunizem na političnem polju.
Nadalje priporoča pretr-ganje diplomatskih odnošajev s komunističnimi vladami z enostavno utemeljitvijo, da te vlade niso- resnični predstavniki svojih narodov, ker niso bile izvoljene v svobodnih volitvah. Komunistične države naj se izključijo iz OZN, ker ne upoštevajo njene ustave ter ne dovoljujejo svojim državljanom najbojl osnovnih človečanskih pravic.
(Nadaljevanje s prve strani)
Ustanovi naj se posebna gospodarsko-trgovinska ustanova, ki bi edina smela odločati o gospodarski pomoči-ko-munističnim državam ter o trgovini z njimi. Podpore in trgovsko izmenjvo naj bi vezala na povsem določene pogoje. če bi želela n. pr. kaka komunistična država toliko in toliko traktorjev, bi jih dovolila pod pogojem, da dovoli ta država za eno leto izdajanje prokomunističnega časopisa ali da dovoli kakemu nekomunističnemu vseučiliš-kemu profesorju z Zapada predavati vsaj eno leto na kaki njihovi univerzi, če komunistična vlada teh pogojev ne bi sprejela, bi moral Zapad najti možnosti, da bi zazložil prizadetemu narodu, da je bil pripravljen ugoditi tej ali oni gospodarski zahtevi, toda samo pod pogojem, da dovoli vlada narodu to ali ono svo-boščinp. Če komunistična vlada tega pogoja ni hotela sprejeti, je njena krivda, da se dobava ni izvršila.
KOMUNIZEM V JUGOSLAVIJI
V zasebnem razgavoru sem mu v glavnem stavljal le vprašanja, ki zadevajo bistveno Slovenijo, Jugoslavijo in tito-izem.
G. Kersten je izjavil, da je danes Zapadu jasno, kaka je bila vloga titoizma, da je namreč ena najbolj nevarnih lovk mednarodnego komunizma. Vlogi Moskve in Beograda sta izredno spretno določeni po voditeljih svetovnega komunizma. Da je temu res tako, pričajo identične izjave o pravilnosti poti Racionalnega komunizma",- ki so jih objavili po prvem obisku Bulga-nina in Hruščeva v Beogradu
najprej tam in malo pozneje v uradnem glasilu moskovske vlade. Nadaljnji dokazi so vsebina razgovorov ob nenadnem obisku Hruščeva pri Titu na Brionih in pozneje njuni razgovori v Jalti kakor tu--di Titov govor v Puli.
Samo slepci morejo še trditi, da temu ni tako. Dovolj dokazov je nudilo tudi uradno zadržanje beograjske vlade doma in v OZN ob madžarskih dogodkih, kakor tudi že ves čas preje, tudi med tako zvanim „sporom" ob podobnih kritičnih trenutkih. Sporazumne akcije" Moskve in Beograda dokazuje tudi zadnji proces proti Djilasu in izjava državnega tožilca, ki je zahteval tajno razpravo, češ da bi utegnila javna razprava škoditi jugoslavanski zunanji politiki, oziroma, da je boljše, če javnost, zlasti pa časnikarji ne zvedo, kaj bo Djilas govoril.
Če pride kedaj do strmo-glavljenja Tita in komunističnega režima, g. Kersten ne vidi nobenega razloga, da vlada ZDA ne bi dovolila narodom Jugoslavije izvesti dokončno samoodločbo z osamosvojitvijo. Sam upa, da bodo zadobili narodi ob takem trenutku narodne vlade po želji prizadetih narodov, ki ne bodo od nikogar vsiljene, marveč svobodno izvoljene v res svobodnih volitvah.
Po izjavah g. Kerstena je titoizem najnevarnejša oblika komunizma, zavajanje v zmoto, zlagana in zločinska ideja, ki se zavija v plašč nacionalnosti, da ji je tejže očitati narodno izdajstvo kakor je možno internacionalnemu komunizmu.
Ponesrečena madžarska re-
avstralski. nemški — vseh narodov — kot je francoski ali belgijski. Žosizem je in mora ostati vesoljen — katoliški kot je vesoljna Cerkev."
To univerzalnost žosizma sta oba glavne govornika na žosističnem zborovanju v soboto 29. decembra v dvorani univerzitetnega kolegija sv. Mihaela jasno in odločno pov-darjala. Prvi je govoril mednarodni predsednik žosistov g. Patrik Keegan, ki je naj-prvo povdaril osnovno plat žosizma, Jd je: izobrazba, pomoč in reprezentacija mladih delavcev, vse to pa v smislu in po načelih katoliškega socialnega nauka, ki uči, da je vsak človek, tudi mladi delavec otrok božji in kot tak upravičen do vseh dobrin in ugodnosti, ki jih nudi ali bi jih vsaj morale nuditi sodobna človeška družba. Bežno je pokazal na uspehe vzgoje in izobrazbe žosizma, saj mnogi bivši člani zavzemajo važna mesta tako v strokovnih delavskih organizacijah kakor tudi v javnem in političnem življenju v raznih deželah sveta. Ena izmed velikih vrednost žosizma je tudi porast duhovniških in redovniških poklicev med žosisti samimi kakor tudi iz njihovin družin. Veliko poslanstvo humanizma vrši žosizem zlasti v Afriki in Indiji, ko se mora boriti z najosnovnejšimi problemi življenja in mora mladino šele uva-
volucija je imela tudi eno dobro posledico. Oči Zapada so se končno odprle. Upati je, da se je pot nacionalnih ko-munizmov vsaj začasno ustavila. če pade Hruščov, so morda tudi Titu dnevi šteti.
Vsekakor je komunizem dosegel svoj višek ter je nastopil neizogibno pot navzdol v dokončni polom in razpad.
Danes je zato skrajni čas, da se strne Zapad okoli srčike borbe proti komunizmu, danes je čas, da si osvoji Zapad enotno idejo v borbi proti internacionalnemu komunizmu. Izdati mora skupni program idejne borbe proti komunizmu, ki je lahko le ena:Samo-
odločba narodov.
* * *
Daj Bog našemu narodu takrat takih mož, ki bodo znali izkoristiti zgodovinsko priliko ter doseči slovenskemu narodu kar največ svobodne in pravic. Prosimo Boga, da nam takrat dodeli res našo svobodno državo Slovenijo.
V. M.
jati v kolikor toliko normalne razmere človeka dojstojnega življenja.
Za njim je govoril sam us-tanovitejl žosizma — ljubljenec delavske - mladine širom sveta — kanonik Cardijn.,S svojo trdno vero. v poslanstvo žosizma, ki je, kakor je delal papež sam, poslanstvo Cerkve, je kmalu s svojo ognjevito besedo prevzel vse poslušalce. V govoru nas je popeljal nazaj v leto 1923, ko je začel s prvo majhno skupino, v začetku le enim fantom in enim dekletom. Nato so se pridružili "še trije fantje in skupina prične dobivati obliko prvega jedra — prve celice žosistične organizacije, ki se je do danes razširila širom 75 dežel sveta in obsega okrog dva milijona članov. Začetek je bil za mladega duhovnika Cardijna težak. Vsi so se mu posmehovali in ga pomilovali, češ da po nepotrebnem troši svoje sile. On pa se ni ustrašil, trdno je veroval v svoje započeto delo in ko je svoje načrte obrazložil svetemu očetu Piju XI., je ta veselo vzkliknil: „Vendar eden, ki mi govori o masi delavske mladine. Nadaljujte započeto delo in dosegli boste uspehe, ki bodo za Cerkev nadvse važnega pomena — Cerkvi boste vrnili delavce." Cardijn že nad trideset let nadaljuje svoje velikansko apostolsko delo med mladimi delavci in po delavcih med modernimi in pravimi pogani. Na Japonskem obstoja edini-ca žosistov, v kateri so le trije katoličani, ostalih šest pa je budistov in ta skupina je v enem letu brez vsake pomoči duhovnikov pripeljala v katoliško Cerkev okrog 500 poganov. Področja dela med delavci so vedno obširnejša zlasti v Aziji, in Afriki in tisti, ki bo znal za to mladino več žrtvovati in se ji iz nesebične ljubezni bolj približati, bo pri dobil njeno zaupanje. Zato pa je veliko poslanstvo žosizma, dd se delavski mladini Afrike in Azije približa in jo osvoji za Kristusa in Cerkev.
France Turk
NOVICE
*	Novo enciklopedija. V O-
ttawi pripravljajo izdajo kanadske enciklopedije, ki bo predvsem poročala o življenju in razmerah v Kanadi. Zvedeli smo, da bo vsebovala tudi sestave!^ o Slovencih v Kanadi.
*	Po poročilih nekega podjetja, ki organizira zbirke, so dobili kolegiji in vseučilišča v ZDA v šolskem letu 1955/ 56 206 milijonov dolarjev da-rik
*	V letu 1956 so plačala
podjetja za oglaševanje v ZDA 10 milijard dolarjev.
NOVA SLOVENSKA PLOŠČA
Pevski zbor KOROTANiz Clevelanda je posnel slovenske narodne in umetne pesmi na ploščo s 33 173 obratov na minuto. Na plošči ie več pesmi, ki smo jih slišali na njihovem koncertu v Torontu. Naročila sprejema uprava Slovenske države, 646 Euclid Ave., Toronto.
Toronto
* Slovensko gledališče v
Torontu je uprizorilo 13. januarja t. 1. Vombergarjevo kmečko komedijo „Voda"
V nekoliko skrajšani in po-, enostavljeni priredki, v učinkoviti odrski opremi in spretni režiji g. V Čekuta je nudila Vombergarjeva „Voda" tudi torontskim gledalcem, ki so napolnili dvorano, veselo in prijetno popoldne.
Dobro naštudirane vloge večine igralcev so pripomogle, da so številne komične situacije zaživele v vsem tistem zdravem humorju, ki je tako značilen za to priljubleno seloigro.
*	Glasilo slovenske župnije
Marije Pomagaj v Torontu ,,Božja beseda" je letos zače-la< s svojim osmim letnikom.
*	Krsti v slovenski župniji
v Torontu so se v preteklem letu zelo pomnožili. Krščenih je bilo namreč 70 slovenskih otrok. Vsekakor lep rekord!
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih in pravnih zadevah na:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004
Joža Vombergar pisce komedije „Voda"
* Gledališki list, ki ga izdaja uprava Slovenskega gledališča v Torontu, prinaša v št. 6 zanimiv članek g. Jože Vombergerja o nastanku njegove komedije ,,Voda" in o njegovih sedanjih pisateljskih načrtih. Med gledališkimi novicami pa najdemo poročilo o gostovanjih ljublanske Drame in Opere v tujini.
Chicago
*	Božične Slov. nar. sveže. Tudi letos je priredila SNZ v' Chicagu za člane in prijatelje božičnico, ki je prav lepo uspela. Prostori otroškega vrtca so bili skoraj premajhni. Božični program je vodil predsednik g. Mirko Geratič Na sporedu sta bili deklama-ciji gdč. Irenke Sedlačkove in Iva Koščaka, v imenu SNZ je izrekel čestlitke in v zvezi z božičnico nanizal nekaj lepih misli tajnik g. Milan Pečarič. V imenu Lige je spregovoril g. Kerec. Gdč. M. Kranjčeva je občuteno zapela nekaj božičnih pesni ob spremljavi g. Fišingerja in Lojzeta Arka, nato pa sta sledila filma: Christmas Špirit in Birth of Savior. Tudi otroci so imeli svoje veselje, ko so prejemali božična darila.
*	Veselje v družini. Prav za božične praznike — na sam božič sta naša ugledna slovenska rojaka dr. Ludvik Leskovar in žena Chorine dobila lepo božično darilo — hčerko prvorojenko. Naše čestnitke obema, pa tudi ge. Albini Novakovi, ki je postala sedaj stara mati. Naj bi ljubka deklica delala staršem vedno veselje!
*	Prenos božičnega programa narodom za železne zaveso. Narodnostne skupine, organizirane v ABN v Chicagu,
so pripravile božični program za narode, ki žive za železno zaveso. Na magnetofonski trak so bile posnete pesmi narodov izza zelezne zavese in govori zastopnikov teh narodov. Ena oddaja se je izvedla preko radijske postaje na For-mozi, druga pa preko Madrida. Tudi Slovenci so bili udeleženi pri tem prenosu. Za uvod v božični program so doneli zvonovi iz Preserja pri Ljubljani, na trak pa je bila posneta slovenska božična pesem „Glej zvezdice božje" in nagovor predstavnika SNZ g. Mirka Geratiča. Lanski prenos je bil prav posrečen in so ga dobre slišali v mnogih deželah za železno zaveso. Upamo, da bo tudi letošnja oddaja vlila novega upanja trpečim bratom in sestram pod komunizmom.
*	Poroke. V sobote dne 5.
januarja sta sklenila dosmrtno življensko zvezo Stanko Vlašič in Marija Pečarič. Oba novoporočenca izhajata iz no-vonaseljenskih družin. Poroka je bila v cerkvi sv. Štefana, poročno slavlje pa v poljski dvorani. — V soboto 12. januarja pa je bila poroka Cvetke Koščak _ z Johnem Tiedmann. Vsem novoporo-čencem želimo mnogo božjega blagoslova v življenju!
*	Pomanjkljivo poročanje. Mohorjeve knjige so dospele. V Mohorjevem koledarju je tudi članek preč. g. J. Kopača: Slovenci v Kanadi. Prav je> da je pisec prikazal prilike novih naseljencev v Kanadi in delo za ustanovitev slovenske župnije. Ni pa prav, da ni niti z eno besedo omenil pokojneka dr. Janka Pajka, ki je deloval v Kanadi med novimi naseljenci še pred preč. g. dr. J. Kolaričem, in ki je užival velik ugled tudi pri torontskem kardinalu. Ne vem. če ni bila tudi tukaj spet torontska politika v o-zadju...?
* Slovenska Narodna Zveza vabi na predpustno plesno zabavo. Stara slovenska navada je, da se pred postem radi poveselime in se poslovimo od pusta. Slovenska Narodna Zveza ve to slovensko navado. Zato vabi vse slovenske naseljence v Chicagu, nove kakor tudi stare na svojo predpustno plesno zabavo, ki bo v soboto 2 marca v slovenski To-
SLOVENCI KUPUJEJO v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju. Tudi okusne kranjske klobase, suhe šunke« prekajene
svinjske želodce. Prav sedaj pa ima izvrstno
kislo repo i ajdovo moko. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago! SVOJI K SVOJIM

MARY LINDA BEAUTY
SALON
4 Short Str.
— OR. 3400
(Eglinton in Dufferin)
Prip9roča se lastnica
Mrs. S. GLAC
mazinovi dvorani na Cermak Rd. Igrala bo zopet priljubljena Roman Posedi — jeva godba. Znano je, da so vse prireditve SNZ domače, polne veselega razpoloženja. Tudi letos bo zopet tako. Pridite in privedite s seboj še številne znance in prijatelje!
GOSPODARSKI USPEHI
KANADE V I. 1956
«
Kosmata narodna proizvodnja je dosegla 29.5 milijard $ porast za 10%. Zaposlitev je dosegla rekordno višino — 5,700.000 zaposlenih, dočim je znašalo število brezposelnih komaj 1% delovne sile. Osebni dohodki po plačanih davkih so se dvignili za 9%, kar je znatno več kot porast življenskih stroškov. Industrija se je razvijala pospešeno — investiranega je bilo 7.5 milijard dolarjev, večinoma v
PRIHRANITE 50.- $ ali več in
DOBILI BOSTE DAR
PRI ST. PAUL FEDERAL
IZBIRAJTE
Ovratnica in uhani
Uvoženi umetni dragulji vstavljeni na roko kot diamanti pri Reco, Fifth Avenue
POZOR OTROCI!
Držalo iz sterling srebra, rezilo iz nerjavečega jekla
M&
Poseben dar za v&s za štednjo! Imperial Mark XII fotoaparat in osvetljevalec. Zajamčen, na 12 črno-belih ali barvamh posnetkov.
SAMO ENO DARILO NA VSAK VLOŽNI RAČUN'
Zadeni 1957 MERKURV
67 NAGRAD za počitniško 1. NAGRADA
Krasen 1957 Mercury 4 sedežni „avto sanj", popolnoma opremljen
3-67 NAGRADA TA TEKMA JE ZASTONJ
Prične se 17. decembra 1956. Pridi, vpiši se, oceni, koliko denarja je v naši »Piramidi rasti". Cenitve, ki bodo najbližje pravilni vsoti, bodo zadele nagrade.
potovanje za našo 67 letnico
2. NAGRADA
Teden počitnic za dva na bajni Miami Beach obali, vsi stroški plačani
ročno izdelani kovčki
Popolna navodila za tekmo so na uradni tiskovini ki se dobi pri St.
Paul Federal
Oglejte si 1957 Mercury, kovčke in vse nagrade na razstavi pri St. Paul.
GATEWAY
11 TO II
ST. PAUL FEDERAL SAVINGS
6720 WEST NORTH AVENUE • CHICAGO 35, ILL NATIONAL 2-5000
HOURS: Monday, Tuesday, Thursday, 9 to 4. Wednesday and Saturday, 9 to 1 2 noon. FRIDAY, 12 noon to 8
A SIXTY MILIJON DOLLAR SAVINGS INSTITUTION
proizvodnji nafte ter narav^ nega plina, urana, bakra, nik-la. Proizvodnja železa je narasla za 20%. Glavni problem kanadskega gospodarstva v 1. 1957 bo preprečitev inflacije ter uravnovešenje zunanje trgovine, ki je bila lani pasivna za več kot eno milijardo dolarjev. Kljub temu je bila vrednost kanadskega dolarja 1.04 v primeru z dolarjem ZDA.
OGLAŠUJTE v »SLOVENSKI DRŽAVI'
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD .SLOVENSKE DRŽAVE'
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja dvajsetega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.. pezov, za Brazi-ljo 50 kruzeirov, za Anglijo 0.75 £, za Avstrijo 30 šilingov. za Avstralijo 2,- avstr.
za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
LUDVIK KRŠKI
JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU
(Nadaljevanje) SOCIALIZACIJA VASI
Celo desetletje so se komunistični magotci trudili, da bi izruvali iz kmetov to življenje. Bili so na delu z laskavo propagando: zbližanje mesta in vasi, osemurni delovnik, prosveta in še in še. pa vse vkup ni nič zaleglo. Kmet ni poslušal.
Začeli so z zasmehovanjem številčno močnih družin s posmehom na razne tradicije religioznega značaja, bilo jim je v spotiko vse, kar ni bilo današnjega in vse te navlake so hoteli kmeta osvoboditi. Pa tudi tako mu niso prišli blizu. Ostala jim je res samo ena pot.
načrt je bil tehtno izedelan. Dalekosežen in brezobziren. Korak za korakom so se zajedali v narodovo dušo-strnjeno slovensko podeželje in mu zadajali udarec za udarcem, pa vendar brez uspeha.
Odstranili so tuje nevarne elemente socialistični stvarnosti, to so bili v prvi vrsti duhovniki, razgledani kmetje in učiteljstvo.
Zmanjšati so hoteli moč patriarhalnosti kmečke družine s tem, da so mladino proti vsej potrebi in možnostim odpeljali od doma v razne brigade. S tem korakom niso mogli prav nič več pričakovati kakor padec mladine. Mislili so, da tudi s tem dosegli vse, toda zmotili so se in to jih tepe še danes. Namesto zdrave mladine imajo živčno strte, moralno šibke in delomrzne mladince. Odtrgali so jih kmečkemu okolju, ko tega čas ni terjal tako množično, ubili so jim na prvi korak vse, kar jim je dala kmečka mati.
Spoštovali niso delovnega človeka, temveč strankarja-svojega, ki se je trkal po prsih, da se je boril zanje. Ti so postali nosilci novih idej, ki naj bi se z svo naglico razširile do zadnje koče.
Torej te tri predpostavke — odstraniti tuje elemente, ubiti zdrave celice družbenega življenja in imenovati nosilce novih socialnih idej in političnih gibanj izklučno le politične kričače — osnovna tak-
tika, ki so jo podvzeli. Ni se čuditi, zakaj se je ta poteza očitno videla povsod, kajti vse to je prihajalo iz zaprtih partijskih konferenc in je bilo tudi po tej liniji diktirano. Vsak partijec je veroval v pravilnost teh misli in jih tudi blazno podprl. Še več kot je bilo zamišljeno v sami taktiki so ti nosilci sami opravili. Lahko so bili toliko prostaški, kolikor so si zaželeli, k novim gospodarskim oblikam so lahko prehajati po izključno svojem prevdarku za preteklost pred vojno in med vojno so dajali ljudi na seznam, da bi se jih ob priliki znebili. Sedaj je prišla prilika in izkoristili so jo dobro. Človek ima občutek, da so zakonski predlogi korakali daleč zadaj k jti kdo bi mogel slediti revoluciji s svinčnikom v roki, kadar ljudje uživajo »resnično svobodo" in jih nič ne veže.
Osnovni cilji marksizma so bili vsakemu funkcionarju znani. Prevzem oblasti, brezrazredna družba, enakost do neverjetne skrajnosti, to so bila gesla, ki so gnala te funkcionarje-pionirje na delo.
Prevzem oblaski so imeli že za seboj. Prehajati so morali k brezrazredni družbi — k popolni enakosti. To so popolnoma razumeli vse dotlej, ko jih je motila neenakost, da oni niso imeli ničeser in da je bilo drugje boljše in več. Danes govoriti o enakosti bi bilo smešno. Ljudje molčijo in gredo svoja pota. Eni so še vedno politični plačanci, drugi kradejo in poneverjajo, tretji zopet po njihovem nimajo zdravega odnosa do skupnosti. In kako le naj bi ga imeli?
Držali pa so se tega bolj prva leta. Podeželju so hoteli dati skupne možgane po kmečkih zadrugah. Če bi si kdo predstavljal pod socializacijo vasi samo to, da bi obdelovali zemljo skupno, da ne bi bili kmetje več lastniki, ne bi imel vsega življenja pred očmi. Ves razvoj nam dokazuje, da je bilo to le sredstvo, ki naj bi pripomoglo, da bi dosegli druge namene in se šele potem — kot čisto drugi ljurje vrnili k nalogom, ki jih gospodarstvo samo zahteva.
Tako so mislili. Temu so posvetili, deset let. Danes prihajajo seveda na druge ideje, da bi namreč mogel gospodarski procvit, ki bi ga oni dosegli, ljudi pridobiti — toda prepozno. In tega nočejo priznati.
Tako vidimo te »zadružnike" v ofenzivi, ki ni bila tekma na gospodarskem področju, temveč na idejnem, političnem in socialnem. Kako so šahirali
ti veliki politiki in ideologi ter sociologi, ki res zaslužijo to imenovanje, si lahko mislimo.
Do včeraj hlapci z občutkom manjvrednosti — danes gospodarji, idologi, ljudje, ki gredo s časom, so to znali in mogli opraviti čisto po svoje. Svoje preteklosti niso mogli zatajiti.
Zadružniki so bili ljudje, ki so jih mogli komunisti uporabiti pri najrazličnejših podvigih.
Kot zadružniki so lahko strnjeno kot eden zahtevali še več zemlje. Tako so jim padali v pest s spletkami in tudi z vposegom oblasti nešteti kmetiči, ki so imeli to gnezdo med seboj. Če so hoteli nekaj, so gotovo našli pot, da so to opravičili. Gospodarja zapreti, posestvo zapletniti, je bila ena pot. Privatnika obdavčiti, da ne bo mogel plačati in mu potem zarubiti, kar so rabili — je bila druga pot. Po tej poti so dobili radije, pisalne stroje, prevozna sredstva, obleko, živino in lepe parcele. Tako se je širila zadružna lastnina, ko je zakon ni mogel v dovoljnem obsegu osnovati.
Zadružniki so bili tisti, ki so izražali javno mnenje. V imenu kmetov so izrekali sodbe starim politikom, demonstrirali proti Vatikanu, v imenu kmetov, „ki niso mogli več trpeti pohujšanja in kleče-plazništva duhovnikov", so jih razgalili in tudi napravili potrebno, da se ti slabi vzgojni faktorji odstranijo. V imenu kmetov, ki se še danes odkrijejo pred znamenjem in moliji, kadar zvoni, so ti zahtevali odpravo zvonenja, ker jih to moti pri počitku in opustošili znamenja ob poteh.
Zadružniki so skužali doseči nov način življenja. Nedelje niso spoštovali. Na tradicije se niso ozirali. Tako je bila ravno mladina tista, ki ji nihče ni mogel dati ničesar. Starši — zadružniki itak niso imeli močnih tradicij, druga mladina pa tudi ni mogla dobiti potrebne opore doma in tako se je čutila osamljeno. Večna organizatoričnost in organiziranje jim je postalo kmalu odvratno. Kam dalj jih ta zadružniška misel ni mogla potegniti in ni se čuditi, da so doživeli dva poraza hkrati. Propadle so zadruge in mladina je na cesti.
Rezultati po desetih letih so:
Duhovnika kot »vzgojni" faktor so izključili. Iz učiteljev so napravili avtomate in kot taki niso znali in mogli obvladati naloge, ki jo je učitelstvo vedno imelo na podeželju. Učitelj je bil lahko apostol poleg župnika pri posredovanju novosti in pridobitev časa. Vzgoitelj', ki je vrgel križ s stene, je vedel, da
so mu kmečke družine v večini nasprotne. Začel se je boj, čigav bo otrok. Koga bo poslušal? Tako je danes sodelovanje vzgojiteljev in staršev. Uspeh vsega tega pa je , da je mlad človek razdvojen — mladosti, ki so včasih imeli, povojna generacija nima.
Geslo „zbližanje mesta in vasi" je do sedaj imelo še vedno slabe poslednice, ki so bile sedaj bolj in sedaj manj očitne, le da jih partija ni hotela priznati, ni hotela o njih slišati.
Da bi vspostavili centre po podeželju, so hoteli postaviti nov zadružnj dom. Zanimivo je, kako je bil ta dom zamišljen; čemu naj bi služil! V njem so prostori za trgovino, gostilno, mogoče za občinski urad, prostori za r^zne organizacije, dvorana in prostor za čitalnico in knjižnico. Mnogo načrtov je šlo po gobe. Nekaj zaradi tega, ker so mislili, da jih bodo ljudje udarniško napravili, napravili nekaj, kar bi njim samim spodrezalo korenine tisočletne tradicije. Našli so se celo ljudje, ki so se postavili pavno po robu. Drugič so bili ti načrti premogočni za revne vasice, ki niso imele niti premoženja, niti smisla za tako gradnjo. V večjih krajih pa, kjer je že nakaj delavstva iz podeželskih obratov, se je graditev izvedla tako daleč, da so jih odpirali in dali v promet gostilniške in trgovske prostore. Če je bila dvorana dokončana, so jo v tistih dneh uporabili za proslavo s primernim sporedom. Pozneje je malokdaj prišlo do kulturnih prireditev, če izvzamem državne praznike, ki niso kulturna potreba ljudi, ampak injekcija novih političnih gesel, ogrevanj za „našo stvarnost" in podobno. Če je bil okraj, občina ali naselje samo, ki je zadružni dom gradilo, toliko močno, je ostvarilo tudi prve zametke za knjižnico. S starimi knjigami, ki so dajale sliko meščanstva, so pometli. Nove knjižnice so imele predvsem povojna dela, dela revolucije, kjer so slikali črno in belo in s tem hoteli soliti pamet.
Da se je ves načrt penesrečil, moramo iskati vzrok v tem, da hiso bili ljudje nosilci teh zamisli, temveč le partijska organizacija, ki je tekmovala z organizacijami v drugih krajih in pri tem izgubila tla, da bi mogla tem ljudem, ki so ji zaupani v varstvo in vodstvo, nuditi stvari, ki bi jim koristile kot ljudem, seveda ne vedno kot »naprednim borcem". S kakšnim razpoloženjem morejo računati, kdo je v večini, njihovi ali opozicija, da, to bi se morali vprašati, da bi vsaj verjetnostno mogli uspeti. Toda (Nadaljevanje na četrti str.)
Iz pisem uredniku:
„Za Vaš list se zelo zanimam, odkar je izšel. Smatram, da je ta časopis za nas Slovence najbolj aktualen. Z mnogimi sem govoril in jih navduševal za idejo slovenske države. Prižigati moram, da so se za to zamisel vsi kaj kmalu navdušili, razen redkih zmedenih glav, ki menijo, da smo samo mi Slovenci na svetu, ki bi morali le hlapče-vati tujim mogotcem na svoji zemlji..."
F. Z. Trst.
„Časopismo in ideja, ki jo zastopa, mi je zelo pri srcu".
N. M. Avstrija
PISMO IVANA ZORMANA SLOVENSKIM AKADEMIKOM
Slovenski ameriški kulturni prvak, pesnik in skladatelj Ivan Zorman je poslal slovenskim akademikom na tujem naslednje prisrčno pismo, ki ga v celoti objvalja-mo:
Cleveland, O. 6. jan. 1957.
Velecenjeni gospodje akademiki!
Najlepša Vam hvala za »Slovenski visokošolski zbornik" in še posebej za lepo pos-posvetilo! Zbornik nudi mnogo zanimivega in tehtnega gradiva. Posebno važna in aktualna je gotovo razprava Smrt ali življenje? (III. del.). V njej je avtor Edi Gobec bistroumno in jedrnato spregovoril o naših nujnih vprašanjih: o našem potujčenju.
KNJIGE
strankarstvu, pomanjkanju čuta odgovornosti za naš obrambni problem in še o marsičem. Tvarina v Zborniku je na splošno podana jasno, stvarno in prepričevalno.
Upam, da si bomo vsi Slovenci, zlasti mi v zamejstvu, vzeli k srcu Vaša izvajanja in priporočila ter se po njih z razumevanjem in dobro voljo ravnali.
Sprejmite, dragi akademiki, moje iskrene čestitke in pozdrave!
Vaš vdani Ivan Zorman
GOSPODARSTVO ZDA V I. 1956
Uspeh gospodarskega raz-1 je kljub vsemu ostalo več de-maha ZDA dokazuje morda narja za potrošnjo. Kupili so
najbolj drastično ugotovitev,1	--------
da je 6Vz% svetovnega prebivalstva proizvedlo 60% vseh dobrin sveta. ZDA so porabile za ceste več kot je celotna vrednost norveškega gospodarstva, za nove hiše več kot je vredno celotno gospodarstvo Španije in za nove avtomobile več kot je vrednost celotnih gospodarstvo Mehike, Danske in Avstralije skupaj.
nim veletrgovinam. Povpreč-,	.ni dolg ob nakupu hiše je
n. pr. b,700.000 televizijskih znašal 1. 1950 $5.539, 1 1956 aparatov, 12.5 milijona radij- pa $7.535 (porast za 36%). ob skih aparatov, 4,5 milijona pralnih strojev in
1,640.000 električnih sušilnic perila. Celotna prodaja na drobno je narasla za 2%. Vsebovala je pa tudi povsem nepotrebne stvari kot n. pr. 1.102 milijona pomirjevalnih tablet (šest na osebo, vključno dojenčke!).
nakupu avta 1. 1950 $1.400, 1. 1956 pa $2.400 (porast za 71%. Od 55 milijonov družin in drugih potrošnih enot jih 1.1 milijona dolguje za obroke po 40% ali več celotnih dohodkov po plačilu davka, 5.5 milijona pa 20-30% dohodka. Za vse vrste dolga in
Kosmata narodna proizvodnja je dosegla 412 milijard dolarjev, porast za 6%, število zaposlenih je doseglo 65 milijonov. Mezde delavcev so narasle za 4%, življenski stroški pa za 2.4%. Tako jim
Gospodarski napredek je v najemnino (večina ljudi, ki veliki meri odvisen od hitre- ne odplačuje hipotek, plaču-
OMBRAMBNA VOJNA JE MORALNO DOVOLJENA
*	Uspeh Prešernovih pesmi
v Angliji. Angleški prevod Prešernovih poezij je dosegel v Angliji tolik uspeh, da bo že tretja izdaja kmalu razprodana. Ta uspeh je opogumil vseučiliškega profesorja v Nottinghamu Janka Lavrina, da bo izdal z urednikom slavistične revije W. K. Mathew-som ..Antologijo slovenske lirike" v angleščini, ki ji bo sledil še izbor slovenske pro ze. Tako nam Prešeren, ki ije podvzel odločilni korak v samostojno slovensko rast, ko je odklonil ilirščino, utira pot v mednarodni svet s kvaliteto svojih del, da nas bo tudi svetovna javnost spoznala in priznala naš obstoj.
*	Meddobje prinaša v dvoj
ni številki 3. letnika naslednjo vsebino: Preobražanje sveta (K. V. Truhlar), Ivan Benigar (Ileana Laskarfty), Rdeči mak (Mirko Javornik), Potovanje treh kraljev, Sime-onova pesem in Marina (T. S. Eliot-F. Papež), T. S. Eliot in ..nerazumljivo" pesništvo (F. Papež), Spomin na Narteja Velikonjo (Tine Debeljak), Ob Balantiču (Ruda Jurčec-, Ždanovščina — Made in Slo-venia (Scriptor), Po dveh tirih (R. J.), O kiparstvu (France Gorše), Barva in kompozicija v slikah Bare Remec (Marijan Marolt), Prapočetni svi-jet (Viktor Vida), Razstavni katalogi iz Ljubljane (Marijan Marolt), Koncert Franje Golo-bove (Jorge Araoz Badi), o-cenjeni sta knjigi Peter Le-
več ,,Zeleni val" (R. Vodeb) in Marjan Jakopič „VrboVa piščal" (B. Rozman), Kronika prinaša mnogo zanimivih podatkov iz slovenskega knjižnega področja, priloge pa kiparska dela Franceta Goršeta.
DAROVI ZA CERKVE
Po pred kratkim objavljenih podatkih so člani kanadske baptistične zveze darovali cerkvi v poslovnem letu 1955/56 na osebo $48.24 in $3.18 za misijone, člani presbiterijan-ske cerkve $33.52 in za misijone. Za protestantske cerkve v ZDA so odgovarjajoče številke $53.94 in $1.84 za misijone. Te izdatke seveda daleč presegajo izdatki za alkoholne pijače, tobak in podobno. V Torontu so plačevali za zaključno nogometno tekmo Grey Cup $71.-. Tako ljudje praktično dokažejo, kako vrednotijo razne dobrine. Pravi red je danes, žal, v večini primerov postavljen na glavo. Od katoličanov pričakujejo, da darujejo za Cerkev 5% letnih dohodkov.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
* Letne obresti za javne
dolgove v ZDA (občinske, državne in federalne) so narasle od 5.3 milijard dolarjev v 1. 1946 na 8.1 milijard v 1. 1956. Danes porabijo en dolar od vsakih 13 $, ki jih plačajo davkoplačevalci v ZDA, samo za plačilo obresti obstoječih dolgov.
Po dobrem desetletju, odkar so bili mnogi narodi kljub večinskemu odporu proti komunizmu prodani sovjetskemu komunizmu, se je javno mnenje* na Zapadu dokaj spremenilo. Dočim so zavezniki 1. 1945 nasilno vrnili tisoče in tisoče protikomunis-tičnih borcev, ki so jih nasilno vzpostavljeni in po politični ter vojaški pomoči Zapada vzdrževani komunistični rabi j i dobesedno poklali, so sprejeli madžarske borce svobode, ko jim že niso nudili vojaške pomoči, vsaj v begunstvu z odprtimi rokami. Čeprav je bil njihov položaj podoben našemu položaju 1. 1945, se jim vsaj ni bilo treba bati, da bi jih kdo nasilno vračal.
Po katoliški moralki je samoobramba vedno dovoljena tako poedincu kot narodu. To velja zlasti za primere, kadar so ogrožene najvišje dobrine kot vera in svoboda. To načelo je slovesno ponovil Pij XII. v božičnem nagovoru, ko je med drugim izjavil:
,,Jasno je, da je možno tudi v sedanjih okoliščinah ugotoviti razmere, ko so bih zaman podvzeti vsi poizkusi izogniti se vojni, da ne moremo smatrati vojne — za učinkovito samoobrambo in v upanju za ugoden izid proti krivičnemu napadu — za protir pravno. Če se torej narodni predstavniki in vlada, oboji izvoljeni v svobodnih volitvah, odločijo v trenutku skrajne stiske po zakonitih sredstvih notranje in zunanje politike za obrambne mere ter izvedejo ukrepe, ki jih smatrajo za potrebne, ne ravnajo nemoralno."
ZEDINJENA EVROPA
V istem nagovoru se je sv. Oče ponovno izrekel za evropsko solidarnost, ki je ,povsem določena potreba te dobe". Toda ta enotnost ne bo vzpostavljena, dokler mislijo eni, da se morejo okoristiti s političnimi in gospodarskimi porazi drugih.
ZEDINJENI NARODI
Sv. Oče je pohvalil odsodbo, ki so jo Zedinjeni narodiiz-rekli nad kršitvijo človečan-skih pravic ter pravic narodov na Madžarskem. Državam, ki teh pravic ne spoštujejo, naj Zedinjeni narodi ne priznajo pravice članstva, ker sicer bo napačno sklicevanje na suverenost uničilo temelje OZN. OZN mora imeti pravico ustaviti vojaške akcije med državami ter čuvati red s svojo policijo.
Razorožitev naj se izvede v okviru OZN in OZN naj prevzame nadzorstvo nad oboroževanjem. Sv. Oče se je tudi pohvalno izrazil o nadzorstvu iz zraka, ki bi moglo preprečiti nevšečnosti, ki bi jih mogla povzročiti prisotnost tujih čet v kaki deželi.
Papežev govor so ponatisnili tudi mnogi svetovni časopisi in tedniki, ki sicer ne posvečajo mnogo prostora novicam iz katoliškega sveta.
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE!
OGLAŠUJTE .SLOVENSKI DRŽAVI'
TAM PRI GOSPA SVETI...
ga naraščanja prebivalstva,, avte in nad 4 milijarde raz-ki predstavlja povečano šte- je najemnino) plačuje 6.1 mi-
vilo potrošnikov. Tako pričakujejo, da se bo prebivalstvo
lijona 40% ali več od svojih 39%. Prodaja na up obsega
KANADSKA TVRDKA JE IZUMILA NOVE KRATKE NOGAVICE
Kratke nogavice z dvojnim stopalom so iznajdba tvrd-ke, PENMANS in so doživele tolik uspeh, da jih posnemajo po celem svetu. PENMANS je jedina tvrd-ka v Kanadi, ki proizvaja te vrste nogavic... STRETCHY — raztegljive nogavice, samo ena številka. Njih dvojni PODPLAT vsebuje vpleteno dvojno udobnost. To spomlad bo začela prodajati tvrdka PENMANS novo proizvodnjo v čudovitih pastelnih barvah — enostavne in vzorcaste... volni ali v nylonu in bombažu. Bodi modem in nasmejan-nasmejanost bo posledica udobnosti noge.
Zahtevaj
RAZTEGLJIVE KRATKE NOGAVICE
z dvojnim PODPLATOM, izdelave
jgL-i
20-S-«
v i. 1957 povečalo za dohodkov in 14.3 milijona 20-2,800.000 oseb, rodilo se bo tovanje z aeroplani in nočit 4.220.000 otrok. 3.500.000 nt- „J___"5S m ,pocit
4,220.000 otrok, 3,500.000 ot- že vse mogože stvari, celo porok bo vstopilo v prvi razred nice. Kljub vsemu temu so šole, sklenili bodo 1,575.000 „arasli tudi pSnki od 14 3 zakonov, kar vse pomeni ras-točo potrebo po stanovanjih, obleki in hrani, šolah in podobnem.
Precejšnji del te prospe-ritete gradi na kreditu, ki postane usoden, kadar pričakovani dohodki izpadejo (bolezen, brezposelnost). Po uradnih podatkih ZDA dolgujejo Amerikanci 95 milijard dolarjev za domove, 32 milijard za
milijard v 1. 1951 na 26.5 milijard 1. 1956 v čemer vidijo mnogi zagotovilo, da zadolžitev še ni presegla varnostne meje.
KUPUJTE IZDELKE, OČLAŠEVANE V NAŠEM LISTU
eiTATELJEM LISTA
»SLOVENSKA DRŽAVA"
S to številko začenjamo 8 letnik „Slovenske Države". Obračamo se na Vas, da obnovite naročnino in po Vaši zmoglivosti primaknite še kaj za tiskovni sklad! Kot vidite se je obseg lista zvešal. Trudili se bomo še, v naprej, da bo naš list bolj in bolj zanimiv.
Morda veste še za koga, ki bi bil voljan naročiti Slovensko državo"!
Sporočite nam vaše želje. Za vse prisrčna hvala!
Uprava »Slovenske Države"
(Nadaljevanje z tretje str.) kaj takega ni združljivo s partijsko mentaliteto, .še manj pa s taktiko. Ustvariti kulturo je pač nekaj drugega kakor polastiti se oblasti in oblast obdržati.
V javnosti še danes ni življenja, ki bi kazalo sliko določenega kraja. Mi moremo presoditi delo enega partijca, delo predsednika zadruge, zasledovati moremo zborovanja mladine, poslušati oglase, toda pri vsem tem nismo nikjer naleteli na ljudi, temveč samo na člene verige, nepregledne verige v državnem aparatu, člene, ki sami za sebe ne pomenijo nič, ljudi, ki v seb nimajo življenja. To je javnost, javnost brez ljudi. Tu in tam je le preočitno, da je mladina, v katero edino morejo vložiti svoje upe, mrtva, nezainteresirana. Ne da bi iskali vzroke, temu sploh dorasli niso, pritisnejo samo na eno struno: Politično delo z mladino moramo povečati in karakter poostriti. To povelje pride od najvišjih partijskih vodstev tja do poslednje partijske celice na vasici. Uspeha pa ni in gane bo, ker življenje, vredno tega imena, se odvija drugje, doma, med prijatelji, pri samem sebi, če drugače ni mogoče.
Upam, da nihče ne pričakuje, da bi to podprl s statistiko. Mogoče ne bom nikogar prepričal, najmanj • partijce same, toda prepustiti moremo bodočnosti in upati vsak na svoj uspeh. Jaz verujem v življenje, ki se danes skriva po domovih, verujem tudi, da bo te homatije preživelo.
Resnično je, da je bilo v vojni veliko ljudi zapeljanih, ljudi, ki za te korake, ki so jih hodili po vojni, niso odgovorni. Kdo si ne bi želel boljšega življenja? Mislimo tukaj brez predsodkov na preteklost, kaj je kdo bil, na čustva hlapcev, ženstva, ki je garalo po poljih vsemogočih gospodarjev, mislimo na bedo bajtarjev, na življenje brez družbene lestvice, ki bi se kdaj mogla dvigniti. Pomislimo, da ravno pri teh kutura in vera nista bili prav živi, življenski: Kdo se je pa tudi trudil zanje? Pridiga vse premalo pomaga.
Tukaj so bila godna tla za setev dobrih idej. Ljudje so hoteli bolje živeti, ljudje so hoteli delati, hlapci in dekle, bajtarji in ne vem še kdo, vsi so hoteli postati ljudje, enakovredni, boljši. Ti ljudi so kazali ta stremljenja očitno tudi še potem, ko je bila to divja množica, ki je prišla ropanju in pijančevanju do kraja. V svoji preprostosti se je zrepnila, da to ni bilo življenje. Toda prepozno. Partija je ta
čustva zlorabila, partija jih je zapeljala, ona jim je odprla oči, kako so bili izžemani, ona jim je pokazala novo življenje brez dela, brez odgovornosti, življenje v preobratu, ko so oni postali lastniki in upravniki. Ko so se ti ljudje zavedeli, da so drugič ogoljufani, je bilo resnično prepozno. Med tem se je gospodarska struktura tako spremenila, organizacija tako okrepila, da pot nazaj ni bila več mogoča, možnosti iti k drugim načrtom, ki jih sedanjost prinaša, pa tudi ni bilo več.
Razvoj se je tukaj ustavil. Rezultate moremo prepoznati.1 Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, je veljalo samo nekaj časa. Vzeli so ljudem zemljo nazaj in ti so postali ponovno dninarji, premenjali so samo gospodarja.
V časih so bili ti nevedni ljudje pri svojih prihrankih ogoljufani bodisi pri gospodarju ali pa v hranilnici. Temu nasproti morejo danes postaviti samo eno resničnost: da danes nimajo kaj hraniti. To pa je tista realnost, ki se ji ne da kratkoročno od-pomoči, to je zlorabljanje delovnih množic brez primere. Kdor vidi tukaj izhod, ki bi ga mogla prinesti politika sedanjih voditeljev, je res umetnik.
Bodimo nepristranski: če so bili ti ljudje pred vojno poleg nakopičenega premoženja lačni, pritrga-ni pri pravicah, nezavarovani, moremo staviti danes nasproti samo še lepšo sliko. Danes je hlapec resnično lačen pri kmetu, ki nič nima, ki mora zadostiti obveznostim države, danes ta gara bolj kot kdaj koli prej, danes je kmet sam raztrgan, ker je revščina splosna. V tej zlati dobi je zavarovan, kar mu pa prav malo pomeni. V mnogih primerih ostanejo tudi nezavarovani, ker je to v korist in mogoče edini možni izhod za kmeta, da sploh hlapca lahko vzdržuje in v korist služinčadi, da more tako dobiti višji zaslužek. V teh težkočah slišijo vedno znova znane evangelije: Nahajamo se v težki gospodarski preobrazki in za našo stvarnost mora vsakdo žrtvovati. Ti ljudje slišijo danes malo o ugodnostih, več pa o žrtvah. Toda te žrtve nimajo blagoslova. Potem špekulacija ter eksperimentiranje z življenji — to je tudi znanost, ki prakticira na živih telesih (spomin na koncentracijska taborišč) — je danes v Jugoslaviji uzakonjena. To resnično vpije k nebu.
Čeprav se stvarno duhovno in gospodarsko življenje ne da obravnavati eno neodvisno od drugega, s tem mislim reči, so po naših razmišljanjih že tako ali tako zapravili uspeh, jih bom se vendar na
samem gospodarskem področju dal na tehtnico. Tukaj so se pokazali pravi mojstri. Kdor se še danes tolaži, da je to prehodnega značaja in bi moglo na-koč priti bolje, bo šel pač razočaran na drugi svet.
Če je kdo življenje opazoval s kritičnim očesom, mu je postalo očitno, kakšne šole so obiskovali naši učitelji.
Povdariti moram, da se še danes niso znali znajti, kaj se pravi imeti pred očmi celotno narodno gospodarstvo, poznati njegove zakonitosti in specifičnosti raznih gospodarskih panog. Že v sami propagandi med vojno je bilo mogoče odkriti te delavske možgane.
Govorili so kmetom o osemurnem delavniku, o pokojnini, obljubljali služinčadi poklice, ki ne bodo več hlapčevski — mislim na državna posestva — le dela bodo še ista. Za te možgane j beila ta misel preučena in so bili že zato ponosni na voditelje.
Človek je mislil, da teh nezrelih strvari ne bodo uvedli v prakso, toda na moje veliko presenečenje so šli to pot naprej. Čudil sem se, da se morejo najti taki kanoni pri upravljanju narodne imovine. Organizirali so kurjo farmo, da bi zalagali mestni trg iz državnega sektorja. Kupili so mlad naraščj in namestili delavca — ne morem reči oskrbnika. Ob sedmi uri zjutraj je prišel, ob dveh popoldne sel — uspeh: pogin kokoši. No ja, to ni tako hudo, bi mogel reči nekdo. Izgubili so pač kapital. Izgubili so mnogo več. Vsaka nadaljna povzetja teh ljudi naletijo sedaj vedno na veliko nezaupanje. Tako so pač morali nehati vas socializirati.
Državna posestva in zadruge so imeli osemurni delavnik. Discipline ni bilo nobene, eden je bil po političnem rangu višji, drugi po izkušnjah in tako so bili dostikrat zaznamovani črni dnevi, ko se je „vodstvo" prepiralo. Rezultat: stalna mesečna plača, polja pa v plevelu. Privatni kmet pa je delal za državo dvakrat: plačal je davke, da so tem ljudem lahko izplačevali mesečne plače in imel je obvezno oddajo, da so bila mesta preskrbljena.
Poljski delavci, ki so že od nekdaj hodili h kmetom na delo,da so si zaslužili, kar jim lastni koščk zemlje ni mogel dati, so tudi prišli do življenja, če so bili tako srečni, da so to zlato ero dočakali v šestdesetem letu. Dobili so pokojnino. Celo za nekaj let nazaj, ker je zakon izšel prepozno. Ti ljudje niso vedeli kam z denarjem; kaj pametnega niso mogli kupiti. ker so v trgavinah še dolgo po vojni prodavali
,nič" in zopet ,,nič'
za kar koli si vprašal, šli so v gostilne. Starčki — kmetje privatniki pa so garali, da so zadostili državi, da je dobil tisti, ki ni več hotel priti na delo, temveč je meril cesto po dolgem in počez.
Kdo bo rekel, to so spet klevete. Sicer pa imajo pravico, da dobijo, saj imajo tudi drugod po svetu tako urejeno. Vse hvalevredno, toda kdor nima, ne more dati. Tako dolgo iti ne more. Da tem zakonom zadoste, na drugi strani preko mere izžemajo posestva, ki za svoj obstoj niso mogla v vseh desetih letih nič dati na stran. Ne samo to, da si danes kmet ne more kupiti novih strojev, temreč je državna blagajna zašla v tako krizo, da je kmetu naložila davek še na stroje, ki jih je kupil že v gnili Jugoslaviji, in to tako visoko, da je vprašanje, dali se naj ti stroji izločijo iz kmečkega obrata, ker ga bodo sicer pognali na kant.
To je pač pomisleka vredno. Na eni strani so vedno večje obremenitve na posestvo, kar zahteva vedno večjo produktivnost, na drugi strani pa uredbe, ki kažejo, naj bi šli srednji vek tlačanit z Gotiko in lopato. Da, tukaj bi bil Mohamed dobrodošel, da bi pim pričaral mesec na nebo.
Če se spomnim še na državna in zadružna posestva, odkrijem še lepše stvari. V večini so bila ta posestva že pred vojno lepo urejena •— mehanizirana, bi rekel v jugoslovanskem merilu. Novi lastniki so ta premični inventar kmalu poslali na drugi svet. Od teh razvalin moram ločiti državna posestva, ki so dobila večje kredite in tudi vodstvo le ni bilo brez strokovnega znanja, kar je za večji obrat nujno. Ta so se še nekako obdržala na višini, toda kmetje so govorili, da bi tako pač vsakdo gospodaril, kajti:
1)	država je vložila velike investicije.
2)	Gnojila in druge pripomočke za moderno gospodarjenje po nemogoče nizkih cenah.
3)	Obdavčenje je v praksi nastopilo šele takrat, če je posestvo bilo res toliko rentabilno.
(Nadaljevanje prihodnjič)
OPOMBA UREDNIŠTVA. Da se pospeši izdaja tega rokopisa, so Razgovori in razgledi objavili „Vzgoja v domovini" v zadnji številki, ki je pred kratkim izšla (7-8). Uprava 6D ima na razpolago omejeno število ponatisa tega poglavja. Kdor ga zeli imeti, naj pise ponj na upravo SD in priloži lfle za stroske pošiljanja.