Razstava »Sodobna elektronska«
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 40. • LETO X • 16. OKT. 1971
% Letošnjo 18. mednarodno razstavo elektronike je
Direktor PTT Ljubljana in glavni direktor Iskra Commerce podpisujeta pogodbo
Nadaljnja razširitev ljubljanskega telefonskega omrežja
V petek, 8. t. m. sta direktor ljubljanskega ptt podjetja Dane Dovjak in glavni direktor Iskra Commerce Metod Rotar podpisala pogodbo, po kateri bo Iskra v obdobju do 1, 1975 na področju
Ljubljane in njene širše okolice razširila telefonsko omrežje za nad 30.000 novih priključkov.
Po tej pogodbi, katere končna realizacija predstavlja vrednost 80 milijonov dinar-
Iskra bo gradila nov objekt za obrat elektronske telefonije na Laborah v Kranju
Se se spominjamo novic iz dnevnega časopisja in tovarniškega glasila, da je Iskra Podpisala več pogodb z jugoslovanskimi PTT podjetji za dobavo velikih telefonskih central. Sprejete obveznosti Iskre nasproti dobaviteljem so sprožile pripravljanje po-kojev za uresničitev te proizvodnje in izpolnitev pogodbenih obveznosti. Za tako povečano proizvodnjo obstoječi Prostori v Kranju, ne zadostujejo, zato je treba čimprej zagotoviti dodatne proizvod-Pe površine.	.
Takih prostorov na sedanji lokaciji na Savski loki 4 ni na razpolago. Gradnja novih stavb na tej lokaciji potegne 24 seboj dodatno število zaposlenih, s tem pa poleg dr
datnih prometnih težav, ki jih vsi že sedaj težko prenašamo, še druge probleme, zato se je vodstvo kranjske tovarne na osnovi analiz raznih lokacij odločilo, da se podrobneje obdela ideja o gradnji prostorov obrata elektronske telefonije na lokaciji na Laborah, t. j. v podaljšku tovarne »Sava« na isti strani ceste Kranj— Ljubljana.
Strokovne službe v tej fazi pripravljajo idejne rešitve zgradbe, instalacij in tehnologije, za lokacijo iščejo razna dovoljenja in se že dogovarjajo z lastniki zemljišč za odkup zemlje. V planih so za uvedbo te gradnje predvideni zelo kratki roki.
S.	S.
jev, bo Iskra razširila obstoječe avtomatske telefonske centrale, najpomembnejše pa je to, da bo v Mostah montirala prvo elektronsko telefonsko centralo v naši državi. S predvidenimi modernizacijami in razširitvijo telefonskega omrežja Ljubljane in njene okolice, se bo število telefonskih priključkov od dosedanjih 8 na sto prebivalcev dvignilo na 17, s čimer bodo domala pokrite vse zahteve po telefonskih priključkih na tem območju.
Podpisu pogodbe sta med drugimi prisostvovala tudi generalna direktorja združenega ptt podjetja Ljubljana Jože Gerbec in združenega podjetja Iskra Vladimir Logar.
Na Gospodarskem razstavišču so se 11. oktobra popoldne že osemnajstič odprla vrata pomembne mednarodne prireditve — razstave »Sodobna elektronika«, tega že zares tradicionalnega srečanja proizvajalcev elektronike.
Slavnostni otvoritvi letošnje razstave je prisostvovalo večje število predstavnikov našega političnega in gospodarskega življenja, katere je najprej pozdravil predsednik Mestne skupščine Ljubljana, inž. Miha Košak, nato pa je po slavnostnem govoru razstavo elektronike odprl inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ, ki je poudaril izredno pomembnost dosežkov na področju sodobne elektronike.
Kot vsako leto, tudi letošnjo razstavo sodobne elektronike spremljajo številna strokovna posvetovanja, prikazi in predavanja, prav tako pa tudi simpozij o telekomunikacijah in jugoslovanska konferenca o elementih za elektroniko.
Na letošnji razstavi sodobne elektronike sodeluje skupno 288 proizvajalcev s področja elektronike iz 16 držav Evrope, Amerike in Japonske in bo trajala do 19. oktobra.
Glede na obseg in veličino letošnje razstave sodobne elektronike, bomo prihodnjič objavili obširno reportažo o razstavljenih domačih in tujih novostih.
Letošnjo 18. mednarodno razstavo »Sodobna elektronika« je odprl inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ (v sredi), ki ga slika prikazuje med ogledom Iskrinih razstavkov

mmmm
• MI1 ■ mm 1I1p§! &
»L
Takale bo stavba novega Iskrinega obrata elektronske telefonije na Laborah v Kranju
odprl član predsedstva Jugoslavije — inž. Marko Bulc Q Letos rekordna udeležba zlasti tujih razstav-ljalcev @ Bogat spored spremljevalnih prireditev @
' Na podlagi 2. odstavka 7. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Ur. list SRS, št. 4/71), republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije daje
SOGLASJE
k predlogu samoupravnega sporazuma KOVINSKE IN ELEKTRO INDUSTRIJE SLOVENIJE
EH
■ H
■a
Republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je na 39. seji predsedstva, dne
6.	oktobra 1971 razpravljal o Predlogu samoupravnega sporazuma v kovinski in elektro industriji Slovenije in
ugotovil:
—	da je republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, dne 29. marca 1971 predlagal skupine podjetij, ki naj medsebojno sklenejo samoupravni sporazum;
—	da je na pobudo republiškega odbora bil dne
14.	aprila 1971 sklican sestanek pooblaščenih predstavnikov kovinske in elektro industrije, na katerem je izvoljena komisija za pripravo samoupravnega sporazuma;
—	da je na pobudo republiškega odbora bila sklicana 1. seja komisije za pripravo samoupravnega sporazuma, dne 28. aprila 1971;
—	da je o osnutku razpravljal svet za kovinsko in elektro industrijo, dne 4. avgusta 1971 in izdelal osnutek pripomb na 1. osnutek samoupravnega sporazuma;
—	da je predsedstvo republiškega odbora obravnavalo 1. osnutek, dne 12. avgusta 1971 in s pripombami seznanilo komisijo in vse osnovne organizacije sindikata podpisnic;
—	da je, z namenom seznaniti vse predsednike osnovnih organizacij sindikata s pripombami na samoupravni sporazum, republiški odbor sklical za 10. september 1971 posvet z vsemi predsedniki OOS;
—	da je predsedstvo republiškega odbora na 38. razširjeni seji, dne 28. septembra 1971 skupaj s predsedniki OOS delovnih organizacij kovinske in elektro industrije Slovenije obravnavalo popravljeni osnutek;
—	da je rezultat navedenih razprav v glavnem pozitiven in je komisija upoštevala večino pripomb predsedstva;
—	da ostaja v predlogu sporazuma kot nerešena pripomba:
V 5. členu navedeni zneski mesečnih neto KOD pri vseh kvalifikacijskih skupinah odstopajo od zneskov KOD v splošnem družbenem dogovoru. Odstopanja znašajo od 100 do 1.000 din neto mesečno s progresijo naraščanja v korist višjih kvalifikacijskih skupin. Tako prevrednotenje izhodiščnih KOD v sporazumu glede na KOD v družbenem dogovoru lahko povzroči zahtevo ostalih podpisnikov že sprejetih sporazumov, da se tudi njim priznajo višji izhodiščni KOD. Ob tem pa je predsedstvo ugotovilo, da izračun sredstev za osebne in skupne potrebe delavcev preračunano na pogojno nekvalificiranega delavca ne odstopa od usklajenih odnosov v drugih samoupravnih sporazumih.
Izhajajoč iz načela, da so osnovni KOD bistven element medsebojnega primerjanja, je predsedstvo na 2- posvetih o tem pomisleku obvestilo vse predsednike OOS v kovinski in elektro industriji. Predsedstvo ni moglo samo prevzeti odgovornosti za neskladnost tega samoupravnega sporazuma z drugimi sporazumi v tem elementu medsebojne primerljivosti in je zaradi tega zasnovalo svojo odločitev na rezultatu omenjenih posvetov.
Z ozirom na kratkost časa in mnenje predsednikov osnovnih organizacij sindikata kovinske in elektro industrije, je predsedstvo odločilo dati soglasje na Predlog samoupravnega sporazuma kovinske in elektro industrije Slovenije.
Sindikat delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije — republiški odbor za Slovenijo
predsednik:
Stjepan šaubert
hm
na
■ H
aa
sa
ea
■a
BS
sa
Bfi
sa
as
HM
MM
HM
MM

)> Elektronika « Horjul
Ali je bila v prvem polletju res izguba?
V eni izmed avgustovskih' številk našega glasila smo objavili poročilo o poslovanju naše tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu, v katerem nas je presenetil zaskrbljujoč podatek, da je tovarna poslovanje v prvem polletju zaključila z nekaj več kot 48 milijoni starih dinarjev izgube. Komisija iz finančno-računovodskega področja ZP je raziskala vzroke za takšen poslovni rezultat in danes objavljamo njene ugotovitve ter predvidevanja, kako bo tovarna zaključila poslovno leto 1971.
Temeljit pregled celotne dokumentacije o poslovanju tovarne »Elektronika« je pokazal povsem drugačno sliko. Izkazalo sc je namreč, da je izguba, izkazana v polletnem obračunu poslovanja tovarne nastala kot posledica povečanja zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, kakor tudi posledica načina obračunavanja stroškov.
Letos se je v horjulski tovarni spremenila tudi struktura proizvodnje in sicer so v njej prevladale sprejemno-oddajne aparature. Ker ob času, ko so sestavljali polletni obračun poslovanja, za te aparature niso še imeli ustreznega atesta s strani naročnika, je prišlo do 9,5 % izpada v proizvodnji, še večji pa je bil izpad — 12,8 % pri prodaji teh aparatur, kar je povzročilo velik porast zalog.
V polletnem obračunu so zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov bile obremenjene samo z direktnimi stroški, medtem ko so za vse stroške režije (ne samo prodanih izdelkov), torej tudi nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov bremenili poslovni rezultat I. polletja. Prišlo je torej do previsoke obremenitve poslovnih stroškov, vključno OD s stroški, ki še niso imeli protivrednosti v celotnem dohodku tovarne, ker ti izdelki še niso bili prodani.
Potemtakem je bila v polletnem obračunu poslovanja tovarne v Horjulu prikazana izguba le navidezna, njeno poslovanje pa tudi v tem obdobju rentabilno. S prodajo omenjenih sprejemno-oddaj-nih aparatur v III. trimesečju je seveda; tudi sicer ta navidezna izguba, izginila in se bo pokazal ostanek dohodka.
Prav tako pa so zaloge nedokončane proizvodnje in
gotovih izdelkov v obračunu za I. polletje preračunali po starih planskih razmerjih med izdelavnimi in režijskimi stroški, ki pa so bistveno drugačna od razmerij pri sedanji strukturi proizvodnje, ko sprejemno-oddajne aparature obsegajo skoraj tričetrt zalog nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov.
Kaže sicer, da tovarna v drugem polletju kljub vsem naporom izpada proizvodnje v prvih , šestih mesecih ne bo mogla v celoti nadoknaditi in tako ji bo uspelo izpolniti le nekako 96 % letnega proizvodnega načrta. Prav tako bo z realizacijo, saj predvidevajo, da bodo realizirali nekako 93 %. Temu ustrezno bodo ob koncu poslovnega leta seveda višje zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov.
V zadnjem obdobju smo bili priča mnogim razpravam o predlogu samoupravnega sporazuma . o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektroindustrije Slovenije. Razprave so potekale na vseh ravneh družbenopolitičnih, samoupravnih in vodstvenih struktur v naših delovnih organizacijah in so bile dokaj plodne. Prisotno je bilo mnenje, da delavec ob polnem delovnem času in normalni produktivnosti ne more hiti manj nagrajen. Ni bila pozabljena pa tudi težnja, da moramo izboljšati akumulativnost naših delovnih organizacij in s tem
V II. polletju bo proizvod, nja za 36,77 % večja kot v prvem, realizacija pa celo za 49,96 %. Razumljivo pa je, da bodo zaradi le 93 % realizacije ob koncu leta nekoliko nižji: celotni dohodek — 92,3 %, porabljena sredstva — 87,8 %, dohodek — 98,9 %, zakonske obveznosti — 95,4% in OD — 96,2 %. Ostanek dohodka pa bo zaradi manj porabljenih sredstev nekoliko višji — 118,2%.
Že obračun za tretje trimesečje bo vsekakor dokazal, da je poslovala tovarna »Elektronika« v Horjulu rentabilno, ne pa z navidezno izgubo, kot je to govorilo polletno poročilo. Prav gotovo pa je, da si bo delovni kolektiv tudi v zadnjem trimesečju vsestransko prizadeval, da bi poslovno leto 1971 zaključil s kar najboljšimi rezultati.
preskrbeti sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter si s tem samim sebi omogočiti nadaljno rast.
Menim, da ni potrebno posebej omenjati, da je bilo v ISKRI v preteklosti omenjeno visoko povprečje osebniN dohodkov po posameznih kvalifikacijskih strukturah. Nasprotno — vse naše delovne organizacije so bile po pokazateljih iz leta 1965 pod republiškim povprečjem, do-čim je bilo v letu 1970 še vedno 64 % organizacij pod povprečjem republike Slovenije. Da ne omenjamo visoki fluktuacije in to pretežno strokovnih kadrov zaradi niz-
(Dalje na 5. strani)
Ob samoupravnem
sporazumevanju
Generalni direktor združenega podjetja Iskra je bil na izrednem zasedanju DS ZP pooblaščen, da v imenu delovnih organizacij ZP podpiše samoupravni sporazum
Seja poslovnega odbora ZP Iskra Kranj
KITAJSKA NOVINARJA V ISKRI — V torek, 12. oktobra sta obiskala Iskro novinarja kitajske tiskovne agencije »Hsinhua« — Jan Čeng Ming in čang čing Hal. V razgovorih s predstavniki ZP in kranjske tovarne sta se predvsem zanimala za samoupravljanje, organizacijo in proizvodnjo, zatem pa sta si ogledala proizvodne obrate kranjske tovarne. Kitajska dopisnika se med enotedenskim obiskom v Sloveniji seznanjata z gospodarsko in kulturno dejavnostjo naše republike
»Aparati« Ljubljana
Uspešnih devet mesecev
Ko z mesecem septembrom zaključujemo že tri četrtine letošnjega poslovnega leta, je delovni kolektiv tovarne električnih aparatov iz Ljubljane upravičeno lahko ponosen na uspehe, ki jih je v tem obdobju dosegel na področju izpolnjevanja postavljenih proizvodnih nalog. V letu 1971 se je kolektiv namreč obvezal, da bo obseg proizvodnje občutno povečal in ta načrt tudi uspešno dosega m celo presega, vsem gospodarsko - finančnim težavam navkljub, čeprav hkrati občuti, da za svoje delo ni pravično nagrajen, pa čeprav za osebne dohodke ustvarja več denarja kot pa si ga trenutno lahko razdeli.
Proizvodni načrt za mesec september smo v celoti izpolnili s kazalnikom 125,02%, pr; čemer je bila proizvodnja za domači trg dosežena s 127,63%, izvozne naloge pa smo izpolnili s 107,54 %. S to realizacijo smo predvideni obseg proizvodnje za devet mesecev v celoti presegli za 21,21 % in sicer pri programu a domači trg za 21,88%, pri izvozu pa za 15,86%. Pregled doseganja nalog po posameznih skupinah izdelkov je dokaj običajen. Tako v tem mesecu lahko ugotavljamo večja odstopanja kot pa v himulativi. Ta nihanja so sicer razumljiva, saj jc dinamični načrt postavljen za vse loto vnaprej ter so operativne potrebe in možnosti pogostokrat v razkoraku, kar Pa se v dal jšem obdobju po navadi izenači.
Pri skupini stikalnih apa-vatov smo dosegli septembra *■26 % mesečnega dinamičnega načrta, čeprav tipkal J® še vedno nismo mogli izdelati, ker nismo uspeli dvig-reprodukcijskega gradiva ? narinskega skladišča. Pri iumulativi 96,24 % sicer to ' n> kritično glede izpolnjeva-
nja načrta po finančni plati. Zadeva pa postaja pereča predvsem na Iskra Commerce, kjer so zaloge izredno de-sortlrane in je tako kritična tudi prodaja ostalega asortimenta, šc bolj pa je problem pereč pri dobavah za tovarno Elektromehanika v Kranju, kateri ne moremo dobaviti za obrat kontaktor-jev niti enega samega tipkala za njihovo nadaljnjo proizvodnjo kontaktorjev v ohišju in kontaktorsklh kombinacij. S tega gledišča bomo morali najti kakršno koli rešitev in gradivo iz uvoza končno le prevzeti.
V skupini industrijskih elektronskih naprav načrta za mesec september za potrebe jugoslovanskih kupcev tudi ni uspelo v celoti izpolniti, pač pa smo dosegli le
79,01	% realizacije Tudi na tem področju smo imeli velike težave z uvoženim gradivom, kar je trenutno vsaj delno rešeno in bo verjetno že v oktobru proizvodna realizacija lahko boljša. Kumulativna izpolnitev načrta pri proizvodnji za domači trg je pri tem še vedno pozitivna in je s kazalnikom 100,24 % še kar ugodna. Za izvoz pa smo načrt v tej skupini izdelkov visoko presegli, saj je kazalnik realizacije kar 189,95 %, odlična pa je tudi devetmesečna izpolnitev načrta, kjer smo za 57,54% presegli predvideni obseg.
V najmočnejši planski skupini — zaščitni releji, elementi za avtomatiko in signalne naprave so vsi kazalniki tudi zelo dobri. Načrt proizvodnje (Nadaljevanje na 6. str.)
V torek, dne 12. 10. 1971 je biiia v prostorih Gospodarske zbornice SR Slovenije v Ljubljani 2. seja poslovnega odbora Združenega podjetja ISKRA s precej obširnim dnevnim redom.
Pri prvi točki je prof. dr. Viljem Rupnik, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani podal zelo zanimivo enourno predavanje o informacijskem sistemu v poslovanju gospodarskih organizacij. Ta problem je vedno bolj aktualen za dobro poslovanje gospodarskih organizacij in njihov učinkovit napredek. V drugi točki dnevnega reda pa je znanstveni sodelavec Instituta za zunanjo trgovino, Beograd dr. Ivo Fabinc podal informacijo o mednarodni devizno monetarni situaciji in položaju Jugoslavije. Na posamezna vprašanja članov poslovnega odbora in ostalih navzočih je poleg tov. Fabinca odgovarjal tudi zvezni poslanec Sveto Kobal.
Vprašanje sanacijskega programa ISKRE — Tovarne polprevodnikov Trbovlje, se je preložilo na naslednjo sejo, medtem ko je poslovni odbor sprejel poročilo komisije o situaciji v ISKRI — Tovarni elektronskih instrumentov Horjul in bo to poročilo tudi predloženo delavskemu svetu ZP.
Podana je bila tudi informacija o razgovorih za irrte-
Vprašanje: Iskrina tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani je imela že od svoje osamosvojitve dokaj težke čase, ki so v raznih valovih v tem obdobju vplivati na boljše ali slabše počutje kolektiva. Letošnje leto kaže, da je kriza v glavnem minila in da se obetajo lepši časi. Menite, da je to mnenje pravilno?
Odgovor: Trdim, da se je stanje, če ga primerjamo dve leti nazaj, bistveno spremenilo. Morečega vprašanja, »kaj bo s tovarno v Sežani?« — ni več, nasprotno: tovarna postaja najmočnejša delovna organizacija v Sežani in zaradi novih nalog še zaposluje novo delovno silo, in skoraj imamo skrb ali bomo to tudi dobiti!? .. . Zdaj je pravo nasprotje z dobo, ko je bHo treba ljudi odpuščati, in prav zato je tudi zavest ter delovna vnema kolektiva povsem drugačna. Takrat je vladala bojazen pred brezposelnostjo, zdaj pa obstaja bojazen, da ne bomo dobili toliko delavcev, kot jih naš proizvodni
. gracijo s tovarno TIO Lesce. Generalni direktor tov. Logar pa je bil pooblaščen, da imenuje ustrezno komisijo za pripravo ekonomsko-finančne in proizvodno-tehnične dokumentacije za to integracijo in, da o tem obvesti DS ZP.
Še vedno ni rešena problematika poklicne šole Šolskega centra ISKRE v Ljubljani. Podana je bila ustrezna informacija v tej smeri, da se je zaprosilo ža soudeležbo pri financiranju gradnje šole v Ljubljani še Izobraževalno skupnost SR Slovenije.
V smislu sklepa delavskega sveta ZP ob priliki, ko je sprejemal akcijski program poslovanja ZP ISKRA Kranj je bil imenovan tudi akcijski odbor, katerega vodi tov. Vrabec Marjan, sekretar aktiva ZK ZP ISKRA.
Poslovni odbor je sprejel tudi poročilo o delu odbora za poslovno politiko ZP od L 1. 1971 do 1. 10. 1971 in pregled neizvršenih sklepov odbora za poslovno politiko ZP in delavskega sveta ZP, kar vse bo dal v sprejem in obravnavo delavskemu svetu ZP.
Več o tej seji bomo še poročali v naslednjih številkah, zlasti o problematiki informacijskega sistema v poslovanju gospodarskih organizacij in o mednarodni devizno monetarni situaciji ter položaju Jugoslavije. P. G.
plan predvideva. To je dejstvo, kar smatramo kot pozitivno za naše delo in hotenja, na drugi strani pa nas zaskrbljuje vedno večja draginja, kar mi najbolj občutimo pri nakupu repromateriala. Lahko rečemo, da I. polletje kaže dokaj ugodno poslovanje, zaradi vedno večje draginje pa obstaja bojazen, da nam bodo stroški, ki zaradi te draginje nastajajo, zmanjšali naš dohodek v drugem polletju. Razumljivo je, da nas tare tudi že znana jugoslovanska nelikvidnost in prav zato se naši osebni dohodki včasih zavlečejo za nekaj dna po določenem datumu izplačal OD v mesecu. Ker je kolektiv o tem točno in pravočasno informiran, vzame to z razumevanjem n* znanje, zato glede tega nimamo težav. To dejstvo kaže, da je naš kolektiv trdno P<> vezan in discipliniran, saj vedno nova in nova naročila kažejo, da je kolektiv prebrodil najhujšo krizo in da so izdelki te tovarne pri kupcih cenjeni.	ABC
»Sprejemniki« Sežana
Ugodno polletno poslovanje
Vedno dražji repromaterial resno ogroža rentabilno poslovanje v drugem polletju
Na vprašanje uredništva odgovarja direktor tovarne »Sprejemniki« v Sežani Stanislav Pavlin
iMafliiBaiiiiiiRBMaiiiiiiiiiiiiiiEiii
■SBBBaRElBCaEIBEBRaaRiaHBaiBIBRBBaiBS
Kolektiv v tovarni »Sprejemniki«, v Sežani je premagal krizo; vse kaže na vidno izboljšanje. Na sliki: pri montaži radijskega sprejemnika »Portorož«
V devetih mesecih so cene močno narasle
Najhitreje se dražijo proizvodi v naftni industriji, črni metalurgiji in v industriji gradbenega materiala.
Naj.novcjši podatki o cenah in življenjskih stroških v septembru ne vlivajo poguma. Cene pri proizvajalcih so poskočile za 0,9%, v trgovini na drobno za 0,6%, življenjski stroški pa za 1,9%. Takšen dvig v enem samem
V mnogih organizacijah (če ne celo v vseh) prihaja do določenih konfliktov med generacijami, do konfliktov med izobraženimi, po večini mladimi ljudmi in med že »udomačenimi starejšimi kadri«, ki nasprotujejo vsakršni spremembi in so zelo občutljivi na svoj prestiž. Zaradi tega se pojavlja prvenstvena naloga: pridobiti in dati možnosti, oz. celo zahtevati od starejših kadrov, da na osnovi novo pridobljene izobrazbe pridejo do nove kariere in novega, pomembnejšega in odgovornejšega položaja, kajti mladost sama po sebi nd nobena vrlina, kot tudi starost sama po sebi ni nikakršen greh.
Od časa do časa pa je le potrebno pravočasno odstraniti samo nesposobne stare
mesecu nedvomno priča o novem naraščanju cen. Upoštevati je treba, da bo sedanje naraščanje cen pri proizvajalcih šele v prihodnjih mesecih »potegnilo za seboj« cene v trgovini na drobno in življenjske stroške. Že brez
»strokovnjake« (kar pa je vedno zelo težak proces) in napraviti pravilno porazdelitev dela med sposobne stare in sposobne mlade strokovnjake. Poudarek pri tem je na besedi — sposoben!
Toliko vsemu pisanju o izobraževanju na rob. Kdaj pa je kdo star, bi največ lahko povedali psihologi, ker gre v našem primeru za duševno in ne toliko za telesno-fizično starost.	— I. S. —
DOPISUJTE V ISKRO!
tega dajejo cene pri proizvajalcih dovolj povoda za zaskrbljenost. V devetih mesecih letos so cene v primerjavi z istim obdobjem lani narasle za 14,2%. Že dve leti nismo imeli tako visokega dviga.
Cene reprodukcijskega materiala so se dvignile za 17,5 odstotka, cene proizvajalcev blaga za osebno potrošnjo in sredstev za delo so se dvignile za 10,8%, nahitreje pa rastejo cene v proizvodnji in primerjavi olja, industriji gradbenega materiala itd. Najmanj in sicer za 2,8% so se dvignile sicer plafonirane cene električne energije.
Statistika trdi, da so cene pri proizvajalcih narasle v septembru za 18%, v primerjavi z lanskim poprečjem, ali za 16,6% v primerjavi z lanskim septembrom.
Cene na drobno so se septembra dvignile v primerjavi z avgustom za 2%, cene kmetijskih pridelkov so se dvignile za 1,4%, industrijskih proizvodov pa za 2,4%. Zaskrbljenost povzroča naraščanje cen industrijskih proizvodov, saj rastejo veliko hitreje kot cene sadja, zelenjave in drugih prehrambenih proizvodov.
Takšno gibanje cen ogroža življenjske stroške. Septembra so se v primerjavi z avgustom letos dvignili za 1,9%, v devetih mesecih pa za 14,8 odstotka. V Avstriji so se v tem obdobju življenjski stroški zvišali za 5,8%, v ZR Nemčiji pa za 5,5 %.
Šolanje in izobraževanje starejših
Andrej Balderman, vodja tehnološkega oddelka v obratu »Avtomatske telefonske naprave« (ATN) v kranjski tovarni je pred kratkim odšel v zasluženi pokoj. V kranjski Iskri je bil zaposlen 20 let. Čeprav je stanoval v Škofji Loki, ni v vseh 20 letih nikdar zamudil, pa tudi bolezenskih izostankov skorajda ni poznal. Bil je vesele narave, trdno grajen, vnet športnik in dovzeten za vsako šalo. Nadvse pa ima rad morje, kar ni čudno, saj so ladje in morje zavzele 14 od njegovih 42 službenih let. Zdaj, ko je v zasluženem pokoju, ne miruje, pač pa se še vedno ukvarja z družbeno-političnim delom, pa tudi na športnem področju je vnet svetovalec in sodelavec. Zelo rad gre na dolge sprehode v čudovito naravo okrog škofje Loke, kjer ga vedno spremlja njegov zvesti volčjak. — Ko sva se pred kratkim srečala, je na vprašanje, če ima kakšne želje, glede odhoda v pokoj, dejal: »Iskri, posebno pa kranjski tovarni, želim čimveč uspehov. Ponosen bom, ko bom bral v glasilu, da tovarna napreduje in si bom štel v čast, da sem bil član tega kolektiva. Sodelavcem v tovarni, posebno pa v ATN se iskreno zahvaljujem za dobre odnose v letih službe ter za čudovito darilo in dobre želje ob odhodu * pokoj
V spomin Draga Zrimška
Dne 8. 10. 1971 je v 62. letu starosti po kratki in hudi bolezni umri DRAGO ZRIMŠEK, vodnja obrata »Magneti« — tovarne eiemetov za elektroniko. Njegova smrt nas je iznenadila, saj je bil takorekoč do zadnjega trenutka sposoben premagovati vse napore, ki so bili še tako težki.
Pred dvajsetimi leti je pričel z manjšo skupino sodelavcev izdelovati permanentne magnete v takratnem Inštitutu za elek-trozveze, ki je pozneje prerastel v tovarno, katera se je združila v Iskro. Vseh dvajset let je bil vodja obrata v »Magnetih«. Bil je eden tistih pionirjev, ki so pričeli iz »nič« izdelovati elemente za takrat porajajočo se elektro in elektronsko industrijo. Njegovi magneti so prodrla v sleherno slovensko in jugoslovansko hišo, saj so prisotni v ra-dioaparatih, televizorjih, števcih, telefonskih slušalkah, elektromotorčkih, vžigalnikih, instrumentih, ta-hometrih, skratka povsod, kjer je potreba po njih.
Sam je našel prostore, kamor se je preselil s svojo skupino sodelavcev. Moral je izdelati stroje in naprave, pri tem pa je stalno večal proizvodnjo, da je skorajda pokril vse potrebe po magnetih na domačem trgu in dosegel afirmacijo izdelkov tudi na zelo zahtevnem tujem tržišču. Polnih 16 let je delal v nemogočih prostorih s stroji, ki jih je povečini sam skonstruiraj, pa je kljub temu dosegel zavidajoče uspehe. Ves čas se je spoprijemal s težavnimi problemi, ki jih je vselej uspel rešiti.
Z izkušnjami, ki si jih je pridobil skozi vrsto let in s pomočjo na novo pridobljenih strokovnjakov, je uspešno izpeljal rekonstrukcijo obrata na novi lokaciji v Stegnah. Vpeljal je modernejšo tehnologijo, izboljšal kvaliteto izdelkov v pogledu mehanskih in magnetnih lastnosti. Pridobil si je povečane kapacitete tako da je obrat postal sposoben pokrivati večino potreb po magnetih v Iskri in tudi na jugoslovanskem tržišču.
Svoje bogato znanje je nesebično prenašal na mlajše sodelavce, jih usmerjal pri delu in vedno nekaj na novo snoval.
Samo dobro leto in pol mu je še manjkalo do polnih 40 let službe, da bi potlej v mi™ preživljal svojo jesen življenja. Kruta smrt mu tega ni dopustila. Odšel je prej od nas, ne da bi nam dal še veliko tistega, kar je snoval in želel. Težko bo zapolniti vrzel, ki jo je njegova smrt pustila za sabo.
Jože SENICA d'pl. ing.
Elektrika: kritično!
Poraba električne energije v Sloveniji iz dneva v dan narašča, proizvodnja iz dneva v dan pada. To so odločilni in nadvse jasni argumenti za trditev, da je energetska situacija v Sloveniji izredno kritična. Zakaj potrošnja narašča, ni treba posebej pojasnjevati, dovolj bo, če povemo, da je Slovenija danes porabila 15,6 mi-milijona kilovatnih ur električne energije, da jo bo v decembra porabila okoli 17 milijonov kilovatnih ur na dan. Zakaj proizvodnja pada: izredna suša, pomanjkanje premoga za termoelektrarne, nikjer ni nobenih rezerv in pomanjkanje ustreznih daljnovodov /.a prenos energije iz BiH in Srbije, kjer jo zaenkrat še imajo.
Položaj je izredno kritičen. Do redukcije lahko pride vsak hip. Iz vse Slovenije poročajo o izredni suši, ki Je ne le zavrla obratovanje hidroelektrarn, še več, ponekod manjka celo pitne vode. Ce pomanjkanju vode dodamo omenjeno zagato z dobavo premoga termoelektrarnan) je kriza na dlani.

KRATKE VESTI
MOŽNOST PLASMANA ISKRINE OPREME
Pred kratkiifi je bil sklenjen mednarodni aranžman o izgradnji petrokemije v vrednosti 200 mlrd. S din. V tem kompleksu je, poleg rekonstrukcije HIP-Pančevo predvidena tudi izgradnja avtoceste Novi Sad—Beograd in prav tako izgradnja hidrosistema Donava—Tisa—Donava. Med drugim so na področju Vojvodine rekonstrukcije tovarn in obratov kot: metalni kompleks v Zrenjaninu, hoteli, prehrambena industrija in PTT mreža, kjer je povsod možnost za plasman naših izdelkov.
Bil
NOVE TOVARNE El
Tovarne bodo zgradili s sredstvi EI-Niš in iz fonda za nerazvita področja. Tovarni v Djakovici in Uroše vcu bosta pričeli z delom najkasneje čez 2 meseca. Tovarna elektromotorjev bo proizvajala 3 osnovne vrste motorjev za gospodinjske aparate. Njena polna kapaciteta v proizvodnji motorjev bo 1,300.000 kosov letno. Tovarna v Uroševcu bo proizvedla 200.000 likalnikov letno. Poleg tega bo proizvajala še neke druge proizvode iz programa gospodinjskih aparatov. Tovarna bo zaposlovala 200 delavcev in bo skupna vrednost proizvodnje znašala 21 milij. din.
RS!
PECI ZA ETAŽNO GRETJE
Tuzlanska tovarna peči bo v kratkem dala na tržišče ustrezen asortiman peči za etažno gretje, ki sc lahko vgradijo v zid kot kamin.
RADIJSKI ODDAJNIKI ZA KONGO
RIZ iz Zagreba je radiodifuziji Kongo-Kinshasa prodala 8 kratko- in srednje-valovnih oddajnikov. To je prva pošiljka iz naročila za kompletiranje radiodifuzne nreže v Kongu. RIZ jo dela po naročilu Siemensa.
na
El — BARVNI TV SPREJEMNIK
Proti koncu leta bo niška tovarna poslala na tržišče najnovejši barvni TV sprejemnik, izdelan po licenci za-hodnonemške tovarne »Imperial«. Tovarna bo omogočila kupcem nakup sprejemnika pod zelo ugodnimi pogoji. Cena sprejemnika bo 11.900.— din. Kupci, ki bodo plačali polovico cene, bodo lahko ostanek plačali s potrošniškim kreditom, ki ga bo odobrila tovarna. Pri plačilu s konvertibilnimi sredstvi odobrava tovarna 27 % popusta.
MEDNARODNA LICITACIJA ZA PROGO BEOGRAD—BAR
Do konca leta bosta razpisani dve zadnji mednarodni licitaciji za dela na progi Beograd—Bar. Licitacije bodo razpisane za elektrifikacijo, signalizacijo in zavarovanje proge na delu od Titovega Užica do Bara. Od naprav za zavarovanje in telekomunikacije bo opremljeno s signalnovarnostnimi napravami 26 postaj. Po načrtu predvidevajo od Titovega Užica do Bara 88 sprejemno-odpremnih tirov, 223 kretnic, 297 signalov, predsignalov in 6 novih telefonskih central.
»S
Eta
BS
E9
KS
ms
»H
ma
BS
ESI
mn
ata
Esa
sta
■a
E13
NOV PROIZVOD EI-NIŠ	§g
ES
El je osvojila proizvodnjo magnetofonov, ki so popol- B3t noma transistorizirani in sc vanje vlaga kaseta s trakom. Magnetofon je izdelan po licenci Philips in ima izhodno bsi moč 0,5 W. Napaja se iz omrežja ali prek baterij. Novi J® proizvod, ki bo prišel na tržišče v kratkem pod imenom »Reporter«, bo stal 1.100.— din. Po programu, ki si ga «H .ie zastavila EI-Niš. bo do konca leta proizvedesrih do 10.000 takih magnetofonov.	ES
BS
TELEVIZIJA zaprtega kroga
»Tehna« Zagreb je na sejmu prikazala novost japonske firme SONY — televizijo zaprtega kroga, ki se sestoji iz kamere, dveh monitorjev in magnetoskopa. Za tako televizijo se zanimajo v šolah, bolnicah, raznih znanstvenih ustanovah, itd. Da bi bila ta naprava cenejša, sc je RIZ Zagreb ponudila, da bi izdelovala monitorje, ostalo pa bi uvozila »Tehna«
Bm ta a sa
B3
B9 0H ■ H
BS
OBVESTILO
Uprava Počitniške skupnosti ISKRA poziva vse dolžnike iz organizacij ZP ISKRA, da takoj poravnajo preostali del stroškov izletov v ČSSR še iz 1. 1968 in 1969 Jn 1970. V kolikor ne bomo prejeli plačila do konca meseca oktobra, bomo izvršili izterjavo prek vodstev tovarn poimenično.
V kolikor pa še to ne bo zaleglo bomo posameznike predali arbitraži ali sodišču.
Uprava PS
is
Ob samoupravnem sporazumevanju
(Nadaljevanje z 2. strani)
kih osebnih dohodkov po rezultatih ankete iz leta 1970. Tudi podatek, ki govori, da je v zadnjih dveh mesecih lanskega leta 12% članov našega kolektiva prejemalo manj od 800 N din osebnega dohodka, nj ohrabrujoč.
Nasprotno se v ISKRI lahko ponašamo z našimi poslovnimi uspehi, ki so rezultat trdega dela naših delavcev. Nesprejemljivo pa je, da bi pristali na obračunske postavke kalkulativnih osebnih dohodkov po družbenem dogovoru, saj bi nam le-ti dovoljevali v poprečju 10 starih tisočakov manj na zaposlenega na mesec, ali pa bi morali plačati davek, ki bi za celotno ISKRO znašal kar 800 starih milijonov letno. Vprašujemo se, ali to res pomeni, da bomo gospodarstvo razbremenili, o čemer je v zadnjem času mnogo slišati.
Tudi vprašanje vrednotenja minulega dela je še vedno odprto. Ne vemo, ali le-tega ne znamo, ali nočemo pravilno vrednotiti.
Vse to in še vrsta ostalih spremljajočih problemov nam je narekovalo, da smo kot sindikalna organizacija ZP ISKRA enotno izoblikovali stališče v podporo predlogu komisije za kovinsko in elektro industrijo Slovenije.
Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da smo se pri svoji odločitvi ravnali po priporočilih predsedstva republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva, da naj bo minimalni osebni dohodek delavca pri normalni produktivnosti 1000 N din. Motj. pa nas, kako mora isti organ zagovarjati politiko uravnilovke s KOD po splošnem družbenem dogovoru, ki so znatno nižji.
Dne 28. septembra je predsedstvo republiškega odbora na razširjeni seji s predsedniki sindikata delovnih organizacij kovinske in eleklro industrije Slovenije obravnavalo osnutek samoupravnega sporazuma. Več kot očitno je bilo, da enaki problemi kot v ISKRI tarejo to celotno grupacijo. Od tod tudi enotno stališče, da se soglasje na predlog sporazuma da.
Moti pa nas, da se prek javnih sredstev obveščanja
v/ ■	■
učinka
Izobrazba in gospodarstvo sta v naši intenzivni družbi postala dva nerazdružna pojma. V času hitrih sprememb in potrebe po pogostnem prilagajanju v poslovanju, postaja proces učenja močan pojem, ki spremlja delovno dobo neodvisno od starosti.
V prvi sistematični bilanci vzrokov za ameriško gospodarsko ekspanzijo v tem stoletju, prihaja ameriški znanstvenik Denison do zaključka, da so danes najvažnejši činitelji za gospodarski razvoj neke dežele: izobrazba in tehnološka novatorstva. V gospodarskem napredku je v prvih tridesetih letih tega stoletja imela izobrazba udeležbo nekako 11%, a od tega časa je udeležba porasla na 25 %. Prav tako visoko je izobrazba udeležena tudi pri tehničnem napredku, ker si tega sploh ne moremo zamisliti brez mobilizacije rezerv izobrazbe in ustvarjanja
skuša zavajati javnost. Ne mislim tu na jioveličeVanje 1000 N din za doktorja znanosti, katerih v grupaciji s 120.000 zaposlenimi ni niti 10, ampak na pisce, ki so v »Delu« in »Ekonomski politiki« samoupravno sporazumevanje komentirali po svoje, nc da bi poznali vsebino in dogodke okoli sporazumevanja.
PREDSEDNIK SINDIKALNEGA ODBORA ZP ISKRA Jože Čebela
boljših možnosti za izobrazbo.
Raziskovalni projekt, ki je bil pred kratkim izgotovljen, je pokazal, da bo pri enakem razvoju produktivnosti v Zvezni republiki Nemčiji potrebno,- da več kot 10 milijonov delavcev zamenja svoja delovna mesta. To pomeni, da se bo vsak posameznik, ne glede na to, ali se nahaja na vodilnem položaju, ali pa za stružnico, moral prilagoditi novim zahtevam delovnega življenja. Stalno in neprekinjeno izobraževanje torej ne predstavlja zgolj praznega govoričenja, pač pa je potreba.
Splošna in strokovna izobrazba vse bolj iščeta pot druga do druge. Zato se morata v modernem svetu tega stoletja med seboj pogojevati in dopolnjevati!
(Po MTO 6-7/71
priredil I. S.)
Izobrazba kot faktor gospodarskega
»Elektromehanika« Kranj, gradnja nove stavbe za potrebe telefonije gre vidno h k-aju. Severovzhodna stena je že rešena opažev, v nekaj dneh pa bo zunanja podoba vidva v celoti. Hkrati z zunanjimi deli pa tudi napredujejo notranja dela in vse kaže, da bo stavba pripravljena za celotno vselitev do predvidenega roka
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela so nosilci pravic in obveznosti, ki izvirajo iz njihovega položaja v tej organzaciji
V ustavni komisiji za pripravo osnutka ustavnih amandmajev k ustavi SRS je bil med drugim tudi iznešen predlog, da se v XXVI. republiškem ustavnem amandmaju, ki govori o temeljnih organizacijah združenega dela in kateri v glavnem prevzema določbe XXI. zveznega ustavnega amandmaja, dopolni s tem, da so delavci v temeljni organizaciji združenega dela tudi nosilci pravic in obveznosti, ki izvirajo iz njihovega položaja v tej organizaciji. Predlagatelji so dopolnilo utemeljevali s tem, da ne gre za spreminjanje vsebine prevzetega besedila iz ustavnega amandmaja k zvezni ustavi, temveč le za konkretizacijo, s katero se želi delavcem omogočiti realizacijo s tem amandmajem sicer deklariranega določila pravic in obveznosti.
Predlog ni bil sprejet predvsem j zato, ker bi se tako dopolnilo dalo S razumeti tako, da sc delovnim orga- S nizacijam jemlje lastnost pravne osebe. S sprejetjem predloga bi lahko ustvarili s tako formulacijo zmedo v pravnem prometu in menjali smisel zveznih ustavnih načel (glej gradivo za javno razpravo str. 20 objavljen v Delu 15. 9. 1971).
Mišljenja sem, da bi bilo potrebno to dodatno besedilo vnesti v amandmaje k republiški ustavi, zlasti iz sledečih razlogov.
Prvenstveno v stvari ne gre za nobeno menjanje smisla zveznih ustavnih načei. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela imajo že po zveznih ustavnih amandmajih, četudi ni tako sicer zapisano, pravico do gospodarjenja. To gospodarjenje obsega tudi odgovornost za obveznosti. Vsaka druga razlaga v tej smeri ni sprejemljiva. Skratka, že
po zveznih ustavnih amandmajih so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela nosilci pravic in obveznosti, ki izvirajo iz njihovega položaja v delovni organizaciji. Zato je jasno, da bi besedilo v republiških ustavnih amandmajih to le potrdilo, kar je sicer v zveznih ustavnih amandmajih zapisano s tem, ko je delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela dana neodtujljiva pravica, da na podlagi svojega dela v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih se zadržujejo in v njih delajo ter v vseh oblikah združevanja ter poslovnega sodelovanja teh organizacij pridobivajo dohodek ter upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev'. To se pravi, da so že po tem določilu delavci v temeljnih organizacijah združenega dela nosilci pravic in obveznosti in torej v stvari ne gre za nobeno spreminjanje smisla zveznih ustavnih amandmajev, ampak le za potrebno in nujno konkretizacijo določb XXI. zveznega ustavnega amandmaja.
Prav tako ni sprejemljiv ugovor, da bi se s tem jemala lastnost pravne osebe delovni organizaciji. Že sedaj smo lahko imeli v delovni organizaciji — podjetju kot pravni osebi dele podjetja, t. j. samostojne organizacije združenega dela z lastnostjo pravne osebe, v kateri so bili delavci nosilci pravic in obveznosti, pa bodisi da je bila dogovorjena ali ne subsidiarna odgovornost. S tem se ne jemlje lastnost pravne osebe delovni organizaciji — podjetju kot celoti. Torej, če je temelj-
na organizacija združenega dela pravna oseba, je že sedaj situacija popolnoma jasna, glede pravic kot obveznosti in se v ničemer ne jemlje delovni organizaciji — podjetju kot celoti lastnost pravne osebe.
Pojavlja pa se problem, če temeljna organizacija združenega dela nima lastnosti pravne osebe. Tukaj zaenkrat še vedno velja pravilo, ki je uveljavljeno v členu 34 temeljnega zakona o podjetjih in kateri je še vedno veljaven v smislu ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev. Po tem pravilu pa lahko organizacija združenega dela, ki ni pravna oseba, ima pravico sklepati pogodbo le v imenu in na račun podjetja. To se pravi, da za obveznosti temeljne organizacije združenega dela, ki ni pravna oseba, odgovarjajo ostale temeljne organizacije združenega dela v podjetju in podjetje kot celota.
Mišljenja sem, da bo bodoča zakonodaja pri tisti temeljni organizaciji združenega dela, ki ne bo imela lastnosti pravne osebe, šla nesporno v smer, da bodo delavci v taki temeljni organizaciji združenega dela nosilci pravic in obveznosti in le če se ne bi našlo kritja za obveznosti v tej temeljni organizaciji združenega dela, bi nastopila lahko subsidiarna odgovornost za te obveznosti po drugih temeljnih organizacijah združenega dela, odnosno podjetju, v katerem je ta temeljna organizacija združenega dela. Rešitev je bila že uzakonjena s temeljnim zakonom o podjetjih za posebne storitvene enote in to v določbi člena 281 in 282, ki pa sta bila z ustavnim zakonom sicer razveljavljena. Po teh določilih je taka enota samostojno sklepala pogodbe
blagovnega prometa in kreditne pogodbe. Za vse obveznosti po teh pogodbah je primarno jamčila z vsem premoženjem ta posebna storitvena enota. Sele če vsega tega premoženja ni bilo dovolj za kritje obveznosti, pa je jamčil za te obveznosti ustanovitelj. Posebna storitvena enota je bila lahko stranka v sporu, imela svoj račun pri banki in posebno knjigovodstvo. Mišljenja smo, da bi morala zakonodaja za obveznosti temeljne organizacije združenega dela, ki ni pravna oseba, ponuditi tako ali neko podobno rešitev. To pa mora biti v tem, da bodo delavci v temeljni organizaciji združenega dela tako nosilci pravic kot tudi obveznosti. To se pravi, da bodo za obveznosti najprej sami v celoti odgovarjali z vsem premoženjem temeljne organizacije združenega dela. Zaradi varnosti blagovnega prometa pa bi v tem primeru lahko nastopila, v kolikor ni temeljna organizacija združenega dela pravna oseba, po samem zakonu, odgovornost za te obveznosti po drugih temeljnih organizacijah združenega dela ali podjetju.
Mišljenja sem, da je praktičen pristop k ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela odvisen tudi od te konkretne in jasne rešitve in jasnega besedila v republiških ustavnih amandmajih. Če damo delavcem v temeljni organizaciji združenega dela vse pravice, ki izhajajo iz gospodarjenja, jim moramo dati tudi odgovornost za obveznosti, ki izhajajo iz tega gospodarjenja.
Ustavna komisija bi morala ponovno proučiti ta predlog in ga po mojem mišljenju vnesti v dokončni predlog ustavnih amandmajev k ustavi SRS.
Pavle GANTAR
Uspešnih
(Nadaljevanje s 3. strani)
za jugoslovanske kupce smo v septembru dosegli s kazalnikom 138,38%, kumulativno pa s 125,71 %. Izvozne naloge pa smo v mesecu septembru izpolnili s 101,65%, kar daje za devetmesečno proizvodnjo kazalnik 112,32%. V tej skupini so sicer tudi določene in ne majhne težave z normalno preskrbo reprodukcijskih gradiv, posebno le-teh iz uvoza, vendar nam struktura izdelkov in dokajšnja širina
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj Savska Loka 4 Telefon:
22-221 rnt 333
devet mesecev
področja omogočata uspešno manevriranje in s tem tudi dobre proizvodne uspehe, ki so dokaj stabilni in tako prav v tej skupini pričakujemo tudi do konca leta in ob njegovem zaključku odličen proizvodni in poslovni uspeh.
V skupini rezervnih dedov smo v septembru izpolnili samo 83,03 % predvidene naloge, vendar je- kumulativni kazalnik izredno visok, saj je še vedno kar 194,22 % in smo tako praktično že dosegli letno nalogo v tej skupini.
Ob koncu poročila moramo še enkrat poudariti prav problematiko zagotovitve reprodukcijskega gradiva iz uvoza. Na tem področju so določene specifičnosti, ki jih bomo morali bolj kot doslej upoštevati in iskati pri diametralno nasprotnih pogoiih optimalne rešitve. Za zagotovitev gradiva za zadnje trimesečje letošnjega leta bomo sicer lahko le malo storili, toda bolje je nekaj kot nič. Toliko bolj pa bomo morali o tem ramišlja-ti v bodoče, da bomo ta problem v danih možnostih čim ugodneje rešili. Gre namreč
za dilemo, da dosegamo ugodnejše roke, nižjo ceno in manjše nabavne stroške, če gradivo uvažamo v večjih količinah. Pogostokrat tuji dobavitelji niti ne sprejemajo majhnih naročil kot bi jih potrebovali v naši tovarni in v takih primerih smo prisilje-in kupovati več kot potrebujemo. Z druge strani pa nam takšne nabave vežejo prevelika obratna sredstva, kar je pri sedanjem stanju likvidnosti pogostokrat vzrok, da nismo v stanju prispelih pošiljk v celoti in takoj prevzeti, zlasti pa ne po celotnem asortimentu. To pa nam povzroča v proizvodnji precejšnjo neurejenost in proizvodne stroške povečuje.
Odgovorne službe, tako planski oddelki kot nabava, bodo morali to problematiko posebej in skrbno analizirati in poiskati optimalne rešitve, bodisi za letošnje obdobje, prav tako pa za daljšo perspektivo, da bi tudi iz tega težkega položaja lahko izšla z najboljšimi proizvodnimi in poslovnimi rezultati.
-L-
Eta ES ■ B ca BI
■a
BS
■a
ea
■■
ES
ISKRA, tovarna električnih aparatov,
Ljubljana, Savska c. 3
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
ANALITIK — EKONOMIST
za delo v planskem oddelku
PLANER — ELEKTROTEHNIK
UREJEVALEC STROJEV
za plastiko in bakelit
KLJUČAVNIČAR
za vzdrževanje strojev
SKOBLAR
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe kadrovskemu oddelku tovarne.
BB KONČANA MAGISTRALA BEOGRAD—SKOPJE
55 Po 5 letih je končana telefonska magistrala Beograd— ■* Skopje, ki bo omogočila 960 pogovorov hkrati. Končano je M namreč postavljanje koaksialnega kabla. V drugi etapi se KB bo število zvez razširilo na 2.700 kanalov. Ta del naj bi bil ¡2 končan v letu 1973.
■■ PLANI »ENERGOINVESTA«
ca' Na konferenci za tisk so predstavniki podjetja »Energo-55 invest« izjavili, da bo vrednost letošnje proizvodnje do-BB segla 2,5 mlrd. din. Od tega bodo 50 % izvozili v pribl. 50 5" držav. Nameravajo se integrirati s sarajevskim podjetjem BB »Vašo Miskin-Cmi«. Prvo mesto v njihovem planu zavzema 55 izgradnja Al. kombinata v Mostarju. Na drugem mestu pa. BB je izgradnja tovarne avtomobilskih svečk v Tešnju, z letno ■■ kapaciteto 10 mili j. kosov.
»Elektromehanika« Kranj
S poti po Koroškem
Skupina udeležencev zanimivega potovanja po Koroškem pred gostiščem »Vutej« v šentprimožu
Na’seji komisije za kulturo pri sindikatu kranjske »Elektromehanske«, smo razmišljali, kako naj se oddolžimo stotim članom kolektiva, ki so sodelovali na različnih kulturnih prireditvah ob 25. obletnici Iskre. Sklenili smo, da obiščemo kraje na Koroškem, kjer živijo Slovenci. Ogledali bi si nekatere zgodovinske zanimivosti, predivsesm pa se kaj pogovorili z našimi rojaki.
Osrednji naš namen je bili obiskati Djekše, najsevernejšo slovensko vas. Leži 1152 m visoko na južnem robu Svin-ške planine. V središču naselja je le nekaj hiš, močna gospodarska poslopja leže daleč okrog na prisojnih zaplatah. Osrednja zgodovinska zanimivost je dobro ohranjeno obzidje okrog cerkve •— tabor, ki so ga zidala sredi
16.	stoletja v obrambo proti Turkom. Znotraj tabora je skromno vaško pokopališče. S križev in kamnov razbiramo nekdanja slovenska imena... Možakar, ki sedi v gostilni pravi: »Moja mati ni znala besede nemško, jaz govorim oboje, naši otroci pa...« Sredi vasi se zbero naši pevci in zadoni pesem »Ob večerni uri« in nato še »Triglav«. Osemdesetletni župnik Muri molče gleda nekam v prazno, češ: pridete, razdelite nekaj prospektov, poslikate se, nas razvnamete s pesmijo in greste. Taki so bili naši občutki, ko smo spet zaorali pot navzdol.
Obiskali smo tudi spomenik 83 partizanov v Šentrupertu Pri Velikovcu. Spomenik s kipom partizana je bil neko noči 1953. leta razstreljen, tako da je danes tu le še podstavek. In še ta je nekomu v napoto!
Ustavili smo se v Dobrli vasi ter pri Rutarjih opravili drobne osebne komercialne zadeve. Nato pa mimo Klo-Pinjskega in Zablatniškega je-
zera k Vuteju v šentprimož na kosillo. V počile pol ure sta dve domači natakarici postregli 80 ljudem ... Tudi obilno, odlično in poceni kosilo je dalo vedeti, da tod s turizmom niso skregani. Gostišče vodi znani koroški partizan Luc. V teh krajih deluje tudi eden najboljših koroških zborov, ki ga vodi Hanzi Kežar.
Naslednja postaja je bil vojvodski prestol na Gosposvetskem polju. Na knežjem kamnu, ki je danes v celovškem muzeju so do pred 550 leti ustoličevali koroške vojvode, ki so na vojvodskem prestolu sredi Gosposvetskega polja delili pravico. Leta 1964, ko je poteklo 550 let od zadnjega ustoličenja koroških vojvod, je bila proslava te obletnice prepovedana. Vojvodski prestol je dobro zavarovan z železno ograjo, hkrati pa je zavarovan tudi s pojasnilom v nemškem jeziku, kaj se je tod dogajalo, a ne, da so tu ustoličevali tudi slovenske vojvode, v slovenskem jeziku ...
Ker se je sonce že nagibalo proti zahodu, smo jo mahnili prek Celovca in ob Vrbskem jezeru na Otok ter čez Hodiše v Šentjanž v Rožu. Tam, pri Tišlerju, smo se nekoliko okrepčali ter zlahka ugotovili, da smo sicer precej videli, vendar premalo govorili z našimi ljudmi tam gori. Zato nam je zelo prav prišlo, ko nas je obiskal predsednik Slovenske prosvetne zveze, Hanzi Weiss. V prijaznem razgovoru smo le bežno izmenjali nekaj misli: mi i Všc začetniške korake v kulturni dejavnosti v tovarnah, oni pa o majhnih možnostih za organizacijo kakega kulturnega sodelovanja. Torej, smo mi na vrsti!
Ko človek potegne zaključek takega le enodnevnega potepanja po Koroškem, sc mu zdi, da bi bilo bolje, če bi obiskal le enega samcatega
koroškega Slovenca, se z njim pogovarjal in tako spozna! njegove tegobe. Predvsem velja poudariti, da so Slovenci na Koroškem v primeru z Avstrijci gospodarsko zelo šibki, odvisni. Zato večina Slovencev dela pri Avstrijcih, to pa potegne za seboj ves spekter odnosov od političnih do nacionalnih. Konservativni del nemške večine je alergičen na borbo Koroških Slovencev za uveljavitev svojih narodnostnih pravic. Zato tudi toliko let po podpisu državne pogodbe (podpisala jo je tudi SFRJ), take težave z izpolnitvijo tistega dela pogodbe, ki zadeva ureditev narodnih pravic manjšine. Obe koroški slovenski organizaciji sedaj iščeta skupna pota za ohranitev obstoja naše slovenske skupnosti na Koroškem. Obe izdajata tudi svoje časopise Naš tednik in Slovenski vestnik. Slednjega dobiš tudi v Kranju v edinem kiosku na Titovem trgu, kjer se skriva za gorami plaže. Morda ga prodajalec zato ne da na ogled, ker ni notri nobene gole ali ker nima horoskopa. Vendar je opisano dejstvo samo zelo dober horoskop za nas . . .
Kaj pravzaprav stori naš človek za svojega rojaka na Koroškem? (ali drugod). Oni potrebujejo predvsem moralno, a tudi materialno oporo za obstoj Slovenstva. Naši rojaki nas bi morali čutiti! Mi pa ne znamo, nočemo ali se bojimo?
Pridemo v Celovec (na stranske poti tako ne zavijemo) in se v trgovinah postavljamo z »nemščino«. Avstrijci pravijo: «Saj ne rabimo prodajalcev, ki bi znali slovensko, saj sami Slovenci govore nemško!« Vpis v dvojezično šolo je odvisen od dobre volje in zavesiti staršev, ne pa toliko iz sedanje praktične potrebe, »saj vsi Slovenci tostran in onstran meje govo-
re nemško ...« Materin jezik je zamenjan z nemškim občevalnim jezikom. Ljudsko štetje namreč določa narodno pripadnost po občevalnem jeziku; zato ga Slovenci odklanjajo. Koderkoli smo se vozili, so v strnjenih slovenskih naseljih ali v dvojezičnih, samo nemški napisi! V
V času priprav in poteka kongresa samoupravi j aicev so nastali kot odgovor na politične in gospodarske razmere v Jugoslaviji posebni politični dokumenti (17. seja CK ZKJ, govori tov. Tita). Se posebej so bili sprejeti številni sklepi v resoluciji II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Vsi ti dogovori so naslovljeni na vse družbene sile v Jugoslaviji. Ustvarili so vzdušje pričakovanja in akcije.
Tudi sindikalne organizacije na vseh nivojih se morajo aktivno vključiti v delo. Predvsem tako, da razrešujejo konkretne in tekoče probleme in v sodelovanju s člani sindikata. Ob tem mora sindikalna organizacija sama analizirati svoje metode in organizacijske oblike delovanja ter jih postaviti tako, da bo čimbolj sposobna demokratično in učinkovito delovati. Sindikalna organizacija pa sc je dolžna prizadevati tudi za uresničitev zakl jučkov
XI.	konference slovenskih sindikatov in akcijskega programa RS ZS Slovenije, saj oba dokumenta mobilizirata ter sta izhodišče za enotno akcijo.
Naloge, ki so predvidene v programu, bodo obravnavali organi občinskega sindikalnega sveta in strokovnih odborov, sprejeli zaključke in
Redke so posamezne trgovinice ali gostilnice, ki so označene tudi v slovenščini.
Mi zelo radi pojemo uspavanko »Gor čez izaro ... nič več pel ne bom, zdaj ni več moj ljubi dragi dom«. Ne vem pa, če je dandanes Korošcem, posebno mladini, ta pesem še všeč?!
stališča ter se prizadevali za njihovo uresničitev.
Poleg teh pa bo Občinski sindikalni svet Kranj skupaj z drugimi družbeno političnimi organizacijami v občini aktivno delal na pripravi in uresničitvi akcijskega programa pomoči družinam z najnižjimi osebnimi dohodki v občini, izobraževanju odraslih in izobraževanju mladih, ki bodo sčasoma prevzeli funkcije v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah itd. Ker bo to delo skupno bodo sindikati politično ocenili delo tistih organizacij s katerimi bodo v skupnih akcijah sodelovali.
S programskimi nalogami smo skušali zajeti predvsem naslednja področja:
—	skladnost, enotnost in organizacijo
—	celovitost
—	vrednotenje dela in
—	odgovornost za realizacijo.
Razdeljene pa so v dva dela. Pod I. so naštete tiste naloge, ki so po oceni sestav-ljalcev programa takšne, da terjajo čimprejšnjo obravnavo in rešitve.
Pod II. pa so predvidene naloge bolj kot opozorila in v kolikor bo dopuščal čas, možnosti in kadrovska zasedba, bodo te obravnavane na organih občinskega sind. s*'©-ta in stri kovnih oubarm.
Fotografija je posneta sredi Djekš na Koroškem, zadaj gostilna pri »Krčmarju«, desno pa je ridno značilno koroško znamenje
Akcijski program
OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KRANJ ZA RAZREŠEVANJE PEREČIH PROBLEMOV IN URESNIČEVANJE RESOLUCIJ II. KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
Izlet n«& Storilo
Po uspelem vzponu Iskra-šev konec septembra na Triglav, je Planinsko društvo Iskra, ob »rezerviranem« lepem jesenskem vremenu, v soboto 9. oktobra priredila planinski izlet na Storžič. Čeprav je tura na tega mejaša med Karavankami in Kamniškimi Alpami ne preveč zahtevna, zato pa tem bolj prijetna, je bilo pričakovati na razpis za izlet veliko več prijavljenih ljubiteljev potepa po naših planinskih vrhovih. Teda, prijavilo se jih je žal le nekaj nad trideset, pa še ti končno niso prišli vsi in tako nas je le nekaj nad dvajset držalo besedo.
Malo po šesti uri nas je Sapov avtobus odpeljal proti Kranju, sproti pobirajoč posameznike na vmesnih postajah. Cilj naše vožnje je bil Preddvor, vendar nas je prijazni šofer »pocrkljal« in nas peljal še malo naprej, do vasice Mače, kjer je med tesno stisnjenimi hišami komaj še našel toliko prostora, da je svoj avtobus nato obrnil in se vrnil.
Malo za šalo in malo zares — ustavili smo se prav pred domačijo, kjer imajo nekakšno prehodno skladišče za planinski dem Kokrškega odreda na Kališču, kamor nas je vodila pot in mimogrede so nas seznanili s tem, da bi bilo koristno, če bi si vsakdo izmed nas, poleg lastne prtljage, naložil še kako steklenico piva, žganja in sokov in jih tako »prostovoljno« odnesli do doma na Kališču. No, izkazali smo se s tem našim prostovoljstvom in zaloge na Kališču nekoliko okrepili.
Iznajdljivi tovariš iz naše skupine je poskrbel, da smo tu na kmetiji kupili še mamljivo dišeč hlebec domačega kruha, ki pa je po prihodu v dom na Kališču mimo grede »slilapel«, tako je bil okusen.
Tik za vasjo Mače se je pot tačela v serpentinah gnati proti Kališču. Čeprav je bilo zjutraj še dokaj hladno, nam je že po nekaj zavojih postalo vroče in drug za drugim smo »nastopali« v rahlem striptizu, odlagajoč kos za kosom odvečne obleke, da bi
se lažje vzpenjali. Zložno in skozi prijeten že povsem jesensko obarvan gozdič nas je pot vodila proti vrhu.
Vsa čast pobudnikom za izgradnjo planinskega doma Kokrškega odreda! Dom je izredno lep in ima veliko sončno teraso. Tu nismo bili sami, saj je okrog nas kar vršalo mladih, ki jih je zvabilo sončno sobotno jutro v gore.
Naša skupina se je po okrepčilu in počitku v domu na Kališču ob enajstih odpravila čez sedlo na Storžič. Kljub rahlemu vetrcu, ki je vel iz doline, je bilo kar vroče, vendar to ni moglo zavreti želje, da bi sc čim prej znašli na temenu Storžiča. Skoraj po »predpisanem« času so naši planinci »zavzeli« vrh, vendar pa je na njem malo bolj pihalo, zaradi tega je bil počitek na njem krajši od predvidenega. Medtem ko je bil s Storžiča prelep razgled po vsej panorami naših prelepih gora, pa je razgled v dolino zastirala precej gosta meglica.
Sestopili smo v sedlo, kjer se je prav prilegla »sončna kopel«, pravcato poletno sončenje in kar prehitro je padla komanda našega vodiča Boštjana, da moramo spet na pot. Odločili smo se vrniti na drugo stran, proti Jezerskemu, kjer nas je pri gostilni Kanonir spet čakal naš avtobus. Na sedlu je bilo, kot bi hodili po preprogi, začetek naše poti v dolino pa je bil kar malce hud, dokler smo sc prelagali po skalah hudournika, ki je tod utrl široko pot v dolino. Potem smo se le ločili od njega in stezica 1 je spet zavila skozi gozd, vse do ceste, po kateri smo se kar dodobra nahodili in sprostili mišice nog preden smo sc znašli na glavni cesti pri Kanonirju.
Vrniti smo sc veselo razpoloženi, priznam tudi utrujeni, vsekakor pa bogatejši za lepo planinsko doživetje, k čemur je nedvomno veliko prispevalo tudi zares prelepo vreme-
Res pa je škoda, da nas na Storžiču ni bilo več, saj je vsakomur, ki sc izleta ni udeležil, lahko žal.	-C-
Skupina članov Planinskega društva Iskra na vrhu Storžiča
Planinsko društvo Iskra bo v soboto 23. oktobra priredilo predvidoma zadnji izlet v letošnji sezoni
na Mirno goro nad Semičem
Odhod avtobusa bo 23. t. m. ob 6. uri s Trga revolucije (pred univerzo) v Ljubljani. Po prihodu v Semič si bomo najprej ogledali tovarno kondenzatorjev, nato pa se povzpeli na Mirno goro (1048 m). Za ta izlet ni potrebna posebna planinska oprema.
Izlet bo ob vsakem vremenu, ker se v primeru dežja do planinske postojanke na Mirni gori lahko pripeljemo z avtobusom.
Vsak udeleženec mora ob prijavi vplačati 10 dinarjev.
Prijave sprejema do zasedbe mest v avtobusu: Planinsko društvo ISKRA, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel.: 57-969.
Zaradi velikega zanimanja za izlet pohitite s prijavami!
Ekskurzija v Šentjernej
Sindikalna podružnica direkcija zunanjega trga, je
2.	oktobra, organizirala ekskurzijo v Iskrin obrat uporov v Šentjerneju. V lepem sončnem sobotnem jutru smo prispeli v Šentjernej, kjer so nas prisrčno sprejeli predstavniki obrata. Po dobri malici smo si najprej ogledali proizvodnjo uporov in potenciometrov, kjer so nam strokovnjaki razlagali posamezne operacije izdelave, kar je bilo za nas vse izredno zanimivo.
Skupno s predstavniki obrata smo nadaljevali pot v
Med 8. in 12. oktobrom so Iskraši obiskali Ulito in Bi »(¡slavo ter Budimpešto. Zapis o izletu prihodnjič
Kostanjevico, kjer smo si ogledali bivši cistercijanski samostan, ki se sedaj obnavlja in preureja v turistični objekt, med tem ko bo starodavna cerkev služila v koncertne namene. Zatem smo si ogledali še nadvse zanimivo razstavo forma viva.
Namen tega izleta je bil. da se kolektiv direkcije zunanjega trga pobliže spozna ne le med sabo, temveč tudi s sodelavci obrata v šentjerneju. Že pri zakuski v tovarni je bilo razpoloženje razigrano, stopnjevalo pa se je še v popoldanskih urah v Kostanjevici, ob založeni mizi z dolenjskimi specialitetami in pristnem cvičku.
Prav vse nas je še povezala lepa slovenska pesem. Nadvse presenečeni smo ugotovili, da nimajo na Dolenjskem le dobrega cvička, temveč tudi izredne pevce. Ob veselih zvokih ansambla bratov Kuharjev, smo se zavrteli in v pozni popoldanski uri odšli z naj lepšimi vtisi.
Za celotno organizacijo tega prijetnega izleta se naj-prisrčnejše zahvaljujemo kolektivu obrata uporov' v Šentjerneju, ki se je resnično potrudil za dobro počutje in razpoloženje, želja nas vseh je, da se Še kdaj vrnemo na zeleno Dolenjsko.
Ba-
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mama
URŠKE GABERC
se iskreno zahvaljujem sodo. lavcem iz strokovnih služb ZP za izrečene izraze sožalja, venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sin Jože Gaberc
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega očeta
FRANCA ŠKODNIKA
se toplo zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji plošč, releja ATN za izraze sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
SLAVKA ŠKODNIK
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta . GABRIJELA ROZMANA
sc lepo zahvaljujem sodelavcem na liniji spajkanja stojal v obratu ATN za izraženo sožalje in poklonjeni venec. Hčerka Marija Lovrič
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage mame
ANE JERAM
roj. Močnik
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v obratu »Rotacijski stroji« kranjske tovarne za podarjeni ve nec in izrečeno sožalje. Hčerka Francka Vurnik
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustr.je za elektromehaniko, telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez šilo — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj