Listek. Jakova fotografija. Prevel Višnjevicki. »Kaj se že vse dandanes v mestu in po svetu ne dogaja in iznajde — to ni več kristijansko! Niti verjeti ni, če Clovek sam tega na lastne oči ne vidi. Mislite si samo, tam imajo nekaka kolesa, čisto ozka, na to vrtalo se vsedeš, malo pritiskaš z nogami, in leti ti kot sam živ hudir. — Pa v to nebodigatreba kolo ni vprežen ne konj niti osel; ako bi bil vsaj pes, bi še človek nič ne rekel, ali tako ni nič, popolnoma nič . .. hud-man leti sam .... Od početka sem misli), da je parni železnižki stroj, vendar nisem nikjer opazil dima, in lokomotivovodja je bil popolnoma trezen.« Tako je razlagal na dolgo in Siroko Joža t krčmi pri »Rudečem repu« svojim tovariSem. »In vse to Se ni nič proti fotografuc. pripomni Jaka; »veS, to te naslikajo s kožo in lasmi, od nog do glave, ravno tako, kakorSen si . . . Ne potrebujejo nobene barve, nobenega čopiča, in vsa coprnija ne traja dalje kot pol dneva — pa si že naslikan... I VeS, to ti prime fotograf črno Skatijo .... notri ni nič, čisto nič, razven malo črnega zraka. Umetnik vtakne glavo v to škatljo, nato ti nakrat skočijo kvišku mala vratica, ravno tako kakor pri žepni uri, če pritisneS na pero — in eden, dva, tri, — pa si že notri kakor mis v pasti, in nikdar več ne prideš ?en . . . Nato nese ta iotograf tisto škatljo s teboj vred v temno kamrico. Ne traja dolgo, kar ti že prineso podobo in Se celo v lepem okvirju! Niti misliti si ne moreS, kako hitro je to gotovo. Pa po obrazu in rokab si 5e črn, kot bi te bil iz dimnika potegnil ali kot jutrovski kralj GaSpar pri betlehemskih jaslicah .... ln celi teden, dan za dnem, te mora potem fotogral umivati z milom in sodo, dokler nisi bel.. . Ko je to dovršeno, si na podobi ravno tak, kakor v resnici — tu ti ne manjka noben las, nobena bradavica, popolnoma nič! .. . . Ko je prva podoba gotova, začne z drugo, seveda gre ta hitreje; daS si lahko napraviti tisoč, ali pa še več slik. Toda to stane, stane, stane, moj ljubi!. . . . Če si pa prav zvit, potem lahko na eni podobi dobiS kar nakrat več svojih »lik kakor eno . .. Ne sme se namreč človek ustraSiti, Ce fotograf tam kriči in vpije, kot bi mu kožo drl: sedaj mir, pnpnlnoma mir! . . . Ako pa ti malo mencas in sučeg z glavo, ko skačejo tista vratica sem in tja, kjer je menda sam hudir, Bog nas ga varuj in vsi sveti nedolžni otročiči, katere je dal Herodež poklati, dobiS pet ali pa še več obrazov na podobo in to ne stane nič; samo zvit moraš biti — zvit!« Vse se smeje, najbolj pa Miha, veliki hlapec pri »Rudečem repu«. »Ti, Jaka, ali si se že ti dal slikati, da tako dobro vse veS?« vpraša Šima. »Pri moj' zeleni, ne še, pa mojo babnieo setn hotel dati enkrat... To se je pa tako zgodilo: moja Jera je še najpridnejša med Tsemi babnicami, ali enkrat jo je šment obsedel, da ni celih pet tednov nič govcrila. — Ako je pa baba enkrat obsedena, potem jo je že težko ozdraviti. Škropil sem jo z blagoslovljenim polenom, molil na vse načine in vse, kar sem znal, pa vse ni nič pomagalo. — Hrt je molčal in ni rekel niti »ne« niti »da« — Še če sem jo pozdravil, mi ta babji hudir ni nič odgovoril in vse to zaradi tega, ker si je vtepla v bučo, da sem enkrat baje priSel pijan domov; sicer sem bil takrat trezen, kakor na sam sveti božič. — Ko sem že vse načine poskusi!, da preženem hudimana, kar mi pride pametna misel. — Čakaj, si mislim, ti trmoglavost babja, te bom že ozdravil. — Šel sem v mesto k fotografu in sem mu dejal: >L}ubi gospod, ali bi hoteli mojo bable naslikati?« »Prav rad«, je dejal, »ali kje jo imate?« »E, kje neki bo«, sem rekel, »v mojem žepu že ne, temveč doma za pečjo sedi.« >0na mora priti sem.« »Kaj ? Nje niti z desetitni pari volov ne spravimo semkaj.« »No, če noče priti sem, potem ne morem napraviti slike.« »A tako«, sem djal in hotel iti. Pa fotograf mi reče: »Pa se puatite vi fotografirati.« Malo je res manjkalo, da se nisem dal, ali stvar mi je postala sitna, ko sem vse natanko prevdaril. — VeS, znašli so tudi že take stroje, da lahko tudi sknvnosti fotografirajo, za katere ve samo naSe srce. Potem pa pride vse na dan, kaj si že vse v življenju narobe storil — Ako bi na primer tebe, Reza, tako fotografirali.« »Beži. beži, ti prismoda!« je rekla Reza in se smejala. »No, no, jaz samo postavim en primer. — Torej fie bi tebe tako fotografirali, bi prišlo vse na dan, kolikokrat si možu žgance zabelila s kako drugo mastjo namesto s slanino, in kolikokrat si ga goljufala in pila akrivaj kavo in tako dalje in tako dalje. — No, no, pusti me, da dokončam ... Stvar je kočljiva; vsega tega in še hujšega sem se bal, če3, lump bi tudi moje dobre pa Se skrivne lastnosti fotografiral — ker meščani so poredni — in veS, če bi vse moje dobre lastnosti in dobra dela prisla na dan, bi mi ne bilo ljubo, ker v katekizmu stoji, naj ne ve desnica, kaj levica dela. — Zatorei sem zgubil vso korajžo.« »Pa mi tukaj poskusimo«, meni Širaa, »fotografirati znam tudi jaz, in to tako dobro, kakor pravi fotograf v meatu.« >Ti že ti. ... v skledi pri žgancih in kislem zelju«, ga zavrne Jaka. »Ce nočeS verjeti«, reče Šima, »pa poskusimo! Imam stroj, stane me sto goldinarjev .. . seveda znatn samo na zunaj fotografirati, ker za fotografiranje znotranjih skrivnosti nimatu priprav.« »Ne, tega ti že nikoli ne verjamem, da bi ti znal slikati«, reče Jaka neverjetno. »Če ne bom znal, plačam tri litre vina in 8e par klobaa; če pa te bom znal, pa plačaS ti ravno toliko in podoba te ne stane nič — ali velja, Jaka?« »Velja! — Saj praviš, da me^podoba nič ne stane!« »Niti vinarja!* Širaa gre v čumnato, vzame ogledalo iz okvirja in je vtakne v žep. Nato gre v hlev, vzame svetilko, pa jo ovije v velik moder predpasnik. V sobi se pa smejijo m kričijo vsi vprek, ko vatopi Šima s svoiim inštrumentom. — Kravja dekla mora prinesti škaf vode, Šima pa postavi svoj fotografični aparat, ki je bil z modrim predpasnikom dobro skrit, na dva stola. Nato postavi Jako v kot, mu pogladi lepo lase, ga potisne nato na desno, ga vleče nekoliko naprej — mu zravna glavo — »tako tako, sedaj ie menda vse dobro.« Potem gre k stroju in ga naravna proti Jaku, potrka na steklu svetilke, odpre in zopet zapre vrata. Potetn vzame iz žepa ogledalo in je vtakne pod oviti, modri predpasnik. »Tako, Jaka, ko bom rekel: ena, dve, tri, mora8 mirno sedeti, kakor primrznjen in nekaj zelo lepega si moraš misliti!« »Nekaj zelo lepega? Na primer tisto, če bo moja babnica šla na božjo pot in tam ostala kaka dva dni. .. veS, to je zelo lepo.« »Dobro, sedaj pa pazi in miren bodi!« Šima vtakne glavo pod predpasnik in Steje: »Ena, dve ... tri!« — »Klep!« napravi po steklu. »Ga že imam«, se smeje Šima izpod predpaanika ter vzame inštrument s stola in postavi vse skupaj v vodo. Nato začne ribati in umivati, da mu je kar pot tekel raz čelo. Nakar zavije ogledalce v robec. »Sedaj je gotovo, ali le nekoliko smeS pogledati, drugače svetloba sežge podobo, predno je suha.« In Šima privzdigne malo robec, Jaka pogleda v ogledalo in ostrmi Šima pa podobo zopet zakrije. »Res je, res! Sima pa zna!« vzradosti se Jaka; »in dobro sem zadet, prar dobro, zelo lepo!« »V Stirinajstih dneb dobid podobo . . . tudi lepo v okvirju bo«, zatrdi mu Šima. >No«, vpije radosten Jaka, »potem pa le na mizo klobase in tiste tri litre. Heda! En liter pa 8e plačam po vrh, ker sem tako presneto dobro naslikan! Zapojmo si eno! Tisto, kako že gre? No bomo že zadeli! Ko bi Šima ne b'lo, Tud' podobe ne b'lo;' In vince b' ne tekloj Nam tako gladkol