"GLASILO K. 8. S. JEDNOTE" 1004 Ni Chicago Street, JOLIET, ILL. R*tarn P®«ta«« Govuto«!. The Urgest Slovenian Weekly in tke United States of America. Issued every Wednesday Subscription rate: For MMsksn r**Hy $1.20 Fo» son members.......$2.00 Ftniia Coantri*«..... S3 00 Telephone 1048 OF THE GRAND ČARNJOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNIONS Ent tukaj rojenih. Vseh Slovanov je bilo v Clevelandu: 187,876. Prebivalstvo mesta Chicaga znaša po zadnjem ljudskem štetju 2,701,705 ljudi, od katerih je 2,589,169 belokožcev. Od teh je tujerodcev in njihovih tukaj rojenih otrok nič manj kot 1,946,298. Belokožno prebivalstvo mesta Chicago je torej v razmerju tako-le razdeljeno: skoraj 25 od sto Ameri- kancev, katerih oba roditelja sta se že rodila v Združenih državah, 44% tukaj rojenih od tujerodnih starišev in 31% tujerodcev. Torej tudi Chicago je precej "foreign city". Po materinščini — izmed prve in druge generacije priseljencev — prednjačijo Nemci, katei4h je 431,340. .Na to sledijo Angleži in Irci, potem Poljaki, katerih je čez 300,000, za njimi Židje, Italijani, Švedi in Čehi. Jugoslovanov, katerih' materinščina je navedena kot sr-bo-hrvaščina oziroma slovenščina, je bilo na ljudskem štetju od 1. 1920, vsega skupaj 20,-733 nasproti 16,204 v 1. 1910, namreč: , Slovencev: 7,417, od teh 3,967 tujerodcev in 3,450 tukaj j SUŠA NA VSEH PARNIKIH. rojenih. i Washington, D. C. — Zad- •Srbo-Hrvatov 13,316, od teh njo odredbo ju stičnega tajnika 8,456 tujerodcev in 4,860 tukaj I rojenih. Vseh Slovanov je bila v Chicago: 502,075. Daughertija v zadevi poostrene prohibicije 11a parnikih je predsednik Harding potrdil in je stopila takoj v veljavo. Novi zakon določa, da ne sme no-Velika nesreč, na železniškem bena ladja? domaža ali inozemska, stopiti v pas treh milj ob ameriškem obrežju, ako nosi o-pojno pijačo. Je li ta zakon ustaven in če se ž njim ne kr ši mednarodnega prava, bo o tem izreklo svojo sodbo najvišje sodišče Združenih držav. Nezadovoljni Angleži in Francozi. London, 9. okt.—Navzlic temu, da je ameriški justični tajnik prepovedal tudi inozemskim pamikom vstaviti se v kakem domačem pristanišču, če bodo imeli ti parniki kaj o-pojne pijače V zalogi, — se an gleške iii francoske parobrod-•ne družbe ne bodo 11a to odredbo oziral?. . Tekoči teden bo odrinilo 7 parnikov Cunard in White Star družbe proti Ameriki, izmed katerih bodo vsi z dobro pijačo preskrbljeni. Ko križišču. Chicago, 111., 9. okt.—Na železniškem križišču v naselbini Wheeler, 5 milj od Valparaiso, Ind., se je pripetila včeraj dopoldne velika, nesreča s tem, da je bila skoro vsa družina mehanika Rene Hargota, vozeča se v avtomobilu, od brzovlaka povožena. Mrtvi so: Mrs. Harriet Hargot, 12 letni sin Raymond, 10 letna hčerka Irene, 6 letna dvojčka Rihard in Suzana, 3 letna Margareta in 18 mesecev stari sinček. Edmund Hargotova družina se je včeraj selila iz Chicaga v Plymouth, Ind., 11a neko manjšo, kupljeno farmo. Dospevši na gorioznačeno križišče, se je avtomobil s potniki naenkrat ustavil. Hargot, njegov 14 letni sinček in še neki znanec so sku šali avtomobil s tira preriniti; med tem časom je pa pridrvel Pennsylvania brzovlak in zadel v avtomobil,kjer je sedela Hargotova žena in šest otrok. Izvzemši onih treh, ki so hoteli avtomobil spraviti s tira, sc bili vsi ostali v avtomobilu na mestu ubiti ter grozno razmesarjeni; rešil se je samo oče in njegov 14 letni sin. MIROVNA POGAJANJA S TURKI. Mudanija* 9. okt.—Ker pristaši Kemal paše niso hoteli sprejeti ponujenih pogojev glede prenfirja z Grki, je poslal I-met paša vso zadevo narodnemu svetu v Angori v presoje- KNJIŽEVNOST. Izšla je 2. (oktobrska) številka "Angelčka", II. letnik s sledečo vsebino: Slovenski del: Pozor, (Listnica uredništva.) Materi Mariji (pesem.) vanje in rešitev; to je povzro-,Mladinski oddelek ( Uradno :ilo dejstvo, da je bila za jutri i naznanilo.) Zadnji Mohika-določena mirovna konferenca nec (povest, konec.) Iz šol- Ekskajaer se ženi. Dom, Holandsko, 7. okt. — Bivši nemški cesar Viljem si je izbral za svojo bodočo ženo vdovelo princezinjo Vilhelmino Reusts, s katero se bo poročil letos dne 5. novembra. Danes se je vršila v njegovem gradu oficijelna zaroka. Ekskajzer je nastopil v svoji sijajni admiralski u niformi, zaročenka pa v krasni dvorni toaleti kot kaka kraljica. Tu se zatrjuje, da bodo eksskajzerjevo ženo na-zivali "Vilhelmftia, pruska kraljica." Poroka se bo vršila v grajski kapeli in sicer bo izvršil civilni obred mestni župan, cerkvenega pa Dr. Vogel, bivši dvorni kaplan. Mr. Viljem Hohenzollern se že danes veseli nove družice, •zatrjujoč da bo potem najsrečnejši T— eloVek 11a svetu, kateremu ne bo treba več v pregnanstvu samotarlti. Bilijon izgubili ameriški špe-kulantje. New York* 9. okt.—Ameriški špekulantje, večinoma Nemci, so izgubili $960,000,000 na •nemških markah, katere so kupili po 10, 5 in 1 cent. Zdaj se jih prodaje po 1,000 za 40 centov/ Amerikanei so kupili 80 milijard nemških mark za $12 za 1000 mark. Na isti način so mnogi Amerikanei kupili avstrijske in poljske, krone, kakor tudi ruske rublje. Tako so Amerikanei izgubili nad bilijon dolarjev, ker so postali žrtve špekulacije. 'tak parnik dospe v predpisan* ^aki-v »^m kraju delati za- cono (3 milje od ameriškega obrežja) bo#kapitan baro na ladji zapri iii zapečatil; to je edini način, kojega je mogoče ukreniti v smislu nove prohibi-eijske odredbe. Angleški in tako tudi drugi tuji parniki ne morejo obstojati brez /dobre pijače za potnike, ker isto potniki I. in II. razreda naravnost zahtevajo; prekladati pijače 11a morju na kak drug parnik pa tudi ni mogoče. Vsak večji parnik ima za eno vožnjo naloženih 80,000 buteljk piva, 3000 but. šampanea in 6000 but. drugih likerjev. V slučaju, da bi ameriške 0-blasti delale vsled tega angleškim parnikom kake sitftosti, ne bodo ti parniki več proti New Yorku vozili, ampak se bodo u- stavljali v Kanadi, kar bo veliko škode za mesto New York. Pariz; 9. okt. — Tudi v Francoskih krogih se Daughertije-o odredbo glede prohibicije o-stro obsoja. Listi pišejo, da hoče Amerika s tem kršiti mednarodno pravo svobodne plovbe na morju. Vsaka tuja ladja, ki plove pod svojo narodno zastavo, je last dotične države; torej je nedotakljiva, kakor so nedotakljivi uradi poslanikov. — V slučaju kakih zaprek, se tudi francoski parniki ne bodo več vstavljali v New Yorku, ampak v kakem bližjem pristanišču Kanade. odgojefia. Na danes se vršeči konferenci so zavezniki Turkom stavili sledeče tri mirovne pogoje in predloge: Turki se morajo s svojo armado umakniti iz Tra-cije in z nevtralnega ozemlja. Število turške žendarmerije skih let. — Spisal Janez Lan-gerholz. Mesec oktober. Šola. Zavani kotiček. Angleški del: Mary's Month in Autumn. (Poem) There's a Silver Lining to Every Cloud. (Poem) rp ... ^S^T'Freddir". Not Smart. Or- Traciji se mora zmanjšati. - dinary Folks - Elizabeth Turkine smejo prej Tracije<„arri; Sporting Page. A11-zasesti, dokler ne bo mirovna swers to Former Riddles. New pogodba podpisana. Puzzles Carigrad, 9. okt. Sinoči se je j Rojaki in rojakinje , Na_ zopet vec turških iregularcev L^.^ 8Vojim otrokom prvi e-pojavilo na višavi blizu Beiko- s]ov. angL katol meseč- sa, ki se prostira na nasprotni ,»k "Angelček", ki stane na strani Bosporosa, ter so hoteli ,leto $] _ za 6 meseoev pa ^ ta del carigrajskega predmest-; Posamozlle številke so po 10c. ja s silo zavzeti. Da se prepre- vr v TT j , . . \ * Naroča se pri: Upravnistvu ci nadalnje prodiranje teli u- ,x. ,, „ . pomikov, so pričeli angleškiig^^^1004 N- Ch*»&0 ^^^^■"Glas Naro- New Yorku. kope za protiobrambo. Tako tudi turški vojaški od-} Zel° priporočljiv koledar, delki napadajo bližnje vasi ca-| Te dni smo prejeli na ogled rigrajske okolice in povzročajo 29. letnik "Slovensko -Ameri-nemire. jkanskega Koledarja'7 za leto Atene, Grško, 8. okt.-Ko sel1923' *atei*ga je izdalo in zaje danes že pozno v noč revolu-;lozil° uredništvo cijonarni kabinet posvetovali glede nadalnjega postopanja Kakor razvidno, prekaša ta s Turki, se je po brzojavnem*izdanajstarejšega sloven-nasvetu Mr. Venizelosa, mode- ske£a koledarja v Ameriki v-čega se v Londonu sklenilo iz-jse prednike, ali doseda- prazniti iztočno Tracijo in istoNe- Obsega namreč 192 stra-izročiti Turkom, po določilu *a-,m z M0 !™f*to rebrno: mno-veznikov; vendar pa želi Grška zanimivih razprav, povesti, najmanj še dva meseca, odloga,:pojičnih člankov 111 humorja; da bo zamogla svoje vojaštvo koledar je okrasen s lepimi shin stanovalce čez mejo spraviti.!kami- . Mo<* 8P1Sl ™m P°f To važno vest je ljudstvo v !10 "Slovenska sreča" Atenah sprejelo bolj hladnokr-;1^ I)eresa F- Oklepna, ni o, kajti pričakuje še nadalj- G°mje lepo književno delo nih odre ? Martin Zmaj Jolm je tudi pnslo iz železnega okra- Popovi^ Anton Novftkf Barba_ ja minnesotskega (Mesaba ra Gregoraš, Helena Plut, Bar-Range) Želeti je da bi se ^ Kosj John Petric, Jose vec družin naselilo v našo ,m Gragekj Johu Petric u u naselbino. Delamo skoraj v- jJožef jr Ana Klobučar, si za Minnesota Steel Co., ter Marko ^idaršič, John Gas smo zadovoljni z delom. Peter Plut AnUm Ku \ reme imamo tukaj zadnje Math Dragov Jokn Rud_ čase res krasno, da je vroče M QohhV John R skoraj kot v poletji v Neda- ^ L Joief yidetič lec od tukaj divja strasen go- Martin John želko P(> zdni požar katrn dela veli- 50c. Matt 0 ^ peter Ikansko škodo in strah med Verderbal. Martin Golobi5 Calumet, Mich. Dne 1. oktobra je tukaj u-mrl Math Žalac, star 48 let, ro-dom Hrvat. Bolehal je čez __tri leta, namreč bil je operiran poravnajo dolg do 20. t. m. če na slepiču še dne 26. julija, leta stva, torej že peti mesec ni naše društvo dobilo ni#i enega novega člana (ice) razen 11 prestop-lih elanov(ic). Vem pa, in prepričan sem da bi naše društvo lahko štelo 50 članov(ic) do novega leta, in to dobrih katoličanov, kljub temu, da je naša slovenska naselbina majhna (in po nekoliko rudeča pa ne preveč). Torej na delo vsi do zadnjega za novo članstvo; n^ sme nas biti sram delovati za katoliško društvo. Kar t? tiče Mladinskega oddelka, v tem bi pa lahko prekosili s številom celo odrasli oddelek, če bi le hoteli vsi svoje otroke vpisati v ta oddelek. Zdaj so nastopili jesenski dnevi in daljše noči, torej bomo imeli nekoliko več prilike, da bomo delovali za napredek, društva in naše slavne K. S. K. Jednote. Prosim torej, da vsak stori svojo dolžnost in uspeh nam je zagotovljen. S bratskim pozdravom, • Frank Vesel, tajnik. lo nikakih izgub, na človeškem življenju. Toliko za danes, o priliki se paf zopet kaj oglasim. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Frank Vesel. ne, se bo postopalo ž njimi po pravilh društva in K.S.K.J. Posebno pa opozarjam vse tiste, katere sem opominjal pis- j počitku, meno, še zadnji mesec, da naj plačajo; pa se še niso nič oglasili. Če kateri zanemari ta opomin, bo 20. t.m. izključen iz društva. Ako potem katerega zadene kaka nesreča, se ni treba na tajnika hudovati, zakaj tajnik se mora držati pravil; ker se tudi zahteva od posameznih članov, da se ravnajo po pravilih, in bolj točno plačujejo svoje mesečne prispevke. Upam da ne bo ta moj opomin glas upijočega v puščavi, ampak da bo vsak pri- 1919 in od onega časa ni mogel več zapustiti postelje, dokler ga nismo odnesli k zadnjemu Lokalne vesti. — Važno za volilce in volil-ke v Jolietu! — Okrajni klerk je izdal poziv na gotove volilce in volilke v Will okraju, — ki se nameravajo vdeležiti prihodnjih novemberskih volitev, — da naj se registrirajo dne 17. ali 27. oktobra t. L To velja za dotične, ki so od zadnje volitve premenili svoj naslov, ki so poslali polnoletni (21. let), ali ki v svojem precinktu še nikdar niso volili. Pri registraciji se je treba izkazati z državljanskim papirjem. — Dne 7. t. tn. ponoči je u-mrl v bolnišnici sv Jožefa 48 letni rojak Frank Kocjan, stanujoč s svojo družino na Bluff cesti. # Podvreči bi se- moral cperaciji na slepiču, a isti mu je še pred operacijo počil. Pokojnik je bil doma in Velike Straže, pri Novem mestu; tu v Jolietu je živel kakih 25 let in zapušča ženo ter 8 otrok v starosti od 4 — 20 let. Svoje-časno je spadal k raznim podpornim društvom, koja je pa vsa pustil izvzemši enega (sv. Družine). Bodi mu lahka tuja zemlja ! Minuli teden je dobil zna- Bil je član društva sv. Pet ra št. 30, K.S.KJ. in član Hr- [ni pogrebniški zavod Težak & vaškega društva sv. Nikolaja. Jenko nov. krami nrivnf™ Nikolaja Naj v miru počiva. ! J. R. Sterbens. New Duluth, Minn. Cenjeni sobr. urednik: — Iver ni dopisov iz naše naselbine, se hočem pa jaz nekoliko oglasiti. Nimam sploh nikakih' znamenitosti od tukaj. Naše mesto je majhno,ampak je zvezano z mestom Duluthom. Slovencev hi tukaj mnogo: ka- kih 50 družin; več je pa bra-šel in plačal kar dolguje, če. ne, i tov Hrvatov. > Imamo katoli-saj zna kaj ga čaka: suspen- ško cerkev, župnija pa je me-dacija ali še celo iz"ključenje iz šaiuL Ker je več drugorod-društva. cev ko Slovencev, vendar pa Ponovno povdarjam, če kate-iimamo eno božjo službo vsako rega nesreča -v tem času zade- nedeljo v slovenskem jeziku, ne, kakor se rado pripeti, posledice naj vsak sebi pripiše. Z bratskim pozdravom, John Gregorič, tajnik. drugo pa v angleškem, j Za dušnega pastirja imamo blagega gospoda Rev. Alojzij Pir-nata, kateri deluje za dušni in Jeiiko nov, krasen privaten ambulančni voz za prevažanje ranjencev in bolnikov. Označena tvrdka se cenj. rojakom v sličnih slučajih toplo priporoča. — Naša slovenska naselbina polagoma in vedno bolj in bolj napreduje ne samo z domačim naraščajem, ampak tudi z novodošliftii- rojaki in rojakinjami iz .stare domovine. Dne 8. t. Da. je prišel semkaj k svojim sorodnikom, družini Fr. Duša 24 letni samski rojak Avgust Rozina, rojen v Litiji; vendar je preživel pretežno večino svoje dobe (18 let) v Hambornu, porensko ozemlje na Nemškem, kamor se je izselilo več tisoč Slovencev iz domovine. Novodošli rojak Rozina zna veliko povedati^o življenju in o sedanjih razme- Jožef VlaŠič, Marko Cernetič, Anton Sodeč, Jožef Kambič, Anton Škof, Jožef Peniš, Anton Kočevar, Karol Prašnik, Leopold Flander, Barbara Ma-jčak, Jožef Klemenčič, Paul Stark, Anton Zelnikar, George Kuzma, ^Vlary Papež, John Pazderc, Nick Petrajšič jr., Anton Bolte, J. Filak jr., Ru dolf Kuleto. — Po 25c: Filip Strukel, Jerry Muc, Frank Skedel, Martin Kolar, Jožef Bučar, Jožef Fabjan, John Butala, John Klemenčič, Jack Kapela, Štefan Stukel, Te režija Videtič. Marko Dragovan, v Porterwile, Calif. $2.50 Iz Chicaga, 111., so darovali: Jožef Kraševic, $5.00; po $1.00: John Waukšinič, Martin Ne-manič, John Kramaršič, Terezija Miketič. — Skupaj 133.50 Iskrena livala vsem darovalcem in darovalkam. Bog Vam stotero poplačaj in sv. Marko, patron bušinjske cerkve naj prosi za Vas ! Dragi mi rojaki in rojakinje iz Suhorske fare in drugih bližnjih krajev, prosim ,Vas, pomagajmo eden drugemu. O-sobito prosim Bušinčane, da bi v to svrho še kaj darovali po svoji zmožnosti. Prispevke pošljite na: MR. JOHN GERSICH, 307 Jackson St. Joliet, 111. deč gospod naro&i čašo kave in jo dobi. Gost čaka nekaj časa, nakar prične vpiti na natakarja. •— "Kaj pa hočete «a vraga T" se oglasi natakar.—"Žlico mi priuesi za kavo!" Natakar je nad gostom zarolinel: 11 Saj imate prst, pa ž njim pomešajte sladkor v kavi!" —» Živela taka postrežba! • Naravno, da sem se doma dosti vozif tudi po železnici v razne kraje. Vlaki it vagoni so ondi še zelo v slabem stanju, še vsi razbiti od minule vojne; najbolje se je voziti v III. razredu na trdih klopeh; tam se potnik lahko naleze saj samih bolh; v II. razredu so pa že uši, v I. pa bolhe in uši. Dne 16. julija sem se mudil v Prežganju, kamor sem dospel z vozom z velikim naporom vsled slabe ceste v hribe. Ondi sem izročil pozdrave sorodnikom naših, v Jolietu živečih rojakov in izročil sem dar K 4000 za nove zvonove tamošnje cerkve. Če spoznajo v starem kraju iz Amerike došlega tujca pravijo: "Ta mora biti pa bogat. Koliko denarja boste pa nam darovali t" Naši ameriški dolarji so dandanes zunaj jako dobrodošli, ker je cena istih na borzi visoka. Saj sem največ dobil K 370 za $1. Kdor torej zamore je prav, z nestrpnostjo in radovednostjo pričakovali nazaj, da nam bo kaj iz lastne skušnje povedal, kako je dandanes v stari domovini! In res, ta želja se je nam in večini faranov izpolnila minulo nedeljo popoldne v cerkveni "Slovenija" dvorani, ko je imel g. župnik pred mnogo-brojnimi poslušalci svoje predavanje. Navzoči so g. govornika z velikim zanimanjem poslušali in mu pri marsikateri čki burno aplavdirali. Rev. Plevnik se je faranom najprvo lepo zahvalil za tako krasno prirejeno odhodnico, in zopet za prijazen sprejem ter pozdrav ob njegovem povratku v našo sredino. Omenil je, da j eizročil številnim sorodnikom in znancem naših Jolietčanov, katere je videl v stari domovini naro'cene pozdrave, in istota-ko naročene pozdrave prinaša tudi vsem tem nazaj. Za časa njegovega bivanja v domovini, je videl veliko dobrega, pa tudi dosti slabega. Svoje predavanje je pričel in nadaljeval nekako takole: "Ker mi bo ostala vožnja na morju pri povratku vedno in najbolj v spominu, začnimo pri koncu. Na pamik 4 * Lafayette sem šel dne 18. sept. v Havre. Prve dni je bilo morje mimo, dne 24. sept. je pa razsajal tak vihar, kakoršnega že ne poni-'da danes svojcem pomaga; po- Kako je v stari domovini. Posnetek iz predavanja Rev. John Plevnika v "Slovenija" dvorani dne 8. okt. 1922. Človeku, vki se poda v tuji svet, [je že prirojeno, da se rad večkrat spominja in misli na svoj rojstni kraj, ali na svojo staro domovino. Kako je vesel, če dobi kako pismo od svojcev, ali če čita ^ raznih listih kako novico iz domačega kra ja. Če pride semkaj v Ameri ko iz stare domovine kak izmed naših rpjakov, ga radove dno izprašujemo, kako je kaj tamkaj, osobito še sedaj, ko spada naša stara domovina pod novo vlado. Istotako tudi radi čitajo in zasledujejo rojaki onstran oceana o nas, živečih tu v Ameriki. Ko se je Rev. John Plevnik, župnik cerkve sv. Jožefa v Jolietu po dolgih 19 letih letos meseca junija podal na obisk v staro domovino, smo ga vedno, ni jo izkušeni in stari mornarji več let. Strahu in grozote ob hudem viharju na morju ni mogoče natančno opisati. Ni čuda, da je postalo mnogo žensk in moških na parniku histeričnih. Čudil jsem se moškim, ker so bolj molili; vpili in se tresli strahu kot ženske. V resnici je prišel ta dan vsakdo do spoznanja, da je resničen star pregovor: Kdor moliti ne .zna, naj se na morje poda!" — Zgodovina nam pripoveduje, da je Krištof Kolumb dne 12. okj. 1492 veselja poljubil ameriško zemljo; tudi jaz bi bil poljubil dne 24. sept. letos suho zemljo sredi morja, pa ne samo enkrat, ampak 10 krat, če bi dospel nanjo. Pač smo pa imeli lepo vožnjo, ko smo se'peljali. iz New Yorka čez morje. Takoj pa ko sem stopil na francoska tla, sem imel malo nepriliko, da sem moral plačati nekemu fi-nancarju 28 frankov globe. I-•mel sem namreč s sabo nekaj tobaka, pa ga je bilo preveč za prosti uvoz v Francijo. Tobak sem zatem čez Švico in Italijo do Rakeka srečno prinesel; da mi niso preiskali zopet žepov sem stvar skril pod#sedež v va-)nu po nasvetu drugih, ker je bil oni prostor baje najbolj varen. Pa zmotil sem se; radovedni jugoslovanski carinik je stvar izvohal in zaplenil. — "Good bye ameriški tobak in dober tek onemu finančnemu stražniku!" sem si mislil. — V Ljubljano sem dospel 3. julija zjutraj. Takoj prvi dan sem se napotil v mesto, da je vidim, saj že nisem hodil po ljubljanskih ulicah celili 19 let. Radovednost me je gnala, kakšna" je dandanes naša "bela" Ljubljana in njeno ljudstvo? Priznati pa moram odkritosrčno, da. sem bil že prvi dan ,elo razočaran, kajti prestolica Slovenije ni več slovenska, ampak prevladuje srbščina, le kmetje in kmetice iz okolice govorijo se svoj materinski'jezik Tu di morala v Ljubljani je dandanes vsa drugačna: vse kolne m preklinja; gostje po kavarnah, ljudstvo na cesti itd. Ko sem prvi dan to kletvino poslušal, res nisem vedel,- kje da sem? Kletev čujete ne .samo med pnprostim ljudstvom, ampak" tudi iz ust olikancev in cr0. spode. To so še posledice minule vojne. Največ in najrajši se ljudje zbirajo po kavarnah, kjer se politizira in zabavlja eez stranke in vlado. Nekoč sem v neki kavarni naletel na sledeči slučaj: "Poleg mene se-, šljite jim v pismu kak dolar-ček, katerega bodo z veseljem sprejeli. Samih slik (fotografij) niso tako veseli, pač, pa do-larčka v pismu. Slike na poti vse pregledajo in celo čez sredo prerežejo na lovu za dolarčki. Na lastne oči xsem se prepričal, da je še dandanes v domovini dosti revežev; eni-so taki, da že po 2 leti niso užili mesa, ali celo leto niso nič zaheljene-ga použili. Ti so take narave, da si ne upajo prositi; oni, ki pa v resnici kaj premorejo, so pa največji nezadovoljneži in prosilci. Najbolj omilovanja vredni kmetje so v strmih hribih. Nekoč me je čakalo doma na Darovi pri Ljubljani prijazno pismeno vabilo znanega nekdanjega Jolietčana Janko Oguli-na iz Vertače pri Semiču na Belokranjskem. Ker se ondi še nikdar nisem mudil, sem se za to pot kmalu odločil, sajv tamkaj živi tudi še več drugih Amerikancev, v Jolietu pa dosti Belokranjcev. In tako sem bil v prijazni Ogulinovi hiši po strežen z pristnimi amerikan-skimi "caki" (cakes) in paji (pies). Čudil sem se krasoti vinorodne Belokrajine z lepo lego in številnimi zidanicami. Dolenjci so v obče prijazni, po-strežljivi in zelo veseli ljudje. Naravno, da so me v Belokraji-ni povabili tudi v neko zidanico, v koji preje še nikdar nisem sedel.% Letina (vinska) je le-» t os precej dobra, le za druge pridelke bo bolj slabo vsled velike suše. Obiskal sem na Dolenjskem tudi Metliko, Tri fare, Novomesto, Šmarjeto, Toplice, Vel. Lašče in Kočevje. V teno mesto sem pretolkel toliko nemščine, da že celih 19 let ne toliko. Peljal sem se zatem na Bled, Brezje, Kresnice, v Litijo in na lepo, zeleno Štajersko. Škoda, da prešlo na Štajerskem toliko veleposestev v židovske roke! To bi bilo kaj za naše ameriške Slovence, če bi kaj znali o tem pred leti. Nekoč sem se peljal iz Ljubljano namenjen proti Zagrebu, prestolici Hrvatske v zadevi vizuma mojega potnega lista. Oglasivši se v največjem hotelu glede primerne sobe, mi je lastnik, povedal, da naj grem na policijo, ker se le tam sobe za tujce deli in določuje.—Hajd torej na policijsko postajo. "Što je Vaše ime?" — Sledi moj Odgovor na to.- "Dvadeset koruna!" (Moral sem jih plačati). Drugi uradnik mi zapiše na listek ime nekega drugega ho- GLASILO K. S. K» JEDNOTE," U. OKTOBRA 1922. •tela in sobo. "Dvadesetpet koruna!" (Plaval sem jim.) Vrnivši se iz onega urada sem se skoraj prestrašil, ko za-kriei nad mano tretji uradpik: "Pasuš!!" (Dal sem mu ga.) ''Dvadeset koruna!"—(Plačal sem jih.) Isti dan je bil v Zagrebu ravno semenj; mnogo ljudstva in scjmarjev se je trlo po ulicah, ki so gnali s sabo živino in prešiče. Ves okorajžen sem se z onim •listkom podal proti določenem "hotelu", ki pa ni bil hotel, ampak navadna gostilna za prenočišče. Med pivci in gosti v sobi je bilo celo dosti malih pujskov za noge k mizam privezanih, ki so glasno cvilili in krulili; cenjeni gostje so pili ponajveč "rakljo." Meni določena soba gotovo že ni bila 10 let osnažena, postelja pa več mesecev ne postlana. Naročil sem torej izvoščeku, da naj me takoj in naravnost pelje nazaj na policijska postajo, kjer sem zahteval kak boljši "hotel." Jezila me je že stvar tako, da •sem se pričel z gg. polic, uradniki kregati. Eden izmed njih, ki je bil že v Ameriki me je naposled posvaril, da naj bolj mirujem, če ne me bodo še v imenu postave — zaprli. Z novo nakaznico za nov iihotel'' sva z onim izvosčekom zapustila slavno zagrebško redarstve-nu postaju in jo mahnila proti jih objemali, poljubovali, napajali in jim klicali "Živeli" rekoč: "Ali ^sta sedaj Trst in Gorica naša?v — "Da, seveda sta!" -— "Ali bo vsa Primorska naša?"—"Da,se veda b'of" —V tem svojem prenaglem navdušenju in veselju m so vedeli kaj ukreniti. Začeli so najpr-vo preganjati svoje stare zaslužne narodne yoditelje; pretili so jim celo s požigom hiš, če se ne umaknejo iz dežele. V ljubljanski Zvezdi je razburjeno ljudstvo celo zgodovinski spo-menik očeta Radeekija razbilo in porušilo menda zato, ker je Italijane pošteno nabil. Oproš ceni Italijani so se* s Slovenci nato proti Logatcu peljali; tam so pa že naleteli na italijansko armado, hoteči isto nazaj prepoditi. Italijani so jim pa rekli: "Tu ostanemo, do kamor smo prišli. Vse to ozemlje ostane naše" z Gorico Trstom in Primorjem vred!" — Gotovo so bili zapeljani Slovenci pri tem dogodku presenečeni razočarani. Prva žrtev hujskanja nove politične gonje med Slovenci je bil Dr. Evgen Lampe; učenjak, in pisatelj in velezaslužen mož za kmečko ljudstvo; revež je vsled žalosti abolel in umrl povsem zapuščen. Postal je žrtev anarhije, ki je zdrava.-- , Po mojem mnenju so bili slovenski kmetje še pod staro Av- lepšemu "hotelu" (prenočiš- £'trijo na boljšem, kot so danes. ču), ki je bil pa v resnici še slabši od prejšnjega. Kaj mi je preostajalo drugega, kakor to, da sem se s prvim vlakom isto noč odpeljaj 4 ure daleč v Ljubljano — spat v neki hotel; Tedaj so se razmere vedno na boljše obračale; tedaj so še lali-ko( za swje pravice postavili; dandanes je pa vse drugače, ker nimajo več deželnega odbora. Jugoslovanski kralj je sicer predajo in lastniki gozdov, oziroma, lesni trgovci; mali kmetje so pa vsega omilovanja vredni in pa*navadm delavci. Kako zamore elov£k s K 100. -— dnevnega zaslužka živeti, Če mora plačati« za novi klobuk K 700. — 1 klg. masti K 140.—; mesa K 60.— 70.—; cukra K 80 — 90; krompirja K 10.—; čebule K 20— Včasih je bilo Iv 3000 dote kake kmečke neveste že veliko; danes pa sama "bala" stane nad K 30,000. Take razmere povzročajo da ge vsak amerikanski S Na poti v večnost -fj* Spisal L. Poulin. Prevod iz francoščine — po enajsti izdaji. se jih dalo napisati, Če ne bi bili ostali za to delo potrebni dokazi skrbno skriti na dnu Hičloveških src. Kakor ja resnica, lepota in dobrota Bog in le Bog gam, ta- Uvod* 'naj dvignejo te vrstice in jim i ko obsega tudi pojem nebes* So trenutki, prijetni, srečni poglobe čut za večne dobrine, Isamo gledanje in povest Boga. trenutki, ko se duša zbere, oz- naj jim okrepe zaupanje v bo-!Vse drugo je le okras, le podo-re in poglobi sama v sebe, tre- žje obljube. Njim pa,, ki po- ha ----1 ' * nutki miru in pokoja v sredi tujejo žalostni, naj malo preže-morda sicer tako burnega živ-1 nejo mračne megle jjVbrezdno nepojmljive luči i prvi žarki nemeške sore. Na poti v nebesa ! Kako sreče, sreče /brez prenasičenja, pomemben naslov, koliko pove ker se nepfestano menjava, in kako prevzame dušo! Ni- brez ražtrefenosti, ker je eno- prevzame li v tem ves zmisel življenja, vse njegovo streljanje, njegov cilj? "Nimamo namreč tukaj stalnega mesta, temveč prihodnjega iščemo" (Heb. 13, 14). vtia. I Svetniki umolknejo, ko naj bi slikali stanje svoje duše, zasta-nejo v svojem najvišjem, naj-i bolj vznesenem slugu — pa mi,o katerih se ne ve, ali so nje- žlce se ™zbude, ostane komaj gove žene, ali pa njegove adop- ^ duš zatopljenih v molitev, tirane hčere? Prava žena kra-LjJdrai *anu smo 2 J^usom. ljevega namestnika, zapuščena 90 trenutki, ko se zdi, da od njega, pa trpi pomanjkanje! ;s!l*!mo> J^ko udarjajo angels-Znan Vam je gotovo tudi ke ^rotl' skrivnosten šum, ki razodenje je nanieno- |glediu in . nekoliko oktlša_ > in čisto simbolumot ijj sr(^0 nobeškega življenja. bivši ljubljanski župan Dr. I van Tavčar, nekdanji hud so- t vražnLk klerikalne stranke. Sedaj'že osiveli mož je pričel raz- . napolnjuje svetišče, komaj slišni glasovi, besede, polne tolažbe. Srečne ure! človek posta- drugi dan sem se pa zopet na-j.baje dober in demokrat; tod£ za j v Zagreb vrnil, ko sem se belgrajska vlada je si aba, kčr v Ljubljani naspal. — Tako je dandanes glede prenočevanja tujih potnikov v velikem mestu Zagreb vsled pomanjkanja stanovanj; to povzroča, da se vedno na stotine primorskih be- e za Slovence dostrne briga; .vsi davki romajo naravnost v Bel grad. . Poleg političnih bojev v domovini sta se zadnje čase pričela še dva nova boja: jezikov- guncev v; Zagrebu spi v želez-;.,Ji m verski: Srbi hočejo posta- niških vagonih; pa naj si bo že po zimi, ali v poletnem času. Na potovanju v Rim, sem se mudil tudi v Trstu. To mesto .ti gospodarji vsepovsod; vsled .tega spravljajo iz slovenskih šol slovenski jezik in verouk; to propagando izvršuje dobro-ufčiteljstvo. Čez par je danes povsem mrtvo, odkar!plačano jo prešlo v roke Italije. Kaj ^ bo torej slovenščina popol-žalosten je pogled na nekdanje'noma izginila s površja vsled krasne slovenske stavbe, katere so fašisti zažgali. Ubogi Slovenci, ker toliko trpijo pod tujim jarmom, pritožiti se pa nikamor ne morejo. Ko sem potoval po Sloveniji, sem bil povsod uljudno sprejet in nikjer razžaljen. Naletel pritiska, iz Belgrada. Žal res, da naš slovenski narod, dasira-vno tako kulturen in učen, nima nobene prihodnjosti. Vse boljše državne in druge službe imajo namreč Srbi v rokah, Slovenci pa slabše. Naravno, da naše ljudstvo hudo zabav- sem pač nekoč na zbrano druž-j vlado in sicer od navad- bo komunistov; ko sem jim dal ne£a "fijakarja", do največje-za par litrov vina, so pa postali uradnika, ali pofitika. Cul naenkrat vsi klerikalci! Versko življenje med našim em na lastna ušesa besede nekega častnika v Zagrebu re- mišjjatf usodo današnje pok-'-K boliši> zadovolji se s trplje-varjene slovenske mladine, ki n^cm' sprijazni z dolžnostjo, divja v svojo moralno propast. raste v Potrpežljivosti, poniž-To ga je napotilo, da je začel :V.ostl' veri ter &Pa novih mo" spolnovati svoje verske dolžno-!C1 za bodocnost. Res zelo težko je pisati o llaj bo sv Avguštin ali sv. Te-nebesih. N as Gospod je malo rezi ja ___ kadar ^. w govoril; sveti Pavel, ki je li|#kaj občutijo pri'zamaknjen-v-idel, se jih brani opasati; |ju v ^ 6ef.a^0 so v^rat skrivno razodenje je namenoma temno in čisto simbolično; svetniki, ki so bili zamaknjeni,: Prtc jšnje žtevilo izvoljenih niso povedali ničesar m bogc^ duš je bi,i tuintam 4,jen. slovci se omejujejo le na neka- ^ , n , , , i iv J i ... ni h od Gospod k tihemu predo- tere spi osne- sklepe. R^niki ].„eJ ^ , l, . ^^ ^ . x i - i • i • • t k nsu nebe^ke gostije. Več- pisatelji, ki so posebej pisali v . „ v,. 6 J \ . . j . -j 1 .J \ krat so prešli v zamaknjeni^ o tem predmetu, se ozirajo na i . ^ , JV J ; • , , • • v . i-Njinov obraz se je zdel takrat mnenja, slutnje 111 včasih tu- *,n%.....V 1 di na svojo domišljijo. Kra-! f0V Tcf11, ^ njlh°V° tel°' za 0 J d t vat ml ft>lr Val-nr. tko, o ničemer se ni manj govorilo kakor o nebesih. In vendar, na nobeno stvar niso ljudje več mislili, o nice-j V mer več ugibali; po ničemer sti. Ljudstyo'ga celo spoštuje, treimtkl1 80 dviSne duša ker jo stpfil dosti dobrega za i'61*01111 kr8Čanske misli v svet bolj hrepeneli, ničesar V takem |ljubili. Za nobeno •trenutek kakor oproščeno te-ksnoisti, se je dvignilo — kakor pripovedujejo — nad zemljo ter je, kakor bi bilo podu-ševljefto, obenem s .trenutno zamaknjeno dušo okušalo bodo- če blaženo življenje. osvojitev niso Mi| drugi zemljani ne vidimo čistih idej, oprostiti se spon nadležne realnosti in njenemu nackrat izredno jasnemu pogledu se odpre, pokaže nov svet, poln svetUTbe in žareče sreče. narodom v domovini se zadnji "Če bi šel kdo v Belgrac in bi vse vladne hajduke pos trelil, naredil bi dobro delo!' — Tako misli dandanes častnik kraljeve SHS. To je žalostna slika današnje politike v Jugo slavi ji. Slovencem jV treba sloge z brati Hrvati, da bi si s njihovo pomočjo kaj odpomo-gli. , Omenil sem že, da je letina v domovini letos slaba; ua Go renjskem je bilo še nekaj dežja, toda po Dolenjskem je pa suša razen grozdja skoro vse uničila. Ubogi ljudje brez žita in krompirja. Tako je v Cerkljah pri Brežicah, kjer je kakih 40 posestnikov; ti reveži so letos radi pomanjkanja krme vse cas obrača na boljše, kajti ljudje so se sami spametovali bedisi na deželi, ali po mestih. Videl sem s kako vnemo verniki obiskujejo cerkve' da so ob nedeljah vedno natlačene. To me navdaja z mislijo, da naš slovenski narod še ni izgubljen, to pa radi tega ne, ker je vedno tako rad častil Mater Božjo. Vse drugače je pa s politiko; bival sem v Ljubljani 4 tedne, pa še nisem zamogel dognati koliko strank in političnih skupin imajo dandanes Slovenci. Ena stranka se celo deli v tri druge podstranke. Vsi ljubljanski politikarji zabavljajo eden čez drugega; vsak bi bil rad / ospredju, ali prvi; temu so pa še danes vzrok posledice minulega preobrata, ko ljudstvo samo ni vedelo kje je, ali kam bi bilo boljše spadati. Po sklenjenemu premirju, ko Avstrije ni bilo več, je ljudstvo pričelo sovražiti vse one zaslužne domoljube in veljake,ki so opravljali razna višja uradna mest. Ob ljubili,so jim maščevanje in pogin, češ, da so leti povzročili vojno. Zanimivo je bilo v Ljubljani prvi dan po sklenjenem premirju, ko so novi voditelji naroda šli na Grad ter izpustili vse italijanske vjetetike svoje vole zaklali in razprodali; denar jim bo služil za živež čez zimo. Ko nastopi spomlad, pa ne bo več volov in ne več živeža! Slaba letina vpliva med kmeti, da je že dosti izmed njih yse svoje morebitne denarne prihranke porabilo in se celo že zakopalo v nove dolgove. Denarja v raznih posojilnicah in bankah je dolsti in tudi mnogo milijonarjev, takozvanih vojnih dobrSkarjev; še več je pa revežev, ki si ne morejo pomagati, osobito po mestih. Edini vinogradniki in živinorejci so na konju ker lahko svojo robo no dišeč šopek, ki naj bi bil balzam ranjenim in trpečim srcem. Obenem snio upali o-živiti v velikih poteza^, v živi luči spomin na večnost pri tistih, ki omahujejo, obupavajo pod težo življenja. Nikakor ni torej pisana ta knjiga naravnost za brezbriž reveže. Zdaj se je umaknil iz javnega" življenja,, ker je boleli en. Znano Vam je d^ so se naši lijaki v domovini želo privadili nas Amerikance prositi. Za vsako stvar naj bi jim mi po magali! Povem vam pa, da je mnogo teh prošenj neopravičenih.^ Dosti je taikih, ki lahko boljše žive in imajo več kot mi, pa še vedno prosjačijo; menijo namreč, da mi zaslužimo toliko dolarjev na dhn (100) kot oni t umkaj kron t / Če mislite torej komu kaj pojnugati, prepričajte se vedno poprej če je dotič-nik res v potrebi. Kar je pa v resnici potrebnih, so pa vsi svojim ameriškim dobrotnikom! za podporo zelo hvaležni. Denar, katerega je K. S. K. J. poslala za vojne sirote je bil pravilno razdeljen in v prave namene izročen,o čemur sem se tudi sam prepričal. To pa je zasluga Franc Lavtižarja, ki je mož na pravem mestu. Kot načelnik dobrodelnih naprav. V obče imajo rojaki v domovini spoštovanje do Artierikan-cev, še bolj so jim pa dragi naši — dolarji, na katre že tudi pošiljat ve iz Amerike računajo n. pr. K. 100 jednako: 35c itd. — Za časa bivanja v domovini sem bil tudi večkrat na grobu pok. in velezaslužnega Rev.fV. šušteršiea, ki pooivp na viškem pokopališču v skupnem grobu poleg očeta in matere. Na grobu je na skupnem kameni tem spomeniku vklesan njemu v spomin sledeči naipis: "Čast g. Frančišek šusteršič; rojen 22. jan. 1864 posvečen' v mašnika 21. jul. 1886, umrl 14. marca 1911; slovenski župnik iz Joli-eta, Združ. države Severne A-merike. Naj v miru počiva!" Njegov grob domačini, osobito pa še Amerikanci kaj radi obiskujejo in krasijo z rožami. Tem | sine ' vrednosti, da zahrepeni povodom pok. našega župnika|po višjih ciljih ter se vrže ske-Rev. Snstemca vam vsem pri- sano v naročje svojemu Boh poročam v molitev m blag spo- i min, ker je bil velik dobrotnikf Pravične in dobre in vse, ki nase naselbine m je v^dno de-;hite za idealom po težavnih lal za dobrobit slovenskega na-;r,otih in v temi tega sveta in roda v Ameriki." i ki jih vodi edino le luč voro. prelili toliko krvi, za nobeno n^esar1 hl "ev vemo >d™gega, podjetje niso porabili toliko razeit kar sllsimo pnpovedo-n o of va i* ™ v vati. Imamo pa božjo obliu- denarja. Nobena stvar ni v-zbudiia večjega navdušenja, bo. za nesli vo. pa božjo oblju-.resnično, jasno. nobeno čuvstvo ni razvnelo T\a,llara popolnoma zadostuje, bolj čistega, deviškega ognja. ^akor sj^lnik je, ki razsvet-Broz razburjenja, brez pre-1 Če <,ovo*imo o kronah, pal- naf življenje., Kaj naj »etosti, miren je ta polet mah, belih oblekah, kraljev-P1 Pneakovali gotovejšegaf napetosti vedrega in sebe obvladajoče- skill škrlatnih oblačilih, neo ga duha. Po takih svetih u- ' madeževanili tunikah, ki so po rah glava ni razgreta, srce, ki njih hrepenele device in muni bilo izpostavljeno iluziji, ne čuti nikake praznote. Te vzdihe, te želje, to žejo po večnem, to hrepenenje po Bogu, to smo hoteli popisati, z- Bog nas je ustvaril za srečo, nam je pač vseeno, kako nas osrečiti. Sredstev mu čenči in jih opevali sveti očet I je, če ogrinja n?žni fra Angeli-co svoje brate v nebesih v plašče s floront i ruskim vezenjem in zlatom, če. ustvarja čopič. brati in poviti kakor v prijet- Leonarda da Vjnci svetle av- reole, bajne svetniške sije, če hoče ne manjka in težav mu to ne dela. Mi mu brezmejno zaupamo, mi se mu popolnoma izročimo, v njem počivamo, le od njega vsega pričakujemo. Saj je modeT, mogočen, dober in pravičen! Vse veselje, vso krase cerkveni učeniki svetni-|fre^ vsako rado1st fca iu du" kovo čelo s skrivnostno glori-!^' ""f111,0, ^ . St" i uni»cft»n i 1 A Kl/v/1 /v>lnvT.4- »t^AMA olo, — vse to je le jako nepo zražanja, vse je . i varstvo je le bled odsvit njegovega duha. Ko bomo imeli pOlll 1 ms M. 1 i i i iii. » fcjv iv j -» ^ y ^ • > . # le slab poizkus predočiti nebo, "Jem kakor nam je ob- . , . _ . . Jjubijtno, tedaj bomo ob vrel- vse je le nejasno govorjenje Ko hočemo govoriti o nebes kem blaženstvu, manjka nam ,eu vse sreče, ob žarišču večne luči. i ne in brezbožne. Obrača se j izrazov in primere odpovedo. 10 je^podlaga na- do utrujenih duš, 'naveličanih Kljub temu,pa so vsi veliko-j'pvlje'iija. Zato pa vse sveta in oslabljenih v tisoče-1 dušni kristjani skoro dve ti- «osleclno delamo radi nebesi rih bojih. Ne najdete v nji'socletji živeli in umirali za to Zakai molimo, zakaj očiščuje- idejo v pričakovanju blažene- svojo dušo, zakaj se odpo- ga upanja. sistematično urejenih naukov, šolske razlage ali vrste strogih dokazov, ne, to so le klici na pomoč, odmevi nikomur od- vedujemo toliko stvarem, če- * I ... Niso se vznemirjali, niso se mu bojujemo, cemu nasa :pokora, naše kesanjef Kam svoje Ivam nas vodi nase hrepenenje po _ |neskončnem? Nebo, nebo, nebo! Presre- bali Hiteli so naprej za ci kritega trpljenja, kratki odgo- ljem, saj so vedeli, da se tam pošHjamo svoje želje vori na nema vprašanja, spo- j ne samo konča vse zlo, pozabi j ^ , mini, upanja in tuintam mor-jvse trpljenje, neha vsa krivi da kak doživljaj. ca, da bodo okrepčani slabi, re Le eno samo zaslugo si lasti šeni zatirani in da obhajajo to delce:,biti hoče resnično in dobri zmagoslavje v kraljest- eno večno življenje, doseženi delati dobro. Da dobro de- vu pravice, ampak vedeli so j ideal, naše povračilo! Bog 1 — " ....... - L "LJ-----2? 1--- duši menita^želja! Znova dvigniti sredno gledanje in presrečno, upadli pogum, podpreti na trajno uživanje najvišjega bit- 'kili sanj. Z dolgim oddihljajem strmi stezi dolžnosti oslabele-i ja, neustvarjene lepote, čiste 'olajsanaja naredimo prvi koga, olajšati trpljenje, umiriti'resnice, ki je samo od sebe in i rak na tla najdene domovine, boječo vest, zadušiti vstajajo- ki se o njej ne more reči, da Ali m tako! Ali ni to na-če tožbe in izpremeniti komaj je bila včeraj,"da^bo jutri, am- še upanje, ali ni to cilj našega začeto kletev v klic vdanosti, pak je večna. krščanskega življenja? In to je vse častihlepje pisatelje-1 To so tedaj nebesa: vo. lelati dobro. Da, dobro de- vu pravice, ampaK veaen so metu, im^ pwvx^iu; ati, izkazati dobro eni sami tudi, da jih čaka t^m pravo ži-1 se razodene naši koprneči du-luši, kako sladka, kako ple- vljenje, neskončna sreča, nepo- ši in se ji pokaže, ko je bil ta-nenita^žplin! Znava dviomiti «vArlnr» p'lprlariiA in nresrecno, dolgo zaknt! Konec je tez- In kdo ve ?--Morda ste H^j resnično, lepo, dobro, neomejena lepota, neomenjena dobrota. rejo te vrstice ubogi zapeljani To je vse, kar more z gotovost- j hoteli ] duši okove in ji vrnejo čut la- ji® povedati človeški jezik. In sto zopet • i ..' . i • 1 1_____,] /.TT^I lrni+l lOCllinn 1 kaj hočemo drugega, če sledimo evangeljskim resnicam ? Ko smo pisali to knjigo, smo poklicati čisto pripro-v spomin te tolažilne to je brez dvoma dovolj, kajti I resnice in. zapisati globoko v zadostovala je ta misel milijo- srce ta velika dejstva. Kar nom da so žrtvovali za ta i- smo povedali o nebesih, to smo deal vse: bogastvo, naslado, povzeli po svetem pismu, po časti in celo telesno življenje, svetnikih in velikih možeh ter Zgodbe o osvajanju nebes- po njihovih redkih izpovedih, ke^a kraljestva bi bile res ena Naj bi ne bile te priproste najbolj čudovitih knjig, ki bi vrstice bralcem brez koristi ! Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-SIovenske Katoliške Jednote v amerilkih. Združenih državah 1004 N. Chicago St Uredništvo in apravniitvo: JOLIET, ILL. Telefon 1048. Naročnina: Za člane, nsjgjjg Za nečlane Za inozemstvo „$1.20 ______$2.00 __$3.00 official organ GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. ! 1 sede zopet močno hruško tresti. Mitrie je bil vsled tega še »olj razkačen, gonil je tatu morala je pa v tesni zvezi z religijo, ali vero; kjer torej ni vere,pa 8 hruške iz lepa in grda; ker »i morale, tako tudi ni napredka in kulture. Že star pregovor , f!-f^ v • h X pa* vso to llič P0ma&al0 Je nam veli, da je "Začetek modrosti strah božji." To so vero-'™ ! f ^ končno zagrabil svojo puško vali in zatrjevali že stari Rimljani; naš veleučeni? člankar »ri|g} L ' ^kati zaP™til slamnatemu ded- «G. S." pa zatrjuje ravno nasprotno. Ubogo duševno revše! Sni i slabo CU' da ga tak°j ustreli' S® Svetovali bi mu, da naj obišče enkrat razne z!- ;ce v kaki dr-I hitr°+ H" Tudl žavni je'c'i 111 naj vsakega posamezno vpraša, kako šolo je v alro-!^^!?^??^^ pa!vs? te >uc Pom?- ji mladosti obiskoval: ali cerkveno, ali javno t Gotovo bo do- ^ Ker ie živina «alf' ~ t™*** hll nri tam naravuiost preseneti iiv odtrovor in so bo prepričal 7 P? , 1 a J I««" vedno molčal. Mitrie pomeri, Prepncai tega ze od mladega navajena, L ^ ^^ ^^ je z vsem zadovoljna. bil pri tem naravinost presenetljiv odgovor in se o slabih posledicah brezverske vzgoje. Amerika je v obče dolžna veliko zahvale bas cerkvenim'šo- Ko pride zelena pomlad, za- trrrri pa Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St. OFFICE: Phone: 1048 JOLIET, ILL. lam. Prvo Šolo v Združenih državah so baš katoličani še leta^ , pro-|c razne j ^ ! 1 1 • • m vBWHi \^"jvino iz vsQh delov vasi na P°"ir,ričela midva pak imamo zato dokaze v zgodovini Združenih držav. Cemu ' in .7 Jr* na- šteje: ena, dve, puška poči, da se 1600 v meStu St. Augustine, Fla., otvorili. K izobrazbi, pro-:5"0 g™Ui ^ "-'-"'i6 odmev BieneSa strcla ka> ■■■■■■■■■■HM " t " J sebni prostor, kjer jo čakajo m(JČ v~ vrv> — # — ' jv »»» --^— -------- ---~ o i n • x -i .v, «i i * . v — ce, svinje, gosi itd. Ze na vse ^ndno v temni noči slišal Ka- sveti in kulturi prvotnih ameriških naseljencev so bas razne ^traj začno goniti počUa t a katoliški misijonarji največ pripomogli; o tem ni dvoma, am-KJL L Lh d*lnv vasi na nJ^Tjl^f^JHL' vso --— ljajof! so celo nekatoliški Amerikanei tem katoliškim pijonirjem pru-(VaSki 6redniki in jo odženejo ^ svete postavili ze toliko spomenikov m jih s > dandanes postav- £ ,pago Prvo leto nisem ^ zibal kakor v viharju, hruške pa po tleh. Pri tem Javne in cerkvene šole. y št. 37 "Glasila" z dne 13. sept. t. L smo priobčili kratko in lepo poročilo, s koliko vnemo cerkve, fame šole in razne cerkvene mel s tem opravka, ker sem -fe ^^ gtraJlu zakri^ vr_ "G. S." ima osobito frančiškane iu redovne sestre na piki. bil vedn0 ^ poiju. ko s m pa Za,'^ r /-vV» h a ». v VrnfVp.ni ynxmrhii in hvftlftKlli Amprilrnnr»i nn-;_ -v , i, t ' ______ ________i__» oc IJU' v° I rišel k drugemu gospodarju, so razne verske sekste v to svrho prispevale ogromno^ $488*424 084 (skero pol milijarde dolarjev!). Vtej svoti je da so baž frančiškanski misijonarji največ pripomogli k razvo:|vasi. Ko smo odgnali živino, tak6j kljuke. Ko je išel y > • ' Qf> llie- lutllv Ijuu.-ag rw > cut ouiy, jituc te i »t; xtignaie pXVJH UlCHl, Bogokletnega uredimka Glasa b v obode jezi, Ker se i j se boste r}Ml kdo h med teh Vflm >bo slovensko gital, Itako da sem bil včasih v veli- . -« • i •___„ Vnn r, nvnm o a i» a n i m.n i o 7i\ n ie-. 1 * . '' govi svobodomiselni pristaši in backi premalo zanimajo za nje-, ^ fil| -- - — - - •----v-:-: rt~lasih. Pri tem' * ki zadregi predno setn pored- gov list. Premalo dolarjev pri naročnini in oglasih, rn te ! Jagno kot beli dan je dejstv0) da s0 edinole naše slovenske'ne ščetinarje privedel do svinj-naarovaria naše ameriške Slovence: -Ne podpirajte vec cei k a o nora in mrllno-n t« nhmnitav n^iini,« in^om v« nagovarja nase amensKe Slovencepoupnaj^ hoi farne šole največja opora in podlaga za ohranitev našega na-jskega črednika koncem v in farnih šol, ampak pošiljajte rajši oni denar u. o. , k u ( rod življa, zaVesti in naobrazbe v Ameriki. Ce nam še te I Zatem so prišle na vrsto vso vero med našim ljudstvom odpravil; cerkve 111 sold pa liišo, je pripovedoval domačim, da je .sam hudobec na hruški, rekoč: "Sprva sem mislil, da je človek, ko sem pa vstre-lil vanj, sem pa videl, da se ga niti kroglja ne prime.—" Med tem ko je bil Mitrič v hiši, sva s prijateljem Rudolfom zopet uredila stvar; na pomoč nama je prišel še tovariš Ludvik, da smo urno.spravili onega slamnatega možica s hruške ter odvezali vrv, da bi kdo ne izsledil naše nakane, za katero smo znali samo mi trije Avstrijci, Drugi dan se je po celi vasi sčasoma mri . bodo morali zapreti, mi bomo pa imeli tedaj nebesa na tej zemlji (s polnim »epom dolarjev.) Pisanje "G. S." zasledujemo že zadnjih 20 let in moramo priznati, da se je ta list (G. S.) ustanovil iz samih sebičnih in bizniških interesov. Ker sploh ne zasleduje nobene politike, in nima nikake prave časnikarske tendence, si je izbral samo boj proti Bogu, veri, cerkvam in duhovnikom za svoje geslo in delo. Pač omilojavnja vredten časnikar in urednik, ki hoče na tai: šole zaprete, potem je usoda prihodnje naše generacije za- še goske; te mi'pa niso delale j go'vorilo, da je strasilo na Mit-pečatena. Stari in že priletni ameriški Slovenci bodo pomrli, dosti preglavice. jričevi hruški v podobi samega naraščaja iz domovine ne bo in tako se bo prihodnja generacija i Ko je nastopil mrak, se je ?yraga. ameriških Slovencev pretvorila v Amerikance. ife več ne bo pričelo zopet sitno delo, ko se Tako vedno korajžni in hra slovenskih naaselbin, cerkva, trgovin, Jednot, društev, tako tu- je vsa ta di ne listov. — Živijo!' Tedaj bo poginil tudi vaš list 4'G. S." tračala. ker ga naši Amerikanei ne bodo razumeli. Stvar je treba vpo števati s praktičnega stališča in pogledati naselbine z našimi njimi kadi. — Tako je šlo dan jbavljal; da si prihrani nada-slovenskimi cerkvami ter šolami. AJi ni resnica, da ravno one za dnevom v poletnem času. —Ujno nočno stražo in da bi mu tem so pa Rusi zado-ivrag hrušk več ne kradel, je žival domov s paše bri Mitrič se zatem ni več s Prve so bile svinje, ki drvijo domov, da se kar za svojim junaštvom rad hvalil in tudi čez Avstrijce ni več za- bogokletni list "G. S." tiska baš v našem slovenskem jeziku "G. S." niti ni vreden, da bi ga človek v peč vrgel. Dokaj čudne nazore ima urednik "G. S." v obče o javnih in cerkvenih šolah v Ameriki, citatov iz onega članka: "Narod brez šol je narod brez bodočnosti. To resnico so spoznali že staroveški narodi, ki so imeli potem glavno besedo j v razvoju ali evoluciji človeškega rodu." "Sola je kvas iz katerega vzhaja narodna pogača, narodni napredek, narodno blagostanje, narodna zavest, narodna naobrazba." nevednež i-n izdajalec svojega naroda. Če hočemo torej ameriški Slovenci svojo narodno zavest ter menijo, da so oni gospodarji na svojih posestvih. Skoro vsak posestnik ima za s sadnim drevjem. Tak vrt je imel tudi naš sosed Mitrič. Ko je na jesen začelo sadje do- in naobrazbo saj še prihodnjih 30 let ohraniti ter obdržati, mo- hišo tudi malo vrla zasajenega Tu navajamo nekaj njegovih ramo z Vso vnemo paziti ua edino našo postojanko in to je, slovenska šola in gledati, da se take šole v vsaki naselbini ustanovi, kjer je le to mogoče. Res je, da živimo v svobodni deželi, kjer je versko prepri-jzorevati> 3e hodil vedno na can je vsakemu "posamezniku na prosto voljo dano, tako tudi vrtn0 stražo, da bi mil kdo način izobrazbe in šolanja. Ker imajo katoličani dosti svniihl }irušk> aIi &holk ne otrebe' V" noč je prišel s svojo staro uško na vrt ter legel pod ko- ......šolanja. Ker imajo katoličani dosti svojih; farnih šol, pošiljajo mladino iz gotovega prepričanja rajši v tako katoliške šole, in tako je tudi z našo slovenske t-1 idino. Starši l'ušk< za a "Delujmo na to, da popolnoma odpravimo -na ameriških tleh cerkvene sole in izboljšamo ter izpopolnimo javne." "Javnim šolam napredek in izpolnitev, cerkvenim pa slo-i voza vselej!" Ali ni to čudna logika? Na eni strani se povdarja o veliki! važnosti šol v obče, na drugi strani se pa udriha po cerkvenih šolah, da so za nič, torej v škodo ljudstvu, ker se učenci teh šol poleg drugih predmetov uče tudi verouka in ker hodijo v cer- "Glas Svobode" zatrjuje, da ameriške javne šole še niso popolne; radi mu to verujemo ker so nam že znani vzroki te nepopolnosti. Dalje pravi, da so javne šole tisočkrat boljše od cerkvenih; te svoje trditve pa noče dokazati—in da mora vsak pameten?! človek sovražnik cerkvenih šol. Po našem "mnenju zamore izreči to sodbo s praktičnega sta- 4 Eeta v ruskem ujetništvu (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) (Nadaljevanje.) Slabo gospodarstvo ruskih kmetov. Junaški sosed, ali strah na njegovi hruški. Zadnjič sem omenil, da ima- biti kmetje jako slabe le- sene bajte za svoje stanovanje; glede tega smo pri nas v Slove- Rekel je, da se nikogar ne boji, i lo samega vraga ne; pri tem kakem kamnolomu. — Jaz bi j se je tudi kaj rad norčeval iz nikdar ne verjel, da so Rusi naših avstrijskih vojakov. 44To je pa že preveč", sva rekla s tovarišem Rudolfom in lišča samo oni, ki ima kaj šoloobveznih otrok, ne pa kak samski I^t Za,bol~ brezverski urednik, čeravno se prišteva še k tako pametnim i hlSe' tako «laba 80 ^ ljudem. Po njegovi sodbi so torej vsi slovenski stariši bedaki' ! d™P, ffP^ska pošlo-ker pošilja jo svojo deco v farne šole. Po sodbi urednika "G. S."!^ ^^ °Ci hfe na ?V0" se tudi naše ameriške slovenske inteligence ne sme prištevati! " S °31 ^ Za k izobraženm! In vendar imamo lepo število naših zdravnikov, ^; v zimskem času ves gnoj pod odvetnikov učiteljic, uradnikov in drugih uglednih oseb, ki Nlc bol?e' — .... ° & ° ifcwmnir se slabše je prirejen tako malomarni in brezbrižni pri živinoreji. — Slično je tudi ovcami in kozami, katerih ukrepala, kako bi tega dedca staja je enako revna. Malo ! pošteno ostrašila. Tozadev- boljše je v svinjaku; to pa za radi tega, če ni dovolj trdno narejeno, potem svinje vse ni načrt je bil kmalu skovan in ,tudi izvršen. Napravila sva namreč slamnatega moža, sam iste pobral in posušil. (Dalje sledi.) Najboljša cigareta mmmmm razrijejo in uidejo na dvoriš- ki naj bi ponoči hruške kradel če. Cesto sva imela z gospo- ter istega neki večer na skri-darjem mnogo dela, da sva po- vaj na Mitričevo hruško poteg-•pravila svinjak, katerega sej nila in privezala; naj še ome-svinje ha pol podrle. Res je, j nim, da sva vrh hruške prive-da v onih krajih nimajo dosti zala na dolgo vrv in skrita v lesa, vend a i; bi se dalo marši- grmovju čakala izida, ko pride kaj zholjšati in napraviti ko junaški čuvaj s svojo puško, bi se bolj za to brigali; tako pa Kmalu je bil Mitrič na svojem je vse "liarašo". Po hlevih i navadnem mestu pod veliko pri živini je zelo slab red. Ko- j košato hruško, midva pa skri- • večinoma vsi obiskovali in dovršili cerkvene (farne) šole Ali m ^ v. . "T f /u1IcJLI1 r.TA? rnEKl1jn so tudi ti bedaki? plev za zivmo, brez kakega za- ;zimi vsled takega reda. »-> A ™: o^___i, „ ■ „ * I_____v _ i________ i i i i liko sitnosti ima ruski kmet po Ko Preveč bi nam vzelo časa in prostora, čabi hoteli bedaste- C" aL ' iirnAnilni S »> ______-y,., __ v Siene mu uredniku "G. S." dokazati koliko slavnih ameriških mož T T™ 1 1 , " je pohajalo v cerkvene šole. Ce bi bili v resnici bedaki, bi Z ŽZ SS dosegli tako častnih mest. ' tei 9C"1,,? Z :n!pc sla" Kikakor ne trdimo naravnostma so ameriške javne šole:™' ^ t al Tem op^n slabe; mora,, nekaj veljati, ker nas stanejo na milijo,le,k,f/J^n ^lamnat?sS je moramo m, da^koplacevalei vzdrževat,. In vendar dajejo ho aeloma ])oje(ila. doloraa katoheaiu, kot praktični ameriški državljani prednost svojim toptala pod nJ0 amL Dru' i5 cerkvenim šolam, katere morajo se poleg javnih sami vzdrže- Eem pa namočil slamo da je va _ . v , , . . .. i zmrznila; na ta način sem na- Da so bas cerkvene sole pri vzgoji mladine velike važnosti ,,ravil nekoliko zavetja za živi-Sn pomena, so to dejstv« celo nekatoliški ameriški sodniki in yajbolj sitno je bilo, ko profesorji ze sami potrdili. \ teh olah so otroci polog vede u- K„oj'kidal; tedaj sem mo- mn»nlnn»n ijilTlinrnn J«__'____v. l / i i \ ! . ' . V ' . povrže krava teleta, ali ovca jagnje, takrat vedno hodijo z ta v bližnjem grmovju. Dedec je mirno legel na tla, ter j tatu ni takoj na hruški zapa- j zil. Čez nekaj časa sva mid- j lučjo po'stajah in to po cele : va napela vrv in pričela vrh tedne, nazadnje se pa še pripe- hruške tresti. Kot bi vdari-ti, da tele, ali jagnje zmrzne, la vanj strela, je dedec skočil ker ni nikogar zraven, da bi pokoncu ter pričel zmerjati takoj zanesel tele, ali jagnje v dozdevnega tatu na hruški, hišo na toplo. To se cesto- j Takoj zatem sva midva za gr-krat pripeti, ker»po noči kmet- movjem za nekaj časa prelije neradi vstajajo iz govke po- hala vleči in cukati ono vrv. ZASTONJ Vam dopošljemo našo slovensko navodilno knjigo o patentih. Pišite ponj o v svojem domačem jeziku. Ime A. M. WILSON je znano že 32 let. V zadevah patentiranja, iznajdb in prodaje patentov, pišite samo v Washington na zanesljive patentne odvetnike. Naslov: A. M. W1LS0N, Inc. 315 Victor Bldg. Washington, D. C. stelje. Tako ima ruski kmet dosti nepotrebnega -dela, po- rec. —" "Ha, lopov", je kričal sta- leg tega pa še škodo zraven, ujel. ker ima vse preveč zanemarje- žem. Zdaj sem te enkrat ča£aj\ jaz ti že poka-Na hruško zlezem, pa čijo lepega moralnega življenja, da naj sovražijo greh (slabo) ral istega s krampom in želez- no, med tem ko mu na polju te bom doli vreeT" mi se drze lepega cednostnega življenja po besedah našega bož- nim drogom kopati, kakor v gnijejo celi kupi slame. fciJ Midva sva pričela Zastave, bandere, regalije in zlato znake za društva ter člane E. S. K. J. EMIL BACHMAN » izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 11. OKTOBRA 1922 Jednota FINANČNO POROČILO [118, Mladinskega oddelka K. S. K. J. 119. za mesec september 1922. 120. Dr. št- Plačana vsota. 122. 1....................$ 26.65 2.................... 50-55 J*®- 3.................... 9.00 ^.................... 3.7* ho 5.................... 9.30 "J 8.................... 8.40r^V' 11........................................9-95 I30 12. ......................................19.05! 13. ........:....................2.40j 14......................ll.To! .................... 7'20i140 1 6........................................143 1 7.....................45.}!?- 20.................... 10 20 oi 9 Of; il:::::::::::::::::::: 3}«- 25........................................23.40 j?'* 29* ......................................63.20 30.................... 6.75 33. .....f..........................11.70 38..........................18.60 4 0.................... 6.15 4 1.................... 6.90 4 2...................., 29.90 4 3.................... 2.10 fSi* 4 4.................... 7.60 4.").................... 2.55 4 6.....................90 {p 4 7.................... 7.05 49.................... 4.90 fS*' 50. ......................................25.60 52........................................16.50 ™ 0-3.........................2p.9o j -trj-1 54.................... 6 75 1172- H VESTI IZ JUGOSLAVIJE | Strašen umor. Brat Jože nKarol Belec ter Jakob Gorup so šli dne 10. sept. po cest] od pesnic proti Sv. Lenartu proti Umrl je na Broznici 12. sept. Se valuto! Ali je šel predlog Schickertovi gostilni. Xcna- dekan in kastni kanonik Jožef v ministrski svet, ali ga je g. Zupan. Služboval je 47 let v minister pravde na lastno ro-tržaški škofiji in se je po pre- (ko izvršil, |se še ne ve, ker. kuf-vratu preselil na Breznico, ra v Slovenijo še ni ! Vdova kjer je živel v pokoju. Mir čaka, a njega od nikoder ni ! njegovi duši.! | Testament kralja Petra so — Nesreča. V Križah pri slovesno odprli. Napisan je Tržiču so se splažili konji silno preprosto. Denar za-Frančiški Lončar, vsled cesar pušča svojem trem otrokom v jc padla z voza in se na glavi'enakih .delih, posestva in hiše močno poškodovala. Prepe-,v BelgracfiT &nu Aleksandru, ljali so jo v deželno bolnišnico.'bolnišnico v Topoli državi in Borovnica. 6. septembra | cerkev v. Oplencu s posestvi smo spremili k zadnjemu poči v' \red vsem svojim otrokom v tku posestnika Tomaža Švig-lja, moža odločno katol. pre- uzivanje s pravico, cerkvi pokopani. da so v tej Na koncu pričanja, dolgoletnega občin-.je zapisano: Želim> da osta- skega odbornika in hranilnice ter skrbnega družinskega očeta. Kako priljubljen je bil pri svojih občanih, dokazuje obilna udeležba na njegovi zadnji poti in častna straža borovniškega orlovskega odseka •s zastavo. Ob iskrenih besedah p reč. gospoda župnika Štraj harja in pretresljivem petju dveh žalostink, je postalo ros no marsikatero oko. — Dobrot ni Bog pa naj mu bo za njegov trud bogati plačnik. Nesreča pri žegnanju. Fantje iz Zvirc pri Žužemberku so na žegnansko nedeljo kakor ponavadi, streljali • z možnarji. Pni strel so hoteli prav močno nabasati. Smodnik se je vnel, puhnil fantom v obraz in jih močno vžgal. Najbolj je bil poškodovan posestnikov sin Franc Kos, ki se zdravi v bolnišnici in je malo upanja, da bo okreval. Linčan morilec. Morilca Ribiča, ki je umoril kakor smo poročali, brata Jožefa in Karla Belca, je ljudska množica linčala iz ogorčenja, ker jii hotel priznati umora in ker ni hotel moliti za duše rajnih bratov Ko ju uklenjen korakal za vozom, na katerem so vozili truplo, ga je ljudstvo toliko časa obdelovalo, da je na glas molil. Končno se je orožnikom posrečilo, da so ga mirno pripeljali v 'Maribor. Naša uprava. Pred 2 leti je na vožnji iz Amerike v Havre utonil slovenski delavec Žagar iz Loškega potoka. Njegovo prtljago je poveljnik ladje shranil in oddal jugoslovanskemu poslaništvu v Parizu. Žena, vdova s par otroci, je pa zaprosila našo vlado, da jej preskrbi prtljago njenega moža. Kmalu po smrti Žagarja se je tudi resnično zapo-čela drzna akcija, kako priti do prtljage. Posebej se je poslance okraja angažiral za to delo. Akt se je porival od u-rada do urada, od instance do instance tako vstrajno, da je "kufer" priromal iz Pariza v Belgrad na ministrstvo za zunanje zadeve. A sedaj, ko je bil presrečni kufer že na tleh SHS, je bila nevarnost, da ga potopi valovje aktov. Zunanje ministrstvo je namreč prtljago oddalo ministrstvu pravde. Dočim je doslej slednje ministrstvo s hvalevredno požrtvovalnostjo sodelovalo pri celi akciji, je v trenutku, ko je bil kufer dosežen, odpovedalo. Nobeden od načelstev, odde- nejo moji otroci celo življenje složni in v bratski ljubezni. Vzoren socialist je Etbin Kristan, socialistični poslanec. Dr. Žerjav ga je nastavil za izseljeniškega komisarja v A-meriki ter mU nakazal 10.000 frankov mesečne plače, t. j. 240.000 kron. Vidi se, da socialistični poslanci izborilo .^krbe za svoje — žepe. Za Antonom je prišel Etbin. Ljubljanska porota. And-ej AliČ iz Sostrega, star 25 let, j? sunil svojo ljubimko 21-let-r.o Marijo Gasperšič z mostu v Ljubljanico, kjer bi utonila. < e je ne. bi došli fantje rešili. Alič je dobil let težke ječe. — Hrvat Božidar Mrkonjic, star 21 let, je ukradel nekemu i merikancu 500 dolarjev. Za- o bo sedel 2 leti. — Jožef Koc iur, ki je zapeljal nekega' To-r ažiča, da je svojemu gospO- < :rju kradel,, bo sedel eno le-1:. — 18-letni Jakob Kušar ii ?C letni Franc Prosen sta do bila vsak eno leto, ker sta u i injala grdobije nad Ivane čkrbina. — 15 meseev je dobi] *':ladiščnik tvrdke Lešnjak v l!akeku, Galič, ker je proda) a igon desk in denar zase ob <1 žal. — Detomorilka Ana Ta-[ r iz Spod. Gameljnov je bi ta obsojena na tri leta težke je i \ — 22-letna Neža Gobec iz ?2tal je zažgala hišo sosedove i;u sinu, ker jo je dvakrat aa-peljal in končno povedal", d^ jf r.e bo poročil. Obžalovala bc svojo zavoženo mladost 5 let a težki ječi. — Y smrt na vešalah jo bi1 obsojen Alojzij Slejko, roj 1899 v Planini na Notranja kem, ker je v Mislicah pri Se žani letos 21. maja ustrelil u-čitelja Dominika Marušiča. Morilec nadsvetn. Avguština Zajca pomilošcen na 15 let tažke ječe. Kralj je pomilo-f-til na smrt obsojenega morilca g. rač. nadsvetn. Avgušti-•a Zajca, nakar je stol sod-morice morilcu Jalenu priso dil 15 let težke ječe. Jalen j* v zaporu zelo shujšal in je bole bon. Prepeljali ga bodo v mariborsko kaznilnico, število vdov in sirot v Jugoslaviji. Belgrad, 12. sept. Pi statistikah ministrtstva za so cialno politiko je v Srbiji ir CTni gori 137.022 rodbin pad lih vojakov. Od tega je sirol brez očeta in matere 12.887. — V Banatu, Bački in Baraniji jo 14.340 vdov, in 3104 otrok sirot brez *>četa in matere A' Hrvatski in Slavoniji je 12. ljenj in odsekov min. pravde 135 vdov po padlih vojakih ni hotel sprejeti prtljage v os-j katere imajo skupno 27.372 nt krbo in nadaljnje, poslovanje, J preskrbljenih otrok, dočim jc to je odpremiti ga ubogi vdovi ,na Hrvatskem sirot brez ocek potom domačega sodišča. Kaj in matere 1100. — V Dalmaci sedaj? Poslujoči poslanec je |ii je 4057 vdov in 3889 sirol predlagal, da ministrstvo pra- brez očeta in matere. — "V vde pošlje kufer nazaj v Pariz, j Sloveniji je 9407 vdov, ki ima kjer naj čaka toliko časa, da se jo skupno 15007 otrok. Siro' izposluje od zakonodajnega od-11 rez očeta in matere je v Slo bora poseben zakon, ki bo do-]veniji 2012. — V Bosni ii ločil, kdo je "nadležnež" za Hercegovini je po padlih vo prejem prtljage; dokler se pa jakih 12.386 vdov, katere ima to ne zgodi, naj se v smislu, jo 29.398 otrok, sirot brez'oče predloga poslanca kufer izpo-;ta in matere pa je tamka' stavi v Parizu v javen zgled 2772. V tej statistiki niso na kot žrtev vzorno poslujoče u-prave v Jugooslariji, kar bo gotovo uplivalo na popravo na- doma jih napade z nožem Karel Ribič, hlapec pri Ropu v Zamarkovi. Belec Jože se je takoj zgrudil mrtev — zadet v srce. Njegov brat Karel je bil težko ranjen. Prepeljali to ga v Sv. Lenart, kjer mu je podal zdravniško pomoč dr. Jvramber. . Čuje se, da je tudi Karel Belec že umrl. Jakob jOorup pa je bil težko ranjen v glavo. Morilec je šel po stor-enem dejanju čisto mirno v sosednjo hišo, kjer se je umil, na-pa je šel — spat. Orožniki o ga našli drugo juth) v pos-Mji, ko Je še sPal- 1 CEZARJEVO GESLO: 4''SEDA J!" Juliju Cezarju, ki je eden največjih vojaških voditeljev vseh 5asov, je bil čas največja bese-la na svetu. Geslo tega rimskega vihravega generala je )ilo kar najkrajše, samo par •rk: SEDAJ!—Danes, devet-lajst stoletij pozneje, se je smi-lel časovne vrednosti poglobil ',e bolj, in posebno v slučaju bolezni smo se naučili -ne samo zdraviti bolezen takoj, sedaj, lego jo tudi če mogoče preprečiti. Če trpite radi zaprtja, sla-'ie slasti, vetrov, zabasanosti, lervoznosti, glavobola ali ka-:ega drugega želodčnega bola, zahteva naglo izčiščenje revesja, vzemite Trinerjevo grenko vino SEDAJ! Odlačan-e je vselej nevarno, da napo-led, zakaj trpeti, če vas more Crinerjevo grenko viifo opro-titi tiste nadloge zanesljivo in litro? Imejte tudi druga za-lesljiva Trinerjeva zdravila loma, kakor naprimer Triner-ev Liniment, Trinerjev Cough >cdative, Trinerjev A nt i put in, ki je izvrstno izpiralo za 'netja v vratu itd. Dobite jih )ri svojem lekarnarju ali tr ;ovcu z zdravili. (Advertis.) vedene one družine, katerim se podpora za invalide še lii u redila. 3ENJ. PEVSKIM ZBOROM NA ZNANJE. Znana resnica je, da so naši >evski zbori, bodisi cerkveni, bo-lisi društveni, pogostokrat v hudi adrepi zaradi not. Znabiti zna den ali drugi pevec kakšno melo-iijo na pamet; časih si more zbor sposoditi kakšno pesem v prepis d kaoega druzega zbora — toda cdo naj bi prepisal note, osobito 'ko zbor šteje večje število pev-ev in pevk t Ker mi je znana ta neprijetna •kolnost že dolgo vrsto let, sem se dločil priti isti v okom s tem, da om pričel prepisovati note za evske zbore. To delo je bilo me-i do sedaj prav tako težavno kot sakemu drugemu, ki se je ha vil prepisovanjem not; slučajno pa e mi je posrečilo iznajti zelo prak-ičen način* pisanja in razmnoževa-ja not potom "mimeografa", :ar mi bo omogočilo hitro in prak-»ino prepisovanje. Pesem prepilem tako, kot je bi-a prvotno sestavljena. Zmožen a sem prirejati pesmi tudi za Irugačen zbor, kot se glasijo pr-' otno: Pesem, ki je spisana za aoški zbor, lahko priredim za mean zbor, ali naobratno. Imam tudi mnogo lastnih skladb, i še niso bile objavljene dosedaj, :atere hočem objaviti sedaj na iti način. Razun tega imam na azpolago večje število najnovej-ih skladb od drugih skladateljev. Ker se že dalj časa bavim s pi-anjem not potom mimeografa i-lam nekaj pesmi že pripravljenih, »ziroma spisanih. Na zahtevanje "ara dopošljem brezplačno ime-lik istih, kakor tudi cene za prepisovanje not. Vam bo pripomogel, da boste pravi lahko izpopolnili svojo zbirko pes-' mij skoraj popolnoma zastonj. Pošljite mi svoje naročilo takoj.' Sporočite tudi sosednjim pevskim zborom o tej prekoristni ideji, da si tudi oni pomagajo iz zadrege. RAFAEL ZUPANEC, 805 N. Chicago St. Joliet, 111. (Advertis.) V POJASNILO. Ker me več rojakov iz Jolieta in drugod vedno vprašuje, kdaj bom letos dobil grozdje, naznanjam vsem tem, da ga pričakujem koncem tega tedna. Imel bom na prodaj fino belo in črno newyorško grozdje in tudi kalifornijsko. Za pojasnila glede naročil in cene se obrnite na podpisanega: JOSEPH SITAR, (Telefon: 4533.) 607 N. Hickory St. Joliet, 111. FARMA NA PRODAJ. Zaradi samskega stanu (ker sem pečlar) mi je nemogoče samemu zmagovati delo na farmi; vsled tega sem se odločil 3vojo farmo prav po ceni prodati. Farma obsega 80 akrov in je v jako lopi logi; 20 akrov je izčiščene zemljo, ostalo je pa gozd za jako lepim drevjem: javor, lipa itd; Na farmi je lična hišica s tremi sobanni; hlev je za 10 glav živine in vso poslopje, kar ga farmar rabi, je v dobrem stanju. Tu je dobra pitna voda, zemlja je pa črna, jako rodovitna. Cena je $4000 (štiri tisoč dol.) En tisoč 1000) je treba takoj plačati, ostalo pa na večletne obroke. Ako pa morda kako dekle, ali udovo veseli krave molži ti in na farmi živeti, lahko sem pride; če ima vdova prav kakega otroka sem pripravljen za ženitev. Mora pa biti 35 let stara. Za podrobnosti pišite na moj naslov: JOHN VALENČIC, P. O. Box 281. Greenwood, Wis. (Clark Co.) 3 PATENTI PROSTA POJASNILA Pošljite površno obrisbo vase iznajdbe ali ideje v pregled in pišite v slovenskem jeziku. Točen, zanesljiv in pošten. CLARENCE O'BRIEN, Registered Patent Lawyer, 933 Southern Building, Washington, D. C. r«mm -----v -Ji-......- 7- .....■ Slovensko Amerikanski KOLEDAR za leto 1923 je izšel (v povečani obliki). CENA za Ameriko in Jugoslavijo ' SAMO 40c. Naročila pošljite na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St. New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cen j. občinstvu v Jolietu in jkolici naznanjava, da sva ol prla novo trgovino z grocerijo, ter z vsem; v to vrsto spadajo čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava • Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Ta novi način prepisovanja Telefon 4555 Joliet, HI. DENAR V STARO DOMOVINO. J pošiljamo hitro in zanesljivo ter po najnižjem dnevnem kurzu. Ker se cene kronam, dinarjem in liram vsak, (lan menjajo, zato ne moremo objavljati stalne ceno, temveč pošlemo toliko kolikor mogoče po coni, ko prejmemo po-šiljatev. Včeraj so bile cene sledeče: 1,000 kron za......$4.50 100 lir za......$6.00 / Pri višjih posiljatvah primerno nižje cene. Vsaka pošiljatev' je jamčena, da denar ne bo izgubljen. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago'St. Joliet, Illinois. Ne pošiljajte denarja! Xe mislite, da je to kaka izvanredna razprodaja čevljev. — N1ti centa vam ni treba poslati. — Izpolnite samo doljni kupon in ga pošljite nam. Ko boste čevlje prejeli jih dobro preglejte; obujte jih, da se prepričate, kako udobno vam pristajajo. J Ce boste potem mislili, da ni to v resnici lepa priložnost in velikanska razprodaja, vrnite nam čevlje nazaj; niti centa ne boste izgubili. Izpolnite kupon in nam ga še dane« pošljite, dokler je ta razprodaja v veljavi. 4 Te čevlje lahko nosite'v najslabšem vremenu za delo. Zalegli vam bodo za dva druga para. Narejeni so po znanih Blucherjevih kopitih; usnje je ustrojeno na poseben način, vsled česar |je mehko in prikladno za noge. Podplati so močni, tako tudi pete. Velik, širok jezik brani dohod blata in vode k nogi. Tudi gornji del usnja na teh čevljih je močan, da ga voda ne premoči. V zalogi imamo velikosti od št. 6 do 12. Naročite št.941 še danes! POSLJJITE KUPON. Ne pošiljajte nobenega centa, dokler čevljev ne prejmete; potem plačate pismonoši samo $3.65. Ako niste s čevlji zadovoljni, vrnite jih nazaj, pa vam vaš denar takoj povrnemo. Standard Sales Co., DePt. Sl-11 2656 W. North Ave., Chicago, 111. Pošljite mi par čevljev za delo št. 941. Plačal bom zanje $3.65 in ne več, ko jih dobim. Če mi ne bodo ugajali, vam jih pošljem nazaj, nakar mi boste moj denar povrnili. Velikost čevljev__________ Ne pošiljajte denarja! Ime Naslov Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote! V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar: Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot, odstot, 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot ali 4 odstot? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate. Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo tej podp. organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam \*slovenskem jeziku za pojasnilo. A. C. ALLYN & Co. 71 W/ MONROE ST., CHICAGO, ILL. NAJBRZEJI moderni parniki sveta. EDINA direktna • Proga v ' Dubrovnik. ~——— ___ VELIKI IZLET NARAVNOST; V DUBRUVNIK. (Parnike gonijo stroji na olje.) SCYTHLV — 25. Nov. TUSCANIA — 6. doc. Največji moderni parniki, ki plujejo naravnost v Jugoslavijo. — LHiksus, udobnost, hrana in postrežba nenadkriljiva. Vino zastonj. Privatne kabine. Redka prilika, da posetite vašo domovino na plove-čih palačah za nizko ceno. Ne zamudite tc prilike! Presirrb'.te si prostor na parniku iz danes. Ne potrebujete konzularnega vizuma. Preko Cherbourga istotako odplujejo vsak torek parniki: BERENGARDA, AQUITANIA, MAURETANIA Za karte in druga Pojasnila se obrnite do najbližjega agenta. da lahko že v 9 dneh dospete v Jugoslavijo. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! ' Bolj kakor kdaj preje, je tedaj potreben ta opomin, kajti v*led rečje množine denarja med lj«K|stvom delaju ipekulastje velike do-oičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nai denarni zarod je zanesljiv in poznan med narodom po rroji vljudni in hitri postrežbi Mi plačujemo na hranita 9 i'oio po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša ba^ka je pod nazorat-Tom vlade Združenih driav tat Sanica federalnega rezervna ga aistema - Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavi ijajo sedaj kronam visoke ce ■e, ker sc hočejo okoristiti » nevednostjo ljudstva Povprašajte nas za nasvet in cene. kadar želite poslati denar v ttaro domovino) Ako im*te doma Liberty Bonde. izpostavljene nevarnostim ba nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili bren»Ufn* . TIIE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 r Prebitek- $360,000.00 GLASILO K. S, K. JEDNOTE, H . OKTOBRA 1022. * • . ■ O ceni in produkci- •• jEk?* ji radija. Te dni se je vršila v New Yorkn konvencija Zveze ameriških elektroterapevtikov(lee-nikov z elektriko), pri koji priliki so delali razne zdravilne poskuse tudi z radijem, najdražjim produktom na zemlji. Pri tej priliki je ravnatelj Co-loradske radijske družbe omenil, da se je ta kovina zadnjih šest mesecev pocenila, tako, da velja danes ena gram čistega radija $90,000, v manjših količinah pa $95,000 pred letom se. je pa zahtevalo za graip radija še $120,000; vsled tega so tudi delnice radijske družbe za nekaj padle. Skupna produkcija zadnjih 5 let je znašala samo 35 gramov na leto, kar je povzem zadostovalo zahtevam raznih bolnišnic po tem blagu. Za enkrat, oziroma danes zdravniki ne kupujejo več radija, ker nimajo denarja; to je menda povzročilo padec cene. Ko bodo imele pa bolnišnice kaj več denarja v umetno zdravilne svrhe, bo postal radij zopet dražji. Med vsemi predmeti na svetu je baš radij najtežje spraviti v denar in sicer iz tehtnih razlogov n. pr.: Radija Pač mam Pa celeSa Jakob nejši; za 1 gram se računa Aleškovca,(Brenceljna) Puv-$11,500 če tehta tak demant ll;,lha> Rado Murnika in Jfilcin- karatov; 10 karatni smaragd je j sklia skoro lla Pamet- To 80 vreden $30,000 za vsak gram;lino^ mojstri, ker so pisali za 11% karatni rubin $22,500 sm*h ?f -*ok' . Kaj bi se človek vedno enga- vil in kislo držal; saj je svet itak že sam na sebi velik kotel karatni, rubin $22,500 gram in 20 gramov težak biser $36,000 gram. Dasiravno se radija ne rabi ^ od ne_ kot lepotieje zna*a cena istega: uajrajši prebiram hum0-vec. kot najdražjega dcmanta, ^r^ knji iu Uste - Pra. ali kake dragocenosti pridob-Jjgie iz zemlje ali morja, to pa radi tega, ker je produkcija istega z velikanskim delom in stroški zvezana. Da se produ-cira samo en gram radija, je potreba dela s topitvijo 200 ton radijske rude; poleg tega se rabi pri tem pročesiLza vsako tono radijske rude še eno tono različnih kemikalij; torej vse- vijo, kdor je vedno vesel, ko-rajžen in dobre volje, bo dalj Časa živel kot kak čmernež; in tega gesla se tudi jaz držim. Pri meni več zaleže 1 minuta žvižganja in smeha kot pri va9 pol ure joka ter žalosti. Rekla bi skoraj, da sem baš.radi tega tako postavna in rejena (tehtam namreč živo vage 205 ameriških funtov, ali več ko mmm® mokt" in golaš v tej gostilni, kakor pa da bi me imel kak moški pod "komando"; pa celo tamkaj v Ameriki. No. — Na vsezadnje sem pa res v stric Samovi deželi. Dandanes so namreč razmere v Jugoslaviji take, da sem se is- V Žolijetu, 111., 8. okt. 1922. Draga mi botra ! Ne bodite hudi, ker se še le danes oglašam s prvim pismom iz Amerike; čakala sem namreč toliko časa, da sem dobila primerno službo v našem mestu. O potovanju iz Ljubljane do morja, ne bom dosti o-menjala, ker me še danes glava boli, če se spominjam na neznansko vročino na vlaku; tako me je ta vožnja in "švica-nje" vzelo, da sem gotovo par kil na teži izgubila. Čez morje smo se vozili na parniku Mavra Tonija. Oh, preljuba mi botra, če bi vam zamogla opisati, kako velikanski pamik je to ! Zgrajen v šest nadstropij, na vrhu ima pa štiri dimnike. Tako je visok in velik, da bi lahko tri naše farne cerkve (sv Pavla) vanj spravil in vse prebivalce našega vrhniškega okraja. Vožnja je bila precej nemirna, ker nas je na morju hudo "gun-calo" in metalo. Čez 7 dni te se do cela naveličala Naj- ismo pa v Naj Jorku že zagle_ bolj me je bolelo srce, ker nam nekd veliko glat avi_ je Polentar toliko naših ljudi u so mi> da je fo Krigtof Ko_ ugrabil; dalje mi je bilo hudo lumb k menda ni ker za ljubljeno mi Kranjsko, ker je bolj ^ b ? y dandanes iste m vec; zaman ,0|Jzila Jm gQ ^ j y neko ri_ isc^te po vseh novih zemljevi-1 jazuo judiujo ^ p^ ki dih; gospodje v Belemgradu!me;jemcdtemvasomc€lopriu. so jd namreč prekrstili v Slovenijo, oziroma v <4 Veliko Srbijo. — Adijo torej nekdanje okusne kranjsko potice, kranjsko kislo zelje, kranjske klobase, žganci itd. — Istih dandanes ni ve<\ ampak naziva za slovenske potior, slovensko zelje, slovenske žgance in slovenske klobase. Tudi vse stare kranjske šege in navade so sedaj pretvorjene v slovenske, oziroma v SHfe. O razmerah v Jugoslaviji pišem drugič. Do prihoda v Ameriko mi je pripomogla moja dobra botra, Čila judovske abecede: "Alepli," "Beth," Ghi- mel," 44Vau," 44 Jod," 4 4 Mom Morda 14 Daleth, ; 4 4 Zain' \ 44Uaph," 44Nun," mi pride ' 44 He, " 44Heth,,, "Lamed," "Samech." v Ameriki vlak. so dali vsakemu potniku malce v dolgi papirnati skat-]ji s hlebom kruha, krekerji, kosom salame, sira in tremi bananami. Za to sem morala plačati en amerikanski dolar, ali K 335. 4'Spela, Spela !" — če je v Ameriki že malca (prigrizek) ali 44lune" tako drag, ne vem kako jo bomo vozilif Koliko neki tu stane še kako dobro gorko kosilo! Pri nas na Vrhniki, bi jaz s tolikimi kronami lahko že celo gostijo pripravila. Mislila sem, da bom v Naj Jorku videla že novega jugo-slovaskega izseljen iskega komisarja g. Kristana, pa ga še ni semkaj. Ali je že odpotoval iz Ljubljane ? Službo tukaj v Žoljetu sem prav lahko dobila. Samo enkrat sem dala advertajzelc (oglas) v angleški list za izu-čeno kuharico, pa so se Ameri-kanci kar zame tepli. Šla bi lajiko ti^i k neki žerman-aj-riš drmffli pa imajo preveč .o- trok; zato sem prevzela službo v nekem hotelu, da pomagam v kuhinjit Plače imam za začetek $10.— ali 3350. jugosl. kron in vse prosto. Bo že ! Kajne ? Zdaj gledam in se učim pripravljati amerikan-ska jedila: porkčapse, razne šteke, patroste, bifštju, lemst-ju, grevije, otmile itd. Počasi bo že šlo, ko se privadim a-merikanskih .razmer. Tukaj vam v pismu pošiljem prvi zasluženi dolar. Idite v nedeljo po maši v 44Mantuo", pa si /privoščite najboljše pečenke in par litrov vina na moje zdravje; pa pišite, če ste poslani dolar v redu prejeli. Tukaj v Žolijetu se mi zelo dopade, *ker je dosti našegii! naroda. Med naše rojake še ne grem, ker še nimam primerne obleke in novega klobuka, ' ni ■ i imam pa že to—pri Kirinčiču izbrano za $12. f Ljuba botra ! Tukaj v A- meriki je vsa drugačna moaa kot pri nas in treba se bo bolj štajliš" nositi, Ste pojdem ikaj med svet: Črne solne, svilnate štumfe, kratko kikljo, pisano jopico, svetar, in primeren klobuk. — To se bom na prvi sliki postavila, katere vam kmalu dopošljem. Ker nosijo skoro vse ameri-kanke punce ostrižene lase, vas vprašam, če smem tudi jaz iti k brivcu Leberšu, da mi bo kite odrezal. Veste, s tem si človek dosti dela prihrani','^r potem ni treba sleherni dan las spletati. Malo hudo mi bo za lepe kite. No, pa kaj hočem: moda je moda. Naj sklei/em za danes to slaba flV'sanje; v kratkem vam bom bolj obširno opisala življenje in razmere v našem mesto Žoljet, kar vas bo gotovo zanimalo. Ostajam z iskrenim pozdravom Vaša Špela. Naslov za nazaj naredite na: 4 4 Poste rest ante", ali General Delivery. Od žandarja do miiy^erja. V selu Sapare pri /Somboru je redov orožnik Žarko Brkič ter živel mirno 4 4 po žandarsko" vršil svojo službo. Nedavno je Žarka poklical oficir ter mu sporočil, da je umrla njegova teta v Ameriki in mu zapustila vse svoje premoženje — štiri milijone dolarjev, kar znaša po kurzu 1,280,000,000 kron. Orožnik Brkič se je veselo zasmeh-Ijal ter takoj podal ostavkq na državno službo. Ako premenite svoj naslov, naznanite to takoj društvenemu tajniku (ici). tudi judovščina prav, ker je ! tukaj največ judov na celem svetu. Ko smo dospeli na Kozel garten v NajJork, so nas postavili v vrste; moške posebej, nas posebej in gnali v neko sobo, kjer so lias doktarice do kože pregledale. Neka ženska bo morala iti nazaj, ker je drugih sorodnikov sploh ni- j malo 44šantova". Z menoj ni mam na svetu. .Ta mi je po-|bi!0 dosti sitnosti; samo dok-sodila denar za karto, katere- !tarica mi je rekla, da sem ma-ga ji bom pa morala vrniti. |i0 predebela, kar pa ni proti-Pa me boste morda vprašali, postavno pri prihodu v Ameri-čeinu sem se ravno v Žolijetu j ko; le kdor je prav suh in sla-» ustavila? Stvar je bila ti- boten, tega pa pošljejo nazaj, kole: Se na^ Vrhniki sem! Gospodje na Kozel gartnu so lansko leto večkrat čitaia ta I bili z mano prav prijazni iu list; posebno rada sem zasledo- uljudni ko sem jim pokazala vala Majk C. pisma, ter afedeVit, ali pismo konzulove sem iz teh posnela njegov na- žene pri kateri sem lansko le-slov na Široki cesti v Žq- to v Zagrebu služila. . Takoj CUNARD and ANCHOR LINES NOVI PARNIK NA OLJE SCYTHIA 20,000 ton Novembra 25. NARAVNOST V DUBROVNIK IN TRST Potujete v Jugoslavijo s tem velkim novim parnikom. Kabine z 2] in 4 posteljami, krasno opremljen za 3- razreda potnike. Posebna paznost za ženske m otroke. Izvrstna kuhinja in vino prosto. Enako tudi preko Cherbourga vsaki torek na 3. velikih pamikih. BERSNGARIA AQUITANIA . MAURETANIA Pridete v Jugoslavijo v teku 9 dni. \ Za listek in druga pojasnila vprašajte agenta. lijetu. Dospevša v Naj Jork, sem onim gospodu kar rekla, so me predstavili prvemu komisarju z zlato kapo na glavi, da grem semkaj, pa some izpu- ki me je prijazno sprejel in postili; čemu pa tudi ne ? Saj j zdravil v angleščini rekoč: sem imela s sabo pismo ter po- i«'Halo Miss Spela. Hauduju-tni list, pravilno potrjen od sa- du ? Plist tiimičju". — Jaz mega amer. konzula, pri kate- nisem na to nič drugega rekla, ^i matei'ijala ^ ton gtiri nage starokrajske cente). To haj bo mimogrede slabore-jenim (suhim) v izgled in navodilo, da 4 4 špas'7 in veselje tudi človeka redi. (800,000 funtov). Barium klorid in radium klorid se nahajata v rudi vedno skupaj, vsled česar je treba na zelo težaven način z raznimi kemičnimi kislinami vsakega posebej izločiti in pretvoriti v kristale. Da se zadobi čisti radij, ga je treba 1800 krat kristalizirati. « Največ rude radija se nahaja v južno-zapadnem delu države Colorado in južno iztočni državi Utah. Tozadevni rudniki, oddaljeni od 60—100 milj od bližnje železnice so skriti v ,najbolj pustem in nepristop-nem gorovju. Večkrat se. pripeti, da se kak'novodosli rudar, Hffledavši puste in samotne rem sem že tuui za kuharico kakor 44Halo !" — S to besedo služila. i se namreč Amerikanci pozdra- Za enkrat delam v nekem jvljajo, in še ne vem, kaj prav-velikem hotelu tu v Žoljetu in zaprav pomeni. — Zatem so sicer kot pomivalka kuhinjske ; me peljali pred izpraševalno posode, (dišvašerca); prišla ;mizo, kjer je eden izmed urad- bcm pa sčasoma na mesto ku liarice, ker Amerikanci imajo radi evropska jedila. Takrat, bomo pa na konju. Prvi gu-laž v Ameriki bom pa ze tako regimentno pripravila, ali ka- Se med vojno me je vleklo ke 4 4 slovenske" žgance, da bi srce v Ameriko, ker sem znala, 'jih sam gospod župan lahko je-aa po vojni ne bo nič boljše, del. — Plače imam deset do-Nekoč sem prosila nekega A- larjev na teden in vse prosto. merikanca, ki je večerjal v naši gostilni "Mantova", da naj toe vzame s seboj čez morje. To je nekaj nad tritisoč jugoslovanskih kron ! Živela A- nikov z menoj po slovensko govoril. Izpraševal me je hujše kot pred krvavo sodni-jo. Nazadnje so me tudi v-prašali, če znam pisati in brati ? — 4 4 Pa še koliko in kako V — Podpisala sem se jim tam kar v štirih jezikih: po slovensko, nemško, srbsko in po judovsko in — domovina je bila rešena. — Najbolj me je jezilo, ko me je oni škric vpra- merika ! Danes jaz ne men- gal, če grem morda k fantu, ali Pa mi je rekel — da, toda sa- jam niti z ženo deželnega pred- j zaročencu ? Nazadnje sem mo pod pogojem če bi ga vzela sednika Slovenije, gospo Hri-|jim pa naredila glede tega že ™ "Toffn r»A 7.(\ tip f —" ,barjevo, ali pa s kako minist- —----: za moza. "Tega pa ze ne sem si mislila. — 44Jaa hočem |rovo ženo tamkaj v Belgra-ostati še nekaj let samica, saj du. — Ko prevzamem enkrat za možitev je še časa dovolj en [vodstvo kuhe, takrat bom pa dan pred Smrtjo. Rajši ku-j imela še enkrat toliko plačo ham še nekaj let juho 44aj- ali pa še več. tako pridigb, da bodo pomnili, kdaj je bila Komarjeva izpela na Kozel gartnu. Če jaz ne maram za ' nobenega fanta, to ni njih biznus. Predno so nas spravili na Kadar mislite na stari kraj mislite oa SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70—9th Ave. New York City. Ona pošilja denar v stari kraj. potom lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za vse važne prekmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem, Izdeluje izjave za dobavo oseb iz starega kraja in druge notarske listine. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. ' Postrežba točna in solidna. imamo ravno to, kar j ste iskali. i- Ekstrakt za RUM, BOROVIČKO, KIM-;*-LOVEC VISKO (RŽENO) IN TOR-imi ^ KOLY SLIVOVKO. ijali PoMjitJ naročilo danes, nakar vatn bomo poslali najboljše vrste Jj^. najbolj čiste ekstrakte. $ U'ezni- 1 steklenica dovolj za 2 galona tekočine-----------* 5 steklenic vsakovrstnega ekstrakta-------------------^Ja. 10 steklenic vsakovrstnega ekstrakta ----------------r- ^j- 7avarovalnina in poštnina znaša se 15c posebej. ZaviUce pošiljamo na željo tudi C. O, D., ali Po ovzetju. ,es odlo MUTUAL FLAVOR CO MP AN Y /akuaciji p. o. Box 997 V'?*- K- L- Plttsbu?adevnega Gozdarjev sin. Spisal Fr. S. Finžgar. jkruh nam bodo kradli. I. Jesenske nedelje popoldne j boste videli, kaj se pravi: Bog 1. 1847. so bili zbrani možakar- pomagaj ! No, oče Knafelj, ji Doselčani sredi vasi. Prid- recite, če ni res! Kako je bi-no so vlekli dim iz malih čedr lo takrat, ko so prišli Branco- ter se živahno pomenkovali. Nekateri so posedli po starem hrastovem deblu, drugi so se pa postavili v krogu ob njem ter od dela trudne roke držali prekrižane na hrbtu. 4'Kako je toplo solnce," je govoril Novin, postaren mož v irhastih hlačah. Visoke go~ leniee je imel potisnjene za pete. Podveze so mu mahale ob njih. 4 4 Saj vendar že precej jeseni pomnim, a tako gorke pa le ne, kakor je letos. Sirovina je že vsa pospravljena, pa sem še videl včeraj lastovico gorile za našim hlevom." "Le potrpi,'' seže mu Kralj v besedo. "Anti ne veš, da gosposka in zima ne prizanese. Jesenski gorkoti nič ne zaupam. Nenadoma se prekre-ne, — in bo mraza preveč. Se za ozimino se bojim. Kar naenkrat bo potegnil sever, pa bo' padel sneg na talo zemljo in škodoval ozimini*. Glej, letos smo, hvala Bogu, imeli tako letino, kakor malokdaj. Kdo ve, kaj bo drugo leto?" "Kaj bo drugo leto!" prične hitro Surga, suh možiček, nekoliko zganjene postave, ter stopi v sredo. "Kdo ve, kaj bo drugo leto? vprašaš. Jaz vem, kaj bo! Vojska, sama živa vojska bo, in ljudje in cesarji se bodo vojskovali, da bode tekla kri, kakor za Be- vili šotore. Ves plot so požgali. — In kaj ga ne bi ? V-sak je odnesel eno desko, pa ni bilo znati, kje je stal prej plot. To vam jih je bilo kot listja in trave.'1 Počasi so pristopili še drugi možje, ki so še dobro pomnili Francozi, ter so glasno pritrjevali Knafljevi pripovedi ali pa pomenljivo kimali z glavami. Tudi gruča fantov se je zbrala krog njih. Vsakemu je utripalo srce, češ, kaj če bo treba zadeti puško in iti na vojsko. Modrovali so, da bi brez njih lahko opravili. Je«ili sq se __torej nad gosposko, posebno l:m Gradom; tako so mi peli Pa še nad biričem, ker jim no rajniea mati. Bog jim daj večni mir!" "A, beži, beži ! Kaj boš kvasil!" jezil se je Kralj nejevoljen, da mu je prevzel be- ži k nam? * Vi dobro pomnite! Mi smo bili tedaj še otroci." "Bog nas vaj*uj te^ šibe,", pričel je pripovedovati mož, ki je sedel na hlodu, ter naslanjal roki na palico, ki jo je postavil med koleni. "P, to nam bo huda pela, če nas Bog potiplje od te strani. Jem-nesta, kako je bilo za Francoza hudo, pa so bili še dovolj pošteni." Stari Knafelj se je nato oprl trdneje na kljukasto pajico in nadaljeval. "Meso smo jim morali dajati in pogačo, sami pa Mio črnega kruha stradali. Nobeoia "Molči in poberi se izmed poštenih'ljudi. Sicer me res naprosiš, da kupim nocoj zastonj od tebe ušesa in teh par las, kar jih imaš na glavi." Možje so pogovarjali Janeza. A vendar le bolj na videz. V-sak bi mu bil rad privoščil, da bi mu bil potipal Janez nekoliko na žilo, ter mu jih prikopal par zakomat. Poznali so ga — kot Lahov koš in bili so mu gorki. Zakaj dosti fan-tov-skrivačev je že izdal. Lukež je porabil priložnost ter jo urno pobrisal, da je u-nesel zdravo kožo. Solnce je zatonilo za mogočnim triglavskim ^skladom.; Zazvonilo je Zdrava Marija. Možje so se porazkropili vsak na svoj dom. Fantje in ž njimi tudi Surga so jo zavili po ulicah v Kokrčanovo gostilno. Janeza so imeli v sredi. Visok, širokopleč in nasajen mladenič pri dvajsetih letih vam je bil Gozdarjev Janez. Pri Kokrčanu ni bilo pivcev, Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To j© velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so-naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem priprav ljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj ko ristila. Vaš rojak j. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. O brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na First National Bank CHISHOLM, MINN reč ni bila varna, vse je šlo z!ko 80 vstoPiU fai^'e- Le tam njimi. Vidite, tam-le na one-gavem vrtu so kurili in posta- sedo; "meniš, če nam berič raz kamen pred c?rkvijo s tistih preklicanih papirjev bere, da naha hoče gosposka zopet sinove pobrati, da mora biti potem vojska. Saj to je vsako leto!" "Oj, ti šleva neuka," razhu-di se Surga ter poravna kolikor mogoče upognjeni hrbet in glasno nadaljuje: "Pa ti boš meni pravil, kdaj bo vojska, kdaj pa ne! Pa ti, ki ne veš in ne znaš na bukve brati, ter ne razumeš cesarskih po-pirjev — ti — pa meni, ki sem hodil v šolo ter se naučil jeziku, da bi kmalu gospoda pred altarjem razumel, — drva za-vrharska -ti!" Surga bi bil še dalje rohnel in ošteval, da ga ni ustavil ,Brence ter ga pohvalno potolažil: "E, "no, saj Vemo, da si zelo učen — za vse nas; pusti Kralja v miru. Povej nam raiši o vojski, ali bo, ali je ne bo." "Kdo pravi, da je ne bo? Sama živa vojska in krvava bo, — vam pravim. Cesar pa Lah se bosta udarila. Sam sem izvedel in'videl na svoje oči zapisano s črnilom na belo v kanceliji pri gosposki. Ali vam ni danes beric Lukež bral in zabičal, da se ne sme nobe den tako skriti, da bi ga ne dobila gosposka !" Sosedje so se glasno nasmejali Surgovi opombi. A precej so se jim izresnili obrazi. Vojska je le vojska. Marsikdo se je baP za sina., katerega bi nerad pustil, da bi ga tebi nič meni nič žaklal hudo-krvni Lahon. "Kaj nisem pravice govori ka-li, da se mi smejete ! Le čakajte, predno preteče leto, boste pa jokali po rajnih, ki jih potolče Lah tam za morjem. Pa kaj, menite, da bo tega dovolj? K nam, vidite, v našo vas bo prišla vojska. yse polje bodo pohodili in si taka naroČila ter jim prizadeva skrbi in bridkosti. "Ta strela biriška se priklati med nas ter nam ne da pokoja," jezil se je Gozdarjev Janez. "!Da bi sam pes pobral biriče in gosposko, ki misli, da smo mi njeni psi, ter nas oošilia Bog ve kam, da nas pobijajo, kakor jaz zajce. Rajši vidim, da grem v najbolj skrit brlog, kakor medved po zimi, kot da bi se dal ujeti in vojaško suknjo." • "Tiho, tiho," šepetnil je skrbljivo Novin. "Nikar ne zabavljaj na gosposko; glej, tam gre Lukež. Saj pravim, če o volku- govoriš, pa volk iride." Vsi se nato obrnejo proti koritu. Doben, možicelj z znano vapo cesarskega služabnika nižje vrste se je primotal okoli Vogla Brtiicetove hiše. Pod pazduho je stikal nekaj po* pirjev. Z drobno palico se je trkal ob nove "biriške" lila- v ce. Ta vas namreč ni nosil po Gorenjskem drug dolgih hlač, kakor .biriči in cunjarji. Za-o so pravili dolgim hlačam sploh "biriške". Gledal je v tla, kakor da ne )i videl zbranih vaščakov. Ko se že precej približa, pogleda potuhnjeno izpod košatih obr-vij ter dobrovoljno pozdravi Doseleane. "Ej, dobro popoldne, možje! Pa bo malo mrzlo, ker tako na večer goloroki stojite na vasi. No, za fante je pa še le prav, da se utrdijo za vojsko, da pokažejo kaj so G-orenjci. Kaj ne, Janez, he, he !" "Ne zini mi več o vojski in ne draži nas po nepotrebnem! Sem že dosti utrjen za vojsko in zato tudi, da bi utegnil pozabiti, da nosiš cesarskega ti-ča na kapi. Najbolje je, da se hitro izgubiš iz naše vasi. Po noči smo fantje gospodarji H O Bog in sveta Pomagal ka, nikar me ne preklinjaj in ne tepi, saj sem le tako rekel Iv šali____ kar je res, je pa Ires 1" *za vratmi je sedel Adam, vsem znani piskrovez, ter vrtil med prsti steklenico žganice. Gostilničar Urh, sedemdesetletni starec z dolgo, sivo brado, je sedel pri peči ter na debelo vlekel dim iz veliko pipe. Njegova zakonska polovica, debela Lija, je pa dremala na drugi strani. "Hoj, Lija, ali bote s kokoši vred morali na gredi, če že sedaj dremlje ti-'," je rekel Gozdarjev Janez ter z roko precej nemilo potresel kimajočo krč-marico. "Hoj, bokal vina na mizo, da si duše prrvežemo, predno gremo na vojsko." Lija nabere obraz v kaj neprijetne gube. Videti je bilo, da ni vesela, ker jo .tako izgrda budi. A molčala je. Pomela si je zaspane oči ter odšla iskat vina. V tem so pa fantje posedeli krog debele javorove mize. Le Janez je še stopil tja k Adamu ter mu ponagajal. "O, presneti Adam, tebi se pa godi, kakor prvim starišem v raju. Da, še boljše, ker nimaš Eve, da bi te zapeljala." "Bog me, da ti praviš, da se mi dobro godi. Poglej me no ! Strgan, lačen, suh in poleg tega pa še star, pa se mi bo dobro godilo. Zaslužim komaj toliko^ da kupim mrvico žganice, da ž njo branim duši na oni svet." Adam je še dalje hotel praviti o svojih križih in težavah. Toda Janez se je obrnil stran ter prisedel k tovarišem.# Lija je postavila bokal na mizo in Janez si je natočil, potem pa pomaknil kozarec naprej. Hitro je krožil bokal okoli mize in kmalu so se glasno razvzeli Le Janez ni pil skoro nič. To liko, da ga je pokušal. Poleg njega je sedel Surga. Ve dno je tiščal vanj ter mu z ognjevito besedo pravil in prerokoval menda nekaj važnega. Zakaj Janez ga je zvesto poslu šal. Surga je pa pil za dva. Dobro je vedel, da je Janez plačnik, zato se je hotel okoristiti z zastonjsko pijačo. Zato ni čuda, da je Surga pozabil na skrivnosti pogovora. Čedalje glasneje je govoril v Janeza, da je nazadnje prevpil pogovore os.talih pivcev, ki so potihnili in začeli poslušati Surgo. - , (Dalje sledi.) BREZŽIČNI TELEFON za zabavo, s katerim strojem lahko ugrabite iz zraka evoke godbe, koncertov, govore, brzojavne tržne cene, razne dnevne -novice in še veliko drugih zanimivosti iz vseh delov A-merike. Za pojasnila pišite na JOHN F. VESEL Jeweler, " Greenwood, Wis. . PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto Pi&ite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. C« oseba ne pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. DOMAČA ZDRAVILA. Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik" imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y. SVOJI K SVOJIMI' Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z oblko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. , JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East 0. St. Pueblo, Coloc j 5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJO zdravje v družinah. revmatične hifroolaišafe. če ra bife 5 EV ERA" s gothaRDOL Delnice Jadranske Banke Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ■MSBtfiBfliiiHtaliK 'ivlii Zanesljivi liniment Istofalso vporaben je u iz vinjen je, otekline, za ofrpnelosf in ohromelost S bolnih mišic ten udov. CEM4 JO /H 60 cmrov VpnaMj& v lekarnah* V W. R SEVERA CO. CEDAR RmPIOS, IOWA ekspanizivnim delom v všeh panogah gospodarskega življa v domovini ie izfcazalo potrebo povečati la?tninska obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na °40 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din. 100' nominale. Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa dej-nic nam je sklepati da boio izseljenci želeli nabaviti delnice HI. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra 1.1. Naši izseljenci, ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. Cena za eno delnici ie: y (K400 za glavnico in K360 za rezerve) K 760.00 doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31 okt. 1922......................K.31.70 K791.70 DELNICE IMAJO PRAVICO DO DIVIDENDE ZA L. 1922, ' Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to je K 48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY. DENARNE POŠILJATVE. Jugoslavija: Italija: 1000 kron za.....$ 3.50 100 lir za........$ 5.50 10.000 kron za .... 34.00 1000 lir za........50.00 NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrmte na MLADIČ & VERDERB-4R, 1334 W. 18th St. Chieago, 111. E9DBCSHBB NAJBOLJŠA PRILIKA DIREKTNO POTOVATI V DOMOVINO PREKO TRSTA ALI DUBROVNIKA. s slpdečimi parobrodi: v CENE II. RAZR. mRAZR. 14. okt. BELVEDERE .....»..........."$145-00 $ 90.00 21. okt. PRES. WILSON.................$150.00 $102.50 11. nov. ARGENTINA...................$140.00 $ 90.00 25. nov. SCYTHIA......................$150.00 $105.00 DOBRA POSTREŽBA. KABINE I ZA 3. RAZRED. Pišite, ali pošljite takoj brzojav, da Vam me3to osiguram. Pošiljam v stari kraj dinare—krone po pošti, ali brzojavno no najfiižji ceni. Dopremim rojake iz kraja. Sprejemam denar na uloge in plačam'4% obresti. .Izvršujem vse bančne posle- EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Avenue. New York City, N. Y. ZASTOPNIŠTVO: SLOVENSKE BANKE D. D., ZAGREB, PfeVE HRVATSKE ŠTEDIONICE ZAGREB IN FRAN-COSKO-SRBSKE BANKE, BELGE4D. Established 1857 ČEMU SMO Z VELIKIMI IN MA-ILIMI VLOGAMI ZADOVOLJNI? Mi z veseljem sprejemamo tudi manjše hranilne vloge, ker vemo, da bo Hepo število tel} vlog sčasoma postalo večjih. Velike vloge pa sprejemamo tudi radi zato, ker je naša banka največja banka v Jolietu. Nam je mogoče s takimi vlogami tako ravnati, kar se more ravnati. Vaša vloga, bodisi že velika, ali majhna, —bodisi že hranilna ali na čekovni račun— nam je dobrodošla. Sprejeli bomo vsako na enako prijazen načininuljudno. Zglasite se pri nas, da se dom.nimo glede bančne zveze z Vami.