(j)lžJjoM
'^Vand
f~yiC6UCQ..*
NO. 75
Ameriška Domovi ima
Pk HM' ERBC/lfli—HOJWUE
M - '■>■■■"

AM6RICANJN SPIRIT fOR€l6N (N LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N6WSPAPGB
Pittsburgh, New York, Toronto. Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis. Florida, Phoenix, my, Pueblo. BockSpnnge
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 18, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Japonska naj okrepi stoje oborožene sile
Japonskem vodijo javno razprav o potrebi okrepitve lastne obrambe, ko Sovjeti povečujejo svoje oborožene sile, ZDA pa zmanjšujejo svoje.
TOKIO, Ja. — Sovjetska zve-Za izgrajuje in krepi svoje obo-rožene sile v Aziji tako na kop-fiem proti meji Kitajske kot na ZDA se med tem pripra-vijajo na postopen umik iz Juž-ne Koreje in na splošno omejujmo svojo vojaško moč na Pacifiku. To spravlja Japonsko, ki odvisna v pogledu svoje varnosti v dobri meri od ZDA, v ^gotovost. ^
Tako je prišlo do javnega razpravljanja o obrambi in vamo-s^i Japonske, ki se čuti ogroženo v Prvi vrsti od Sovjetske zveze, s katero še nima mirovne pogodbe, pa tudi z LR Kitajsko, fetudi ta za enkrat ne kaže proti ^aPonski kake sovražnosti.
Razprava je postala očitna in ZlVahnejša v času, ko se pripra-Rja glavni svetovalec predsednika ZDA Carterja za narodno varnost Zbigniew Brzezinski na Pot v Peking, Seoul in v Tokio.
a pojde nan pot prihodnjo soboto.
<( ^Ponnska ima ' v svojih , °brambnih silah” 260,000 mož n izda letno za njihovo vzdrže-^anje in opremo 8.6 bilijonov °larjev ali 0.9% svojega narod-*fega dohodka. ZDA imajo na ^aponskem 46,000 svojih voja-mv na 130 oporiščih, med nnji--hi 20,000 marinov na otoku Oki-^* * * * va. Japonnska ima proti ka-2,000 sovjetskim letalom na aijnem vzhodu le kakih 400 Sv°jih. Nedavno je odobrila sredstva za nakup 100 najmo-ernejših ameriških lovskih 6tal F-15 in 45 P3C Orion letal ^ hoj proti podmornincam. ‘uPaj jo bodo ta letala stala bilijona dolarjev.
Japonci resno dvomijo, da bo-j° 2D A v slučaju stiske branile . aP°nsko kljub medsebojni vo-
laški
, Pogodbi, kajti verjetno do imele opraviti dovolj na dlan tiku in bodo morale tja Jlati večji del svojih pomor-v	D tem in vseh drugih
J asko-obrambnih vprašanjih ^dJo razpravljali Japonci z Br-
ezinnskim, ko se bo ustavil v Tokiu.
^okijninski sklad security zdrav
Social St
Washington, d.c. — Nad-
j—diki Social Security, zaklad-zdr ^e^avski in zvezni tajnik za sk fVStvo> prosveto in socialno k r stvo, so objavili, da je po-p^dinski sklad Social Security g° anskem dopolnilu zakona o k Clal Security sedaj zdrav in ko °Sta^ vsal ieta 2010, tr k ° nemara celoten položaj t_a znova pregledati, p. an.i ugodno je poročilo o sta-krifS^ada ^oc^ai Security za Ta k6 bolniškega zavarovanja. ° leta 1990 porabljen, če ne yna kak način dopolnjen. hik'Sl omenjeni zvezni taj-Riumenthal, Marshall in kak' an°’ S° svaidb Kongres pred Pollrn sRreminjanjem lani do-ko.Jddga Social Security za-
r&nenski prerok
3lno oRl&čno z naj višjo tem-aturo okoli 65 F (18 Cl).
Umor Alda Mora odtegnil volivce od komunistov
RIM, It. — Pri krajevnih volitvah preteklo nedeljo in ponedeljek v nekako eni desetini Italije je pokazal, da so se volivci delno odmaknili od komunistične partije. Ta je dobila tokrat 27% glasov napram 35.4% leta 1976 in 25.7% leta 1974.
Krščanski demokrati so dobili tokrat 42.4% glasov napram 39% leta 1976 in 37.7% leta 1974. Okrepili so se tudi socialisti, ki so tokrat dobili 13.1% glasov napram 9.3% leta 1976 in 13.5% leta 1974.
Trenja med četami ZN In gverilci v Libanonu
čete ZN skušajo zadržati palestinske gverilce pred povratkom v južni Libanon, ki je po umiku Izraelcev pod njihovim nadzorom.
BEJRUT, Lib. — Palestinski gverilci so po svojem vodstvu pristali na sodelovanje s četami Združenih narodov v južnem Libanonu, toda niso pripravljeni prenehati s svojimi napadi na Izrael. Njihov cilj je s tem sodelovanjem doseči čim hitrejši popoln umik izraelskih čet iz Libanona, kjer si sicer lastijo posebne pravice na temelju kairskega sporazuma iz leta 1969.
Čete ZN imajo nalogo v okviru resolucije ZN 425 nadzirati umik izraelskih čet iz južnega Libanona in pomagati pri vzpostavljanju libanonske državne o-blasti na tem področju.
Izrael zahteva, da čete ZN ne puste gverilcev na ozemlje, s katerega se umaknejo njegove čete, palestinski gverilci pa trdijo, da imajo pravico biti tam.
Čete ZN so ta teden po dolgem pogajanju pripravile skupino gverilcev do tega, da se je mirno umaknila iz farmarskega središča Maarake, 6 milj vzhodno od mesta Tira, ki je pod nadzorom čet ZN. “Nam je ukazano postopati zadržano,” je dejal polk. Satchit Rana iz Nepala, poveljnik operacij čet ZN v Libanonu.
Muzorewa je ostal v začasni vladi Rodezije
Po dolgi in trdi razpravi z vodstvom Združenega a-friškega narodnega sveta je bilo določeno, da ta o-stane v prehodni vladi.
SALISBURY, Rod. — Metodistični škof A. Muzorewa ima po splošni sodbi poznavalcev razmer v Rodeziji največ privržencev med črnimi domačini v tej afriški državi. Tako bi naj bil najmočnejša osebnost v štiričlanskem izvršnem svetu, ki pripravlja prehod k vladi črne večine ob koncu letošnjega leta.
Zdi se, da ima v tem svetu še vedno glavno in odločilno besedo vodnik bele manjšine lan Smith. Ta je ob podpori dveh od treh črnih vodnikov, Sitholea in Chirau-a odpustil črnega so-ministra za pravosodje in zakonitost Byrona Hoveja, ko je ta javno kritiziral položaj v pravo-
Novi grobovi
Mary Kosmach
Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici 82 let stara Mary Kosmach s 17907 Neff Road, roj. Rejc v Cerknem v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1956, žena Jerryja, mati Williama, Mary Turk, J'er-ryja C. in Erne Nieman, 11-krat stara mati, sestra Pavla (Jug.). Pokojna je bila članica SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 10. dopoldne na pokopališče Vernih duš v Char-donu. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
VEČINA AMERIKANCEV V ZAIRU NA VARNEM
Velika večina ameriških državljanov v pokrajini šaha v Zairu, kjer se od preteklega tedna vrše boji med vladnimi silami in katanškimi uporniki, je bila srečno rešena z nevarnega področja. Dva bataljona 82. divizije letalske pehote ZDA v Fort Bragg, N.C., sta kljub temu še vedno v pripravljenosti za morebitne potrebe v Zairu.	-----
Harriman zastopnik ZDA na pogrebu Menziesa
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je imenoval Ave-rela Harrimana, nekdanjega diplomata in demokratskega politika, za zastopnika ZDA pri po-
grebu Roberta Menziesa, nekda-sodju jn v varnostnih silah Ro- njega predsednika vlade Avstra-
dezije ter zahteval hitrejše povečanje deleža črnih v varnostnih silah.
Muzorewa, ki je B. Hoveja imenoval na položaj v vladi, je bil globoko prizadet z njegovim odpustom, na katerega ni pristal. Po sporazumu bi morali biti vsi sklepi soglasni za njihovo veljavnost. Zato je Muzorewa izjavil, da odpusta Hoveja ne priznava in zahteval njegov povratek na staro mesto. Ostali trije člani državnega sveta na to zahtevo niso pristali in Muzorewa je sklical na posvet za odločitev o tem glavni odbor Združenega afriškega narodnega sveta, svoje politične organizacije, na splošno smatrano najmočnejše v Rodeziji.
Vrhovni svet je razpravljal dolgo in trdo, ko so nekateri zahtevali izstop iz rodezijskega državnega sveta, drugi pa so svarili pred takim korakom, ki bi Združenemu afriškemu narodnemu svetu več škodoval,
1
kot koristil. Dvignil bi sicer njegov ugled v javnosti, vzel pa bi mu vsak delež v vladi Rodezije, pri tem pa verjetno uničil tudi vse upe na priznanje “notranjega sporazuma” kot sprejemljive poti k reševanju rodezijske krize. Muzorewa je zasto-
lije, ki je umrl pretekli ponedeljek in bo jutri pokopan.
Turčija omejuje svojo vlogo v NATO
WASHINGTON, D.C. — Predsednik turške vlade Bulent E-cevit je poslal predsedniku ZDA Carterju pismo, v katerem sporoča, da Turčija ne sprejema nobenih obveznosti glede obsega svoje bodoče vojaške vloge v
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA je odredil v začetku tedna, ko je prišlo poročilo o vdoru v pokrajino Saba (Katanga) v republiki Zaire v osrednji Afriki, del 82. divizije letalske pehote ZDA v pripravljenost, če bi bilo treba naglo iti reševat a-meriške državljane z ogroženega predela. Včeraj se je posrečilo družbi Morrison-Knudsen iz Boise v Idahu, v katere službi so Amerikanci v Zairu, zaposleni pri gradnji električnega daljnovoda, s helikopterjem in avtomobilskim konvojem te rešiti iz nevarne okolice. Na ogroženem področju je ostalo le še 11 ameriških državljanov, med njimi 6 misijonarjev.
Amerikanee iz Kolvezija, ki je že ob samem začetku vdora padel v roke upornikov, so prepeljali v Musonoi, ki leži 60 milj severno od Kolvezija v pokrajini Šaba. Od tam jih bodo z letalom prepeljali dalje v Ka-nango. Od 11 preostalih ameriških državljanov na področju
NATO, dokler bodo ZDA vzdr- bojev ni nobenih poročil injiaj ževale sedanjo zaporo nad doba- bi bili živi, kot sodijo v držav-vo modernega 'orožja Turčiji. nem tajništvu.
Z rešitvijo večine ameriških
uporniki le odtrgati pokrajino Sabo (Katango) od ostalega Zaira ali imajo namen vreči s svojim nastopom vlado predsednika Mobutuja.
Uporniki imajo sedaj pod svojim nadzorom mesto Kolvezi ki je središče rudarskega področja z obsežnimi in bogatimi rudniki bakra, cinka in kobalta. Ti prinašajo Zairu do 90% vseh njegovih dohodkov. Bojevanje na tem področju je torej v finančnem pogledu zelo kočljivo za vlado Zaira.
V bližini sedanjega bojišča je tudi obsežno področje, ki ga je najelo neko zahodnonemško podjetje za preskušanje raket. V Angoli trdijo, da naj bi bilo to tajno raketno oporišče, od koder bi bilo mogoče držati v šahu večji del srednje in južne Afrike. Nemška družba plačuje za to področjem pokrajini Sabi letno okoli 40 milijonov dolarjev najemnine.
Vlada v Kinshasi je pozvala na pomoč proti' upornikom Francijo, Belgijo, Maroko, ZDA m LR Kitajsko, vendar doslej ni znano, da bi katera od teh ibila voljna iti pomagat. Ali se
bo to zgodilo ali ne, to zavisi
veliko od tega, ali upornikom
„ .	...	.v - - , ,. j res pomagajo Kubanci, kot trga v Zaire vehko manjša, četudi	° ,	.	..
v .	. v ,n ,	idijo v Kinshasi, ah ne.
se ni izključena. Vlada ZDA i	______ ______
proučuje namreč poziv Belgije za logistično podporo v Šahi, kjer je okoli 2,000 belgijskih in okoli 400 francoskih državljanov. Če se bosta Pariz in Brux-
pal zmerno stališče, ki je končno 'dižavljanov z nevarnega podro-j prevladalo. Združeni afriški na- J6 možnost ameriškega pose-rodni svet je ostal v državnem svetu, toda ne bo sodeloval v znak protesta v javnih nastopih za podporo “notranjemu sporazumu”.
Spor v zvezi z odpustom B.
Hoveja je škodoval ugledu in
Folger Coffee Company ustavila uvoz iz Ugande
WASHINGTON, D.C. — Ko je zunanjepolitični odbor Pred-položaju škofa A. Muzorewa do- ebes odločila za njihovo reševa- : stavniškega doma soglasno odo-
ma in v svetu ter spravil “no-
tranji sporazum” v še težavnejši položaj. Nasprotniki tega spo-
razuma z neko utemeljenostjo
lahko trdijo, da lan Smith še vedno odloča o vsem, neoziraje se na državni svet, ki bi naj imel
v vsem edini prvo in zadnjo besedo.
nje, bi rada imela pri tem zagotovljeno podporo ZDA.
bril resolucijo, ki obsoja nasilja predsednika Ugande Idi Amina
Uporniki so v glavnem pri- in pozval predsednika ZDA, naj padniki katanškega plemena ustavi vsako trgovanje z Ugan-Lunda, ki je sovražno vladi do, je Folger Coffee Company
objavila, da bo takoj prenehala
predsednika Mobutuja, v katerem vidijo krivca za konec svojega rojaka Moj sij a Čombeja. Ni jasno, ali
CARTERJEV BOJ PROTI INFLACIJI PRED VRSTO TEŽAV
takoj
žalostni! uvažati kavo iz Ugande.
Folger Coffee Company je ku-hočejo pila letno nekako eno petino celotnega izvoza kave, lani 53.8 milijonov funtov. Dohodek od prodaje kave je glavni vir deviz Idija Amina.
Inflacijo postavlja velika večina ljudi v naši deželi na prvo‘mesto svojih skrbi. Prizadeva vse, stare in mlade, pa tudi one srednjih let. Vsem krči prihranke, vsem otežuje nakupe, ko cene hitijo navzgor iz dneva v dan. Inflacija mori privatnike in podjetja. Ko uničuje, smisel za varčevanje, otežuje ustvarjanje kapitala, povečuje pa najemanje posojil za vsakovrstne nakupe, ko se vsakdo boji, da bo to, kar bi rad imel, že v nekaj mesecih, prav gotovo pa v nekaj letih, toliko in toliko dražje, morda njemu v spremenjenih razmerah že nedosegljivo.
V naši deželi smo se radi ponašali s trdno vrednostjo dolarja, četudi ta stvarno ni bila nikdar tako trdna, kot prenekateri mislijo. Inflacija je bila vedno težka briga naše dežele. Kadar so bili na vladi republikanci, ki so po splošni sodbi premožnejši, so zmeraj govorili o potrebi trdnega dolarja. Zavrli so inflacijo ter prehajali celo v deflacijo, kar
je seveda prizadevalo one, ki so imeli dolgove.
Demokrat j e na vladi so bili na splošno manj vneti za boj proti inflaciji, ker so bili mnenja, da ta povprečnega delovnega človeka, onega, ki podpira in voli demokrate, manj zadene kot premožne sloje, kateri večji del niso med podporniki demokratske stranke.
Ko kaže splošna javnost toliko zaskrbljenosti zaradi inflacije, vladi ne preostaja drugega, kot da se resno loti njenega zadrževanja in omejevanja. Predsednik Carter je odklonil obvezen nadzor nad cenami in plačami, ker se na splošno ni pokazal učinkovit, ko ni bil dosledno in trdo izvajan. Delavske unije bi rad pridobil s pozivi in svarili k omejitvi njihovih zahtev po povišanju plač, podjetja bi rad na podoben način zadržal pred poviševanjem cen.
Glavni predsbdnik AFL-CIO Meany je Carterjev poziv k zadržanosti v pogledu zahtev po višjih plačah od-
klonil s pripombo, da bo do tega prišlo samo po sebi, če se bodo'ustalile cene. Z drugimi besedami se to pravi: Naj začno z žrtvami najprej drugi, mi jim bomo sledili!
Podjetja ne kažejo dosti volje, da bi dajala zgled v boju z inflacijo s tem, da bi zadržala višanje cen. Dober zgled nam je avtomobilska industrija, ki je pri vozilih letnika 1978 ponovno povišala cene, ko je padajoči dolar potisnil navzgor cene uvoženih avtomobilov.
Predsednik Carter je za zadrževanje inflacije napovedal, da bo omejil povišanje plač uslužbencem zvezne vlade na 5.5%, torej 1% izpod porasta življenjskih stroškov. To naj bi služilo za zgled vsem drugim. Predstavniki zveznih in drugih javnih u-službencev, katerim naj bi bili poviški plač enako omejeni, so se takoj oglasili s protesti. Čemu prav mi?
Nekateri so pozvali predsednika Carterja, naj omeji
svojo plačo in pozove vodnike gospodarstva, da sledijo njegovemu zgledu. Začelo bi se naj torej na vrhu! Na ta poziv doslej še ni bilo odgovora.
Doslej je bil naj učinkovitejši ukrep za omejevanje inflacije Carterjeva odložitev znižanja zveznih davkov do 1. januarja 1979 in zmanjšanje primanjkljaja v zveznem proračunu za prihodnje leto. U-činkovit je bil tudi ukrep Federal Reserve Boarda, ki je povišal obrestno mero od 6.5 na 7%. Oba sta pomagala k u-staljevanju in krepitvi tečajev dolarja v zadnjih dneh.
Predsednik in njegovi gospodarski svetovalci bi radi dosegli o m e j i t ev poviškov plač pri pogajanjih za nove kolektivne delovne pogodbe, katerih glavne bodo sklepali prihodnje leto. Če bodo v njih poviški zopet okoli 10% letno, kot so bili leta 1976, potem je malo upanja, da bi mogli v prihodnjih letih potisniti inflacijo izpod letne ravni 6%, če jo bo sploh mogoče spraviti do te.
-----o-----
Predstavniški dom zmanjšal pomoč tujini za 5%
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je zmanjšal obseg pomoči tujini za prihodnje proračunsko leto za 5% na skupno 3.6 bilijonov in odobreni predlog poslal v Senat.
Najbolj bosta prizadeta Izrael in Egipt, prvemu so pomoč | zmanjšali za 39 milijonov na j746 milijonov, drugemu pa za ! 37,5 milijonov na skupno 712.5 milijonov.
Bela hiša je znižanju nasprotovala, ker da bo škodovalo njenim naporom za dosego miru na Srednjem vzhodu.
-----o-----
Etiopija grozi Somaliji
ADIS ABEBA, Etiop. — Državni vodnik Mengistu Haile Miriam je obdolžil Somalijo podpiranja upora v pokrajini O-gaden v govoru v Džidžigi, e-nem pomembnih mest Ogadena. Somalijo je svaril, naj preneha s podpiranjem upora, ker se sicer izpostavlja nevarnosti, da bo
Iz Clevelanda m okolice
Zlata poroka—
Frank J. Lausche, nekdanji župan Clevelanda, petkratni guverner države Ohio in nato dve poslovni dobi zvezni senator iz Ohia, je včeraj s svojo ženo Jane obhajal 50-letnieo poroke. Mlajši brat Harold Lausche je povabil zlatoporočenca in ožji krog sorodnikov ter prijateljev sinoči na svoj dom na proslavitev tega dogodka. Sen. F. J. Lauschetu in njegovi ženi k 50-letnici njune poroke iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih ter zadovoljnih let!
AD išče raznašalca—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Lockyear, Aberdeen, E. 71 St., Hecker Ave., Cornelia Ave., E. 73 Pl. Kličite tel. 431-0628 ali se osebno oglasite v uradu.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima v nedeljo, 21. maja, svojo redno sejo ob enih popoldne v SND na E. 80 St.
Iz bolnišnice—
Mrs. Rose Želodec z Addison Road se je po 5 tednih vrnila iz bolnišnice in je na okrevanju pri svojem sinu Maxu Želodcu, 15400 Woodbrook Avenue, Maple Heights, Ohio 44137. Vsem se zahvaljuje za obiske, darila, pozdrave m molitve, posebno duhovnikom sv. Vida za obiske v bolnišnici in za molitve. Rojstni dan—
Mrs. Anna Savnik s 7507 Aberdeen Avenue je obhajala ll. maja svoj 89. rojstni dan pri kar dobrem zdravju. Edino oči ji delajo težave. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva!
V bolnišnici—
Mrs. Mary Telban, mati Mrs. Marie Kovačič s 7308 Hecker Avenue, je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba 532. Obiski so dovoljeni in zaželjeni. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! Zadušnica—
V	nedeljo, 21. maja, ob 11.45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Kosec ob 3. obletnici njegove smrti.
Žalostna vest—
France Lovko z E. 67 St. je dobil sporočilo, da mu je v Begunjah pri Cerknici v Sloveniji umrla mati, 90 let stara Marija Lovko. Doma je zapustila hčerki Ano in Milko, tam, v Ameriki in Avstraliji pa tudi mnogo dru-Lgih sorodnikov.
Spominski dar—
V	spomin pok. Marjana Jakopiča je daroval za koroške dijake, stanujoče v Mohorjevem domu v Celovcu, Anton Urbančič s Sheneley Avenue $10 preko J. Prosena, ki se mu v imenu Mohorjevo za dar prisrčno zahvaljuje.
Seja in praznovanje Materinskega dne—
Podružnica št. 10 Slovenske ženske zveze ima v nedeljo, 21. maja, ob dveh popoldne sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue, nato pa praznovanje Materinskega dne. Za “mater leta 1978” je podružnica izbrala Antonio Baraga.
Krofi naprodaj—
V	soboto dopoldne bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu naprodaj domači krofi.
Etiopija nastopila tudi proti njej z oboroženo silo.
Mmišm Domovima
r\-W g: »? 111l— HO l\% E
ihJSSSSSSU*.
6117 6)1'. CLAIR AVK — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA: r'
Združene države:
S28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 75 Thursday, May 18, 1975
SLOVENSKI DAN IS78
CLEVELAND, O. — Clevelandska društva, pevski zbor Korotan, dramatsko društvo Lilij a in plesna skupina Kres,
društev in ustanov bodo sodelovali na Slovenskem dnevu naslednji:	Slovenska šola pri Sv.
so Vidu, Slovenska šola pri Marji
ja 1978.
V	soboto, 1. julija, bo dan zadnjih priprav in sprejemanje gostov. Zvečer ob sedmih pa bo že prvi program na predvečer Slovenskega dneva. Po programu bo kresni ogenj za zaključek predvečera.
V	nedeljo, 2. julija, bo ob enajstih dopoldan pri Spominski kapeli na Orlovem vrhu sv. maša, ki jo bo daroval č. g. France Kosem, tajnik clevelandskega škofa. Po sv. maši do druge ure popoldan bo čas kosila. Cb pol treh popoldan se bo začel slavnostni sprevod nastopajočih od oskrbnikove hiše do slavnostnega odra. Nato pa bo osrednji spored Slovenskega dneva. Po končanem sporedu bo zabava na prostem.
Slovensko pristavo bo pripravljalni odbor v ta namen primerno okrasil z mlaji, venci in zastavami. Naprodaj bodo slovenske plošče, in knjige.
Od' clevelandskih slovenskih
Materinsko popoldne pri Sv, Vidu
O ameriškem šolstvu
/	S
Šolski sistem v Združenih državah je že dolgo v krizi. Vzgojitelji in javni delavci, kakor tudi politični ljudje mrzlično iščejo zadovoljive rešitve, pa se jim do danes le ni posrečila. Zadnji čas so se upi na izboljšanje osredotočili okrog dobro znanih testov (preskušenj), ki jih mnogi imajo za najboljši izhod iz sedanjega_ nevzdržnega položaja, v katerega jih je zapeljala vzgojna filozofija Johna 'Dewey-a in njegovih naslednikov. Pripeljala je tako daleč, da marsikateri absolvent višje šole (High School) z diplomo v žepu ne zna pravilno pisati in brati, ne zanesljivo računati.
Vznemirljivo pomanjkljivost izobrazbenega postopka so poskušali odpraviti z raznimi, neučinkovitimi izboljšavami šolskega pouka, to. pot pa so se začeli zatekati k testom, ki naj bi zajezili izdelovanje razredov (promotion) in podeljevanje graduacijskih diplom vsakemu u-čeneu, brez ozira na to, ali se je kaj naučil ali nič.^Spo-znavati so začeli, da so z dosedanjo prakso spuščanja skozi razrede do končne graduacije vsakega študenta, pa naj to zasluži ali ne, vzeli vrednost in veljavo šolskim spričevalom in diplomam. Globoko mora biti. prizadet sloves višje šole, če je bilo javno zapisano, da v široki javnosti diploma višje šole ne pomeni kaj prida več kot to, da je njen imetnik hodil 12 let v šolo. v Sedaj so se vzgojniki vrgli na obvezno rabo sposob-nostne preskušnje (competency test), ki naj bi pomagala zaustaviti, če že ne odpraviti, nezadržno upadanje šolskih učnih uspehov. Tako beremo, da je že 20 ameriških držav odredilo, da se uporabljajo “minimum competency tests”, drugih 13 pa je na tem, da jih čimprej vpeljejo v tej ali oni obliki. Torej se že dve tretjini držav zateka k testom, da bi zaustavile poslabševanje svojega šolstva; nekatere med njimi zahtevajo testiranje pred graduaci-jo, nekatere pa ga hočejo imeti ob zaključku vsakega razreda. Kako je torej s temi testi?
Spominjam se dobro, da smo o testih — tačas šele v povojih — razpravljali v pedagoškem seminarju na Ijub-Ijanski univerzi, ko sem jaz tam študiral vzgojeslovje in modroslovje. Spominjam se tudi, da smo bili študentje s profesorji vred skeptični in nezaupljivi do te vrste preskušanja študentovega z.nanja in sposobnosti, ker da je preveč šablonsko, vse po istem vzorcu in kopitu. Ljudje pa nismo vsi tako po enem kopitu, radi česar isti test lahko pomeni za enega človeka nekaj različnega kot za drugega. Prišli smo v Ljubljani do sklepa, da je testiranje nov doprinos pri ocenjevanju človekovega znanja in njegovih sposobnosti, a še daleč ni nezmotljivo merilo; zato naj se uporablja skrajno previdno in v omejenem obsegu.
Kajti pri ocenjevanju učenčeve zmogljivosti mora priti v poštev ne samo stopnja njegove nadarjenosti in mera njegove pridnosti, ampak zlasti tudi njegove življenjske razmere, družinsko stanje, domača okolica, v kateri se giblje itd. V tem pogledu je vsako standardizirano testiranje učenca lahko zelo krivično, na vsak način pa nezanesljivo za oceno njegove osebnostne identitete, ki mora biti merilo za presojo človekove kvalitete. Vendar, pravi Christopher Pipho, član vzgojne komisije a-meriških držav, “nekaj je treba napraviti, da se obnovi zaupanje v ameriško vzgojo”.
Nekaj bodo gotovo pripomogli testi učencev, če jih bodo uporabljali previdno in v zvezi z drugimi elementi učenčevega položaja. To je imel v mislih Albert Shanker, predsednik United Federation of Teachers, ko je nedavno pričal pred zakonodajno skupščino države New York.
Trdil je, da si je treba ustvariti o vsakem učencu “indi- ^^ vidualizhan piofil o njegovih dosežkih, ki naj obsega s glasovi. Bilo je dobro izvedeno icik6 16C1 AOt lenobo, obisk šolo, lisci H njo^o vogel cleloVH- |in scenerija res bogata, n ja, njegovo vedenje in končno tradicionalen učni uspeh ali neuspeh (kar pove test). K temu pripominja Harold Howe, podpredsednik oddelka za vzgojo pri Ford Foundation: “Ni lahko tehtati (s testi) takih lastnosti kot sta čustvenost in dozorelost.”
V enem, vsaj enem oziru pa je testiranje prav gotovo pozitivno sredstvo, da se zviša izobrazbena" višina a-meniškega šolstva, in s tem vsaj deloma vzpostavi veljava in pomen šolskih spričevahin diplom. To pa seveda sa-
l!;0. pogojem, da bodo testi primerno, zahtevni. Usta-!vpliv naših mamic, ki s svojimi vib bodo morda sedanjo nevzdržno prakso, da vsak uče-1otroci doma slovensko govorijo, oec izdela razred (promotion), naj bo vsaj minimalno !je to res zelo razveseljivo, dru-sposoben za prestop v višji razred ali no. Uveljavilo se bo Igače to skoraj ne bi bilo mogo-nacelo^da bo obsedel (ali kakor smo doma rekli “bo pa- 'j če. Sicer pa je bila izgovarjava del ), če ne bo. pokazal vsaj gotovo mero zanimanja za šolo in za učenje sol oh. Ker bo vnaprej vedel, da ga na koncu čaka test, ki mu utegne preprečiti vstop v višji razred, ga bo vsaj ta zavest, — če nič drugega -- priganjala, da se bo bolj brigal za šolo in učenje" Tudi to je ne-kaj-	'	L. P,
sklenila, da letos prirede Slo-^ Vnebovzeti, Mladinski pevski venski dan za Slovence iz Cie-Izbor, Mladi: harmonikarji, ples-velanda in okolice z gosti iz dru- 1 na skupina Kres, dramatsko gin krajev Združenih držav in društvo Lilija, Fantje na vasi in Kanade. Zadnji Slovenski dan pevski zbor Korotan, je bil pred nekaj leti v času Iz drugih krajev Združenih priprav za obisk pevskega zbora držav in Kanade pa bodo sode-Gallus iz slovenske Koroške. V ilovali: gg. Blaž Potočnik in Jože ta namen so sestavila poseben , Osana iz Toronta, Ontario, ples-pripravljalni odboh, ki ima na-j na skupina Triglav iz Milwau-
logo, da organizira Slovenski . keeja, Wis., oktet Zvon iz Fair-dan. Pripravljalni odbor je že fielda, Conn., in dr. Ciril Mejač globoko v delu s pripravami in iz Washingtona, D.C., ki bo goje uresničitev letošnjega Slo- vornik Slovenskega dne. Slučaj-venskega dne zagotovljena. mi dodatki, spremembe in do-Slovenski dan bo na Slaven- končni spored bodo še objavlje-ski pristavi v dneh 1. in 2. juli- ni.
temelj ujemo pravico enakovrednosti med drugimi narodnostmi, na'kar nas je lepo opomnil v u-vodnem pozdravu g. Jože Odar.
Janez Ovsenik
Slovenska mladina vabi
CLEVELAND, O. — Bilo je prav v tem času pred 33 leti. Pomlad se je pripravljala na novo vstajenje po dolgem zimskem molku,^ko se je nad našim narodom zgodil najstrašnejši zločin, kakršnega ne pomni v vsej burni zgodovini svojega obstoja.
Majhen in nebogljen je takrat izgubil 12,000 dragocenih mladih življenj sistematično' in zverinsko pobitih , od slovenskih komunistov, brez vsake sodbe, v teku enega meseca po že končani vojni v Evropi.
V slovenski zgodovini nam ni znan podoben primer. Celo Turki, ki so v 15. in 16. stoletju plenili, požigali in. morili po Evropi in tudi po naših krajih in ki so se predvsem odlikovali po svoji krvoločnosti, niso pobili
Vodilna misel tega Slovenske- !toliko naših Predmkov v tako
! kratkem času, kot so storili slovenski komunisti z našimi fanti v 20. stoletju, v osrčju kulturne Evrope, v mesecu maju leta
ga dneva bo: “Slovenec sem, Slovenec čem ostati.” To1 se pravi: na Slovenskem dnevu, bomo oživeli in poživeli svojo ljubezen in zvestobo do slovenstva in slovenskih svetinj, oplemenitenih s krščanstvom, za katere so živeli, delovali in umirali „ naši očetje, dedi in pradedi, ker “tako je mati djala”, ker slovenstvo je del nas samih.
Pripravljalni odbor prisrčno
v mesecu
1945.
Tistim, ki so izvrševali poklicno delo rabljev, so postavili spomenike ali pa jih slavijo kot narodne “heroje”. Kakšni junaki? Ubiti ibrezpravnega, neoboroženega in z žico zvezanega človeka, ki se ne more braniti, je kaj enostavno. In še več! Niso bili
vabi vse slovenske rojake iz Clevelanda in okolice, pa tudi iz !še zadovoljni. Ko so svoje krva-
ivo delo opravili, so trupla naših slovenskih junakov pometali v brezna ali
drugih krajev Združenih držav j in Kanade, da pridejo na ta Slovenski dan in jih opozarja, da si prihranijo datuma, 1. in 2. julij, za udeležbo na Slovenskem dnevu.
Clevelandski škof, prevzv. James A. Hickey, se je prijazno odzval povabilu pripravljalnega odbora in bo preživel nedeljski popoldan 2. julija med nami na Slovenski pristavi.
Pripravljalni odbor
CLEVELAND, O. — Pod naslovom “Za mojo mamico in tudi staro mamo” je Slovenska sobotna šola priredila kar pri-srčkano prireditev v tolikih točkah, kolikor je razredov, le otroški vrtec in drugi razred sta bila združena v skupnem nastopu, ki je učinkoval v pozdravu mamicam, dečki v belih srajcah in deklice prav tako v belih bluzicah, s pripetimi srčki na prsih, ki so jih v dokaz svoje ljubezni konec pozdrava sneli in mamicam pokazali, držeč jih v rokah.
Prizorček 3. razreda je bil ljubek pri okrašenju starega ob-potnega Marijinega znamenja. Žal, ker so otroci bili obrnjeni s hrbti proti dvorani, je bilo premalo slišno govorjenje. Prav tako je tretjo točko izpolnil isti razred z otroškimi načrti, kaj vse vsak bo, ko bo velik.
Lisica — “teta vsevedka”, izvedba 4. razreda, na temo “Lisica je pa kunštna zver”, je nastopalo toliko “divjih živali”, da bi ljubim mamicam to bilo kmalu v strah in ne v razvedrilo, če bi se “živali” oglašale vsaka v svojem “jeziku” in ne z otroškimi
v rudniške jaške ter jih zabrisali in se sami otresli popolnoma vsake odgovornosti nad bratomornim zločinom. U-pali so, da bodo tako mrtve prisilili k večnemu molku, toda varali so se.
Mi, ki smo se po čudežnem naključju rešili tega strašnega pokola, smo dobili posebno poslanstvo, da obveščamo naše sodržavljane, kjerkoli živimo v svobodnem svetu, o tem strašnem dogodku.
Častivredna in plemenita je Mladim igralcem je bilo prostor |zamisel v Ameriki rojene miadi-nekoliko težko obvladati. Je to ne, ki se že v tretje leto zbira
drobec naše, lahko trdimo, veli-J pri spominski sv. maši: in kome-j nesel za rast Cerkve med Slovenci v Ameriki — je našel svoj
Počitniški tečaj za ameriško in kanadsko slovensko mladino na Koroškem
Polet in povratek
Liga SA, Inc., je rezervirala letalske listke za polet v Muen-chen za 63 študentov in 7 odraslih spremljevalcev. Skupina iz Toronta bo odletela 19. julija zvečer v Frankfurt-Muenchen. Skupini iz Chicaga in Clevelanda bosta odleteli zgodaj popoldne istega dne v New York, kjer se jim bo pridružila newyorska skupina; vse tri bodo nadaljevale polet z istim letalom z letališča JFK v Koeln-Muenchen. Obe skupini, kanadska in skupina iz Združenih držav, bosta pristali v Muenchenu 20. julija dopoldne in odpotovali z avtobusom v Celovec, kjer jih bodo pričakovali proti večeru istega dne. V teku so pogajanj a, s koroškim slovenskim podjetjem Sinčnik za avtobusni prevoz v Celovec in za druge izlete. Na poti v Celovec bodo udeleženci videli naj lepše dele Vzhodnih Alp, si ogledali Salzburg itd. Obe skupini se bosta vrnili v
omejitve sedežev z znižano ceno nam je letalska družba sporočila, da ne more sprejeti nadalj-nih prijav. S tem so redne prijave pod dosedanjimi pogoji zaključene. Nadaljne prijave bomo skušali upoštevati in doseči naj nižje cene, ki bodo v veljavi ob času novih prijav.
Vodstvo tečaja
Msgr. dr. Janez Homboeck, ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu, je imenoval za ravnatelja tečaja strokovnjaka za slovanske jezike na Graški univerzi Ludvika Karničarja. Ludvik Karničar je študiral na slovenski gimnaziji v Celovcu, eno leto pa na High School v New Yorku. Pomagal mu bo vseuči-liški profesor dr. Erik Prune, ki uči slovenščino nemško' govoreče Korošce. Mislimo, da izbiri kažeta visoko raven in skrb, 3 katero Mohorjeva družba pripravlja tečaj za ameriško mladino. Liga SA Inc. je prosila ame-Toronto in New York, Cleveland : riške in kanadske slovenske šole in Chicago 21. avgusta zvečer.. in (udi univerze s stolico za slo-Udeleženci bodo dobili vse osta- vanske jezike za nasvete pri šele podatke po pošti. ,	stavi jezikovnega programa. Li-
K	Iga bo vzoredila njihove misli z
vodstvom tečaja na Koroškem-
Nadaljne prijave
Vse skupine potujejo z rednimi letalskimi družbami in z rednimi (scheduled) poleti. Zaradi
mrtvih.” Bo, če ima romanje znamenje žrtve, da nekaj nevšečnosti doprineseš za pokoro, pa vrača, da da tudi nekaj novo doživetega, tako s tem v zvezi srečaš Lazarja. Seveda v duhovnem pomenu velja obisk: hvaležnosti, zadoščenja in prošnje Bogu, da se po Mariji, ki v nje podobi čutiš ponazoritev — matere pomočnice.
Za letošnji 1. in 2. julij je napovedan obisk slovenskega pomožnega škofa v Torontu, velikega duhovnika dr. Alojzija Ambrožiča. Je nečak pok. p.
Bernarda Ambrožiča OFM, ki je v svojem udejsvovanju zaoral globoke brazde med katoliškimi Slovenci v Ameriki. V povezavi pripravlja
Kulturni program
Msgr. dr. Janez Homboeck je sporočil nekaj nadaljnih podrobnosti tečaja. Med njimi so naslednje:
Predavanja iz zgodovine Slovencev in -posebej koroških Slovencev, dvorni svetnik in nadzornik Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Valentin Inzko; proda vali bodo še:	ravnatelj Slo-
venske gimnazije dr. Vospernik) predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Zerzner, rev. Zale tek msgr. Homboeck bo govoril ° Mohorjevi, rektor Kopeining 0 versko- -prosvetnem delu med Slovenci na Koroškem. Višek bo brez dvoma koroška narodna igra “Miklova Zala” v .priredL rev. Stikerja:	igra je doživela
letos že 6 ponovitev. “Gallps svoj pozdrav v Pr0'
Pri zborni deklamaciji 7. razreda je bila pohvale vredna res kar dobra izgovarjava besedila: Od štirih do ene in od osmih do dveh, do ... Kje dom je moj, kar skoraj nič se ni občutilo, da ti otroci hodijo pet dni v angleško šolo in samo nekaj ur tedensko v slovensko. Če je to
splošno letos tudi pri drugih točkah kar precej pravilna.
Osmi razred nas j je popeljal v zgodovino Jurija Kozjaka. To je bila zelo zahtevna točka, ki gotovo ni bila brez mnogih vaji
ke zgodovine. Dusnopastirsko jmoraciji za vse žrtve komuni-pa so takrat obvladali vso Do- 'stične revolucije med zadnjo lenjsko beli menihi stiškega sa-j vojno v Sloveniji. Zato nas va-mostana, kar pa žal v habitih ni bij o, da se v čim večjem številu prišlo do izraza.	j udeležimo sv. maše, ki bo daro-
Kar dobro je bila naštudirana . vana v ta namen v nedeljo, 21. simbolična vaja, ki je že sama J maja, ob 2. uri popoldne pri Ma-dobro vplivala po vrsti fantov v riji Vnebovzeti v Coliimvoodu. belih srajcah, druga vrsta deklet Odzovimo se njenemu pozivu, v belih bluzah z nagelčki in zo- počastimo spomin žrtev za slo-pet vrsta fantov in potem de- vensko svobodo! klet, ki so se sicer potem pome-	Bivši borec
šali, pa spet na koncu v stari red prišli. Ta točka je pripadala 5. razredu na pesem “Tam sem jaz doma”.
Pri predzadnji točki je zelo manjkalo povezave z godbo in predvajanimi pesmimi. Bilo bi mnogo boljše, če bi pevci imeli dirigenta brez godbe. Pa so vso prireditev izvrstno zaključili 4 pari plesalcev, ki so se izkazali, da jih je gotovo nekaj že nastopilo pri otroškem plesu Folklorne skupine Kres. 'Scenerija je
le iiašajis
EUCLID, O. - Bilo je že 18. aprila t.l. v tem listu: Lemont zopet kliče ... naznanjeno, da tudi letos Slomškov krožek organizira, da se iz Clevelanda u-deležimo romanja k Mariji Pomagaj v Lemont. Koliko se-pjih je po sedaj 'priglasilo, mi ni znano. Le to bi opomnil, ,da vsi ti-
bila zelo dobra z ozadjem vitkih 'siti, da vodstvo ve, koga naj še brez in mogočnim (ali je bil ■ sprejme, ali prijavo odkloni — hrast?) drevesom. Vsekakor mi- !če je število dopolnjeno! Velja, selno zelo pomenljivo.	da prednost imajo tisti, ki se
Celotnemu uspehu bi bilo go-' pravočasno priglasijo, da ni mo-tovo koristnejše, če bi se pada- J goče ustreči zapozneli prijavi, janja vršila-bolj v ospredju o-|če je že vse oddano, še ome-
sti, ki ste se odločili za romanje,
ne odlašajte, se čimprej prigla- kar je Slovenija trpela. Ustanovil je bil moliveno zvezo zg do-
svojim delom, ki ga je dopri- j svetnem domu v Tinjah, na Fe
liko Gospojnico bodo udeleženci tečaja videli slovensko romanje v Podgorjah, obiskali bodo Svete Višarje, Gospo Sveto, Sv-Hemo na Krki, Ziljo, Rož, P°^' juno, morda še Slovence v Trsta in Gorici. Če bodo starši otrok tako želeli, sj bodo otroci ogl£' dali Slovenijo; vodil jih bo urednik Mohorjeve družbe Kark Boehm, nečak jezuita dr. Boeh' ma. Izleti v Slovenijo bodo p° izključnim vodstvom in orgaA zacijo Mohorjeve družbe v Ce lovcu. V teku so pogajanja s slovenskim podjetjem v Dobrli vasi na Koroškem za avtobusne izlete. Vse potrebne podatke bodo dobili udeleženci po pošti-Liga Slovenskih Amerikancev, Inc.
P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 113'G
FftišiiTmT
grob daleč od nas med avstralskimi izseljenci. Obisk nečaka škofa Alojzija nas bo spojil v duhu z vidno navzočnostjo sorodnika z njegovim (Bernardovim) velikim delom, ki ga je doprinesel za ameriške Slovence. V hvaležen spomin nanj naj bo zahvala Mariji Pomagaj, ki je z Bernardovo roko — posredovanjem — bilo omogočeno marsikomu, da se je rešil taborišča in prišel v to deželo. Naj letošnji obisk Marije Pomagaj bo v zahvalo za to milost.
V spomin mi prihaja slika, ko v duhu zrem podobo, ki je pre-dočevala — mislim, da je bila zamisel ip. Kazimirja Zakrajška OEM, ki je v avgustu 1941 prvi med vojno prišel nazaj v Ameriko in povedal, kaj doživlja domovina. Takrat še ni slutil, da ! bo revolucija razvnela — to
movino. In vsakemu priglašen-cu je,dal to sprejemnico. Na sliki je bila podoba Marije Pomagaj, pod njo dom v plamenih, na desni velik križ, ki sta se bežeč iz doma ozirala v Marijino dra-	Injam, kot je bilo povedano, da podobo mož in žena. Zdi se mi,
Te vrste prireditve so vedno lelošnje leto — vključi vsi vož- da je ta slika bila kot prero-težko izvedljive v popolno zado- njo, prenočevanje s hrano — ška vizija, kar se je po 1. 1941 voljstvo, ker otroci so vsi rojeni stane $43. Prosimo, naj slednji nadaljevalo, igralci, pa vendar vsak s svojim priglašenec s prijavo plača vso- živimo ponovno v časih nego-načinom. Tu pa morajo nastopa- to, kot je omenjena, pri katerem tovosti, nobenega vidika ni, ka-, ti v istem razredu, katerega po- se zglasim.	ko se bo to razvozljalo. Slutnja,
sečajo, pa vendar v zadovoljstvo Ne samo tradicija, kot je že da se bo nekaj strašnega pričelo, obiskovalca, ko lahko celoto c-, več let v navadi, da skupno po- nas druži, da iščemo rešitev v cenjuje ter pride do samoza- i tuj.emo, saj ima vsako tako de- spreobrnjenju življenja in po-vestnega zaključka naše sloven- j j an j e poleg nevšečnosti, ki jih moči od zgoraj. - V to spokorno ske trdoživosti. ^	j srečujemo, tudi vabljive strani, pot je tudi namen letošnjega o-
Naši stebri so: Dom v kate-j Obnovimo spoznanja z novimi biska v Lemont, ki te vabimo, rem se v družini med seboj go- udeleženci; Skoraj bi primerjal, da se pridružil, vori slovensko; Cerkev, katera kar se v prislovici velikokrat u- Ker so bili že omenjene osebe, nam daje zdravo, naravo gle- porablja:	prišli'so ne le za-jld sprejemajo prigLašenee, se k
danje na življenje«, in šola, po- radi Jezusa, marveč da bi'videli j tem čimprej priglasite, sredujoča izobrazbo, s katero ti-^tudi Lazarja, ki ga je obudil odi	.	M.,T. j
Valley, Wash. —- Spoštovani-Zopet se Vam oglašam iz daljn6^ ga Washingtona. Prišel je ca za obnovo naročnine. OprosF'6’ da sem malo zakasnela.
Želim Vam mnogo nadalk11^ uspehov in Vas lepo pozdra jam!
Mary Omel Evanston, 111. — Spoštcv311’
Priloženo Vam pošiljam
denar-
no nakaznico za polletno ^ ^ nočnino in prispevek za tiskQV) sklad lista.
Lepo Vas pozdravljam!
Stanko
.ni!
— Spošteva
in dar
iskre11
Euclid, O.
Priložena je naročnina za tiskovni sklad. Prav pozdrav vsem pri Domovini!	.
Franco
Amerik1
KULTURNA KRONIKA
Msgr. Janez Hladnik: Od Triglava do Andov
S podnaslovom: V službi Cerkve in naroda — Spomini. Izdata Goriška Mohorjeva družba (GMD), Gorica 1978, 280 strani.
GMD v Gorici je že pred ne-'kaj leti dosegla izreden dvig, ko je med svojimi mohorjevka-ttk izdala spomine dr. Andreja Kobala, ameriškega rojaka, pod Naslovom “Svetovni popotnik Pripoveduje”.
2 izdajanjem življenjskih'spominov znanih in zaslužnih slo-Venskih osebnosti nadaljuje letaš z izdajo spominov msgr. Ja-neza Hladnika, enega najbolj 'talavnih in požrtvovalnih slo-venskih duhovnikov, ki je bil že . Pred zadnjo vojno poslan za duš-kaga pastirja med slovenske iz-Seljence v Argentino. Po prvi v°jni se je tam naselilo veliko stavenskih ljudi s Primorske, kamor so se umaknili pred fa-slzmom. Po drugi vojni pa.se je P° njegovem osebnem posredo-Vanju moglo naseliti v Argenti-111 10,000 beguncev s Kranjske, 0d koder so se umaknili ob komunistični zavladi Slovenije.
Spomini so pisani preprosto, Vendar skorajda duhovito. Msgr. Kladnik začne z opisom domače fare v Rovtah nad Logatcem, o-piše svoja mladostna leta, šolale v škofovih zavodih, vojašči-n° in potem pot do duhovniške-ga pokica. Povsod se vrstijo šte-vitai zanimivi dogodki, ki osvet-ujej o politično in zgodovinsko °zadj e, tako prva svetovna voj-Ua> Majniška deklaracija, zlom Avstrije itd.
Novo mašo je, imel že v novi državi Srbov, Slovencev in Hr-Vetov. Sestoj anuarska diktatura krulja Aleksandra ga je zatekla kut kaplana v Metliki v Beli. krajini. Opiše nam v bežnih pri-godah takratne politične boje, Početje slovenskih liberalcev, iz-eta, romanja, celo na zatožno tap je bil prišel zaradi razde-luvanja letakov z znanimi Punktacijami Korošca leta 1932.
Iz Metlike so Hladnika poslali v 2agreb, kjer je organiziral mi-sij°n med tamkajšnjo slovensko hrupnostjo. Hrvaške cerkvene °ktasti pa ga niso sprejele pri-5 a tel j sk o m so javile Ijubljan-^kenru škofu, naj pošlje drugega “ °venskega duhovnika, Hladni-a Pa naj odpokliče. To se je res ■godilo, doseženo pa je bilo, da ta bil sedaj slovenski duhovnik 'f 2agrebu uradno nameščen. Iz agreba je vodila Hladnika du-°vniška pot v Kostanjevico ob jki. Potem je doživel Evhari-sttani kongres v Ljubljani in bil Puslan v Argentino, kjer se zač-116 krona njegovega življenja.
M Argentini je Hladnika ča-' ata težko delo, veliko potov in ekke daljave, da je mogel zbi-'aA slovenske ljudi. Najštevil-so bili tamkaj takrat roja-iz panonskih in primorskih v’tadelov. Manjkalo ni tudi razo-c|r-ailA f°da o njih govori z ve-ao. Pogosto je posegla v nje-p,0v° delo tudi božja Previdnost, ^tamiv je opis Hladnikovega .tacanja z dr. Izidorjem Cankar-Pisateljem in književnim mitikom, ki je bil takrat za ju-;fs ovanskega veleposlanika v Uanos Airesu.
U Sadnik je kmalu postal tudi nje”11'^ reviJe “Duhovno življe-v ? ’ katerega je poprej ureje-js ^c,'Drat Jože Kastelic. Ta se J potem ponesrečil na gori A-
C0^ag'ua v Andih.
V E'
guncev, ki so se umaknili iz domovine, zasedene po komunistih. S Hladnikovim posredovanjem jih je 10,000 prišlo v Argentino in se jih tu naselilo. Zanje je bilo treba skrbeti, saj so bili sprva brez vsega. Zvrstijo se v spominih številni dogodki, gradnje cerkva, ustanavljanje slovenskih župnij, prosvetnih domov in dvoran, krsti, poroke. Poseže pa tudi na dogodke na političnem polju, tako omenja smrt predsednikove žene Evite, pritisk predsednika Perona na Cerkev, češ da bi ta morala rajno ženo razglasiti za svetnico, nato revolucija proti Peronu, o-bisk v povojni Sloveniji, njegov govor po radiu Trst A.
Skratka, še en dokument u-stvarjalnega in požrtvovalnega življenja slovenskega človeka, opomin in klic k posnemanju. O Hladnikovem delu je šel glas tudi med Argentince in njegova smrt je imela velik odmev v tamkajšnjem tisku.
V današnji duhovni krizi nam ti njegovi spomini blestijo kot vzor, primerni da jih spozna slovenska javnost v svobodnem svetu. Kdor se zanje zanima, naj povpraša po knjigi v slovenskih pisarnah, oz. z dopisom na Goriško Mohorjevo družbo (Riva Piazzutta 18, 34170 Gorizia-Gori-ca — Italia).
Iz vseli vegalev
STOCKTON, Calif. — V novicah, objavljenih 13. aprila t. L, se je v moj članek vrinila pomota. Prof. Eugene Pearson, mož moje hčerke, je bil imenovan za dekana Univerze of the Pacific, ne pa samo geološkega oddelka. o
Zračna ladja “Space Shuttle” je sedaj na ogled javnosti in prinaša lep dohodek. Njen pogodbeni strokovni izvedenec je Martin Vraničar ml., sin slovenske bivše begunske družine.
♦
Zopet se nam ponuja slovensko vzdušje. Na dan 17. junija letos se bo mlajši brat g. Martina ml. in sin g. in ge. Vraničar, poročil z gdč. Kimberly M. Lek-stadt v cerkvici sv. Andreja v San Andrewu. Poročne obrede bo opravil njegov stric msgr. dr. Martin Starc, župnik iste cerkve. Prepričan sem, da bo zrast-la nova mladika v zdravo in pošteno družino in že vnaprej tople čestitke z najboljšimi željami!
*
Moj starejši sin Maks se bo pokazal v javnosti. Njegovo originalno glasbeno delo “Credo” bo izvajal 50-članski pevski zbor domače višje šole' pod taktirko priznanega pevovodje g. Prima Ralpha. Zbor nosi kvalitetno visoko ime tudi izven našega mesta. Besedilo je bilo povzeto iz zbirke pesnika ,Edwina Arlihg-tona. G. Prime in sin Maks sta oba člana fakultete nase višje šole.
•
Janez Rus, bivši domobranski borec, doma iz vasi Žalna v Sloveniji, se je več kot 32 let skrival na posestvu svoje, sedaj 75 let stare sestre. Njegovo skromno skrivališče je bil skedenj, dokler ga ni letošnjo pomlad izsledila titova policija. Kasneje se je ugotovilo, da on ni tisti “človek”, kateri je bil iskan in bil na posebni listi “vojnih zločincev”. Letos je prvič v miru praznoval svoj 64. rojstni dan. Poročilo navaja, da se bo zopet posvetil čevljarskemu poklicu, kar je že delal v svoji mladosti.
Upajmo, da bodo oblasti razumele to- strašno samotarsko življenje in se ne bo zopet kršil zakon o “človekovih pravicah”. Iz globine srca želim tej “nesrečni/
ta - 'Vr°pi je medtem izbruhni- j duši” mir in toploto domačnosti a. Dogodbe iz vojne je '
i,	.-1 - 1
kon
Ki ] ria’ Dogodbe iz vojne je jv preostalih letih njegovega živ-spremljal pp časopisju. ; Ijenja!
Evi- “acu k°jev je po zahodni 0,pi mrgolelo slovenskih be- '
,V mestu Long Beach
naši
državi je bila policijska oblast opozorjena, da v neki hiši nekaj ni v redu. Pri preiskavi so odkrili temno sobo v izmeri 4 čevljev dolžine, 2 širine in 7 višine. V njej je bila zaprta od svojega 2. leta starosti deklica Rebeka Holmes. Tehtala je samo 24 funtov in bila 32 inčev visoka. Zmožna je bila spregovoriti le par besedi, nezmožna za samostojno hojo. Dekletce je sedaj v zadovoljivem stanju v bolnici. Starši, se razume, so bili a-retirani. O Bog, kaka morala in ljubezen do živega ubogega bitja! Zdaj je 7 in pol leta stara.
9
Televizijskemu svetu dobro poznani in priljubljeni Harry Reasoner, 1 večerni poročevalec oddaje ABC, bo zapustil svoje mesto meseca junija in verjetno prešel k CBS.
*
Naš guverner Brown ml. misli uporabiti za poskusne volitve precej težko vrečo denarja. Predno je bil izmoljen na to mesto, je potrošil $2,000,000. V ponovni borbi se bo na demokratski strani boril proti 5 kandidatom republikanske stranke.
*
Kalifornijski državni senat je podpisal in uzakonil 15. januar kot šolski obvezni praznik v počastitev bivšega črnskega voditelja dr. Martina Luther Kinga.
Veliko razpravljanj imamo v Kaliforniji o olajšanju hišnega davka in dveh predlogov, katerega prvi nosi številko 8 in pripada idejno zakonodaj cem in našemu mlademu, komaj 40 let staremu guvernerju, drugi s številko 13 (katera je vražjever-cem v spotiko in pripombe) je zamisel upokojenega 75-letnega trgovsko skušenega in izobraženega Howarda Jarvisa, sedanjega ravnatelja strnjenih skupin najemniških hiš v Los Angelesu. Njemu je uspelo nabrati več kot 1,200,000 podpisov za vključen j e predloga na volivni listi. Oba predloga zmanjšujeta davčno hišno preobremenitev za bilijone dolarjev. Prvi s številko 8 ima v procentih izraženo 32% vrednosti, to bi bilo nekako 1.4 bilijona dolarjev. Predlog je po mnneju volivcev šibek, brez prave garancije in z ozirom na presežek 3 in pol bilijona dolarjev v državni blagajni premajhen.
Predlog številka 13 je širokogruden in prikupen, predvsem upokojencem in srednjemu sloju, kateri je bil leta in leta pod težo plačevanja hišnega davka. Dovoljuje 57% znižanja, kar bi znašalo nekako 7 bilijonov dolarjev. Razumljivo je, da bo ,ta denar treba nadomestiti, najti nove vire in to bo v zvišanju državnega dohodninskega davka za 20'%. Posledice se kažejo: nekatera podjetja, katera so se ogrevala za to znižanje, so se premislila. Znižanje bi šlo po formuli splošne vrednosti hiše na dan 7. marca leta 1975 in bi bilo po lestvici od malih $38 preko $1,000. Največ koristi bodo imela velika podjetja kot na primer oljne družbe, telefon in telegrafska kompanija, katerih znižanje davkov bi znašalo, če je pravilno ocenjeno, nekako 130 milijonov dolarjev. '
. Preplah in histerija se pojavljata iz dneva v dan, kar ni ni-kako čudo. Nameravano število odpustitev v delokrogih šolskega, varnostnega, požarnega in sistema “Welfare” je precejšnje. To bodo sedaj velike posledice, brez katerih pa nikdar ne gre pri vsakih takih spremembah. Naj navedem le skromen slučaj, da sta dva člana moje družine, oziroma sorodstva že prejela pismeno opozorilo o možnosti odpusta iz službe v šoli. Oba sta u-čitelja glasbe.	uprava je
objavila številko 200 mestnih u-službencev. kateri bi v slučaju zmage predloga št. 13 izgubili svoja mesta. Za enkrat mislim Ostati Je umirjen, kev sem prepričan, da se bo našel izhod, kateri bo zmanjšal upravičen strah
v času brezposelnosti in inflacije. Pa še nekaj bi rad dobil za odgovor, ali bodo podnajemniki plačevali v tem slučaju manjšo premijo ali bo zakon na nje pozabil? To je za danes skromno poročilo, dokler ne dobimo kaj boljšega in stvarnejšega. Je pač tako, bodo že dobili drugi “žep”, kjer bodo vlekli iz njega, pa naj bo tak ali drugačen s številkami označen predlog. Revež je revež in bo ostal revež. Ne bil pa bil revež, če bi bil vedež ... s
Marsikateri begunec, kateri se je zanimal za položaj v Italiji po letu 1945, je lahko že v pričetku leta 1946 zasledil velike spremembe v javnem italijanskem življenju. Ustanavljanje lokalnih komunističnih uradov je rastlo kot gobe po dežju. Napadi na te urade, kakor napadi na urade krščanskih demokratov so bili vsakdanja zadeva. Bilo je veliko grmenja, pa zelo malo dežja. Ko smo prišli v območje Salerna v taborišče San Antonio, smo nekega dne leta 1947 doživeli sresko revolucijo brez prelivanja krvi. Socialistična stranka je'sama pričela z delitvijo zemlje revnim italijanskim družinam, katero je jemala ta-kozvanim bogatim “padronom”. Vse skupaj je trajalo le nekako 14 dni. Taborišče je bilo pod posebno varnostno službo karabi-nerjev in varnostne policije “Puhlica sicurezza”.
Komandant taborišča je oglasil njegovo notranjost za “ameriški teritorij” in nedotakljiv. Pričeli so se razgovori med mestnimi oblastmi, državnimi zastopniki in varnostnimi organi. Zabeležili smo neke vrste sabotaže, katere so v resnici ovirale normalno taboriščno življenje, pa vendar smo bili kos nadlogam in nadaljevali svoje načrtno delo. Ta kratkotrajna revolucija ni uspela. Zemljo so delili nekako v akrovskih merah. Prepiri so se pričeli, ker na primer je družina z desetimi člani prejela prav toliko zemlje kot družina, bi rekel, s sedmimi člani. Se vidi, da tudi v revnem sloju in socialističnem sistemu vladata ljubosumnost. Precej so jih potem natrpali po štirih zaprtih stenah, nam pa so vsekakor nagnali strah v možgane za bodočnost. Južna Italija je sama revščina in morda bo kdo dvomil v stvarnost poročila, če rečem, da so družine s 15 otroci in tudi več živele, v neizmernem p o m a n j kanju, brezposelnosti, nezadovoljstvu, žrtve Hitlerjeve vojske.
Sever države je industrija. Boljše življenje in pravo mesto za organiziranje nezadovoljnežev.
Komunizem je že nekaj starega, vsakdanjega v tej državi. Nestalnost vlad daje priliko za razne podvige, kateri pa do sedaj nimajo še pravega razmaha. Rdeče brigade so udarnejše, krvoločnejše, so spretno gibljive in dobro oborožene. Imajo zaslombo in jih bo težko izkoreniniti. O tem smo dobili skromno poročilo že pred leti, pa nismo polagali preveč pažnje na vse to.
Maks Simončič
------o-----
Odlikovanje za hrabrost
Dorothy Kelly, strežnica pri letalski družbi Pan American je nedavno dobila od ameriškega ministrstva za promet odlikovanje za hrabrost in požrtvovalnost, ki ju je pokazala v doslej naj hujši letalski nesreči, ko sta lansko pomlad na Kanarskih o-tokih trčili dve Boeing 747 letali.
Čeprav je bila stevardesa Dorothy sama težko ranjena, se je nekajkrat vrnila v svoje goreče letalo ter pomagala ranjenim potnikom in članom posadke, da, so se rešili iz razbitin. Junaško dejanje iz ljubezni do j bližnjega!	.	. i
Pri strahovitem trčenju dveh Bceingov, enpm letalske družbe Pan American, drugem KLM, je bilo 581 smrtnih žrtev.
Neprijetna romanja mrtve Mance
Otrokom je nadomeščala mamo, ko je ostarela, pa je morala v dom počitka!
Tednik “Dolenjski list”, ki ; In kaj naj rečemo za konec? izlusja v Novem mestu, je pri-j Večen je boj in večno je nera-obšil 2. marša tl. nasledujo ža-jzumevanje med starimi in mla-lostno zgodbo.	j dimi. Vendar bi moralo vse to
Konec januarja je v ljubljanki le ostati v mejah človenosti. bolnišnici umrla 90-letna Ivana j Vsi gremo za teto Johanco, tudi Nosan iz Vinic pri Sodražici, ki, mladi in najmlajši. Vsem se je bila zadnje leto dni varovanka! lahko zgodi kaj podobnega, kot v domu počitka na Ponikvah, j se je teti Johanci, tudi tistim, ki Mrtvo Johanco — tako so jo niso pokazali dovolj razume-klicali domačini — so pripeljali z mrliškim avtom v damačo vas.
Še ko je bila živa, je namreč večkrat povedala, da bi bila rada pokopana na domačem pokopališču pri sv. Marku v Zap.otoku.
Ko so jo pripeljali pred njeno rojstno hišo, jo je njen nečak zavrnil, češ da z mrtvo teto Johanco nima več nobenega opravka. V, tej, rojstni hiši je Johanca sicer imela do smrti zapisan kot, se pravi svojo sobo, a je nečak menda prav tisto dan selil vanjo svoje nove stroje, ki jih je nakupil.
Zavrnjeno teto Johanco je nato odpeljal mrliški voz v Sodražico. Tudi tu je niso sprejeli, saj v Sodražici Johanca ni imela sorodstva niti bila tu doma. Pač pe moramo resnici na ljubo povedati, da je tu sedež matičnega urada in krajevne skupnosti.
Šofer je nato zapeljal pokojno Johanco spet na Vinice, kjer so
vanja zanjo, ko je bila še živa ali mrtva. Vendar kljub temu le ne smemo biti toliko nečloveški, da bi komu kaj takega privoščili.
Jože Primc
Visok obhk v Lpltlfam
Ljubljana — Dne 20. aprila se je v župnišču v Dravljah v Ljubljani Za kratek čas ustavil vrhovni predstojnik jezuitskega reda jezuitski general p. Pedro Arrupe s spremstvom. V Ljubljano je prišel iz Zagreba, kjer je obiskal hrvatsko jezuitsko skupnost, se srečal z večjo skupino redovnikov in redovnic in se pogovoril tudi s predsednikom hrv. komisije za verska vprašanja v Zagrebu. Ob prihodu v Ljubljano je obiskal tudi nadškofa metropolita dr. Pogačnika. Drugo jutro zgodaj pa je p. Arrupe odpotoval v Goja razložili sredi vasi. Vaščani 'rico (Italija) , odtam pa z leta-ne sorodniki! — so jo nato lom v Rim. naložili na kmečki voz in jo v V veroučni učilnici v Drav-
soglasju z župnijo zapeljali na pokopališče v Zapotok. Tako je teta Johanca še zadnjo noč prenočila v cerkvi sv. Marka, naslednji dan pa so jo položili k večnemu počitku.
Kdo pa je bila teta Johanca, da si je zaslužila še po smrti tako nerazumevanje? Je tako sovražila nečaka oziroma nečake? Mu je nagajala? Kaj pravijo o tem vaščani?
Poleti 1942 je Karolina, mati petih otrok, med italijansko ofe-zivo zašla med bojno črto Italijanov in partizanov pri vsaki Slatnik. Pravijo, da ji je življenje: vzela italijanska krogla. Za njo je ostalo pet otrok ter bolehen in precej neiznajdljiv mož.
Za sirote in dom je zdaj prevzela skhbi teta Johanca. Prala jim je, kuhala in delala na kmetiji, dokler je mogla. Podpirala je tri vogale pri hiši in morda še četrtega del. Delala je, dokler je mogla. Takrat so se vsi razumeli.
Nestrpnost se je začela, ko je prišla k hiši nevesta. Teta ni imela več sredstev za preživljanje. Pomagali so ji skrbstve- UICA NAGROBNIH SPOMENIKU'■
Ijah so ga zvečer pričakali zastopniki župnijskega občestva, skoro vsi sloven, jezuiti in prijatelji Družbe. Hišni predstojnik p. Janko Koncilja ga je pozdravil v nemščini ter mu zaželel dobrodošlico ob njegovem drugem obisku v Ljubljani. Nato ga je v francoščini pozdravil zastopnik draveljske župnije.
P. Arrupe se je nato z vsakim navzočnim kratko pozdravil. Zanimal se je za njihovo delo, njihove družine in sodelovanje v župnijskem občestvu. Iz njegove majhne in slabotne postave je kar žarela energija in živ-Ijenska moč. Kakor za šalo se je pogovarjal v najrazličnejših jezikih, kakor ga je bil pač kdo nagovoril. Na koncu je vsem skupaj spregovoril v italijanščini s prav prijetnim španskim naglasom. Za ljubljansko Družino je dal obširen intervju.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL
organi, sodišče, krajevno skupnost, pa tudi nečak je moral nekaj dajati. Če ne ibi bilo razumevanja in pomoči sosedov, ostalih /nečakov in občine, bi morda Johanca kar od lakote umrla.
5*25 WaterUM* Hrt.
m-&p'
MALI OGLAo
Gallusova plošča Plošča pevskega zbora Gallus iz Celovca “Lipa zelenela je” je
111 ict'	i naprodaj v Slovenski pisarni,
Teta Johanca pa je, dokler jejc^.
mogla, pomagala vsem, tudi partizanom. In najstarejši nečak
je komaj 18 let star daroval življenje za svobodo, za razumevanje med ljudmi, za človeške odnose, za pravice tistih, ki delajo.
Teta 'Johanca je, dokler je mogla, delala, gospodarila in tudi počutila se je kot gospodarica. Kot hlapec Jernej je tudi ona menila, da ima pravice iz nekdanjega, minulega dela. Pa ni ‘bilo dosti pravic. Napol slepa in v pogosto nezakurjeni sobi je težko vzdržala. [Pa .bi gotovo tudi to potrpela, ko bi bilo več razumevanja, človečnosti dobrote. Zato je 90-letna morala iz svoje rojstne hiše v dom počitka.
•	Botcsanja skupinska in poeclinci
•	Nakup ali najetje avto*
•	Vselitev sorodnikov
•	Dohijauje sorodnikov za ohisk
•	Oenarne nakaznice
« Notarski posli in prevodi » Davčne prijave
M. i Trave! Service
16 St. Ciair A* * * v6-Oleveland, Qhip 4tl0.1 Phone 4.11-35(10
6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, po $5, po pošti $6. '
(Maj 4,11,18,25)
V bližini Lakeland in Neff Road Prostor za urade —
Takoj na razpolago 325, 500, 675, 1000 - do 4,000 kv. čev. Izvrsten dovoz na 1-90 in 1-271!
261-6211	J. Dallos
' (Th.-Jri.-x)
Kupi: stare igralne piane $25 —-$35—.$50 ali več za stare piane. Kličite Cleveland piapp .Stmvice. 6033 St. Ciair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-3120, zvečer 261-1826.
(74-76)
Naprodaj
Duracrest pokončni zmrzoval-
nik z 12 kub. čevlji prostornine,
v dobrem stanju naprodaj. Kličite po 4. pop. 731-2471.
%	(74-78)
Hiša naprodaj
Na 6211 Carl Avenue je naprodaj enodružinska ..hiša, vsa podkletena in z garažo.
431-9420
(73-77)
- MALI OGLASI
5 rooms for rent. Stove and Carpeting included. Married Couple. No pets. 16109 Waterloo Rd.
(73-76)
HOUSE FOR SALE
EUCLID — 3 BEDROOM ALUMINUM SIDING. NO BROKERS. — 732-9166.
<73-77)
Lastnik da v najem ali proda
Zidano hišo s 4 stanovanji na E. 59 St. in Prosser Ave. odda lastnik v najem ali jo proda.
361-0823 ali 431-2875
(71-75)
For Rent or Sale by Owner
4 suite brick apartment, E. 59 St. and Prosser Ave. Call 361-0823 or 431-2875.
(71-75)
HIŠA NAPRODAJ-
Hiša z veliko 'ograjo, vrtom in garažo je naprodaj na E. 71 St. Kličite od 4. pop. do 6. zvečer: 881-2438
(69-78)
Repairs of All Kind Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. I talk Croatian and Slovenian.	(69-78)
Novi zidani ranči
V Willowxcku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UlvlLA
m K 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
Stanovanje oddajo
Pet sob v pritličju s kopalnico in kuhinjo s hladilnikom in štedilnikom oddajo v bližini sv. Vida, Nobenih živali! Kličite 881-7122.
(72-76)
Help Wanted Custodian
Couple or family for ethnic hall. Excellent opportunity. Rent, utilities, plus salary. Call 261-0436 or after 6 p.m. 442-0142.
(x)
FACTORY HELP FEMALE
Light assembly and furnace brazing operators. Apply in person 9 to 4 p.m.
TECHNICAL METAL PROCESSING 5476 Lake Ct.
Off Shoreway at E. 55 St.
(72-80)
Uclo dobi
Varilec ali prikrojevalec s skušnjo v branju, načrtov dobi stalno službo z dobro urno plačo, nadurami in polnimi robnimi ugodnostmi. Javite se: pri Affiliated Metals 16110 Brookpark Rd.
(71-76)
Help Wanted
Housekeeper — Woman to do cleaning, ironing, occasional cooking and occasional child care fop Mondays, Wednesdays and Fridays. 1 p.m. to 8 p:m., near Shaker Blvd. and Green Rd. Own transportation and references required./ Must speak English. — 751-8280-1
(75-78)
Lady Experienced in Slovenian Home Cooking
Needed for npwhy remodeled restaurant. Duties will include buying, setting up daily menu and preparing Rod. Good salary. Hours 8 a.m. to 4 p.m., Mon-rday thru Friday.!
| Also need 2nd shift cook. (Hours 4 p.m. to 12 midnight, Monday thru Saturday.
! Apply in person -10 a.m. to 5 p.m. daily.
| JOEY MiSijKULIN'S RESTAURANT ANp 'LOUNGE ! (Formerly trio Spotlight)
832 E. 23d Si. Cleveland, Ohio 44119 4SG-7228
(73-78);

BREZ DOMA
Hektor Malot
“Nobenih izgovorov! Dobro poznaš pravila. Sleci jopič. Dva udarca dobiš za včeraj, dva za danes. Poleg tega pa ostaneš brez krompirja za svojo predrznost. Rihard, prinesi bič! Zaslužil si nekoliko zabave, dragec.”
Rihard je bil tisti deček, ki mu je s toliko uslužnostjo prinesel žveplenko, ki ni dišala po žveplu. Stopil je kstoni in snel bič s kratkim ročajem, čigar jermeni so imeli na koncu vozle. Medtem pa je deček, ki sta mu manjkala dva solda, slekel jopič in srajco ter stal pred Garofo-lijetn gol do pasu.
“Počakaj malo,” je dejal Garo-foli s hudobnim nasmehom. ‘'Najbrž ne boš sam. Nedvomno ti bo laže, če boš imel družbo. Tako bo tudi Rihard opravil vse naenkrat.”
Dečki so stali nepremično pred gospodarjem. Ob Garofolijevih besedah so se vsi zasmejali. Videlo pa se je, da je ta smeh prisiljen.
“Prepričan sem,” je dejal Garofoli, “da tistemu, ki se je najbolj glasno smejal, manjka največ denarja. Kdo se je torej smejal najbolj glasno?”
Vsi so pokazali na dečka, -ki je prišel prvi in prinesel kos lesa.
“Koliko denarja si prinesel premalo?” ga je vprašal Garofoli. “Saj nisem tega sam kriv.” “Kdor bo od zdaj naprej rekel: ,Tega nisem sam kriv,' bo dobil udarec več, kakor mu pritiče. Koliko ti manjka?”
“Prinesel sem kos lesa. Tisti veliki kos lesa ob kaminu.” “To je tudi nekaj. A pojdi k peku in reci mu, naj ti da kos kruha za tvoj les. Ali misliš, da ti ga bo dal? Koliko denarja ti torej manjka. Povej že vendar!” “Dobil sem šest in trideset soldov.”
“Manjkajo ti torej štirje soldi, nesrečnež! In imaš še pogum, da se prikažeš! Rihard, danes imaš srečo;1 ne bo ti manjkalo zabave. Sled se!”
“Kaj pa les?”
“Dam ti ga namesto krompirja.”
Ob teh besedah so se dečki, še niso bili kaznovani, znova zasmejali.
Med tem izpraševanjem je prišlo še kakih deset dečkov. Drug za drugim so prihajali poročat o uspehih. Še trije izmed teh niso imeli dovolj denarja.
“Pet razbojnikov je torej, ki mj kradejo,” je vzkliknil Garofoli s stokajočim glasom. “To je plačilo za mojo dobroto. S čim naj plačam meso in krompir, ki ga vsak dan dobite za večerjo, če nočete delati? Rajši se igrate.
Jokati bi morali, tepci; vi pa se rajši smejete. Mnogo bolje bi bilo, če bi le hlinili jok, ko presite darov, kakor pa da morate jokati zares pod udarci Rihardo-vega biča. Slecite se!”
Rihard je držal v rokah bič, obsojenci pa so tse postavili v vrsto poleg njega.
“Dobro' veš, dragec,” je dejal Garofoli Rihardu, “da ne morem gledati tega početja in da me vsak udarec zaboli v srce. Imam pa dober posluh. Znal bom presoditi tvojo vestnost, ne da bi te gledal. Pogum, moj mali! S tem delom si služiš kruh.
Obrnil se je h kaminu, kakor da bi res ne mogel gledati trpljenja svojih žrtev. Jaz pe sem medtem stal kakor pozabljen in ves trepetal od ogorčenja in strahu. — Ta človek bo postal moj gospodar! Če mu ne bom prinesel tistih trideset ali štirideset soldov, kakor mi bo pač določil, me bo Rihard pretepel , z bičem. Zdaj sem razumel, kako je mogel Matija tako mimo govoriti o smrti, kakor da bi bila njegove edino upanje.
Ko je Rihard prvič udaril enega izmed dečkov, so mi privrele solze v oči. Ker sem mislil, da me nihče ne vidi, jih nisem zadrževal; a motil sem se. Garofoli me je skrivaj opazoval. Takoj sem se prepričal o tem.
“Ta deček ima dobro srce,” je vzkliknil in pokazal s prstom name. “Ni tak kakor vi, razbojniki, ki se smejete ob nesreči svojih tovarišev in ob moji žalosti. Škoda, da ni vaš tovariš! Bil bi vam v zgled!”
Ob teh besedah sem ves stre-petal. Njihov tovariš! Ko je Rihard udaril drugič, je deček zastokal, ob tretjem udarcu pa je zakričal na vse grlo.
Garofoli je dvignil roko in Rihard je Obstal z bičem v’ zraku. Mislil sem, da bo ubogi žrtvi prizanesel. Garofoli ju se o tem ni niti sanjalo. .	,
“Dobro veš, kako mi stokanje in kričanje trga srce,” je tiho dejal ubogi žrtvi. ‘Kako trga bič tvojo kožo, tako trgajo tvoji kriki moje srce. Vedi, da boš za vsak krik dobil udarec več in sam boš tega kriv. Potrudi se, da me ne boš preveč žalil. Če bi me le nekoliko ljubil in mi bil le malo hvaležen, bi molčal. Naprej, Rihard!”
Deček je ubogal in bič je znova oplazil hrbet nesrečnega otroka.
“Mama, mama!” je zavpil ubogi deček.
K sreči nisem videl več. Vrata so se odprla in vstopil je Vitalis.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLEDU
Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk ,
1.	Podpreds. John Kausek
2.	Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117
TeL 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal,
Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Mae Fabec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednica Mary Prosen Podpredsednik Anton Perušek Tajnica Antonette Ruth, 12906 Havana Rd., Garfield Hts., Ohio 44125 Tele. 662-3092 Blagajničarka — Ann Perko Zapisnikarica Mary Shamrov Nadzorniki Anton Stimetz, Andy Rezin in Mary Gregorčič.
Za Federacijo Mary Prosen, Anton Perušek, Ann Perko, Antonette Ruth, Andy Rezin.
Seje se vršijo vsako 4 sredo v.
mesecu od 2. uri popoldne v naslednjih mesecih:	januarja, marcac,
maja, julija, septembra, in novembra v SND na E. 80 cesti: februarja, aprila, junija, augusta, oktobra, in decembra v SND v Maple Hts.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpredsednica Josie Zakrajšek, tajnik Frank Capuder, 6210 Schade Ave., Tel. 881-1164 blagajnik Andrew Kavcnik zapisnikarica Cecilija Šuibel nadzorni odbor John Skrabec, Stella Vokač, Jennie Vidmar veselični odbor Frances Tavžel, Stella Vokač
gospodarski odbor Michael \'id Nove člane in članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave.
Delegati za Fedr. seje so Louis Petrlin, Petterson Lloyd, Neva Pet-Petterson, Michael Vidmar, Josie Zakrajšek.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik: Boris Kozel Podpredsednik: Rudy Žakelj Tajnica Blagajničarka: Jo Co-menschek, 924 E. 223 St., Euclid,
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY IS, 1978
Ohio 44123	j
Zapisnikarica: Helen Vukčevič Nadzorniki: Joseph Mateyka,
Ann Kristoff, Cecelia Wolf
Družabni Odbor: Ann Kristoff, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Rudy Zakely, Louis Jartz Poročevalca: Walter Lampe, . Cecelia Wolf
Delegata S.D.D.: Joseph in Vera Bajec
Delegatje Federacije Upokojenskih Klubov: Boris Kozel, Rudy Zakely, Jo Comenschek, Steve Shimits, Joseph Bajec Glavna Kuharica: Mary Dolšak Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v S.D.D. na 15335 Waterloo Rd.
č, -	-

KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Frank Turek Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645.
Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Louis Legan, zastopniki za . Federacijo: Joseph Ferra, Joe Jerkič, Mary Marinko, Louis Legan in Sophie Magayna
Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
President: Josephine Zakrajšek 1st Vice-president: Louis Legan 2nd Vice-president: Anton Perusek
Secretary: Boris Kozel, 15316 Lucknow Ave., Cleveland, Ohio 44110 — Telephone 531-6367. Treasurer: Joseph Ferra Recording Secretary: Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Joseph Magajna, Anton Mrak.
Honorary President: Krist Stokel
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHO
Honorary President — Louis Arko
President — Vincent Lauter Vice President —August Maver Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B. Magel, 245-24 St. N.W. Barberton Recording Sec’y- — Mrs. Frances Zagar
Auditors — Mrs. Frances Smrdel, Mrs. Angeline Misich and Mrs. Agnes Zurz.
Federation Rep. August Maver, Mrs. Jennie Nagel, Mrs. Frances Zagar, Mrs. Mary Sustarsic, and Frances Smrdel.
Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! 70 — 14th St. N.W.
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
BALIN CARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik Frank Grk; podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, 444 E. 152 St. 531-713 zapisnikar Janez Kosmač, nadzorniki Stanley Grk, Karl Družina, Jos. Champa, kuharica Mary Dolšak, pomočnice Mary Umek, Mary, Emma Grk, Mary Petrač, Anna Karim. Natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči, izven v nedeljah v zimskem času. članarina $4 na leto. Sprejema se novo članstvo.
ŠTAJERSKI KLUB
Štajerski klub ima za tekoče leto sledeči odbor:
predsednik Tone Zgoznik, , podpredsednik Rudi Pintar, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Kristina Srok, gospodar John Goričan, pomočnik gosp. Lojze Ferlin, drugi odborniki so še Rozi Jaklič, Agnes Vider vol, Kazimir Kozinski, Tonica Simičak, Jože Simičak, Lojzka Feguš; nadzorni odbor: Božidar Ratajc, Jože 'Fujs, Štefan Maje in Majk Kavaš; razsodišče: A. Šepstavec, Marija Goršek in Pepca Feguš; kuhinja:	Lojze	Ferlinc,
Kristina Srok, Elza Zgoznik, Štefka Dalič in Lojzka Feguš.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Out, Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo* dovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica ] Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.:1 481-3768.
Naznanilo in zahvala
1903
1978
Z globoko žalostjo naznanjamo, da je 13. aprila 1978 umrl naš dragi soprog, oče, ded, tast, stric in svak
mil ZADNIK
Pokojnik je bil rojen 8. novembra 1903. v Ribnici na Dolenjskem^ V Združene države je prišel z družino leta 1952 in \sc naselil v Bridgeportu, Conn. Po enem letu se je preselil v Ridgewood, New York, kjer je živel do upokojitve leta 1974. Zadnje štiri leta je preživel na svojem domu v New Fairfieldu, Conn. Pogreb je bil 17. aprila 1978 iz pogrebnega zavoda Ridgewood Chapels pod vodstvom Rosario Drago. Po koncelebrirani sv. maši, darovani v kapeli pogrebnega zavoda, smo položili pokojnega k večnemu počitku na pokopališču Sv. Petra v Hawerstraw, N.Y.
\
Prisrčna hvala župniku slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku č.g. Richardu Roganu za koncelebrirano sv. mašo in molitve pri mrtvaškem odru in ob grobu.
Naša globoka zahvala č.g. Alojziju Hribšku, župniku slovenske cerkve v Fairfield, Conn., za koncelebracijo sv. maše in za govor ob grobu.	A
POČIVAJ
Žalujoči:
Članom društva sv. Jožefa štev. 57 KSKJ se zahvaljujemo za obisk in molitve v pogrebnem zavodu.
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za sv. maše in v dobrodelne namene, ter vsem, ki so darovali cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče.
Najlepša hvala vsem prijateljem in znancem iz držav New York, New Jersey in Connecticut, ki so prišli kropit in molit za pokoj njegove duše, in vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše.
Iskreno se zahvaljujemo piscem člankov o pokojniku.
Prisrčna hvala vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje in nam bili kakorkoli v pomoč.
Naša zahvala velja končno tudi vsem, ki so pokojnega spremili na pokopališče.
V MIRU!
žena Jelena, roj. Repovš hči Judita, por. Prelog vnukinji: Judith in Marie zet Carl Prelog
in ostalo sorodstvo v Sloveniji. Kew Gardens, New York, 18. maja 1978.

Volite Edmunda J.
TURKA
lk SODNIKA
COMMON PLEAS COURT DOMESTIC RELATIONS
prš demokratskih primarnih ¥olIt¥afi 6. junija 1978
X Edmund J- Turk
Chmn. Donald Sexton, 7633 Briercliff Pkwy, Middleburgh Hts 44130
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Frank Leben Podpredsednik: Louis Sef Tajnica: Mary Petelin, 943-5294 Blagajnik: Frank Cerar ml. Odborniki: Louis Petelin, John J. Vidmar, Martin Tominc, Thomas Lobe, Matt Novak
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr. Richmond Heights, Ohio 44143, tele fon 261-0386, blagajnik Matija Hu-tar, Milan Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Ing. Joseph Zelle, tajnik Matt Tekavec, zapisnikarica Mari Celestina, 4935 Glea-ten Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajnižarka Vida Švajger, 19501 Chardon Rd., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki: Frank Kuhel, Lojze Petelin in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič; namestnika: Ivanka Pograjec, Vinko Rozman.
PLESNA SKUPINA KRES:
Predsednik —• Frank Zalar ml. Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar'
Tajnica — Metka Kmefich, 1806 i Sunset Dr., Richmond Hts,, O. 44143
Odborniki — Peter Dragar, Erika Kurbos, Stefan Režonja ml.
BALIN CARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednica: Nada Kozjek Popredsednik: Jože Sojer Tajnik: Ivan Kosmač, tel.
0411
Blagajnik: Francka Grajželj Odborniki: Jože Bojc, Tone Svi-gel, Ferdo Sečnik, Zdenka Kavčič, Janez Varšek, Maks Jerič, Lojze Mohar
Nadzornik Odbor: Slavko Graj-zelj, Valentin Kavčič, Filip Oreh
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA
President — Erna Kotula Vice President — Ed Strumbel Secretary — Mamie Willis Treasurer — Victor Chase Finan. Sec’y- — Helen Kocijan Corres. Sec’y. — Molly Bogus, 1546 71 Street, Miami Beach, Fla. 33141.
Board of Trustees: John, Ribic, Ivan Willis and Al Dražen Meetings:	1st Sunday of the
month at 310 N E 1st St., Pompano Beach, Fla.
SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Dr. Karel Bonutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijavec Blagajničar: Jožko Delchin Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin Redarja: John Simčič, Jože Cah Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy t°: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432