St. 33.
V Trslu, v sredo 23. aprila 1884.
Tečaj
1
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo in tabot« o polu d ne. Cena za vse leto je 6 pid., za polu leta 3 gld.. za četrt leta jH pld. BO kr. — Posamezne številke ne dobivajo pri opravniJtvu in v trafikah v Tr»t» po K kr., v Soriol in v Ajdovščini no <1 kr. — Nnrnčntie. reklamacije in inserate prejema Opravntitvo, vil Torrente, »Nova tiskarna*.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla Torrente« »Nuova Tipografta;« vsak moraHtt frankiran. Rokopisi D*e/ posebne vrednosti se ne vračajo. — Inseratt (razne vrste nnm»-Iiila in poslanice) se zaraflunijo po pogodbi — prav cenč ; pri kratkih oglasih z drobn'nal črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Temeljni pojmovi prave državne politike.
ii.
Narodnost bodi vsakemu sveta.
Načelo narodnosti je v novejšej zgodovinskej dobi postalo skoraj naj važnoj Si činitelj državnega prava. V srednjem veku in skoraj do tretjega desetletja 19. veka ni človeštvo skoraj prav nič poznalo tega načela in njega velav-nost ni bila pripoznana v javnem pravu; za meje držav niso bili mero-dajni narodi, ampak vojne potentatov, ali pa podedovanja in po nekakem celo prodaja; države so se ustanov-ljale le bolj na podlagi hišne politike raznih dinastij, ki so v Evropi vladale. šo le novejgemu času je bilo pridržano, da okliče načelo narodnosti kakor načelo narodnega prava, kakor neprodajljiva, sveta pravica, katere se ne sme nihče taknoti, prav tako, kakor vere ali svobode vestnega prepričanja.
Načelo narodnosti je celo po najnovejšem pravu postala edina podlaga, na katerej so imajo staviti države. Narodnost, katera je in ostane odslej najmerodavnejši činitelj v razvitju držav, začeli so pred vsem poudarjati italijanski pisatelji in mej njimi v prvej vrsti Mamiani, Massimo d1 Azeglio, Luigi Palma, Se živeči italijanski minister Mancini, ki je proglasil narodnost, kakor temelj ljudskega prava, in Se mnogo drugih. — Kmalu so se poprijeli tega novoSegnega, a istinitoga prava tudi pisatelji drugih na-
PODLISTEK.
Smešiee.
(Konec.)
III.
Ker je bil naš znanec profesor pri državnih izpitih z dijaki nenavadno strog in jih metil kar brez usmiljenja, imeli so tudi oni piko nanj. Ko profe^o*- neki d>in z veliko natančnostjo genealogijo neke vladujoče dinastije na tablo risa, skrijejo mu njegov obligatni cilinder, kateri je pokladal vedno na isto mesto in postavijo prav tja veliko skledo z vodo. Naš učenjak je imel tudi neprijazno navado, da ni niti pri vstopi v dvorano odzdravil Bvojim poslušalcem in odhajal vedno s pokrito glavo.
Ko isti dan končavši svojo predavanje za palico in klobuk hoče zgrabiti, vzame napolnjeno skledo ter hoteč pokriti se, — vodo po životu razlije. Ko udari pri tem nepopisljiv smeh njegovih poslušalcev, jeze in sramote skledo na tla trešči in razmišljen brez pokrivala otide.
Stoprv na ulicah se zopet prepriča svoje pozabljivosti in da se mu ni treba vrnoti, hiti k bližnjemu klobučarju in si tam svetel nov cilinder kupi.
Staro pokrivalo pa je viselo odslej vedno v dvorani visoko gori ob stropu In se je krstilo strogemu profesorju v spomin: Dcilinder historicus«.
IV.
Imeli smo profesorja, kije bil navadno zelo razmišljen, zraven te učenjaške last-
rodov, posebno Francozje in razni pisatelji zatiranih Slovanov.
Italijanske revolucije, ki so se začele kmalu po takozvane j restavraciji na Francoskem in so bile vse naperjene proti vladanju tujcev v Italiji (contro il dominio dello straniero); bile so začetek, in reči so more, da so uprav boji mej spanjskimi, francoskimi in avstrijskimi vladarji za verhovno oblast v Italiji dali povod italijanskim filozofom, da so oni iziskavali temelj ljudsko pravice in nagli, da ima vsak narod pravico do one zemlje, na katerej od nekdaj prebiva, da narod znaČi v prvej vrsti jezik, katerega govori in običaji, kateri so se v en jezik govorečem ljudstvu vkoreninili. Kakor hitro so Italijani to pravo teoretično ustanovili, začeli so ga tudi izvrSivati praktično. Poslužili so se v ta namen v prvej vrsti Napoleona III., ki je Se kakor prognanec z italijanskimi uporniki sodeloval, in kateri mu niso malo pomagali, da je kesnejo dosegel svoje namene; a tudi on bi se morda ne bil ganil za izvrševanje narodnostnega načela, da ni največi italijanski državnik, Cavourj njega nekako moralno primora], da priskoči Italiji na pomoč, ko se je leta 1859. po vsej italijanske]' zemlji unol upor proti vladi Avstrije in Bourbonske dinastije v Italiji. Na čelo tej vojski za načelo narodnosti je stopila mala Sardinija, katerej jo bil Cavour prvi minister, in katere kralj Viktor Ema-nuel je zatajil vse dinastične tradicije in se postavil na čelo revoluciji, katere moralno sredstvo je bilo uprav narodnostno načelo. V Italiji je zma-
nosti bil je pa tudi jako kratkoviden. Poslednje porabijo neki dan njegovi dijaki v smešnico, da ne take.
Profesorjeva soproga, ne lepa, a kakor je hudoben svet trdil, precej ljubosumna žena, čakala je namreč vsako opoludne pred vseučiliščem svojega moža in ga spremljala potem po mestu na sprehod.
Poredni dijaki naprosijo nekedaj neko kavarniško točarico, ki je bila profesorje vej soprogi precej podobna, naj se tudi njej primerno obleče in pred vseučilišče stopi mej tem, ko oni po postreščeku naznanijo profesorju, da ga njegova žena pričakuje.
Profesor iznenadjen, kaj hoče žena v tem Časn, hiti radoveden na ulice in — prijazno točarici svojo pazduho poda.
Kriva soproga pa mu po svojej instrukciji migne naj jo spremi dalje, kajti polno gruč dijakov je uže čakalo na ulici smešnega dogodka.
Vedno poslušni profesor otide molčeč se svojo spremljevalko in ker žena dolgo ne prične govoriti, obstoji, prijazno jej roko stisne in glasno, kakor je imel navado, pravi: «No, angel moj, zakaj si prišla danes tako zgodaj? Sicer me čakaš vedno pozneje, kakor sva se dogovorila.«
Mej tem ko profesor tako ljuheznjivo se svojo goljufno ženo govori, pride izza vogla prava profesorjeva soproga i strmeč, vse besede čuje. Lebko se veruje, da jo zgrabi zaradi tega silen ljubosum in jeza, katerej da z ne baS prilizljivimi besedami proti nezvestemu možu dušek,
Nepopisljivega smehu in veselja gledajočih dijakov nam ni potreba popisovati. Konec temu pa je bil. da je ubogi profesor živel odslej kakor pod policijskim
galo to načelo	in ta zmaga je bila
prva sankcija	narodnostnega načela
po skoro vseh	evropskih dinastih in ljudstvih.
Denes, po kratkem času, nihče več ne dvomi o narodnostnem pravu, ono postalo je temelj vse evropske politike. Po naSem menenju pa ni narodnostno načelo in njega priznanje kot javno pravo nič druzega, nego izrodek in natanjčneji izvod ljudskega prava, kateri so bili obveljevali francoski filozofi (enciklopedisti) in kateri je bila uže poprej vtemeljila angleška, a razSirila in konečno za vso Evropo sankcijonirala francoska prva republika.
Ali narodnostnega načela so se polastili vsi drugi, posebno zatirani narodi in mej njimi najbolj mi avstrijski Slovani, kateri vsako leto z večo silo tirjamo svoje narodne pravice. — Prav to načelo pa je vrat zlomilo tudi prvemu njega izvrSitelju, Napoleonu III., kajti nemški največi državnik vseh časov, Bismark, vpo-rabil jc tudi to načelo za nemški narod in v pogubo druzega cesarstva na Francoskem. (Kako pač igra osoda tudi z najmogočnejšimi ljudmi na svetu!) A naj se sodi, kakor hoče o politiki II. cesarstva na Francoskem, gotovo je le to, da je Napoleon III. se svojim izvedenjem narodnostnega načela in se svojo gospodarsko politiko postal začetnik čisto nove kulturne dobe v Evropi. — Naj denes sovremeniki, katerim je merodajen le uspeh, Napoleona III. Se tako grdo obsojajo in mu odrekajo vso ženijalnost, zgodovina, ki je nepristranska sodnica, ona
nadzorstvom, kajti ljubosumna ženica gaje spremljevala v bodoče tudi na univerzo ter ga opoludne redno uže na stopnjicah pričakovula, saj misliti si ni mogla, da je bila zadnja dogodba le dijaško maščevanje nad prestrogim profesorjem.
' L-s.
Ena ali dve iz okolice.
Kdor pazno motri živenje tržaških Slovencev, zapazi nek razloček mej tistimi, ki v mestu, in tistimi, koji v predmestji bivajo; nehote jih bode delil v zmerne in varčne, in pijančijive in zapravljivce. ■— Ubog kmetski fintič pride od nekod s Krasa ali Kranjskega v Trst; tu stopi k malu k temu ali drugemu v službo, da se vsaj preživi; s časom prihrani si kak sold, daje ga hraniti gospodarju, dokler se mu ne nabere izdatna svotica, s katero potlej položi temelj kakej rnajhnej trgovini. — Začetek je storjen, za drugo uže Bog pomore. Počasi napreduje in naposled »naredi se« — da po okoliČansko povem — »gospod«. In ten ni jedon sam, temuč več. Tukaj pa, ako se v okolici kaj baviš, naletiš večkrat na besede: človek nema sreče, ali tisti prokleti »čufarji« jo pa imajo to se ve, da nemate sreče, ako se ne brigate, da si kaj prihranitp, ampak poganjate vse skozi grlo. Ne zameri mi, dragi čitatelj, ako tako strogo govorim, ampak napoti se v nedeljo zvečer v jedno ali drugo vas blizu Trsta, kder utegneš naleteti, tam na hripav glas pijanega moža, tu na grozno kričanje in pretep. Ali ni to res žalostno ? Ali ni grdo videti pijane može in fante,
bodo Napoleona III. stavila morda, in skoraj gotovo, nad Bismark o.
Oandenes pa imajo le one državo lepo prihodnjost, katere so osnovane na narodnej podlagi. — Le malo držav je, katere ne bi bile prišle v vrtinec največe idejo tega stoletja. Vsaka država bodo morala še mnogo računati s tem mogočnim činiteljem, marsikako državo še obišče ta lavina in bode prej ali slej primorana spoznati očitno svojo barvo. Mnoge države so se dolgo branile pripoznati načelo narodnosti, pa so morale na posled kapitulirati. Avstrijo, Švico in Turško to prašanje najbolj nadleguje. Švica živi in dobro živi, ker v njej vlada zlata svoboda in velevlasti jej ne kratijo živenja, tudi se bojć do-taknoti jo, da ne bi potem nastala prevelika komplikacija. A Avstrija, velevlast prve vrste, branila se je dolgo priznanju omenjenega načela; avstrijska politika ni hotela dati narodnostnem principu prednosti pred zgodovinskim pravom, ne v notranjej, ne v zunaujej svojej politiki. Po nesrečnih vojnah in britkih skušnjah, katere je naša država napravila z germanizacijo in madjarizovanjem, kaže se, da so naši državniki prišli k pravemu spoznanju. Nadejamo se, da zora poka, dan se dela, in da Avstrija vstaja pomlajena z svojo orijentalno politiko, katera močno pripomore, da v Avstriji v kratkem popolnoma in konečno zmaga narodnostna politika na znotraj in zunaj, kar starodavno državo prerodi in jej da novo moč, o čemur pa bomo kesueje govorili.
Popolni propad teokratiČne turške
ki kasno no noči opletaje se prihajajo domov in tukaj razgrajajo nad ženo ali materjo ter jih proklinjajo? Porečet", da to ni res, da je to pretirano, vendar pa s* tega, kakor sem omenil, lahko vsak prepriča.
Huda je kuga, ki neusmiljeno ljudi kakor muhe mori, pa strašnejša je kuga, ki si jo ljudje sami pripravljajo — strupeno žganje. Uboštvo, ki se, kakor povsod, tudi v tržaškej okolici širi, primoralo je ljudstvo se tega poprijeti. Dokler je bilo kaj več zaslužka in zemlja bolj vrgla, po-pijalo se je in trosilo na vinu, ako pa ni bilo denarja pri hiši, dolgove delalo, da so nazadnje premoženja bila prodana (njih prejšni gospodarji pa prišli v sirotišnico); zdaj, ko se le vsako toliko kak belič v žepu prikaže, zapravi se na žganju. Gnusi se človeku, ko vidi v poznej noči ležati neumnej živini podobne pivce na javnej cesti, doma pa morebiti jočejo otroci okoli zaloštne matere in jo prosijo koščka kruha 1 To se ve, da tuk;ij ni govora o samih okoličanih, temveč tudi o takozvanih ■ Uarbonerjih« (lelalcih spremogom), kateri se ceie noči, vzlasti po Belvederju ulačijo.
Žganje truplo mori in žge, kakor živ ogenj; kdor se ga prenapije, začne mu iz grla goreti. Mozeg se po kostih suši, želodec skrči, udje tresejo, lice uvene in obledi. Prva bolezen žganjepivca pobere, kajti nobeno zdravilo mu več ne pomaga. Kdor se z mladega žganju priuči, kmalu ornata in še v mladih letih gre pod zemljo. Tukaj v okolici pa imajo nespametno misel, da po žganju človek močneji prihaja in se debeli!
Res, da tu v okolici žganjepivstvo ni
države pa je uže sklenen ne le v evropskem areopagu, temuč tudi tam, kder kraljujejo nadčloveSke sile; najboljše znamenje propada Turčije pa je to, da so jej priskočili na pomoč naši pod židovsko egido postopajoči centralisti, rekše propali ustavoverci.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarjevič in cesarjevičina sta bila 17. t. m. v Yildiz Kiosku na obedu pri turškem sultanu. Potem je sultan podelil cesarjeviču veliki kordon osmanljijevega reda s zvezdo v brilantih, cesarje vičin i pa veliki kordon Šefkatreda z brilanti. Tudi spremstvo je dobilo rede. Popoludne je cesarjevič sprejel avstrijsko-ogerskega poslanca, diploina-tično osobje in potem obiskal sladke vode v Evropi. Sultan je dalje poklonil cesarje-vičini zavratnik iz brilantov in cesarjeviču sabljo z vdelanimi brilanti. Avstrijsko-ogerskim naseljencem, ki so se mu poklonili, rekel je cesarjevič: V svesti si bodite, da tukaj, daleč od domovine, z skupnim in složnim delovanjem pričate o mogočnosti naše države in da morate tukaj Avstro-ogersko zastopati. S živim veseljem cesarju poročim, kako resnično domoljubne čute sem mej Avstrijci v Carigradu našel. 19. t. m. dopoludne je obiskal visoki par Skutari; popoludne je obiskal cesarjevič vojaške ustanove, v arsenalu so mu poklonili dva krasno izdelana revolverja. Zvečer je bil pri avstrijskem poslancu na večerji.
Poslanska \bomica prične v petek zopet zborovati in poroča se, da do bin-košti konča svoja dela, potem pa Be skličejo deželni zbori, za katerih več bodo poprej nove volitve, ker je njih postavna doba minola. Najbolj zanimljive in važne bodo volitve na Moravskem, tam so zdaj Nemci v velikej večini, Če tudi je v deželi dve tretjini Slovanov. Boj mej Čehi i Nemci bo vs akako hud i Čehom ne otide zmaga, ako se dobro pripravijo in vsak svojo dolžnost stori.
Na Dunaji je bil 21, t. m. volilni zbor, katerega se je vdeležilo 10.000 volilcev in sprejeta je bila resolucija, katero je predlagal občinski svetovalec Lueger, naj severno železnico prevzame država. Načelnik pri tem shodu je bil poslanec Schonerer, ki je govoril zoper j ude, kapital in časnikarstvo.
V ogerskej poslanskej zbornici je 21. t. m. odgovoril minister Tisza na interpelacijo glede ukaza dolenje-avstrijakega na-mestništva ter rekel, da je bil ta ukaz preklican. Ogerskej vladi tedaj ni biio treba storiti izvenrednih naredb, vendar ima vlada pravico do moraličnega pri-
še dobro vkoreninjeno, pa vender bati se je, da bode, predno mine nekoliko let. Vsaj uže zdaj se skoraj v vsakej vasi okoli Trsta nahaja žganjarija. Žalostno je poslušati škorkljanske in drupe okoličanske fante, kako veselo polni žganjice domov grede »žagajo« svoje nesramne laške pesni.
Ker žganje slabi organizem, čeprav v majlinej meri uživano, trebalo bi, da se ga ljudstvo popolnoma odvadi.
In kake posledice izhajajo iz tega?
Žganje, uživano i v majhnej meri z mam i človeku pamet in zmanjšuje dušne zmožnosti. Uči ga ali svari, ž^anjepivec te ne bo poslušal; nekaka slast se ga poprime, da se ne more žganja odvaditi — dokler se mu pamet ne zmeša, da konec vzame v kakej blaznici ves sežgan od te strupene pijače. Take posledice ima žganjepivstvo in skoraj enako deluje na človeka tudi vino, ako se nezmerno uživa, tako, da tudi nezmernega vinopivca na zadnje zgrabi »delirium tremens« in ga, ako ne preneha pijančevati, pred časom pod zemljo spravi. — Ali niso to žalostni uastopki, katerih se človek lahko ogiblje? Kdo bi kratil možu, ki je ves teden se trudil, v nedeljo liter vina? Nobeden. Ali vsakemu se bode studil pijani človek, Če na golih tleh, na očitnej cesti noči prespava. Torej, dragi okoličani, ako vam je Jiubo vaše živenje, vaša in vaših otrok čast. ako hočete biti čislani in veljati za može, hodite po poti zmernosti in varčnosti, opustite grdo pijančevanje, kajti to bode vam koristno.
Justus.
znanji, ker je bila pripravljena, zapaženo napako popraviti. Zbornica je to izjavo na znanje vzela.
V	Bosni in Hrregovini so vse pravoslavne občine odpravo .vladikarine« t ve seljem pozdravile. Posebna deputacija pojde na Dunaj, da se cesarju za to milost zahvali.
Vnanje dežele.
V	vshodnjej Rumelji mine letos postavna doba vlade kneza Bogorides-a.
Turčija bi ga rada še dalje obdržala, ali ruska vlada se je temu odločno uprla, ker je Bogorides trdil, da so ruski agenti provzroČili tabore, na katerih so se sklepale resolucije za združenje Bolgarov.
Avstrijsko-ogerski \astopniki so 18. t. m. v Parizu podpisali dogovor s Francosko, po katerem ima v letu 1860. sklenena bro-darstvena pogodba še eno leto veljati.
V	Parizu so 20. t. m. zaprli več soci-jalistov vsled zahtevanja necega poslanca.
Anglelka vlada je povabila velevlasti, naj se vdeležć zbora, v katerem se bo posvetovalo, kako naj bi se denarstveno stanje Egipta zboljŠalo; gre namreč za to, da se zniža odškodnina tistim Evropcem, ki so škodo trpeli, ko so Angleži bombardirali Aleksandrijo, Arabci pa po mestu požigali in ropali.
O krivem proroku Mahdiju se skoraj vsak dan kaj nasprotnega poroča. Nedavno se je razširila vest, da je umrl, kar se pa' ni potrdilo. Od 9. t. m. je poročil Gordon iz Kartuma, da je nek trgovec prinesel vest, da je Mahdija rod Tegeba dvakrat potolkel i da je njegova zguba velika. Mahdi je od upornikov prav tako obkoljen, kakor mi, trdi Gordon. Koliko je na tem resnice, to ne bo dolgo skrito. — Policija v Indiji je zasegla mnogo Mabdijevib pro-klamacij, ki so indiške muhamedanek uporu Ščuvale.
Iz Berbera je 20. t. m. poročil Husein paša, da je tamošnje prebivalstvo začelo kljubovati in pretiti ter se je bati, da uporniki Berber v malo dneh popolnoma zapr6. —■ Iz Kahire pa se od 19. t. m. poroča, da se je 300 mož močna posadka v Shen-diju zarad pomanjkanja živeža vkrcala z nado, da dospe v Berber, ali uporniki so jo napali in pomorili vse vojake.
Gordonovo pismo od 8. aprila, katero je prejel od njega general Baker, potrjuje, da je Kartum v nevarnosti, preskrben je sicer za pet mesecev s živežem, ali okoli njega se podi 2000 upornikov konjikov. Gordon upa, da se njegovo stanje zboljša ko reka Nil naraste. On svetuje, naj se pozo vejo angleški in amerikanski bogataši, da zlože 200.000 lir šterlinov, ta denar naj se ponudi turškemu sultanu, da pošlje 2 do 3 tisoč turških vojakov v Berber; s temi bi se tam mogel red napraviti in proti Mahdiju jez postaviti.
DOPISI.
Iz sežanskega okraja, 19.
aprila*). — (Okrajna učiteljska konferenca) je bila 7. aprila za okraja Komen in Sežana v šolskem poslopju v Sežani.
Udeležilo se je je 32, tedaj razen treh bolnih in osem pomožnih učiteljev vsi učitelji omenjenih okrajev. Iz mej gostov je bil navzoč g. A. Suc, podpredsednik c. K. okraj. Šols. svetova Istva.
Predsednik c. k. okraj. šols. nadzornik g. prof. Davorin SinkoviČ, c. k. učitelj na nemšk^j meščanskej šoli v Trstu, otvori sejo ob 10. uri s prijaznim pozdravom in imenuje za svojega namestnika naduči-telja g. Antona Lebana iz Komna. Za zapisnikarja sta bila, po preilopu, soglasno izvoljena učitelj ^g. Dr, Bune iz Škrbine in učitelj p. A. Čotar iz St. Polaja.
Predsednik poroča potem s zadovolj-nostjo o stanji šol v minolem šols. letu. V pedagopično-didaktičnem obziru se je na bolje obmolo ter se je p. nadzornik prepričal, da šole tukaj v podučevalnem, kakor tudi odgojevalnem obziru napredujejo. Malo število šol je, v katerih je napredek v tem obziru neznaten, a upajmo, da v prihodnje tega ne bode treba več omenjati. Pred vsem je potreba se z učnim pradivom prav dobro seznaniti ter pri poduku dobre metode posluževati. Skrb za nadaljno izobraževanje naj bode vsakemu učitelju sveta dolžnost. Iz nadalj« nega poročila je bilo razvidno, da je 9U°I0 otrok Šolo obiskovalo, kar je vsekako lep dokaz marljivosti in vestnosti od strani učiteljstva in dotičnih šolskih oblastnij. — itd. —
I ') Po n.iključbi zakasnelo.
Pričela se je potem razprava o prvej točki: »kritika Nagelovih račuriic in ali bi se te mesto Močnikovih uvedle v ljudske šole«. Poročevalec p. J. Trampuž, učitelj v Kostanjevici, poudarjal je, da ostanemo pri MoČnikovih, kar so vsi nauzoči soglasno potrdili in to po kratkej debati, koje so se udeleževali gg. Fr. Tomšič, Ant. 'Leban, Janko Leban, Hrovatin, Kante in g. nadzornik sam.
O drugej točki dnevnega reda: *0 naših Abecednikih t. j. je-li naj se v naše šole «vqđft"Miklošičev, Zumer-Razingerjev aH Praprotnikov Abecednik« — govoril je g. Beningar, nadučitelj Tomajski. Po kratkej debati se je sprejel PMprotr»i1<ov Abaced-nik, kateri je po mnenji merodajnejsih pedagopov najboljši, kar jiti je — da si ima tudi tu pa tam nekoje pomanjkljivosti. O tretjej točki: »Za koliko in v čem upliva nova šolska novela dne 2. maja 1883. na učne načrte za Primorsko« — referiral je p. Anton Leban, nadučitelj komenski. Brez nikake debate, izirnši temeljitih nadzor-nikovib opomb, sprejela se je soglasno g. referenta resolucija, da šolska novela ne upliva nič na učne načrte za Primorsko, ker vse, kar šolska novela zahteva, itak se Izvršuje, sploh bi bile nekoje malenkostne spremene — nebistvene. Potem je prišlo na vrsto poročilo bibliotečne komisije, volitev stalnega odbora in bibliotečne komisije in to soglasno po predlogih.
^ Zadnja točka: »Volitev dveh udov v deželno učiteljsko konferenco« je izostala, ker ni še tri leta minolo, od kar se je ta volitev izvršila; tedaj ima še nadalje svojo veljavo, in tako ostanetag.Hrovatin, nadučitelj Sežanski in g. Fr. Tomšič, učitelj Nabrežinski odposlanca.
G. predsednik se na to zahvali učitelj-stvu za trud in složno sodelovanje pri konferenci ter s trikratnim živio-klicem na Nj. Veličanstvo zaključi ob 2ll, uri zborovanje.
Konečno se g. Anton Leban, predsednikov namestnik, zahvali g. predsedniku v imenu skupščine za točno in nepristransko voditev konference. Navzoči zaorijo p. nadzorniku »živio«; vse pa je sklenol skupni obed v Mahorčičevej gostilni, kder smo bili dobro postreženi z jedačo in pijačo.	__Stojan.
Z Notranjskega, 16. aprila. — Delu Notranjske, oziroma primorske dežele, preti sedaj neka nevarnost. Tržaški magistrat je vse mogoče storil, da bi pre-skrbel tržaškemu mestu vode. G. kr. okr. glav. v Postojni z razglasom od dne 31. marcija t. 1. štev. 8229. naznanja občinam, da bode dne 5. junija t. 1. zastran prodaje vode Reke v Bistrici obravnava itd. Slovenski čpsniki so izrekli v tej zadevi uže večkrat svojo misel — in sicer v smislu ljudske volje. — Ali ker je stvar sedaj prišla tako daleč, da se z vso ozbi-ljnostjo misli na to delati, da bi se ubogemu ljudstvu, katero je uže itak malo da ne populnoma obubožano, s prodajo edinega naravnega pripomočka, na kateri se ono še naslanja, nit živenja pretrgala, moramo tedaj v obrambo tega odločno povzdignoti svoj glas. Kedor pozna okoliščine bližje in dalje od imenovane vode živečega ljudstva, katero je na njo navezano, kakor majhen otročiček na svojo mater, on v čutu ljudskega prava prodaje te vode nikdar ne dovoli.
Čudno se nam pa vsakako vidi, da imajo celo nekateri domačini (malnarji), kateri se sicer prištejejo možem, za blagostanje ljudstva unetim, tako čudne pojme o tem, da se upajo kar naravnost trditi, da imajo Tržačanje vso pravico do vode, ter da jim vzetja taiste ni mogoče zabraniti. Nam ni znano, od kod ti možakarji le njim lastno učenost zajemajo, vendar se nam vsakako Čudno zdi, videti jih v vrstah tistih bistriških kavalirjev, kateri bi samo zbog lastnega dobička radi odvzeli ubogemu ljudstvu še edino naravno dobroto — kapljico vode.
Ako tedaj le ti ljudje tako rekoč po sili ponujajo vodo Tržačanom, kde so potem pravice ostalega ljudstva? — Nam se dozdeva, da postava ni narejena enostransko, ampak da dovoljuje užitka vsakemu le toliko, kolikor ga brez škode napram svojemu bližnjemu lahko dobi. Ako je tedaj to pravilo veljavno glede celo bližnjih vodnih sosedov — koliko bolj mora biti veljavno glede oddaljenih skupin ali mest.
Sedaj nastane pa glavno prašanje: More li tržaško mesto celemu delu dežele, poleg katerega so udeleženi tudi prebivalci Primorske, vzeti vodo brez Škode? Ker je gotovo, da imajo prebivalci dežele do voae, skozi katero teče in v katerej ima svoj izvir, večje pravo nego drugi, to raj je tembolj neopravičeno mnenje tistih, kateri mene, da ima vsak drugi enako pravico, do deželne lastnine. Da je temu tako, priča nam uže to, da iioče tržaško mesto vodo drago odkupiti. Ali praša se: kedo bi imel največo korist in škodo od tega odkupila? — Je li moyoČe velik del dežele vsaj primerno odškodovati vzlasti plede prihodnosti v tem slučaji? — Ako bi nekateri kavalirji bili napram vsej ostalej deželi previsoko odškodovani, kateri bi potem z tisoči v žepu lahko brezskrbno živeli — kaj bode potem z ubožnejimi mlinarji in ostalim ljudstvom?
Z lahko vestjo trdimo, da milijoni in milijoni ne preplačajo dobrot, katere podaja voda Reka ob njej —■ in Še celo dalje od nje živečemu ljudstvu. Zatorej v tem oziru ni treba gledati le na sedaj z nekaterim nasproti smehljajočim se goldi-narskim obrazcem, ampak na dolgo — neznano prihodnost.
Vzlasti ubožneji posestniki — mlinarji bi dobljehi denar popnali, ter z ljudstvom vred postali pravi ubožci. Dokazov za to podaje nam dovolj doba železnic. Drago so plačevali posestnikom zemljišča — ali s žalostjo moramo pripoznati — da so dotični posestniki tudi drago prodali svoj blapostan. V posesti obile^a denarja, kateri se jim za ugodno živenje ni smilil, navadila se je večina njih labkomišljenega živenja, katero jih je pripravilo, če uže na heraško palico ne, v<aj p i tako daleč,-da na svojem posestvu le še životarijo.
Koliko večja nesreča bi bila pa v tej zadevi, ako bi Tržačanje res vodo vzeli. Vsa dolina od Koča nov do Vrem bi postala prava puščava, kder bi sa na daleč okolo ležečim zemljiščem še to malo rodovitnosti odvzelo, kolikor jo do sedaj imajo. Tudi je treba poseben ozir jemati na to, koliko je vode ob času suše. Nekaj let semkaj — in kedo je porok, da ne bode temu še večkrat tako — je ob času suše vode tako malo, da je niti mlinarji za en sam kamen dovolj ujeti ne morejo.
In prav sedaj, ko nam po daljšem suhem vremenu uže kakove štiri mesece n! dež nobedenkrat zemlje do dobrega namočil, vsahnoli so po vseh bližnjih hribovskih vaseh izvirki in studenci, tako, da je večina posestnikov primorana svojo goved goniti na vodo Reko napajat.
In ta slučaj se je ponavljal poprej uže čestokrat, in kedo je porok, da se še ne bode? — In pri takovih okoliščinah, kder nam je voda Reka v največej sili edino pribežališče, hoče se nam šiloma Še edino ta naravna pomoč odvzeti? Naj se je svobodno napije, kedor je žejen, a da bi si mi pustili tak božji car od ust odtrgati, tega ne I — Mestu Trstu ne zavidamo dobre vode, ali tega nikakor ne moremo dopustiti, da bi se vrhu vseh mestnih dobrot, na škodo velike večine dežele, še voda mestu odstopila. To bi bilo tudi v slučaji, ako bi ljudstvo samo v to dovolilo, zavednih domoljubov sveta dolžnost, to zabranjevatl — tem bolj pa, ker je ljudstvo sploh zoper nameravano stvar.
Tudi bi morala višja oblast sama čuvati interese ubopega ljudstva, ter se odločno upreti takim nameram.
Kaj bode Sčasoma, ako se bode tem načinom vse le v mesta napeljevalo, če tudi postavnim potom? —
Blagostanje in obstoj mest je odvisen le od blagostanja dežel, a te treba v vseh slučajih braniti proti nenaravnemu njih uničevanju — sicer morajo — ako se dežele opustoše, tudi mesta zginoti.
Naše župane smo na tem mestu uže večkrat opominjali, naj bi osnovali skupne županske shode, ter pretresali eno stvar in drugo — tako tudi opisano zadevo. Ali žal — še enkrat žal — naša beseda je padla na skalo. Toraj vsaj zdaj se zbudite, ter naj jeden ali drugi v ta namen skliče županski shod, da se natančno dogovori, kako v tej zadevi postopati. V vaših rokah je blagost in gorje vam izročenega ljudstva; vi ste njegovi zastopniki, toraj ne zamudite prilike, ampak še ob pravem času ukrenite, kar je pravo, kar upamo, da v blagost, ubogega ljudstva tudi obvelja. Sicer se pa bomo v tej zadevi o priliki še videli.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Cesarje iz lastnega premoženj:, podaril občinam braniške doline na Goriškem 1U00 gld. za izvršitev ceste v dolini in občini Gabrija na Goriškem 2U0 gold. za popravo cerkvene strehe in zvonika.
Imenovanje. Deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo gosp. Fr. Stajerja substiiutom e. k. notarja v Postojni s pri-stavkom, da mora vsak mesec najmanj po dvakrat na uradne dneve v Senožeče fn Ilirsko Bistrico. Notranjska dobi z gosp. Stajerjem izvrstnepa in delalnepa rodoljuba.
Odlikovanje. Naš roj ik in slavni skladatelj Davorin Jenko je prejel od srbskega kralja red svetega Save, Čestitamo.
Koncert del. pod. društva v
dvorani «Monte verde« v nedeljo zvečer bil je močno obiskan, dvorana in galerija jn bila napolnjena, šteti se more okolo 500 ljudi. Vse točke programa so se vršile prav dobro, posebno lepo pa je močni zbor pel Zajčevo prekrasno skladbo ■Hrvaticam«, v katerem se je odlikoval solist g. Z., zarad lepega, obširnega glasa in res pravilnega petja, v tem zboru se je zarad posebno lepepa in močnega glasa odlikoval tudi tenorist p. pl. Masnec. V osmerospevu »Tam kde stoj » smo pa občudovali «las našega tenorista «stare garde«, g. Martina Vadnola, zarad posebne milobe. — Oba komada sta se morala na burno zahtevanje občinstva ponoviti. — Najbolj pa se je dopadal ženski čveterospev »Planinar«, kateri sli peli gospi Modrova in Nučičeva, in gospodi čini
ifnhova in Umekova; pele so kakor slavčki, koloratura in harmonija, oboje izvrstno in prava slast za poslušalce, na katerih za-htevanje se je moral čveterospev tfkrat ponoviti. F. S. Vilharjevo »Domovino« je mešani zbor tudi pel tako dobro, da ga je moral ponoviti. — Ta skladba je res lepa, a najmilejša ostane le Ipavčeva «Domovina». Kaj bi hvalili igralce na citre in gosli, gosp. Preveč je uže tako priljubljen citraŠ, da ga občinstvo vselej burno pozdravlja, da se le pokaže na odru. — Ni nam pa bilo znano, da je g. Štele tako spreten violinist. — Vsako točko so morali naši diletantje muzike po dvakrat ponavljati, posebno pa se je dopadala «Sle-fanie Gavotte«; a v g. Prevčevi skladbi «V domačem krogu« smo imeli priliko spoznati se z novim, jako spretnim citrašem g. Guzelj-em. Navduševalo nas je tudi 71etno deklice, hčerka g. Umeka, s prelepo improvizirano deklamacijo, katero je morala deklica ponoviti. — Pevski in muzični del koncerta se je zvršil nad vse nade dobro; novemu pevovodji del. podp. društva in •Sokola«, g. Stele-tu naše srčne čestitke I Le tako naprej, In izvršiti se utegne želja našega dopisnika iz okolice v zadnjej štev. našega lista. Mej koncertom, pred ženskim kvartetom se je predala na slaven a srčen način zlata kolajna predsedniku del. pod-
fiornega društva. Odborniki in odbornice n poverjeniki so stopili na oder, pred njimi ste stali dve belo oblečeni deklici, ki ste na blazini prinesli uže omenjeno kolajno. — Odbornik, g. A. Muha, je na to povabil predsednika, naj stopi na oder, iu prevzame društveni dar. — V daljšem govoru je potem g. Muha občinstvu raz-jasnoval, zakaj i it kako so družabniki z veseljem doprinesli svoj obolus za omenjeni dar, poudarjal je zasluge večletnega predsednika za prospeh društva, za vzbujo narodnega čuta mej slov. obrtniki in de-lalci v Trstu in konečno pozval občinstvo, naj zakliče trikratni «živio» predsedniku. Burni klici so odmevali po dvorani, pevski zbor pa je zapel «Zdravico».
Predsednik, g. V. Dolenc, vidno ga-nen, zahvali se v toplih besedah za ta dokaz ljubezni, omenja, da mu je ljudsko odlikovanje nad vsakim drugim odlikovanjem, da se nobenih ovir ne boji, dokler vlada tako lepo sporazumljenje mej njim in onimi družbeniki, ki so do dobrega spoznali namen in cilj društva in so torej pravo jedro, obeča, da tuui za naprej posveti z vsem veseljem svoje slabe sile v korist društvu iu sklene z navdušenim opominom, da mu vsi družabniki pomagajo v dosego prelepega narodnega in humanitarnega cilja. Navdušeni ta govor je bil večkrat pretrgan z burnimi živioklici. — Na to je podpresednik, g. prof. Mandić prečital 16 čestitelc iz raznih krajev, cel6 iz Zagreba in Zlate Prage, mej njimi je bilo več čestitek v verzih posameznih Slovencev in lep sonet društvenega pevskega zbora. — Odborniki in poverjeniki so odstopili in predsednik se še enkrat prav toplo zahvali prijateljem, ki so mu tudi pismeno izrazili svojo naklonjenost. — Tako se je beseda iu slavnost izvršila v najlepšem redu in soglasju, kakor bi to bila obiteljska slavnost. — Po besedi pa se je mladina sukala skoro do jutra, mej tem ko so si v postranskih sobah prijatelji navdušeno napivali. — Mi pa sklepamo ta popis se srčno željo, da bi lepa sloga v del. podp. oruštvu vedno trajala.
Velikan*!* izlet v Gorico. Del. podp. društvo namerjava letos napraviti s posebnim vlakom izlet v lepo Gorico; temu izletu se mogoče pridružijo tudi druga slovanska društva v Trstu. — Ker se |e predlanskega izleta v Sežano vdeležilo nad 400 ljudi, nadejati se je, da se tega izleta vdeležl še enkrat toliko ljudi, posebno, ako bode ta izlet na isti dan, ko goriško bralno in podporno društvo blagoslovi svojo zastavo. — V ta namen se v kratkem izdadć pole, na katere se bodo podpisavali izletovci.
Tržaške novosti:
Nesreče. Javna kočija je v nedelo na trgu pred veliko kasarno povozila 8"» letnega starca Antona Gerlanca. Možu je teško poškodvala levo nogo, da so ga morali v kočiji prepeljati v mestno bolnišnico. — V nedelo v ulici »Torrente« je neka privatna kočija povozila Perd. Mozetiča, 13 letnega razprodajalca limon, kolo mu je zdrobilo piščal v levej nogi.
Samomorilna poskusa. Skočil je v morje pri »Miramaru« nek kmet iz Prošeka. Nekateri ribiči, ki so to videli, hitro priskoče in rešijo še o pravem času moža ter ga izroče obilelji. — Nek gosp. iz ulice »Gavana«, namerjaval je skočiti v morje pri takozvanej irotundi« pod Škednjo. Tudi tega ko Še o pravem času rešili.
Izleti po morju. V nedelo je odpeljal »Vergerio« v Koper 70 in »Aida« 100, in »lntrepido« v Piran 120 osob.
Izgredi mej angleškimi pomorščaki. V nedelo popoludue so se pretepali angleški pomorščaki dveh različitih angl. parnikov. Pretepali so se na rivi v novej luki. Pomorščaki parnika »Knigs Gross« so zmagali one od parnika »Lombardy«, ter dva pobili, da so ju morali nesti na parobrod.
Karla tržaške okolice Deželni odbor je odloČil 1000 gl. za napravo karte Trsta in okolice. Izdelati se ima v razmerji 1:5600, — t. j. 1 milimeter = 5 mefrom.
C. rn- ■ Baatjan katehet na mestnih ljudskih Šolah v Trstu je izdelal doprsno sliko ranj. mil. tržaškega škofa J. Dobrile. Omenjeno podobo jako hvalijo in prištevajo izvrstnim delom. Omenjeni gospod je izboren slikar in marsikatero delo, ki je izišlo izpod njegovih rok, nahaja se zdaj v jednej ali drugej cerkvi. G. I. Baštjan ni le izvrsten pedagog, ampak tudi marljiv gojitelj Apelove muze.
Mestni župan dr. Bazzoni ni še povsem ozdravel, kakor so nekateri poročali in ga celo videli v Gorici pri konjskej dirki. Ker njegova bolezen je bila huda, ozdravljenje se vrši le polagoma. Zadnje dni se ga je prijela lahka mrzlica, ki mu brani iz postelje.
Auguail Rascovlcb, oni znani rudeČkar in mestni oče tržaški, naznanil je pred mnogimi leti, da on in njegova žena in otroci nemajo nobene vere, zarad tega ni dal niti krstiti nobenega svojih otrok. — Zahteval je od magistrata, naj vpiše njegove otroke v civilne matice. Politična gosposka pa tega ni dovolila, ampak odloČila, da se imata dva otroka, ki sta Dila rojena pred naznanilom Rascovich-a, da je brezvernei, krstiti in po kristjansko-katoliško odgojiti. Rase. je proti temu odloku rekuriral na najviše upraviteljsko sodišče v Beču, katero pa je odloČilo, da mora R. vse otroke ženskega spola krstiti, dečke pa le one, ki so bili rojeni, predno sta 8tariša naznanila svoj izstop iz katoliške cerkve, mej tem ko ima magistrat po onem izstopu rojene dečke vpisati v civilne matice. Bode li R. krstil zdaj one uže velike dečke In dekleta? Na vsak način bo to čudna družina.
Največi zvon v tržaškej okolici. Svetoivanci so sklenoli kupiti nov zvon tehtajoč Klg. 1870 (33 centov) da bo uglasben sč starimi zvonovi. NaroČili so z narodnimi napisi pri gosp. Samasi v Ljubljani.
Za uboge šolske otroke. Naučni minister je določil fr. 5265 35, za nakupovanje šolskih knjig za ubogo šolsko mladino v Primorju, in sicer to ?,a bodoče šolsko leto 1884—85. Slavni c. k. okraj, šols. svet sežanski, je v tej zadevi uže pred 14 dnevi vprašal vsa Šolska vodstva sežanskega okraja: koliko in katere knjige bi se za dotične šole potrebovale.
Kamri je upravitelj grada »Mira-mar« našim okoličanom dohroznani gosp. Henrik Mumb pl. Miiblbeim. Stanoval je v mestu, v ulici Gepa št. 2. A.
Izpred ftodigča. Gregor od Mihaela Zenko je bil obsojen v šestmesečno trdo ječo radi tatvine. V noči od 27. na 28. febr. m. in. dva neznana sta udrla skozi streho v klet Jožefa Mahorčiča v Podbrežji v sež. okraju. Tukaj sta se ga napila, da sta bila skoraj pijana; pri odhodu pa nista pozabila seboj vzeti več kosov orodja in lestvo, s pomočjo katere. sta bila zlezla na streho omenjene kleti. Žandarmerija je sledila tatova, ter ju prijela in izročila pravici. Izvrstno je oba zago-valjal dr. Milanič.
Tatvine In policijsko. Nadzornik policijnih agentov gosp. Nučič je v petek ustavil dva prebrisana tiča: Tržačuna Andreja S., iztirjevalca, v službi pri D. Spazzali-ju, ker je iztirjani denar zapravil v družili svojih prijateljev in žensk slabega imena, — na škodo svojega gospodarja; — potem iz Trsta izgnanega Luko K., iz Sežane, pravega potepuha, ki je lahkovernim ljudem denar pulil na prav sleparski način. Pravil jim je, da zna delati bankonote po 5 in 10 gld. — in kdor mu posodi 1 gl., povrne mu v svojem času štirikrat toliko. Ni ga, rekel je včasih, da bi take obresti dajal na spojeni denar, kakor jih jaz. — Daleč od tacib obrtnikov. — Ustavili so tatu, ki je mesarju v ulici »Belpoggio« odnesel vo-lovsko stegno in tako mu provzročil škode nad 20 gl. — Odpeljali so v senco prodajalca limon, ki se je zakrivil tatvine in radi teh bil izgnan iz Trsta.
350 delavcev otslavlienih. Dosedaj je upraviteljstvo Lloyda otstavilo 350 delavcev. In še nismo pri koncu.
Itlejnarodni pogovori o ribarjenju v jadranskem morji utegno dalj časa trajati, nego se je s početka mislilo. Vsa stvar dobiva vedno važ nejo podobo in gradivo se silno kopiči. K pogovorom se še vedno kličejo novi zve-denci, 18. t. m. sta bila pri seji dalmatinski deželni odbornik Vrankovič in dr. Marcheselti iz Trsta. Poklicali so se uže tudi istrski deželni glavar Vidulič, profesor na višjej realki v Splitu Kolombatovič, telegrafski uradnik Bncič iz Li-zine in več druzih zvedencev s kvarnerskih otokov in s Primorja sploh, potem župan iz Tržiča in Grad.i.
Tatov na milijone. Iz Koper-skega okraja nam pišejo, da se je tam uže zdaj na vso zgodnjo spomlad pokazalo po vinogradih vse polno tatov, takozvanih •trkljonov« (kebrov), ki pokončujejo trtni zasad. Da bi le hitro vi Ricmanjci, Ložani
n kaviarji se združili In Šli na lov po teh groznih, najhujših tatovih, ki prete ves vinski pridelek uničiti, da jih brzo pomorite, da grozdja uže zdaj ne pojedo in trte tudi za bodočnost ne poškodujejo. — Vinogradniki, urno na delo!!!
CiorIŠke novosti. Za Plrčev spomenik se je nabralo 08 gld. 10 kr. — V nedeljo je bil v goriškem gledišču koncert na čast mej narod nej komisiji za vrejenje ribarstva. Nič posebnega. Zdaj nameravajo napraviti na čast tej komisiji še izlet v Oglej. Radi bi bili goriški prijatelji fjožo-tov Se kaj bolj demonstrirali zarad te komisije, pa na Dunaji so stvar zavohali in so »čožotiranje« nekoliko preprečili; še najbolj pa je nekda goriškim Italijančičem žal. na ni prišel tuoi znani iredentaš Luz-zutti v Gorico, kakor je bilo v začetku govorjeno. Smešno! — Na veliki petek Je treščilo v^zvonik cerkvice sv. Ivana v Še-hreljah. Sipe v oknih so skoraj vse zdrobljene, oltar je močno poškodvan in Zid okoli cerkve razdrt.
Politično društvo «feloga» v Gorici je izdalo te dni svoje poročilo za leto 1883. — Obširno to poročilo obsega 64 strani. Pred vsem prinaša ta knjižica natanjčna poročila o raznih občnih zborih društva in vse od društva sklenene prošnje in resolucije. Iz letnega računa je razvidno. da je društvo v letu 1884. imelo dohodkov f. 100, troškov pa f. 4916, v denarnici je ostalo for. 50*84. Ob enem daje tudi društvo račun otroškega vrta. — Potem računu so darovali razni rodoljubi za omenjeni vrt lepo svoto od f. 968*42. — Premoženj* otroškega vrta je znašalo koncem leta 1883. f. 824 18. Za leto 1884. je pre-udarjen dohodek in trošek za omenjeni otroški vrt na 1. 725.—, kar ni veliko za tako koristno napravo in bi moralo vzbujati tudi drugod sklepe za napravo takih vrtov, posebno pa v Trstu. — Iz imenika udov društva «Sloge» je razvidno, da to društvo šteje blizo 400 udov, kar kaže da se je društvo zdatno pomnožilo. Na peticijo za deželni kulturni svet, ki se tudi nahaja v knjižici, bomo se še posebej ozirali.
Ponarejen denar. Žandarmerija je prijela moža Iz Biteža za Sv. Goro pri Gorici, ki je trosil ponarejene goldinarje in drugi srebrni drobiž mej prebivalci na Kanalskem in Cerkljanskem. Tudi na Kranjskem so začeli zopet trositi ponarejeni srebrni denar. Kranjski ponarejalci lijejo svoj denar iz cinka iu svinca. Zadnje dni je izdal nek kmet ponarejen srebrn goldinar v Trebnjem, katerega je baje dobil, ko je kupil uri krojaču na Starem trgu izdelano obieko pri menjavi petaka. Ponarejen goldinar ie imel letnico 1877. V pondelek pa je vložila v kranjsko hranilnico neka Ženska večo svoto denarja, v katerej sta bila nva srebrna ponarejena goldinarja z letnico 1819.
Nesreča na l»ir*kej železnici* Grozna nesreča se je prigodila na državne) istrskej železnici mej Puljem in Divačo. Neka 40 letna kmetica je prišla pod želez, stroj ne daleč od postaje Ce-rcvlje. Hotela je iti preko želez, tira, ko lukamatija pridrdra in uboge kmetico zagrabi ter jo nekoliko korakov z seboj uleče in razmesari. Mašinist je delal napore, damaŠfno ustavi, ali ni bilo več časa — in neprevidna ženska ie morala plačati z smrtjo svojo predrznost. Glede fel. čuvaja pa se zagotavlja, da je on pri t^m povsem nedolžen, ker šrango je bil še v pravem času zaprl. »Rokodelsko bralno društvo«
Tolminu priredi v 27. dan t. m. prvo ntsedo« svojega obstanka v g. Deveta-kovej dvorani s tem sporedom: 1. Pozdrav: Nedved. 2. Govor predsednikov, 3. Deklica: Hajdrib, 4. Poglavje I. II. III.; vesela igra, 5. Svet: Foerster. 6. Mutec; vsela igra, 7. Pesem koroških Slovencev. ~ Začetek točno ob 8. uri. — Vstopnina neudom 30, udom 10 novcev. — K obil-uej vdeležbi vljudno vabi. Odbor.
V LJubljani se više dopolnitne volitve v mestni zbor. V ponedelek je bila volitev v tretjem razredu. Vdeležilo tu je 79 volilcev in izvoljeni so bili od Porodnega odbora nasvetovani kandidati, gg. Ig. ValentinČiČ z 77, I. Geha z 76, Sr. Nolli z 76, Počivalnik z 72, Škrbinec z 64 glasovi. Včeraj je bila volitev v drugem razredu, in izvoljeni so bili od narodnega odbora priporočeni kandidati, gg.: Ledenik z 129, dr. Tavčar z 132 in Gogala z 126 glasovi. Danes se vrši volitev v prvem razredu.
Vojaški manevri na Gorenjskem. Septembra meseca t. 1. se bodo vršili veliki manevri od strani tretjega armad nega otdelka.
Predsednik dež. sodnlje v Ljubljani nekda postane ali g. Josip Poljak, svetovalec višje sodnije v Trstu, ali pa viši dež. pravdnik v Trstu, g. dr. Fer d. Schrotl. — To vest je prinesla v ponedelek uTriester Zeitung*.
Socijalisti v Ljubljani. Zadnje dni se je dosti pisalo v Ljubljanskih listih o nekem krojaču F. Železnikarju, ker
I je bil eden glavnih agitatorjev pri mestnih volitvah. Predvčerajšnjem zvečer pa je sodnija na predlog drž. pravdnika dala zapreti Zeleznikarja in čevljarja Tumo.
—	Proti obema ima nekda dri pravdnik dokaze, da sta v zvezi se socijalisti. Pri Tumi so nekda našli mnogo veleizdaiskib socij ilistiČnih tiskovin, katere so bile skrite v nekej starej peči v drvarnici. V Ljubljani vendar socijalizem nima korenik, tam ne more rasti, le nekatere razbeljene glave, ki so nekaj vohale, pa nič razumele, so se morda ogrevale za teorije socijalistov. — Cest Pimportation de Pariš.
«Hrvaiska Vila« ta največi bele-tristični in ilustrirani, izvrstno uredovan! hrvatski list, prinesel je nedavno sliko in mojstersko pisan životopis našega pesnika Simona Gregorčič-a; a v zadnjej številki je prinesel dobro narejeno sliko in životopis našega poslanca, g. Ivana Nabergoja.
—	Tudi ta životopis je izvrstno pisan, posebno krasen je sklej), ki se glasi na slovensko preveden: «V drž. zboru je Nabergoj naiverniji drug i sohorilec zastopnika istrskih Hrvatov, gosp. dr. Vltežiča, ter se je uže dogodilo, da kadar so Vite-žiča vt,i ostali slovenski bratje zapustili, ostal mu je zvest edini Nabergoj. Dal Bog, da ostaneta vedno složna, vstrajna in ne-ustrašljiva, dokler ne izvojujeta svojemu narodu najsvetejša mu prava. Dočim se neka slovenska inteligencija v Trstu ne upa javno braniti pravice svojega naroda
—	on je, ako i sam, vedno ostal na braniku. Nabergoj, kateri ni niti profesor, niti odvetnik slovenski, uvideva spasitev Slovencev samo v združenju s Hrvati. Zarad tega donaŠamo danas sliko g. Iv. Nabergoja, pametnega moža celega značaja in unetega rodoljuba. Tako Hrvatje česte našega Nabergoja.
Dr. VitežiČev govor v državnem zboru, v posebnej brošuri v hrvatskem in ital. jeziku izšel je te dni v »Novej tiskarni*. 44 strani obsegojoča brošura stane 10 soldov in se more naročiti ali pri našej, ali pri administraciji «Naše Sloge».
Obešena Sta bila v BeČu včeraj zjutraj ob sedmih zlopovestna morilca Hugon Schenk in Schlosarek. Prvi se je kesal i prosil duhovnika, da se z Bogom spravi. Karola Schenka je cesar pomilostil in vsled t« t a je najvišje sodišče spremenilo smrti »> kazen v dosmertno hudo ječo.
Poziv. Binkoštne praznike, v dau 1. junija t. 1. slavilo bode slovensko telovadno društvo »Savinski Sokol« v naročji prekrasne Dolenje Štajerske, v Mozirji, slavnost blagoslovenja društvene svoje zastave.
Podpisani odbor usoja si tein potom vabiti najuljudneje slavna narodna društva, vse odlične narodnjake naše, narod iz ožje naše domovine, kakor tndi bratski nam narod iz slovenskega juya ter mile nam brate na sevemej strani bivajoče.
Dragi rojaki 1 Udeležite se navedene slavnosti v mnogobrojnem številu, da sknpno z Vami vredno proslavimo slavnosti dau in združeno delamo v prospeh milega nam naroda slovenskega, posebe pa da si prizadevamo v prostem narodu utrditi pravo narodno zavest, ter ^a skušamo dovesti do pravega narodnega prepričanja.
Slavna narodna društva, katera nameravajo Binkoštne praznike udeleležiti se slavnosti bi 'goslovenja zastave »Savinjskega Sokida« v Mozirji in se do danes neso še prijavila, prosimo najuljudneje, da blagovole s vi jo udeležbo najdalje do 30- t m. naznaniti slavnostnemu odboru v Mozirje, da mu bode potem mogoče pravočasno oskrbeti potrebne priprave in uredbe. Za znižano ceno po železnici, ki se za časa objavi, se je skrbelo. Spored slavnosti naznani se v kratkem. Radi vožnje iz Celja v Mozirje, radi slavnostnega batiketa izvolijo naj se slavna društva i u p. n. gostje o pravem času oglasiti pri starosti »Savinskega Sokola« gosp. Josipu Lipoldn v Mozirji. Na zdravje! V Mozirji v dan 18. aprila 1884. Slavnostni odbor
Javna zahvala.
Zdolaj podpisani se zahvaljujem društvu tržaških lovcev, ker v nedeljo 20. t. m. so imeli obed pri }rosp. Lukši v Prošeku, in pri tej priliki s«, mi podarili 18 gl. 86 kr., da se razdele mej naše uboge.
Prostik, 21. aprila 18H4.
V. Cibič, župan.
Tržno poročilo.
Trgovina v obče miruje, po nobenem blagu ni živahnejšega prašanja, cene kave sladkorja, sadja, olja se pomikajo nazaj; le cena potrolja je trdna. — Domači pridelki so tudi zanemarjeni in cene žita v enomer padajo. To kaže. da v notranji n deželah kupčija jako siabo ide, in da v obče ni zaslužka.
Borsuo poročilo.
Tudi na borsi vlada mlahovost; le za akcije turške režije tabaka se ogreva ■ borsijanci, morda se opečejo; a denes Turki sopet »en vogue«. — Valute in devize jako iskane in draže.
Dunajalca bori«
d*t 22. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 90 kr.
Enotni dri. dolg v srebru 81 »	05 »
Zlata renta......100 »	75 »
5°/o avKt. renta .... m5 .	45
Delnice narodne banke . 853 »	—
Kreditne delnice . ... 320 »	60 »
London 10 lir steriin . . 121 »	45
Napoleon.......9 »	64 »
C. kr. cekini......5 •	73
100 državnih mark ... 59 »	45
POftlADO.*)
Luka Pečar pok. Gašpatja zidarja in organiata iz Katinare v triaškej okolici h. St. 68.
Dne 18. aprila t. I. sera bil poklican v Koper k si. c. k. glavarstvu, kder sem dobil dekret za prlseženega zidarskega mojstra in zidarskega izvedenca.
Jaz se prav toplo zahvaljujem najprvo si. c. k. okr. gosposki in Čestitemu vrhovnemu županu v Boljuncu, kakor tudi čč. gg. županom iz Riemanj in Lopa, Boršta, Boljunca, Doline, Sacerba, Prebenege in Mačkolj in vsem ostafim pp. županom, ki spadajo pod dolinsko nadžnpanijo in vsej koperskej okolici, za zaupanje, katero stavijo v mene.
Luka Pečar,
zidarski mojster in izvedenec.
*) Za takove članke ie uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
SKLADNICA
domačih pridelkov A. JURCE vPtuji.
Podpisani priporoča svojo bogato sklidnico domačih pridelkov.
Dobivajo se pri njem na debelo po najniži ceni:
Plenica, rž ajda, koruza, oves, luk, (Čebula), orehi, slive, moka, krompir, srež ali birsa (vettajn), poM'lmo pa izvrsten Jižol vsake vrste, izvrstno naravno vtno in žganje, sploh vsi pridelki Sfin spadajoči.
Cenilnik in blago na ogled brezplačno in franko.	11—20
A. JURCA vfliki trpovec v PTUtll.
(Pettiu apl Siiibahn, Steiermark)
Prostovoljna prodaja hiše
ss restavracijo.
Hiša št. 40 v trpu Logatec, na Notranjskem, ki je prav poleg železniške postaje, in v katerej se nahaja prav lepa restavracija prodaše zaradpremenjenja bivališča precej pod roko. Ta še le pred malo leti izdelana, prostorna hiša. v katerej je dovolj gostilničarskega posla neprenehoma po dnevu in po noči, ima tudi prostoren hlev, (stalo) vrt in pašnik.
V Logatcu samem je sedož c. k. glavarstva, sodnije in davkarije. Posebne omenbe je vreden, velik promet lesne trgovine in pa promet rulnika živega srebra v Idriji, kateri ves promet konča na po -staji, polep katere stoji restavracija.
Kupaželjni naj si poprej opledajo omenjeno posestvo, da zadobe pravi poj^m o obsežku postov in naj pošiljajo svoje ponudbe na lastnika Franca Viranl a« ravnatelja mestnega užitninskega urada v Zagreb, v obroku enega meseca. 1—3
Zagreb, 21. aprila 1834.
ŠMARNICE
za tekoče leto 18^4. je založila in izdala
KATOLIŠKA BUKVARNA v LJUBLJANI
ter se tam dobivajo po sledeči ceni: V pol usnji z barveno obrezo po pl. — 90 Vse v usnji z barveno obrezo po » I — Vse v usnji z zlato obrezo po » 120
Po pošti 10 kr. več. lioor jih vzame 12 skupaj, dobi jedne za nameček.
Najcenejše se knjige pošiljajo po pošti r križnim zavitkom, denarji pa po nakaznicah. S poštnim povzetjem stane mnogo več^pa nepotrebnih stroškov.
bmarnice omenjajo v uvodu in razpravi vselej nekoliko črtic iz življenja Svetnika dotiČnega dn^va. Potem sledi nekoliko naukov z drugimi izgledi, vselej z ozirom na Marijo, kraljico majnika. Upaino toraj, da bodo Smarnice keršaSkemu ljudstvu in namenu majnikove pobožnosti ugajale.	1—3
Svarilo
T.. Store*h v Brnu po 27 kr. prodaja
naznanjena kot izdelovatelj : 10000 komadov ogrinjal za na pot, 5000 ostankov suknu, 3000 ostankov preprog: toda ona ni izdelovatelj, niti razpolaga o katerej zalogi sukna; kadar potreba nanese, kupi se nekoliko komadov od tukajšnih manjših prodajalcev sukna in potem se razreze v ostanke, in uprav tako ona dela i zclrugo-vrstnim blagom.
V interesu p n občinstva, kakor tudi vsake prave tvrdke, razglašam to svarilo, da naravnost rečem priti v okom jednej na prednost naslanjajoče] se reklami.
Z odličnim poštovanjem	9— io
Iv. Stikarofsky,
največja tovarniška zaloga sukna v Renu.
BC Blago za obleko
le iz trpežne, dobre volne, za srednje viao-cega moškega, po 3*10 metrov na obleko za gld. 4 96 a. t. iz dobre volne; » 8 — a. v. iz boljše volne; » 10 — a. v iz fine volne; » 12 40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld, Najfineja odela iz volne, hlače, povrhnje suknje, spodnje suknje, odela za dež, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, Sesalno blago, ševjd, trikd, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča
I. STIKAROFSKT,
tovarnična zaloga v Brnu.
fl^" ustanovljena 1. 1866.
Uzorce brezplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefranki. ano. Postne povzetnioe nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljajo naroČe-vati blago, ne da bi prašali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj s* mi tako naročeno bla^o, ako ne bi ugajalo. nazaj pošlje Uzorci Črnega peruvijana in doskitipa se ne razpošiljnjo, naročila se vrše ie na zaupanje
Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n naročnike svojo adreso točno izpolniti in če je le moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejšnje dopisnice, kajti traženje teh nam prouzroča mnogo težkoč.
Dopisnice se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem.	(24—15)
MMUPEBiraiiKS^^
Glasoviti želodčni liker M A TC0VICH.
Eliksir nedosežen in o 1 v?eh enake vrste navspeŠneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. G. A• Malcovichu v Kninu (Dalmacija). Zaloue v TBSTtJ v Ipkamah Jeroniti in Serravallo. v ZADRU pri Antonu Zariću, n ŠIBENIKU pri Ivanu Mediču. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu VojvodiČU, kder se prodaja in odpošilja
OT* 1)0 70 kl*, skitnica
Zavitek in porto na račun naročnika.	2—24
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commeroio ed Industria.
VERSAMENTTIN CON! ANTI
Banconote: 3' 4°/o annuo interesse verso preavviso di 4 giorni
3» » » ■ » »8» 3'/4 » » » n » » 30 O
Per le lettere di v.rsamento attualmente Iti circolazlone, il nuovo tasso d' Int-jresse mincierd a dacorrere dalli 27 eorrente, 31 cor-rehte e 22 Novembre, u seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °/o annuo interesse verso preavviso di 30 glornl
3'/*» » » » » » 3 mest 3'/»» » » » » » 6 »
Banco Giro : Banconote 2'/1l>/0 sopra gualunque somma Napoleoni senza interessi
Assegni
sopra Viennu, Pra^a, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lublana, Hermnnnstadt, Inns-bruek, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agratn, franco spese.
Acquisti e Vendite
di Valori, divise e ineasso coupons '/»°/o
Antecipazioni
sopra Warrants in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra K,'o provvigione per 3 mesi. » effetti 6% interesse annuo sino 1'importo di 10UD per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 1883	(59)-
Nič več dima!!!
Pri delal, podpor, društvu sa dobiva zidar, kateri zagotavlja dimnik tako izpeljati, da ne pušča dima po kuhinji. — Kdor hoče to dobroto viivuti, naj se oglasi pri vodstvu imenovanega društva; Cor-*la Stadion šlev. I I v I. nadstropju, Trsi.	4—4
Pivo varna t Senožecaii
ima v zalogi Izvrstno pivo v sod-čekih In buteljab. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele si. občinstvu s zdravo pijačo postreči. Postrežba je točna in po ceni.
Senožeče, pošta Postojna.
6-12
The
Singer Manufacturing&C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo
eden goldinar
Singer-jev
dobi se
Originalni
šivalni
stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo se daje za pet let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent 13—6
V Trstu, Corso, palača Nlodello
Sivanke za Singerjeve finalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.
AHISTON
(5—5'
Nov instrument, na kojega se more igrati na stotina arij bre?, da bi se bilo muzikalifcnim. ObiSajni boben je otstranjen in nadomešča ga preluknjana papirnata pćla, ki se nahaja na pokrovu instrumenta. Vsaka p61a ima po jedno muzikalno pleco. Nove muzikalne piece se vedno izdajajo.
I Arlaton z 6 notnimi vložniki in z»bojčki stane 30 gl., vsak nadaljni notni vložnik stane po 60 kr.
SC* Prospekti, notni ceniki, kakor tudi točni ilustrirani ceniki galanterij in igrač itd. razpošiljajo se gratis In
K. K. Hofgalanteriewaarenhaus «Zur Stadl Parl«»; Prav. Zeltnerpasse 15.
Proti kašlju, hripavosti, prsnim in želodčnim boleznim, obnemoglosti, sušici, neprebavljlvosti, akazano najbolje krepilno sredstvo za prebolele vsake si bodi bolezni. Rabljivi izdelki: Sladni izleček-ozdravilni ol. sladna čokolata, koncentriran sladni izleček, sladoprsne sladčice. Vse izdelano po Ivan Hoffovej sistemi. Leto ustanovljenja 1847, z 59 odlikovanji in nad 1 miljoti pohvalnih pisem. Razprodaja I: Hoffovih ozdravilnih užitnin se vrši po vseh olikanih deželah, v 27,000 prodajalnicah, od teh spada na zahodnjo Evropo 12,800, in na vzbodnjo 9900, na Amfriko 4300. I k temu se še Časopisi vporabljajo, v Evropi 1600 in Ameriki 400. Kder uže ni bilo več pomoči, so prvi in le ti izvrstni I. HofTovi zdravilni sladni izdelki, ki so bili 59krat odlikovani, pomagali stotisočein, o katerih ni bilo upanja, da ozdrave, pomoč in ozdravljenje podarili in trpečim živenje in
zdravje povrnoli.
Ozdravilna poročila
iz Avstrijskega Primorja.
Na Izumitelja in samcatega izdelovatelj« Iv. Hoflovega sladnega izlečka, dvorni oskrbovalec skoraj vseh evropejskih vladarjev, c. k. komi-sijni svetnik, posestnik zlatega križa a krono za zasluge, vitez visokih redov pruskih in nem§kih i. t. d. Ivan HoflT v Reču, I., Graben, Braunerstrnase št. 8, tovarna: Grabenhof, Briiunerstrasse St. 2.
P u 1 j , 29. aprila 1883.
Vaše Blagorodstvo!
Jaz sem primoran izreči, VaSej Blngorodnosti, mojo srčno in erloboko-čutečo zahvalo za dober upliv Vaših izvrstnih izdelkov iz sladi. J»z boleham uže jedno leto na bronhijalnem prehlajenju z bljuvanjem krvi, in vsa lekarska sredstva za ponehanje kašlja in krvnega toka, so se po najviše ukazala uspeSnim za nekoliko časa, da se zopet vrne pri najmanjem posiljenju ali pregretju. Odkar pa jaz uživam Vaše Ivan Hoffovovo izvrstno slado-izleSno-zdravstveno pivo in Vaše uprav takove nedosegljive slado-prsne sladčice, zdatno mi je jenjal kašelj, in kar je najpoglavitneje, da če prav spolnujem dolžnosti mojega poklica ne trpim več na krvnem bruhanju niti na kašlju in Čudesno sem okrepčan. Blagovolite mi poslati še 53 sklonic Vašfga slado-izlečnega zdravstvenega dla (bire), 5 zabojčkov slado-sladčic^ in 5 kil slado-čokolate 1. sorte, še jedenkrat izrekam mojo prisrčno, globočutečo zahvalo in ostanem z odkritosrčnem velepoštovanju Vaš uetani
France Rowt, pri c. k. pomorskem vodstvu.
G o r i c a , 2. aprila 1883.
Vaš Ivan Hoffov koncentrirani izleček iz sladi me je čudovito okrepčal in jaz sem Vum primoran zahvalili s« za izvrstni in blagodejni izdeleU. Molim Vas, da mi koj pošljuto drugih 10 6klenlc koncentriranega izlečka iz sladi.
Z odličnim štovanjem Konstant vit. pl. Dabrowskl, c. k. stotnik. Gorica.
Evropska veličanstva, svetovni dušni velikani, kakor tudi nebroj
prostega ljudstva
niso še nij^dnemu lečnemu izdelku toli hvaležni bili, kakor Ivan Hofifovlm zdravilnim sradstvom, slado-izlečnemu zdravilnemu pivu, koncentriranemu izlečku Iz sladi, slado - zdravilnej čokolati in prsnim slado - sludčirnm. Od tu izvirajo izvenredna prednost iu 5gkratno odlikovanje po dvornih liferantih, čestne diplome
in prve zaslužne kolajne.
Tukaj bilježimo slova kronanih glav: Viljem I., nemški cesar : uVaŠ dobri izleček iz sliidl.« Franc .Tožef I., avstrijski cesar: «Rad Vas odlikujem«. Kralj saski : (.Blagodejen kraljici materi«. Kralj danski: »Občutil na zdravje uplivajočo moč». Veliki vojvod MeKlenburg-šverinskl:
«Moje priznanje«.
Slanina Iloffovi izdelki iz sladl v deželi iz Beča: Slado-izleček-zdravilno pivo. S zabojem in sklenicami: 6 sklenlc pl. 3.82, 13 sklenic gl 7 26, 28 sklenic gl. 14.<S0, 58 sklenic gl. 29.10. '/s kila čokolate iz sladi 1. gl. 2 40, II. gl. 1.(50, III. gl. 1. {Pri večjej množini rabat) Slado-bomboni 1 zavitek GO kr. (tudi 7, in l/4 zavitka). Pripravljena redilna moka iz sladi za otroke gl. 1.-. Koncentrirani izleček ix sladi 50 kr. in tndi po 30 kr. — Popolna slado-kopelj
stane 80 kr.
Pod 9 »e no razpošilja.	12-
m
Lastnik, drufitvo »EDINOST«. — izdatelj in odgovorni urednin: AVGUST BREMIC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu