Časopis občine Kamnik, 10. junij 2016, leto i, številka 11 Hotel ima novega lastnika Malograjski dvor je na dražbi kupil upokojeni kamniški notar Janez Novak. Stavbo bo treba nekoliko prenoviti, prve goste pa bi predvidoma lahko sprejeli konec poletja. Jasna Paladin Kamnik - Hotel Malograjski dvor je v četrtem poskusu prodaje vendarle dobil novega lastnika. Stavbo je za 750 tisoč evrov kupila družba Lex Info s sedežem v Kamniku, ki je v lasti znanega upokojenega notarja Janeza Novaka. Kot nam je povedal stečajni upravitelj Igor Bončina, ki je stečajni postopek vodil zadnji dve leti, so zanimanje na zadnji dražbi (hotel je bil prodan s postopkom zbiranja nezavezujočih ponudb ter naknadnih pogajanj s ponudniki) izkazali štirje potencialni kupci, a so bile ponudbe preostalih treh bistveno nižje od končne cene, ki jo je ponudil novi lastnik. Ta je za pravnomočni nakup moral počakati še na sklep sodišča, ki pa ga je prejel v začetku tega tedna. Hotel so v teh dneh tako že zasedli čistilci in pleskarji, a dela bo še veliko, nam je zaupal Janez Novak. »Stavba dve leti ni funkcionirala, zato je nemogoče pričakovati, da bi bila v brezhibnem stanju. Očitno je, da je že ob samem zagonu hotela prišlo do določenih kompromisov pri izvedbi, zato v stavbi vse ne deluje tako, kot je bilo mišljeno in kot bi moralo delovati. Kar nekaj stvari bo zato še treba urediti. Tudi oprema v hotelu je ostala zgolj osnovna, vse ostalo bo treba še nakupiti. Ne gre le za osvežitev stavbe, ampak tudi vrsto obnov, a če bo šlo vse po načrtih, bi vrata prvim gostom lahko odprli čez dva, tri mesece,« pravi Novak, ki se je s turizmom spogledoval že dlje časa. Sprva je nameraval zgraditi športni hotel v Mekinjah, pa se mu načrti zaradi prostor- Hotel Malograjski dvor je za 750 tisoč evrov kupilo podjetje v lasti upokojenega notarja Janeza Novaka. / Foto: Jasna Paladin skih aktov niso izšli, nato pa je skupaj z družino zagrabil priložnost še bližje domu in se odločil za nakup Malo-grajskega dvora. »Predvsem zaradi svojih treh otrok,« pravi - sin se je namreč odločil, da bo delal v turizmu. A posel ne bo le družinski, zato bodo tudi zaposlovali. Nad prvimi odzivi Kamniča-nov, da ima hotel novega lastnika, so navdušeni, saj so v njih zaznali vrsto pozitivne energije in lepih želja, vabijo pa vse tiste, ki na tem področju in v sodelovanju z njimi vidijo poklicni izziv, da se jim oglasijo. Kakšnega koncepta delovanja hotela se bodo lotili, ta hip še ne vedo, saj bo vse odvisno od povpraševanja. Začeli bodo z nočitvami z zajtrkom, nato pa počasi rasli in ponudbo nadgrajevali. Letošnja sezona je izgubljena Dejstva, da je hotel dobil novega lastnika, so veseli tudi na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik. Želijo si, da lastnik v turizmu vidi priložnost za razvoj ter ima dolgoročno in traj-nostno vizijo za hotel. »Z novim lastnikom si želimo tesnega sodelovanja. Nova ponudba bo bistveno obogatila Kamnik. Na določenih področjih bi bilo smi- selno tesno sodelovati in nadgrajevati ponudbo ter s tem omogočiti, da turist dobi razloge za obisk Kamnika, in seveda s kakovostno, raznoliko ponudbo poskrbeti, da ostane nekaj dni v Kamniku oziroma da se v Kamnik vrača. Letošnja poletna sezona je zamujena, zavedati se je potrebno, da tujci svoj dopust načrtujejo tudi dve leti vnaprej. Vsekakor pa je treba že sedaj zastaviti dobro oglaševalsko kampanjo, ki bo hotel Malograjski dvor ponovno umestila med hotele, ki so vredni obiska,« nam je povedala direktorica zavoda Božena Peterlin. OBČINSKE NOVICE Po znanje tudi v učilnico na prostem V Podružnični šoli Mekinje so se učenci in učitelji po številnih pridobitvah v zadnjih letih zdaj razveselili še učilnice na prostem, ki je namenjena učenju, raziskovanju in igri. stran 3 AKTUALNO Rešeno življenje je neprecenljivo Kamniški gorski reševalci se - poleg reševanja in nenehnega usposabljanja - zadnje čase soočajo s pomembnim vprašanjem. Potrebujejo namreč nove prostore, saj jim bo sedanja najemna pogodba čez leto in pol potekla. stran 5 ŠPORT Glavna naloga pomoč mlademu sprinterju Luka Mezgec se bo po poškodbi na dirki Po Italiji, zaradi katere je moral na operacijo, v kolesarsko karavano znova vrnil julija na dirki Po Poljski. stran 18 ZANIMIVOSTI Gasilci tekmovali za občinske pokale Gasilska zveza Kamnik je organizirala dvodnevno občinsko gasilsko tekmovanje za društva GZ Kamnik in GZ Komenda. Na mekinjskem stadionu se je pomerilo več kot 130 ekip. stran 20 Planinski koči odpirata vrata v poletno sezono Kamniška Bistrica - Planinski koči PD Kamnik - Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrskem sedlu - bosta od jutri, 11. junija, čez poletno planinsko sezono odprti vse dni v tednu. Za prvo bo tudi letos skrbel dolgoletni oskrbnik Simon Gregorc, prav tako sprememb ne bo na Kokrskem sedlu, kjer je oskrbnik Tomaž Bolcar. Kot nam je povedal podpredsednik PD Kamnik Zdravko Bodlaj, večjih investicij v kočah pred poletjem ni bilo, bodo pa na Kokrskem sedlu letos dobili internet, saj je planincem po dolgotrajnih pogajanjih le uspelo postaviti potreben oddajnik na Gradišču na Veliki planini. Markacisti obljubljajo, da bodo v teh dneh skušali poskrbeti tudi za urejenost čim več planinskih poti. Bliža pa se tudi tradicionalni Dan kamniških planin, ki bo letos v nedeljo, 26. junija, tokrat na Kamniškem sedlu. J. P. Prvi pohod bosonogih na Vovar Gozd - Pavel Žvelc, ki ga ljubitelji bose hoje že poznajo po organizaciji bosonogih pohodov na Šenturško goro, bo v soboto, 25. junija, organiziral prvi pohod bosonogih na Vovar z začetkom ob 9. uri pred domačijo Jožeta Sodnika na Gozdu 24. »Vovar je hrib z 940 metri nadmorske višine, do katerega vodi lepa gozdna pot. Na zbirnem mestu se bomo oblekli v spominske majice, se sezuli in krenili na pot. Naša obutev bo med pohodom na varnem, po dvourni hoji pa nas bo na domačiji čakalo še toplo okrepčilo,« pravi Pavel Žvelc in dodaja, da bodo bosonogim podelili medalje, posebno presenečenje pa čaka najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilnejšo družino. Za lažjo organizacijo se prijavite na 041 668 596. J. P. Državno odlikovanje tudi Pollaku in Prezlju Kamnik - Predsednik republike Borut Pahor bo na predlog Planinske zveze Slovenije v ponedeljek, 20. junija, na slovesnosti v Predsedniški palači v Ljubljani vročil štiri državna odlikovanja, med drugim tudi dvema članoma Planinskega društva Kamnik in Alpinističnega odseka Kamnik. Marko Prezelj bo prejel zlati red za zasluge za legendarne dosežke v alpinizmu in prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetu, Bojan Pollak pa medaljo za zasluge za vsestranski prispevek k razvoju prostovoljnega vodništva, življenjsko delo v slovenski planinski organizaciji in prispevek k razvoju slovenske planinske šole v Nepalu. J. P. Priloga POLETJE V KAMNIKU od 9. do 16. strani DUDE - center za svetovne jezike Breznikova ul. 15 1230 Domžale Poletne jezikovne delavnice v juliju in avgustu tel.: 01 721 69 13, 01 729 24 86 GSM: 041 317 444 dude@dude.si www.dude.si ustava i* 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Občinske novice Javna obravnava osnutka STRATEGIJE RAZVOJA IN TRŽENJA TURIZMA V OBČINI KAMNIK ZA OBDOBJE 2016-2025 Občanke in občane občine Kamnik ter vso zainteresirano javnost obveščamo, da bo potekala javna obravnava osnutka predloga STRATEGIJE RAZVOJA IN TRŽENJA TURIZMA V OBČINI KAMNIK ZA OBDOBJE 2016-2025, ki je objavljen na spletni strani www.kamnik-tourism.si in www.kamnik.si. Javna obravnava bo potekala v torek, 21. 6. 2016, ob 17. uri v prostorih Zavoda za turizem in šport v Občini Kamniku, Glavni trg 2, Kamnik. Predlog STRATEGIJE RAZVOJA IN TRŽENJA TURIZMA V OBČINI KAMNIK ZA OBDOBJE 2016-2025 na novo določa strateške cilje razvoja turizma v Kamniku, postavlja prednostne naloge in določa ključne kazalnike razvoja turizma v občini Kamnik. Predlog je bil pripravljen strokovno, izvedeni so bili pogovori s ključnimi ponudniki v turizmu na območju kamniške občine. Prednostni projekti so zastavljeni tako, da skozi pospeševanje prodaje obstoječe ponudbe in hkrati skozi razvoj novih idej in dopolnilne ponudbe, v tesnem partnerstvu med občino, javnim in zasebnim sektorjem okrepimo in spodbudimo razvoj turistične dejavnosti. K tesnejšemu sodelovanju želimo pritegniti vse, ki v tej panogi vidite svojo pot. Želimo, da smo ponosni na Kamnik, da v njem radi živimo in ga s ponosom in skrbjo delimo. Zaradi organizacije in izvedbe srečanja vse zainteresirane prosimo, da se na javno obravnavo prijavite do ponedeljka, 20. 6. 2016, do 12. ure preko elektronske pošte tic@kamnik-tourism.si ali preko telefona 01/831 82 50. Občani in ostala zainteresirana javnost lahko dajo pripombe do vključno 20. 6. 2016 na elektronski naslov: tic@kamnik-tourism.si. Pripombe je možno dati tudi pisno po pošti na naslov Zavoda za turizem in šport v Občini Kamniku, Glavni trg 2, Kamnik. Pripombe naj bodo jasne in naj vsebujejo tudi možne rešitve. Na pripombe se ne bo odgovarjalo, temveč bodo obravnavane hkrati po zaključku javne obravnave. Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, tokratna številka izide v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložen je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 24. junija 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 16. junija 2016. Knjižnice na kolesih Kamnik je gostil karavano dvanajstih slovenskih, enega madžarskega ter dveh hrvaških bibliobusov -knjižnic na kolesih, s katerimi želijo knjižničarji približati knjigo in kulturo branja tudi tistim, ki so jim knjižnice težje dostopne. Aleš Senožetnik Kamnik - Med 27. in 28. majem je v Kamniku potekal Festival potujočih knjižnic, ki sta ga organizirali Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik ter Sekcija za potujoče knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Festival, s katerim predstavijo to zanimivo obliko knjižnične ponudbe, poteka vsako drugo leto. Glavni namen potujočih knjižnic je, kot je povedala predsednica Sekcije za potujoče knjižnice Tjaša Mrgole Jukič, ponuditi možnost izposoje knjižnega gradiva tudi tistim, ki v knjižnice ne morejo sami, torej predvsem otrokom in starostnikom. Bibliobusi se vozijo do oddaljenih vasi, stojijo pred vrtci in šolami, domovi za starejše pa tudi zapori in drugimi zavodi. Potujočo knjižnico pa si delita tudi kamniška in domžalska knjižnica. »Od leta 1999 smo del potujočnikov, kot si pravijo knjižničarji, ki delajo na terenu. Potujočni-ki bolje poznajo uporabnike, njihove navade. Zato je ta storitev zelo osebna in v veliko zadovoljstvo uporabnikov,« pravi Breda Podbre-žnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Kamniški kombi, do vrha založen s knjigami, gre na pot štirikrat na teden in ima več kot dvajset postajališč. V kamniški občini obišče vasi Tuhinjske doline, dolino Črne, Vranjo Peč in Tunjice. Potujoče knjižnice imajo v Sloveniji že dolgo tradicijo. V Kopru so jih denimo začeli uporabljati že leta 1973. Bibliobuse pa knjižničarji stalno posodabljajo in dotrajane zamenjujejo z novimi. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, ki je letos gostila festival. / Foto: Aleš Senožetnik Kamniška ter domžalska knjižnica sta nov kombi kupili pred štirimi leti. Dvanajst slovenskih biblio-busov ima svoja postajališča v 86-ih slovenskih občinah. Murskosoboška in goriška knjižnica pa obiskujeta tudi Slovence v zamejstvu. Skup- Po Sloveniji se vozi 12 potujočih knjižnic, ki branje približajo tistim, ki se sami težje odpravijo v knjižnice. / Foto: Aleš Senožetnik Učili so se z Veroniko Odvil se je Veronikin festival, ki je pričaral pravljično vzdušje in v središče Kamnika že sedmič privabil zabave in znanja željne otroke ter njihove starše. Aleš Senožetnik Kamnik - Zadnji majski petek so s soncem obsijano mestno jedro zavzeli otroci, ki jim je Veronikin festival tudi namenjen. Slogan letošnjega festivala, ki ga organizirata Vrtec Antona Medveda Kamnik in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik v sodelovanju s kamniškimi vrtci, osnovnimi šolami ter srednjo šolo, se je glasil Naučil sem se ... »Naslov letošnjega festivala nosi globlji pomen, saj nas vse skupaj nagovarja k razmišljanju, kaj se naši otroci naučijo. V vrtcu si prizadevamo, da otrokom omogočamo učenje za življenje. Vrednote, ki jih preko primernih vsebin spoznavamo in ozaveščamo, temeljijo na spoštovanju, ljubezni, odgovornosti in motivaciji, dotaknile pa naj bi se vseh, ne samo otrok,« je med drugim v svojem pozdravnem govoru povedala vršilka dolžnosti ravnateljice vrtca Antona Festival je letos potekal pod sloganom "Naučil sem se ...". Za to, da so se otroci res česa naučili, so z različnimi delavnicami poskrbeli organizatorji. / foto: aleš senožetnik no se bibliobusi ustavljajo na 700 postajališčih in vozijo okoli 75 tisoč enot gradiva. Kombiji (poleg domžalske in kamniške knjižnice imajo kombi tudi v Tržiču) bralcem dostavljajo med dva in tri tisoč enot gradiva, večji biblio-busi pa premorejo med šest in sedem tisoč enot. V lanskem letu jih je obiskalo več kot 136 tisoč uporabnikov, ki so si izposodili 757 tisoč enot gradiva. Prevozili so 110 tisoč kilometrov. V okviru Festivala potujočih knjižnic, ki je letos prvič potekal v Kamniku, se je odvilo tudi strokovno posvetovanje potujočih knjižnic Slovenije ter pester kulturni program. Konvoj bibliobusov je že v petek zjutraj iz Arboretuma krenil na Šutno, kjer so bile potujoče knjižnice na ogled mimoidočim, nato pa so se po-tujočniki odpravili v Snovik. Festivalsko dogajanje so v soboto sklenili v Arboretumu. Medveda Kamnik Renata Semprimožnik. Da pa ni vse ostalo le pri besedah, so s številnimi zanimivostmi poskrbeli organizatorji in seveda otroci, ki so se lahko naučili marsikaj novega. Dogajanje pri Samčevem predoru, na parkirišču pri Kavarni Veronika in v Parku Evropa so namreč zaznamovale številne delavnice, kjer so se najmlajši lahko preizkusili v ročnih spretnostih, igrah in plesih ter se naučili kakšne stare obrti in celo tega, kako se pomolze krava ali loti kakšnega drugega kmečkega opravila. Na odru pri Samčevem predoru pa so s plesnim, glasbenim in drugim programom obiskovalcem predstavili, koliko že znajo. Sedmi Veronikin festival je tako minil v znamenju učenja in zabave. O tem, da je organizatorjem uspelo oboje uspešno združiti, pričajo zadovoljni obrazi mladih na-dobudnežev, ki se gotovo že veselijo prihodnjega festivala. Kamničan ça petek, 22. julija 2016 3 Občinske novice Po znanje tudi v učilnico na prostem V Podružnični šoli Mekinje so se učenci in učitelji po številnih pridobitvah v zadnjih letih zdaj razveselili še učilnice na prostem, ki je namenjena učenju, raziskovanju in igri. PRAZNUJMO 25. OBLETNICO SAMOSTOJNE REPUBLIKE SLOVENIJE SKUPAJ Spoštovane občanke, spoštovani občani, vabimo vas na prireditvi, s katerima bomo tudi v občini Kamnik obeležili 25. obletnico razglasitve samostojne Republike Slovenije. • 200 LET JAVNEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA V PETEK, 24. JUNIJA 2016, OB 15. URI NA GLAVNEM TRGU V KAMNIKU Počastitvi 200 let javnega glasbenega šolstva, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, se bo, tako kot vse javne glasbene šole v Sloveniji, pridružila tudi Glasbena šola Kamnik. Učenke in učenci bodo točno ob 15. uri na Glavnem trgu v Kamniku zapeli in zaigrali himno Republike Slovenije in skladbo Moja dežela. Predvečer praznika bomo prav tako zaključili v ritmih glasbe. Natančneje ob 20. uri bo na Glavnem trgu potekal koncert solistov, komornih skupin in baleta sedanjih in nekdanjih učencev Glasbene šole Kamnik, ki svoje šolanje nadaljujejo na konservatorijih in akademijah v Sloveniji in tujini. • PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI V SOBOTO, 25. JUNIJA 2016, OB 20. URI 25. obletnico razglasitve samostojne Republike Slovenije bomo obeležili s proslavo, ki bo v soboto, 25. junija 2016, ob 20. uri na Glavnem trgu v Kamniku. Slavnostni govornik bo župan Občine Kamnik Marjan Šarec. V kulturnem programu bo nastopil Simfonični orkester Domžale - Kamnik. V primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Domu kulture Kamnik. Vljudno vabljeni. Jasna Paladin Mekinje - Učilnice na prostem so si učenci in učitelji mekinjske šole želeli že dlje časa, po novih oknih, fasadi in zunanjem igrišču pa je to zdaj še ena zadnjih večjih naložb v šolo, ki je v preteklih nekaj letih dobila povsem novo podobo in bistveno boljše pogoje za učenje in delo. »Učenci bodo učilnico na prostem uporabljali za učenje, raziskovanje, izvajanje kulturnih dejavnosti in igro. Z občasnim izvajanjem pouka na prostem, ki omogoča izkustveno učenje, in alternativnimi metodami poučevanja bomo učencem popestrili pouk, našo šolo pa naredili še prijaznejšo. Skrb za okolje, uporabna znanja in naravoslovne kompetence, ki od posameznika zahtevajo odgovoren odnos do narave, moramo začeti gojiti že pri najmlajših. Učilnico na prostem smo začeli načrto- vati tudi zaradi ideje, da otroke učimo za življenje,« je bil nove pridobitve, ki so jo z velikim nadstreškom uredili na mestu nekdanje šolske garaže, vesel tudi ravnatelj matične Osnovne šole Frana Albrehta Rafko Lah, ki je slavnostni trak v nadaljevanju prerezal skupaj z vodjo podružnične šole Ivanko Svetec in županom Marjanom Šarcem. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil, da je učilnica na prostem pridobitev za ves kraj, saj je šola z Mekinjami tesno povezana. »Želim si, da bi z učilnico na prostem današnje trende, zaradi katerih vse več sedimo in se zadržujemo v zaprtih prostorih, obrnila in da se bodo mekinjski učenci pri pouku na prostem počutili še bolj sproščeno.« Celotna investicija znaša okoli 33 tisoč evrov, dve tretjini je prispevala občina, preostalo pa šola sama. Jasna Paladin Kamnik - Dan slovenskih krvodajalcev praznujemo 4. junija v spomin na ta dan leta 1945, ko so v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih tako lahko tudi shranjevali. Obiski krvodajalskih akcij po vsej Sloveniji dokazujejo, da se je krvodajalstvo v minulih desetletjih razvilo v najbolj množično solidarnostno akcijo državljanov pri nas in tako ostaja še danes. Na Območnem združenju Rdečega križa Kamnik, kjer letno organizirajo tri krvodajalske akcije, so v lanskem letu našteli 1812 krvodajalcev, štiri manj kot leto poprej, med njimi je kri prvič darovalo 119 krvodajalcev, kar pa je 44 več kot leta 2014. Razveseljivo je dejstvo, da se za krvodajalstvo odloča vse več mladih. Da bi zvestim krvodajalcem, ki s svojo krvjo nesebično pomagajo reševati življenja, pokazali, kako so cenjeni, so jim minuli petek podelili priznanja, skupno kar 96. Več kot stokrat (104-krat) je do sedaj kri daroval Franci Jelinčič iz Godiča, priznanje za več kot 120 odvzemov krvi (123) je prejel Matjaž Ravnikar iz Kamnika, kar 173-krat pa je Janez Repanšek je prejel priznanje za že več kot 170 odvzemov krvi. kri doslej daroval Janez Re-panšek iz Kamnika. Krvodajalce sta ob tem slavnostnem dogodku nagovorila predsednik Območnega združenja Rdečega križa Kamnik Marko Rifel in župan Marjan Šarec, ki se je krvodajalcem zahvalil, da darujejo dobesedno sebe, da darujejo življenje. Na predlog krajevnih organizacij Rdečega križa so podelili tudi tri častna priznanja zaslužnim članom - aktivistom; prejeli so jih Jože Resnik iz Kamnika, Marija Škrbinc iz Stebljevka in Rajka Cibašek iz Suhadol. Za kulturni program pa je s svojimi učenci iz Osnovne šole Stranje tudi letos poskrbela Karla Urh. Novo pridobitev so učenci pospremili s pestrim in tudi zabavnim kulturnim programom. / foto: jasna paladin Podružnična šola Mekinje je bogatejša za učilnico na prostem. / Foto: Jasna Paladin m REPUBLIKA SUM NlfA M INIHR&TV0 ZA INFRASTRUKTURO EVROPSKA UNIJA KOHEZIJSKI SKLAD Skupaj z občani bomo pripravili in izvajali CELOSTNO PROMETNO STRATEGIJO ZA OBČINO KAMNIK Občina Kamnik je te dni pričela s pripravo Celostne prometne strategije (v nadaljevanju CPS). To je dokument, ki bo podlaga za dolgoročni proces trajnostnega načrtovanja prometa in pridobivanje sredstev za izvedbo posameznih ukrepov s tega področja. Občina Kamnik je sredstva za izdelavo strategije pridobila na javnem razpisu za sofinanciranje operacij »Celostne prometne strategije« Ministrstva za infrastrukturo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Financirata jo Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada. Preko javnega razpisa Občine je bila za izdelavo CPS izbrana skupina izkušenih strokovnjakov iz podjetij LOCUS in LUZ, ki tudi vodita skupino, v kateri sodelujejo še naslednja podjetja: CEPP - Center za vodenje participativnih procesov, RRA LUR in skupina Štajn. Namen CPS je uvesti pameten in učinkovit prometni sistem, ki ga bo pripravila strokovna skupina, usklajen pa bo v posvetovanju z javnostjo. Skozi različne ukrepe bo spodbujano pešačenje, kolesarjenje in uporaba javnih prevoznih sredstev (avtobusa) ter drugačnih oblik prevoza. Uspešnost ukrepov CPS se bo pokazala v boljši učinkovitosti prometa in mobilnosti ter bolj trajnostnih potovalnih navadah prebivalcev. Pokazali se bodo tudi pozitivni učinki na okolje in zdravje ljudi ter na kakovost bivanja občank in občanov. Izvajanje ukrepov, ki jih bo določala CPS, bo imelo nedvomno velik vpliv na življenje in mobilnost občank in občanov, zato je izjemnega pomena, da le-ti sodelujejo pri njenem načrtovanju. Postopek priprave strategije je v ta namen prepleten s številnimi dejavnostmi obveščanja in vključevanja javnosti - vse od prvega pa do zadnjega koraka. Odprte bodo številne možnosti sodelovanja in posvetovanja med vsemi deležniki -predstavniki javne uprave, gospodarstva in civilne družbe, vključno z vsemi zainteresiranimi občani. Načrt vključevanja jav- nosti bo predstavljen že na prvem javnem posvetovanju. Prva javna razprava bo potekala v ponedeljek, 20. junija 2016, ob 17. uri v prostorih Doma kulture Kamnik. To bo posvetovalno srečanje pripravljavcev CPS, občinske uprave, ključnih deležnikov ter vseh zainteresiranih občank in občanov. Glavni namen razprave bo predstavitev ključnih informacij o pripravi CPS, razprava z udeleženci ter pridobitev njihovih mnenj o aktualnih prometnih izzivih ter predlogih glavnih usmeritev CPS, pa tudi morebitnih dodatnih predlogov glede vključevanja javnosti. Občanke in občani bodo lahko vsa ažuri-rana vsebinska gradiva in informacije o poteku priprave CPS ter o možnostih sodelovanja dobili na uradni spletni strani Občine Kamnik: http://www.kamnik.si. VABILO NA PRVO JAVNO RAZPRAVO PRI PRIPRAVI CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE OBČINE KAMNIK, KI BO V PONEDELJEK, 20. JUNIJA 2016, OB 17. URI V DOMU KULTURE KAMNIK. Vabljeni vsi zainteresirani, občanke in občani ter strokovna javnost, ki želite kakorkoli sodelovati pri projektu. Vaših mnenj bomo izredno veseli! »Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada« Priznanja zvestim krvodajalcem Ob dnevu slovenskih krvodajalcev je Območno združenje Rdečega križa Kamnik podelilo priznanja nesebičnim krvodajalcem, med katerimi letos izstopa Janez Repanšek, ki je kri daroval že 173-krat. 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Vse bitke smo morali dobiti sami Slovenija je bila spočeta 23. decembra leta 1990, ko je plebiscit zgolj potrdil tisto, kar je bilo že dolgo slutiti in kar si je kot eno izmed osrednjih programskih izhodišč postavila tudi Demosova vlada. Celotna slovenska politika je s plebiscitom dobila legitimiteto za dejanja, ki so sledila čez pol leta in s katerimi je bila 25. junija 1991 rojena samostojna in neodvisna Slovenija. Jugoslovanska zvezna vlada in JLA sta na slovensko osamosvojitev odgovorili z vojno. Generali ene največjih evropskih armad so pričakovali lahko in hitro zmago, a doživeli grenak poraz. Slovenske obrambne sile, Teritorialna obramba in Milica, so ustavile in nevtralizirale tehnično močnejšega nasprotnika. Zmaga v desetdnevni osamosvojitveni vojni in odhod zadnjega okupatorskega vojaka s slovenskega ozemlja 25. oktobra 1991 sta pomenila, da je mlada država tudi s silo zavarovala politično odločitev za samostojnost in neodvisnost. Sledil je še boj za mednarodno priznanje, ki smo ga dosegli leta 1992. V Sloveniji procesi demokratizacije niso v ničemer zamujali. Padec berlinskega zidu so nova opozicijska politična gibanja pričakala pripravljena, da v naslednjih mesecih prevzamejo odgovornost za vodenje države, čeprav tega niti sama niso pričakovala. Nekdanji komunisti niso s silo in krvjo zaustavili demokratičnega naboja naroda. Nič nam ni bilo podarjeno, osamosvojitveno vojno smo morali izbojevati sami, pri mednarodnem priznanju smo se bojevali zoper nenaklonjenost svetovnih velesil. Naša edina sreča je bila, da so bili državljani v ključnih trenutkih enotni in da smo imeli na vodilnih položajih ljudi, ki so politiki šele postajali in so si upali več kot prekaljeni politični mački. Jasna volja ljudstva in odločnost Demosove vlade sta pomenili, da so bile uresničene naše tisočletne sanje. Slovenski narod je postal nacija. Kljub vsemu pa je morala vlada, ki je v zgodovinskem smislu ne bo mogla preseči nobena vlada več, predčasno zaključiti svoj mandat. Z osamosvojitvijo so bili postavljeni temelji za kasnejši gospodarski razvoj in uveljavitev Slovenije v mednarodni skupnosti. Slovenija je postala članica Evropske unije. Smo člani NATO, sprejeli smo evro. Kot prva država iz nekdanjega socialističnega bloka smo predsedovali Evropski uniji. Zgodovina kaže, da smo pri velikih projektih vedno uspešni in med prvimi, se pa težko znajdemo pri vsakdanjih vprašanjih, ki zadevajo razvoj države. Matej Tonin, poslanec ZA varnejše ceste! Približuje se čas počitnic. Čas, ko bodo poleg ljudi razbremenjene prometne površine v naseljih. Od jutranjih in popoldanskih konic se bomo poslovili za dva meseca. V septembru pa | bodo zopet nadeli rumene rutke s prvošolčkom in varnosti posvetili = prva dva tedna. Takrat se vsi zali vedamo, da je varnost v prometu i najpomembnejša tako za voznici ke kot za pešce in kolesarje. j Prometne površine so poligon § strpnosti, kulture in medgene-> racijskega sobivanja. V prome-3 tu so najbolj ogroženi najmlajši I in najstarejši člani družbe. Na ¡eni strani energija za priho-1 dnost, na drugi pa izkušnje kot i temelj za življenje. Zato je po- membno, da varnosti prometnega okolja posvetimo več pozornosti in po potrebi namenimo več sredstev. V NSi Kamnik se zavzemamo za proaktivno politiko na tem področju. Občina Kamnik je pričela s svetlobnim označevanjem manj varnih prehodov za pešce na šolskih poteh, obnovila in z dodatnim stopniščem dogradila podhod na Šolski ulici, prav tako pa ima v načrtu nadaljevanje izgradnje pločnika ob regionalni cesti med Zg. Tuhinjem in Lazami v Tuhinju, preučuje pa tudi možnost spremembe križišča v krožišče na Ljubljanski cesti pri trgovini LIDL. V NSi pa podpiramo še eno pomembno pridobitev: prilagoditev pločnikov gibalno oviranim osebam. Na še tako dolgi poti je pomemben prav vsak korak. Bogdan Pogačar, vodja svetniške skupine NSi Kamnik N.Si Bazen potreben prenove Kamniški letni bazen v teh dneh odpira svoja vrata, to pa je tudi priložnost za razmislek, kakšen bazen - letni in pokriti - ter kje bi v občini imeli oz. ga zmoremo imeti. Jasna Paladin Kamnik - Kako vidita prednosti, težave in priložnosti obstoječega bazena Pod skalco ter dolgoletne želje občanov po pokritem olimpijskem bazenu, smo tokrat vprašali svetnika Edisa Ru-joviča (LDP) in Matijo Sitarja Močnika (SDS). Občina naj sodeluje z državo »V Kamniku se že dolgo načrtuje temeljita prenova bazena Pod Skalco, ki je v poletnih mesecih zbirališče Kamničanov. A vemo tudi, da Kamnik potrebuje pokriti bazen. Kako izpolniti obe želji pri omejenih sredstvih? Rešitev se nam je pojavila na dlani. Samo od občine bo odvisno, ali jo bo znala prepoznati kot priložnost ter temu primerno ukrepala. V zadnji Kamničanki smo ob obisku predsednika vlade v CIRIUS-u lahko prebrali, da je beseda tekla tudi o možnosti zgraditve novega pokritega bazena, namenjenega občanom, ki bi se ga lahko umestilo na območje zavoda. Ker gre za objekt v lasti države, predvidevam, da bi sredstva zagotovila država iz proračuna in EU--skladov. Ta izjava me navdaja z optimizmom, zato menim, da mora občina stopiti v akcijo, podpreti idejo, začeti komunicirati z državnimi organi in CIRIUS-om ter pomagati pri pripravi morebitnih prostorskih aktov in pridobivanju potreb- Edis Rujovič / Foto: Gorazd Kavčič Matija Sitar Močnik nih dokumentacij,« razmišlja Edis Rujovič in dodaja, da bi se občina tako lahko lažje posvetila prenovi letnega bazena Pod skalco, kjer je potrebna nova školjka, čistilna naprava, kompenzacijski bazen, strojnica ter ostali spremljajoči objekti in ureditev okolice. »Moje mnenje je, da se bazen Pod skalco prenavlja fazno, s čimer financiranje razdelimo na več let ter se investicija načrtuje tako, da je možno bazen tudi pokriti v primeru, da se investicija v CIRIUS-u ne bi izvedla,« še pravi Rujovič, ki pri kamniškem bazenu vidi vrsto prednosti. »Ena izmed teh je lokacija, ki v neposredni bližini nudi še aktivnosti tenisa in pa odbojke na mivki ter vzpona na Stari grad. Dejstvo je, da je v zadnjih letih moč opaziti velik porast v številu obiskovalcev, kar kaže na to, da občanke in občani še kako radi priha- jajo na bazen in je tudi zaradi tega odgovornost občine, da po milijonski investiciji v atletski stadion sredstva sedaj preusmeri tudi v bazen.« V skladu za bazen zbranih 150 tisočakov »Problematika kamniškega bazena, predvsem pokritega, je v Kamniku prisotna že dlje časa. Sedanja lokacija bazena Pod skalco se mi zdi primerna, še posebno v navezavi z ostalimi športnimi objekti, ki so v bližini, in av-tokampa, saj čedalje več turistov dopust preživlja aktivno. Poleg tega je odmaknjen od centra mesta, a še vedno dovolj blizu, da se ljudje iz središča nanj lahko odpravijo peš. Ob boljši ureditvi in izrabi prostora se mi zdi ta lokacija zelo primerna za izvajanje številnih športnih prireditev, tako bi morda delno razbremenili sam center mesta, a se od njega ne preveč oddaljili. Govori se, da je obstoječi bazen potreben prenove, obenem pa se izraža močna želja po pokritem bazenu v naši občini. Letos bomo samo za tekoče vzdrževanje obstoječega bazena namenili 65 tisoč evrov. Tako je bilo tudi preteklo leto. Stroški obratovanja bazena pa v dveh mesecih, kolikor naj bi bil odprt, znašajo okoli 100 tisoč evrov. Občinska uprava je ocenila, da bi investicija v izgradnjo novega pokritega bazena znašala okoli 2,5 milijona evrov brez morebitnega nakupa zemljišč. Za namen finaciranja tega projekta je bil pred leti ustanovljen tudi sklad za pokriti bazen, v katerem je trenutno zbranih 150 tisoč evrov. Letos naj bi v ta sklad namenili še 50 tisoč evrov, a je vprašanje, ali se bo to res zgodilo. Preteklo leto namreč v ta sklad nismo namenili niti evra, sredstva pa so ostala na ravni iz leta 2014. Pokritje obstoječega bazena z 'balonom' bi verjetno bilo ceneje, a se sam bolj nagibam k fiksni konstrukciji. Ena izmed rešitev, ki bi morda olajšala finančno breme naši občini, je tudi gradnja pokritega bazena v sodelovanju z sosednjimi občinami. Pokriti bazen naj bi tako predstavljal osrednji objekt športno-rekreacijske-ga kompleksa. Občina bazen potrebuje, na kar kaže tudi rekorden obisk trenutnega bazena v letu 2015, ki je presegel 30 tisoč obiskovalcev,« pa o problematiki meni Matija Sitar Močnik. Prejeli smo Kje je kamniški nogomet? Nogometni klub Kamnik je najstarejši kamniški klub, ustanovljen leta 1920. Pred leti so v klubu delovale vse selekcije: od mlajših, članske in veteranske ekipe, registriranih pa je bilo čez dvesto igralcev. Članska ekipa je tekmovala v tretji SNL. Po zaključku lig in pokalnih tekmovanj se kamniški ljubitelji nogometa sprašujejo: »Kako je z nogometom v Kamniku danes?«. Slabo, bi lahko odgovorili, vendar je to preveč enostavno. V nadaljevanju navajamo nekaj razlogov, zakaj je stanje takšno. Standardi so se iz leta v leto zniževali in občinska uprava je sklenila, da za nadaljnji razvoj nogometa odkupi igrišče na Duplici (Virtus). Epilog te investicije je bil le nekaj treningov mlajših selekcij NK Kamnik. V nadaljevanju je bila 22. oktobra 2014 sklicana ponesrečena skupščina, ki pa je bila nelegitimna, saj je bila sklicana na skrivaj za določene osebe. Na tej skupščini je 17 izbrancev v organe kluba izvolilo večino (ne) članov kluba, funkcijo delovnega predsednika in podpisnika zapisnika pa je opravljal v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Nogometni klub je tako dobil novo vodstvo, vendar se stanje v zadnjih dveh letih ni bistveno spremenilo. V enakih programih dela za leto 2015 in 2016 predsednik kluba navaja, da ni urejene evidence članov, da trenerji nimajo licenc, da spletna stran ne dela. NK Kamnik ima status društva v javnem interesu na področju športa, torej za društvo veljajo še višji standardi. Vsako leto se društvo prijavi tudi na razpis za dodelitev občinskih sredstev. Pogoji in določila so jasna, vendar obstajajo dvojna merila po »prostem poudarku«, saj je občinska uprava od nekaterih »prejšnjih« predsednikov zahtevala urejeno članstvo, licence za trenerje, objavljanje zapisnikov, drugi pa se lahko prijavljajo na razpise na t. i sistem »lepih oči« in ti pogoji za njih ne veljajo. Na nepravilnosti smo večkrat opozorili vodstvo kluba, vendar se niso odzvali. O njihovem nedelu dovolj zgovorno kaže oglasna tabla na glavni avtobusni postaji v Kamniku. Na oglasni tabli so razporedi in rezultati članske in mladinske selekcije iz sezone 2013/2014. Pasivnost vodenja kluba in neodzivnost sta botrovali, da smo ustanovili Civilno nogometno iniciativo (CNIK). O vsem tem smo obvestili župana, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik ter kamniške ljubitelje nogometa. Sekretar kluba je naknadno na FB-strani NK Kamnik 24. maja 2016 objavil poziv članom, da »obnovijo članstvo«, s tem je neposredno priznal, da je vodstvo kluba nelegitimno izvoljeno. Nesmisel tega je, da (ne) člani vabijo člane kluba, da obnovijo članstvo. Predsednik kluba se skupščin ne udeležuje, niti ga večina članov ne pozna, članov kluba ne obvešča in ne nazadnje ne objavlja zapisnikov in jih ne priglasi na upravni enoti. V Kamniku imamo več trenerjev s PRO-licenco, nekateri so trenirali prvoligaške in drugo-ligaške ekipe, bili selektorji mlajših reprezentančnih selekcij, vendar jih nihče od sedanjega vodstva ni povabil k sodelovanju. Dejstvo je, da je klub prevzet nelegitimno! Prevzem bi vam pogojno oprostili, če bi se stanje v klubu izboljšalo. Ni članske ekipe in brez njih ni sponzorjev. Otroci in starši ne vidijo prihodnosti in odhajajo v okoliške klube. Trenerji so začetniki, brez znanja in izkušenj. Vodstvo se lahko edino pohvali, da ima samostojno pionirsko ekipo. Predlagamo, da bi boljše sodelovanje z NK Virtus obrodilo boljše rezultate. Namen CNIK ni prevzeti klub, temveč opozoriti, da se tako ne vodi. Zato odgovorne v imenu ljubiteljev nogometa, predvsem pa za dobrobit številnih otrok iz Kamnika in okolice, prosimo, da ukrepate in pomagate. Naj nogomet vodijo tisti, ki to znajo, in ne tisti, ki to morajo. ZA CNIK: Miladin Lalovic Kamničan ça petek, 22. julija 2016 3 Aktualno n v v • 1 • • • Rešeno življenje je neprecenljivo Kamniški gorski reševalci so za svoje nesebično delo letos prejeli zlato občinsko priznanje, a se - poleg reševanja v gorah in nenehnega usposabljanja - zadnje čase soočajo s pomembnim vprašanjem. Potrebujejo namreč nove prostore, saj jim bo sedanja najemna pogodba čez leto in pol potekla. Jasna Paladin Perovo - Člani Društva GRS Kamnik so že večkrat dokazali, da so nepogrešljivi člen zaščite in reševanja pri nas, malokdo pa ve, s kako zahtevnimi pogoji se pri svojem delovanju soočajo. Svoje prostore imajo zadnjih devetnajst let v stavbi Veterine Kamnik na Pero-vem, kjer imajo v prvem nadstropju društveno sobo, na podstrehi priročno skladišče, spodaj pa še garažo za en avto in zunanje parkirišče za drugega. Opremo morajo nositi po stopnicah, kar jim podaljšuje dragocen odzivni čas pri samih intervencijah, a na razmere so se prilagodili in pogoji so bistveno boljši kot tisti pred tem, ko so bili v svojih - v prostorih Planinskega društva Kamnik na Šutni, iz katerega člani izhajajo. »Po zaslugi mojega predhodnika Janeza Podjeda smo se, zaradi specifike dela, kot prva GRS pri nas selili v svoje prostore, ločene od planinskega društva, mi torej v stavbo Veterine Kamnik, ki pa je bila takrat še v solas-tništvu občin z območja Kamnika in Domžal, zato je bila rešitev za nas idealna, lokacija bistveno lažja za dostop z reševalnimi vozili in helikopterjem, rešitev pa bi sorazmerno prispevale vse občine, katerih teren pokrivamo. Podstreha stavbe je bila neizkoriščena in občine so tam za nas videle dolgoročno rešitev. V nove prostore morajo do konca leta 2018 A občine so sčasoma v ospredje postavile druge interese - interese kapitala -in svoj delež v Veterini Kamnik začele prodajati. Pred tremi leti je kot zadnja svoj delež prodala tudi Občina Kamnik in Veterina Kamnik je postala zasebno podjetje, s tem pa takšna tudi stavba, v kateri smo gorski reševalci. Višina najemnine je sicer k sreči ostala enaka, a novi lastnik ima svoje načrte in bo za svojo dejavnost slej ko prej potreboval celo stavbo, zato smo bili pred kratkim opozorjeni, da se nam bo najemna pogodba iztekla ob koncu leta 2018,« dejstvo, ob katerega so bili postavljeni, opiše predsednik Društva GRS Kamnik Franc Miš in hvaležen doda, da imajo k sreči v tem stanju polno podporo Občine Kamnik. Ta je pred tremi leti že ustanovila poseben proračunski sklad, vanj namenila 110 tisočakov od prodaje Veterine Kamnik, a veliko denarja bo v razmeroma kratkem času treba še zbrati. Gorski reševalci si želijo, da bi posluh zanje imelo tudi preostalih šest občin, v katerih morajo po zakonu izvajati reševanje na zahtevnem in težko dostopnem terenu, pa zdaj njihovega delovanja, razen izjem, ne sofinancirajo. »Zemljišče za Dom GRS Kamnik, kot smo poimenovali ta naš projekt, smo že našli, in sicer le streljaj stran, na severni strani Veterine Kamnik. Gre za parcelo v občinski lasti, ki je -kar se naših potreb tiče -idealna. Idejni projekt imamo in prepričani smo, da si v Kamniku Dom GRS zaslužimo. K temu projektu moramo pritegniti še ostale občine, ki jih pokrivamo, in državo, saj ne rešujemo zgolj Kamničanov,« pravi Miš, ki je na čelu GRS Kamnik zadnjih šest let, ter se vrne na predvidene stroške načrtovanega doma, ki se marsikomu verjetno zdijo visoki. »Naše delo je nevarno, velikokrat se izpostavljamo in tvegamo svoje življenje, da pomagamo drugim, a naredimo tudi mnogo koristnega. In če hočemo videti stvari skozi ta očala, stroški našega projekta niso več visoki. Življenje, ki ga rešimo v gorah, je namreč neprecenljivo, rešili pa smo jih mnogo, kar nekaj vsako leto. In v tem smislu so naši uspehi povsem merljivi. Po- magali pa bomo tudi v prihodnje,« še pravi Miš, ki vodi 55 gorskih reševalcev, od tega jih je operativnih približno 35 (samo letos so se jim pridružili štirje novi), a pri določenih akcijah so potrebni prav vsi, od prvega do zadnjega. Pri uresničevanju svojega velikega projekta - sploh člani upravnega odbora - v tem obdobju intenzivno delajo kot eden, zato o uspehu ne dvomijo. V gorah še ni poletja Kamniški gorski reševalci zaradi zahtevnega terena sodijo med bolj obremenjene pri nas. Za njimi je letos dvanajst reševalno-iskalnih akcij, pri dveh so obravnavali smrtni žrtvi. Lani smrtih žrtev niso imeli, kar gre pripisati aktivnemu preventivnemu delu. Temu veliko pozornosti posvečajo tudi v tem obdobju, ko v dolini že uživamo v vročih dneh, razmere v visokogorju pa so ponekod še skoraj povsem zimske. »Na severnih pobočjih je marsikje še sneg, lahko le v zaplatah, a za prečenje zgolj nekaj metrov snega potrebujemo celotno zimsko opremo. Najpogostejši vzrok nesreč je pri nas prav zdrs. Muhasto pa je tudi spomladansko vreme,« še opozarja Franc Miš. Certifikati tudi za kamniške izdelke Razvojni center Srca Slovenije je podelil prve certifikate, ki dokazujejo preverjeno kakovost, pristnost in srčno poreklo izdelkov. Jasna Paladin Kamnik - Prve certifikate kolektivne tržne znamke Srce Slovenije je prejelo 66 prehranskih in rokodelskih izdelkov oz. 27 nosilcev iz šestnajstih občin. Na razpis, objavljen februarja, je bilo sicer prijavljenih 89 izdelkov, njihovo kakovost pa so ocenjevali dr. Janez Bogataj, dr. Tanja Lešnik Štuhec, Matej Zupančič in Janez Bratovž. Med prejemniki priznanj so tudi občani Kamnika, in sicer: predstavnika kovaškega podjetja Stara fužina iz Šmar-ce Štefka in Janko Grašič, rez-barka Anica Ahčin iz Tuhinjske doline, člani društva KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka, lončarka Tatjana Hlačer s Perovega, sirarka Helena Kropivšek s kmetije Pr' Gabršk iz Češnjic v Tuhinju ter Drago Vrhovnik iz Zdravilnega gaja Tunjice. Priznanja prejemnikom prinašajo pravico do uporabe kolektivne tržne znamke Srce Slovenije za obdobje dveh (za prehranske izdelke) oz. treh let (za rokodelske izdelke). Naslednji tovrstni razpis bo Razvojni center Srca Slovenije objavil predvidoma jeseni. Prejemniki certifikata kolektivne tržne znamke Srce Slovenije / Foto: Razvojni center Srca Slovenije Muzejska noč letos v Maistrovi hiši Alenka Juvan Kamnik - Letošnja Muzejska noč ali vseslovensko po-nočevanje v muzejih bo v Kamniku v soboto, 18. junija, v Maistrovi rojstni hiši na Šutni. Vsako leto je v drugi enoti Medobčinskega muzeja Kamnik. Za začetek (ob 18. uri) bodo nastopili naj- mlajši, otroški zbor Vrabčki, za njimi (ob 18.30) bodo kar pred Maistrovo hišo na vrsti različne delavnice. Odrasli bodo prisluhnili manjšemu koncertu Lire na župnijskem vrtu (ob 22. uri). Tam se bo za obiskovalce vseh starosti dogajalo še nekaj: po nedavno izdani slikanici O Rudolfu brez brkov in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta, bomo uprizorili igrico, kar bo zagotovo privlačen, zanimiv in obiska vreden del kamniške Muzejske noči. Ob 22.30 vas vabimo na vodstvo po začasni razstavi z enakim naslovom, kot je naslov slikanice. Muzejska noč se bo končala ob 24. uri. Slamnikarski sejem Domžale Sobota, 11. junij 2016, med 9. in 19.uro Slamnikarski park (pri upravni stavbi Občine Domžale) domači in tuji razstavljavci, stojnice s prikazom slamnikarske dejavnosti, pletenje kit in šivanje slamnikov, prodaja slamnikov in drugih izdelkov iz slame, modna revija, vodeni ogledi, animacijski programi za otroke OB 18.00 SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV DOMŽALE Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale DOMŽALE OBČINA DOMŽALE 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Kultura Priden možic, smodnik Kamnika Ob podelitvi častnega Valvasorjevega priznanja Kulturnemu društvu Priden možic smo se pogovarjali s prvim iz vrste »pridnih«, Goranom Završnikom. Igor Kavčič Kamnik - Na prvi pogled dokaj splošna formulacija častnega Valvasorjevega priznanja za KD Priden možic se glasi - za zasluge pri ohranjanju, predstavljanju in varstvu kulturne dediščine mesta Kamnik. V nadaljevanju izvemo, da je bilo društvo leta 2013 pobudnik pa-nojske razstave o kamniški industrijski dediščini na prostem, leto kasneje sta KD Priden možic in Mladinski center Kotlovnica v okviru mednarodne prostovoljske mreže organizirala prvi del projekta Gun Powder City (Mesto smodnika). Projekt z novimi in novimi prostovoljci še vedno poteka, lani pa so z Goranom Završnikom, ki je srce in duša društva, in Markom Kumrom iz Medobčinskega muzeja Kamnik zbrali tudi tipične predmete iz procesa izdelovanja črnega smodnika in jih pred uničenjem shranili predvsem v depojih muzeja. Kulturno društvo Priden možic je bilo ustanovljeno Goran Završnik je skupaj s Kulturnim društvom Priden Možic že več kot dvajset let pomemben oblikovalec kulturne krajine v Kamniku. /Foto: IzA Sladic pred dvajsetimi leti, kot pove prvi med enakimi v njem Goran Završnik: »Polna jadra pa smo v njem zajeli šele leta 2003, ko smo postali upravniki Doma kulture Kamnik in smo začeli z različnimi dejavnostmi, od katerih je širše najbolj prepoznaven vsakoletni festival Kamfest.« O nekoliko šaljivem imenu za društvo pa, da je delovanje njihovih predhodnikov društva Pede-njmožic v začetku devetdesetih zamrlo, skupina mladih pa se je takrat odločila, da bodo pri delu in snovanju novih idej bolj »pridni« od njih, in so si nadeli ime Priden možic. Nikoli si niso predstavljali, da bo društvo postalo organizacija z zaposlenimi. V zadnjih letih se precej ukvarjate s smodnikom, kot da bi vam ta bil fetiš, vračam v duhovitem tonu, sogovornik pa: »Nedvomno. Ena naših osnovnih dejavnosti je namreč ulično gledališče, kjer v predstavah ne manjka tudi kurjaže, ognjaže in podobnega. Lahko bi govoril o obsedenosti z ognjem, smodnikom, predvsem pa s starimi stroji, industrijami, železarnami, velikimi konstrukcijami, strojem na paro ... Angleži temu rečejo 'ste-ampunk'. Pravzaprav od tod izhaja tudi intenzivno sodelovanje z Markom Kumrom iz muzeja, ko smo skupaj pripravili razstavo in kasneje celoten projekt Kam so šle vse fabrike.« Ker je kulturni dom neposredno blizu območja nekdanje smodnišnice, je bila prav ekipa Pridnega možica tista, ki ji je uspelo priti v od vseh »pozabljene« objekte in je tako rešila nekaj strojne in druge opreme nekdanje tovarne. Goranovo zanimanje za staro je najbrž krivo tudi za to, da ima doma na dvorišču vreteno iz 19. stoletja iz nekdanje keramične tovarne. »Tisto leto smo v nekdanjo upravno stavbo smodnišnice v tako imenovani 'Katzenberg' v okviru Kamfesta peljali kakih dvesto obiskovalcev, da so si lahko ogledali ta del kamniške industrijske dediščine,« pojasni Završnik, ki mu je v sodelovanju z muzejem uspelo tudi sprožiti zanimanje za materialno in duhovno dediščino industrializacije Kamnika. Pri razkrivanju delovanja smodnišnice so sodelovali tudi nekdanji delavci, lani pa so o tem posneli tudi pet dokumentarnih filmov. Ti so nastali v okviru že omenjenega projekta Mesto smodnika, mladi prostovoljci iz različnih evropskih držav pa ob pomoči sodelavcev Medobčinskega muzeja Kamnik raziskujejo možnosti predstavitve in ponovne uporabe tehnične dediščine nekdanje smodnišnice. Od Iskre Mehanizmi, ki je lastnik objektov, so najeli stavbo ter v njej uredili pro- store za dvajset mladih podjetnikov, ki delujejo v okviru projekta KIKštarter. »Prizadevamo si pridobiti prostore Katzenberga, ne zgolj za muzej, ampak bi tam nastal center industrijske dediščine, neke vrste multikulturni center. Pri tem bi se obrnili tudi na nekdanje delavce smodni-šnice. Skupaj z muzejem smo tudi člani platforme za industrijsko dediščino v Sloveniji. V kulturno društvo je vključenih več ljudi, pri posameznih akcijah pa nas deluje deset, na Kamfe-stu pa še kakih sto prostovoljcev,« je povedal Goran Završnik in s tem potrdil, da že dvajset let gradijo tako društvo Priden možic kot marsikateri pomemben del kamniške kulturne krajine. Kamnik bi najbrž zmogel tudi brez KD Priden možic, nosilca idej, pobudnika in snovalca številnih kulturnih dogodkov v mestu in okolici, a potem zagotovo ne bi bil takšen, kot ga imajo Kamničani in vsi, ki v mesto prihajajo, radi. Dvojno zlato za Cantemus Kamnik - S Češke, kjer je v okviru 44. mednarodnega zborovskega festivala potekalo tekmovanje Mundi Can-tant, so se vrnili pevci MePZ Cantemus. V konkurenci 29 zborov so pod taktirko zborovodkinje Alenke Podpečan osvojili 1. mesto in zlato odličje v kategoriji sakralne glasbe ter 2. mesto in zlato odličje v kategoriji ljudske glasbe. Na zaključnem tekmovanju najboljših šestih zborov so osvojili 2. mesto. M. O. MestniKino Domžale Ljubljanska 61. Domžale t. 722 50 50 www.kd-domzale.si Odmev slišen že petintrideset let Pevci Mešanega pevskega zbora Odmev Kamnik so s slavnostnim koncertom prejšnji petek obeležili 35. obletnico obstoja in dokazali, da upravičeno sodijo med bolj kakovostne zbore pri nas. Jasna Paladin Kamnik - Zgodovina zbora, ki ga danes poznamo kot Odmev, se je pred petintridesetimi leti začela pisati v prostorih tovarne Titan, kjer so se zbrali zaposleni delavci, ki so imeli veselje do petja. Tako so na začetku v zboru prepevali izključno zaposleni v tovarni, ko pa je vnema popustila in je zboru po približno desetih letih grozil propad, so se odločili, da v svoje vrste povabijo tudi pevce, ki s tovarno niso bili povezani. Takrat so prostor za vaje našli v Domu kulture Kamnik, leta 2000 pa so se odločili tudi za drugo - sedanje ime. Zbor je imel ob ustanovitvi 46 pevcev, kasneje je to število usahnilo celo na osemnajst, danes pa jih skupaj prepeva okoli 35. Prvi zborovodja je bil prof. Milan Trček, nato je pevce dve leti vodil prof. Viktor Mihelčič, v nadaljevanju pa se je v obdobju šestih let zborovodij zamenjalo še več, vse do leta 1990, ko je zbor prevzela tedaj 19-letna Ana Stele (poročena Smrtnik), ki zbor vodi še danes. In to več kot uspešno! Pevci so v minulih letih s svojim prepevanjem namreč navdušili tudi mnogo strokovnih ko- misij in sodelovali na številnih tekmovanjih. Kot pravijo, so ponosni na prav vsa priznanja, nabralo pa se jih je res ogromno. Med drugim so osvojili štiri srebrne plakete mesta Maribor, zlate plakete na tekmovanjih v Italiji, Španiji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, v Romuniji ... Večkrat so ob tem dobili tudi naziv najboljšega mešanega pevskega zbora tekmovanja, nagrado za najboljšo izvedbo kakšne skladbe ali kakšno posebno priznanje, kot sta denimo medalja mesta Rimini in zlata lira iz Varšave. Zapeli s svojim podmladkom Vse to in še mnogo zanimivega je bilo slišati na njihovem jubilejnem koncertu v petek, 3. junija, ko je nekaj ključnih dogodkov iz bogate Odmevove zgodovine povzel Jože Berlec, ustanovni član zbora, ki edini že vseh 35 let prepeva. Pevci Odmeva so znani po prepevanju tako sakralnih in umetnih kot črnskih duhovnih pesmi, a tokrat so presenetili pred- vsem s priredbami slovenskih ljudskih napevov. V goste so povabili tudi Grajski oktet, pravo presenečenje pa so pripravili kar takoj na začetku, ko so na oder prikorakali otroci pevk in pevcev in tako pokazali, da se za obstanek zbora ni treba bati. Odmevovci bodo tudi jubilejno leto preživeli delovno. Nenehno pripravljajo nove pesmi in pilijo svoje nastope (letno jih imajo okoli 15). Iz tekmovalnega vidika pa jih vrhunec letos čaka jeseni, ko se odpravljajo na tekmovanje na Poljsko. Pevci MePZ Odmev z enim od številnih priznanj, ki so ga osvojili v minulih 35 letih. Kamničan ça petek, 22. julija 2016 3 iz naših krajev Balinarji uredili novo parkirišče Balinarski klub Duplica je v soboto, 21. maja, organiziral velik balinarski turnir, ki se ga je udeležilo šestnajst ekip, svojemu namenu pa so ob tem izročili tudi novo asfaltirano parkirišče. Franc Syetelj Duplica - V imenu občine se je prireditve udeležil podžupan Igor Žavbi, ki je čestital dupliškim balinarjem za uspehe, še posebej pa je poudaril njihova prizadevanja, ko so minulo zimo pripravili drsališče, ki so ga pozdravili zlasti mladi krajani. Zaželel jim je, da bi v klub, ki poleg balinanja goji tudi metanje podkev in metanje ploščkov (prstomet), vključili čim več mladih. Predsednik kluba Brane Velkavrh se je zahvalil Občini Kamnik, še posebej županu Marjanu Šarcu, za plodno sodelovanje pri ureditvi parkirišča, ki ga je klub zelo pogrešal, zlasti pri izvedbi večjih športnih prireditev. Parkirišče obsega 280 kvadratnih metrov površine, na njem pa je možno parkirati okrog dvajset avtomobilov. Novo parkirišče ob balinarskem igrišču na Duplici Z ureditvijo tega parkirišča in okolice balinarskega igrišča dobiva ta del Duplice okrog nekdanjega kulturnega doma vedno lepšo podobo. Balinarski turnir je v lepem sončnem vremenu trajal ves dan, od devete pa do dvajsete ure. Turnir je vodil član BK Duplica Jože Bedič, organizatorji pa so poskrbeli za dober prigrizek in malico. Na srečelovu so ponudili tudi okrog dvesto lepih do- bitkov. Med prve štiri ekipe, ki so prejele pokale in medalje, so se uvrstile naslednje: 1. BK Rogaška Slatina, 2. BK Jevnica, 3. BK Goliše in 4. BS Tehnik iz Lukovice. V bližanju v krog, ki so ga izvedli v odmoru med tekmovanjem, se je najbolj izkazal član domačega kluba Božo Kveder. Udeleženci so bili z organizacijo zelo zadovoljni in so obljubili, da se bodo vabilom še odzvali. www.lip-bled.si Šutenska cerkev do prenovljenih orgel Končana je prenova orgel župnijske cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni, ki se je začela lanskega maja. Aleš Senožetnik Kamnik - Po besedah kamniškega župnika Luka Demšarja so se obnove orgel lotili lanskega maja, ko so ugotovili, da so preveč najedene s strani insektov in bi verjetno v naslednjih nekaj letih doživele kolaps. »Od lanskega maja do oktobra je potekala notranja obnova in menjava piščali ter kovinskih delov, ki je trajala do oktobra, ko smo na obnovljene orgle lahko ponovno zaigrali. Nato je kamniški restavrator Aleš Sluga poskrbel še za obnovo zunanje omare,« je povedal kamniški župnik. Po poročilu Marijana Bu-kovška, ki je skupaj s Slugo poskrbel za novo podobo orgel, imajo kamniške dvoma-nualne orgle 1922 piščali, od tega 182 lesenih. Pri obnovi je bilo treba zamenjati kar 126 lesenih piščali z novimi. »Najdaljša piščal meri v dolžino dobrih pet metrov, najkrajša pa le nekaj milimetrov. Povezava od igralni-ka pa do piščali poteka po svinčenih ceveh, ki jih je dobrih dva tisoč metrov. Da pa piščali lahko zapojejo, se ob zaključkih cevi nahajajo posebni mešički različnih velikosti na kontaktnih letvah, ki odpirajo dovode zraka v piščali,« je še zapisal orglarski mojster. Celotna obnova je stala približno 70 tisoč evrov. Po Demšarjevih besedah so del finančnih sredstev za obnovo prispevali tudi kamniški farani. Šutenske orgle je izdelal orglarski mojster Ivan Mila-vec leta 1913. Milavec je slovel kot eden najboljših orglarskih mojstrov, ki je izdelal tudi orgle v ljubljanski stolnici. Obnovljene orgle župnijske cerkve na Šutni je konec maja blagoslovil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Celotna obnova orgel je stala 70 tisoč evrov, je povedal kamniški župnik Luka Demšar. / Foto: Aleš Se Senozetnik lipbled m Pesem gozda v vašem domu! ODKUP HLODOVINE ODKUP LESA Od \/DČl ■ direktno od lastnikov gozdov ■ hlodovina predelana na LASTNI žagi ■ visoke odkupne cene lesa • točna izmera lesa ■ pošteno klasiranje hlodovine • odkupujemo les smreke, jelke in bora • v tovarni LIP Bohinj • ob gozdni cesti, primerni za tovorna vozila ■ na panju *Za plačilo v krajšem času kot 30 dni se obračuna skonto do 3%. kratki plačilni roki in zanesljivo plačilo „Danes odpeljemo, jutri plačamo!" DODATNE Kranjska Gora, Gorje, Domžale z okolico. Tuhinjska dolina in Zasavje PINTAR Simon, gsm: 031 328 304, e-naslov: simon.pintar@lip-bled.si INFORMACIJE ZA Gorenjska KOROŠEC Igor, gsm: 030 610 880, e-naslov: ¡gor.korosec@lip-bled.si ODKUP Škofjeloško, Tolminsko, Cerkljansko in Polhograjsko področje ter Ljubljanska kotlina DEMŠAR Vili, gsm: 040 700 058, e-naslov: demsar@lip-bled.si HLODOVINE ODREZKI ►,05 € / STANDARD ,00 €/ i KONTAKT i debelina plošče 21 mm, širine 0,5 m i dolžina plošče 1,0 m i MARIJAN ZALOKAR J prodaja opažnih plošč ! marijan.zalokar@lip-bled.si I gsm: +386 41367 028 i i LIP Bohinj, d.o.o. I Ulica Tomaža Godca 5 SI-4264 Bohinjska Bistrica * akcijske cene izbranih opažnih plošč Hpbled veljajo ob nakupu v podjetju LIP Bohinj, d.o.o. v Bohinjski Bistrici od 1.6.2016 do 31. 7.2016. Vceni je vključen 22 % DDV, prevzete v tovarni v Bohinjski Bistrici (pariteta EXW Bohinjska Bistrica). Popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za izdelke vključene v druge oz. posebne akcije LIP BLED v Sloveniji. Akcijski izdelki ne spadajo v I. kvalitetni razred in jih v tem primeru ni mogoče reklamirati in za njih pridobiti dodatne gotovinske ali količinske popuste. Fotografije so simbolične, saj lahko pride do razlik v barvi površine pri tiskanju ali nastavitvah ekrana. Splošne in podrobnejše informacije o ponudbi in akciji prejmete na sedežu podjetja LIP Bohinj, d.o.o. Spremembe in napake v tisku so možne. 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Zanimivosti Ob odprtju trgovine donirali kamniškemu vrtcu Kamnik - Podjetje Vitapur je v četrtek, 2. junija, v centru Qlandia Kamnik odprlo že svojo deseto trgovino v Sloveniji z izdelki za spanje, dom in prosti čas. Ob odprtju, ki je privabilo množico kupcev, pa so poskrbeli tudi za nasmešek na obrazih kamniških otrok. Vrtcu Antona Medveda Kamnik so namreč podarili enaindvajset otroških odejic in prav toliko knjig, ki bodo - kot nam je povedala v. d. ravnateljice vrtca Renata Semprimožnik - razveselile otroke v enoti Tinkara. J. P. Renata Semprimožnik (na sredini) ob prejemu donacije v družbi Vesne Rasberger in Andreja Rajha iz družbe Vitapur Žurerska komedija z malo baseballa in veliko piva v režiji ameriškega kronista čudovite vsakdanjosti se začne tam, kjer so se sklenila Fantovska leta. Toda hkrati so Ta nora 80a »duhovno nadaljevanje« Linklaterjeve kultne klasike Zadeti in zmedeni (1993), ki zamenja sedemdeseta za osemdeseta in srednješolsko negotovost za bežen, a slasten občutek nepremagljivosti, ki zaznamuje zgodnja študijska leta. MESTNI KINO DOMŽALE Mestni 10 ^ Ljubljanska 61, Domžale Domžale T 722 50 50 sledite nam tudi na Facebooku www.kd-domzale.sl lteebookxom/mestnlldno.domzalc WF1 i .'"V'ti Dab&jMk To je knjiga, kakršne še ni bilo.V njej devet vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov korak za korakom predstavlja pripravo svojih avtorskih jedi -tistih, za katere so prepričani, da jih lahko pripravimo tudi mi. Z vami I kuhajo slavni chefi: I Janez Bratovž, Igor I Jagodic, Borut Jo-I van,Tomaž Kavčič, Andrej Kuhar, Marko Pavčnik, Gorazd Potočnik, Uroš Štefelin, Bine Volčič. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. | www.gorenjskiglas.si 189U Poštnin» Gorenjski Glas Med knjige tudi po pouku Knjižničarka Osnovne šole Toma Brejca Marta Grkman Repolusk ve, kako mlade navdušiti za branje in knjige. Ker je v tem vzor mnogim, je nedavno prejela strokovno nagrado sončnica na rami za spodbujanje branja med otroki in najstniki. Jasna Paladin Kamnik - Šolska knjižnica v drugem nadstropju OŠ Toma Brejca je že zjutraj pred začetkom pouka nadvse živahna. Učenci vračajo knjige, brskajo med policami, poležavajo na blazinah in se tam očitno nadvse dobro počutijo. Predvsem pa radi pokramljajo s knjižničarko - kakšna se jim je zdela knjiga, kako je šlo pri šolskem testu, kaj se dogaja v knjižničarskem kabinetu, ki je začasno preurejen v šolski frizerski salon ... Knjižnica je očitno središče šole in prostor, kamor jih - učence vseh razredov - rado zanese. Morda tudi zaradi številnih okraskov, pisanih blazin, plišastih igrač in vrste drugih predmetov, ki knjižnici dajejo pridih domačnosti. Pa je prav to najboljši recept za spodbujanje branja? Po imenu pozna vse učence Marta Grkman Repolusk, Kamničanka in mama treh otrok, ki je v knjižnici OŠ Toma Brejca zaposlena že 25 let, je pred dnevi dobila strokovno priznanje sončnica na rami, ki jo je KUD Sodobnost International letos razpisal drugo leto zapored. »Seveda sem ponosna, knjižničarji nenehno nekaj počnemo, a smo tako redko opaženi,« začne najin pogovor, medtem ko se živžav v knjižnici z začetkom pouka vsaj za eno šolsko uro umiri. Marta Grkman Repolusk v svoji šolski knjižnici, v katero učenci OŠ Toma Brejca zelo radi zahajajo. / Foto: Jasna Paladin Priznanje je prejela za spodbujanje veselja do branja med mladimi. Kako to počne? »Na mnogo načinov. V knjižnico zahajajo vsi - od šestletnih malčkov do mladih ljudi - do vseh je treba najti pristop, s katerim jih odpreš veselje do branja. Na naši šoli je letos 520 učencev in prav vse poznam po imenu, saj se z njimi družim ves čas njihovega šolanja. Tak osebni pristop se mi zdi zelo pomemben. Da jim približam branje, vsako leto skušam vpeljati kaj novega. Z najmlajšimi se tedensko srečujemo v knjižnici, beremo zgodbice in se sprehajamo med policami. Ostali razredi sodelujejo v projektu Branje je potova- nje, ki poteka vse šolsko leto. Vsak razred dobi svojo knjigo, ki jo spremlja zvezek, v katerega nato vpisujejo svoje vtise o zgodbi. Za učence od 1. do 5. razreda pripravljam različne tematske popoldneve, na katerih skupaj s starši beremo, ustvarjamo in se pogovarjamo. Imamo se tako lepo, da mladim ni težko po pouku spet priti v šolo. Pri vseh teh dogodkih vpletem starejše učence, saj se mi zdi to najboljši način, da v letih, ki so, kar se navdušenja do knjig tiče, najbolj kritična, ostanejo povezani s knjigami,« pravi Marta Grkman Repo-lusk, ki starejše učence povezuje tudi v Knjižničarskem krožku in Bralnem klubu, letos pa je pripravila tudi Noč branja. »Največji upad branja je namreč med učenci tretje triade. Izgovarjajo se, da nimajo časa, zato jih na tem področju skušam zbuditi. Še vedno namreč velja, da so knjige le za 'piflarje', za tiste, ki niso športniki, in tiste, ki niso 'in',« pravi in dodaja, da skuša slediti bralnim željam učencev, zato na njenih policah zadnje čase najdemo tudi več biografij športnikov, ki so še posebej priljubljene med fanti. Učenci knjižnico vzeli za svojo V šolski knjižnici imajo nekaj več kot 16 tisoč knjig, da pa število vsako leto povečajo, je zaslužna predvsem ravnateljica Mojca Rode Škrjanc, ki ima za knjige velik posluh. K veselju do branja gotovo pripomore tudi nova knjižnica, a to - kot poudarja Marta Grkman Re-polusk - ni glavni razlog. »Pred tem smo bili v zelo utesnjenih prostorih, med prenovo šole smo gostovali tudi v kamniški knjižnici, kjer nam je direktorica Breda Podbrežnik Vukmir odstopila polovico dvorane, za kar ji bom večno hvaležna. A mladih majhni prostori ne motijo, da se le v knjižnici počutijo domače in varno. In prav za to se borim. Da učenci knjižnico vzamejo za svojo, da ne gredo mimo nje, ampak da radi zaidejo vanjo.« In to ji vsaj za zdaj več kot odlično uspeva. Priznanje za Štajn arhitekte Štajn arhitekti so prejeli častno priznanje na mednarodnem idejnem natečaju za unikatno idejo prenove stare bolnišnice v Benetkah. Bojana Klemenc Kamnik - Idejno rešitev Si-nana Mihelčiča, Andraža Hrovata in Urha Wiegeleta je mednarodna komisija med oseminpetdesetimi predlogi prepoznala in nagradila kot zelo kvalitetno in inovativno. Po mnenju ocenjevalcev je ideja zanimiva predvsem zaradi navezovanja na lokalno zgodbo, odpiranja novih prometnih povezav z okolico, vzpostavljanja riviere in osredotočanja na beneški bienale. Po besedah Sinana Mihelčiča na problem prenove stare bolnišnice v Benetkah s svojim idejnim predlogom nakazujejo na zelo nenavaden, a hkrati uresničljiv način. Med drugim so predlagali, da bi na tem območju v okviru organizacije La Bie-nale di Venezia potekal tako arhitekturni kot likovni študentski bienale. Kamničani so v središče dogajanja postavili paviljone svetovno znanih univerz. Menijo, da bi na to področje tako pritegnili obiskovalce beneškega dogodka, na podlagi katerega bi lahko pridobili potrebna sredstva za revitalizacijo celotnega območja. Pogledi preko meja Sinan in Andraž pojasnjujeta, da se vsem iz Štajn arhitektov zdi pomembno, da se ne omejujejo le z reševanjem problemov v lokalnem okolju, temveč iščejo možnosti tudi preko meja. Beneški natečaj se jim je zdel za- nimiv predvsem zato, ker je iskal idejni načrt. »Ravno to trenutno potrebujemo, naše poglede z drugega zornega kota na obstoječo zgodbo, ki pa je v neki meri podobna kamniški. Stara zapuščena območja in na kakšen način jih reševati. Komisija je izpostavila naše znanje, ki smo ga v zadnjih osmih letih pridobivali v domačem okolju,« nadaljuje Sinan. Priznanje celotni ekipi pomeni zelo veliko, saj je potrdilo, da se razvijajo v pravo smer, dodalo jim je nov zagon, ne nazadnje pa se zaradi pomembnosti tega natečaja lahko odprejo poti v tujino. »Prvi korak je narejen, zagotovo pa se bomo potrudili, da bo naša ideja dobila tudi svoj zaključek,« zaklju- čujeta Sinan in Andraž, obenem pa celotna ekipa arhitektov upa, da bo njihovo znanje pripomoglo tudi k investicijam v številna podobna zapuščena območja v našem mestu in drugod po Sloveniji. V zadnjih osmih letih so Štajnovci prehodili zanimivo pot. V začetku letošnjega leta so se iz Skupine Štajn preimenovali v Štajn arhitekte, začeli pa so tudi resne projekte v tujini. Trenutno delajo na projektih v Munchnu in Bruslju, a prisotni so tudi v našem mestu, saj so pred kratkim zaključili urejanje zunanje učilnice, čez poletje pa bodo preuredili še učilnici v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. POLETJE V KAMNIKU 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Poletje v Kamniku Poletna osvežitev na kamniškem bazenu Kamniški bazen Pod skalco tudi letos odpira svoja vrata Prav na današnji dan bo bazen Pod skalco spet zaživel, in sicer z uradnim odprtjem letošnje sezone z brezplačnim kopanjem. Voda je v bazenu sicer pripravljena že nekaj dni, ta konec tedna pa bo končno primerna tudi za kopanje. Zaradi velikega zanimanja za sezonske vstopnice bodo te tudi letos na voljo po akcijski ceni (50-odstotni popust na sezonske vstopnice za odrasle). Zagotovite si ugodne sezonske vstopnice in uživajte poletje na kamniškem bazenu. Zaradi uspešne lanske sezone se je Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik odločili, da ves zaslužek nameni za obnovo in dodatno ureditev bazena. Obiskovalci se bodo tako letos preoblačili v novih garderobah, sedenje v bazenskem lokalu bo še prijetnejše, prenovljena pa je tudi bazenska ploščad. Tudi letos različna kamniška društva na kopališču pripravljajo zanimiv poletni program z vrsto zabavnih dogodkov. Za vse tiste, ki se v poletnih dneh ne odprav- ljate na oddih na morje, bo na voljo pester športno-animacijski program za otroke, mlade in odrasle. Na kamniškem bazenu se otroci in mladi lahko tudi naučijo plavati ali pa še izboljšajo svoje plavalno znanje, vsak četrtek pa se za zabavo lahko preizkusite v lovljenju ravnotežja v zor-bu. V zaključku sezone bo v primeru lepega vremena izveden tudi prvi kamniški Poolparty, tako da se bo poletje zamaknilo še za kakšen dan ali dva. Kamnik Kulinaričen ogled mesta Kamnik Privoščite si kulinarično vodenje z Okusi Kamnika in lokalnim turističnim vodnikom po najlepšem mestnem jedru. Za vse, ki želite VEČ izvedeti o zgodovini mesta, o pomembnih Kamničanih, o skrivnostnih kamniških uličicah in obenem razvajati svoje brbončice z Okusi Kamnika. Vodenje traja 3 ure. Cena kulinaričnega potepanja po mestu je 17 €/osebo (minimalno 20 udeležencev, oziroma se cena spreminja glede na število udeležencev) Cena vključuje: - lokalno turistično vodenje po mestu - degustacijo petih lokalnih tradicionalnih jedi Okusi Kamnika Udeleženci kulinaričnega potepanja po mestu prejmete knjižico z recepti Okusi Kamnika na vsako mizo. KAMNIK SI TI. KAMNIK CITY. Informacije: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Glavni trg 2 1241 Kamnik T: +386 (0)1 831 82 50, E: tic@kamnik-tourism.si TUDI LETOS SE OBETA NEKAJ VEČJIH PRIREDITEV NA BAZENU: • 17. in 18. junij: Dan vaterpolistov Slovenije (plavanje bo možno v nizki vodi) • 26. junij: Ambrož Triatlon Kamnik in Gorenjska liga v plavanju (plavanje bo možno po 15. uri) • 2. julij: Kvadratlon Kamnik (od 17. ure dalje) • 9. julij: Miting Veronika (bazen je zaprt) OBETA SE TUDI KOŠARKARSKI TURNIR TROJK. Kamniško kopališče Pod skalco bo od začetka šolskih počitnic odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob koncu tedna in med prazniki pa od 9. do 19. ure. V juniju od odprtja dalje je delovni čas odvisen od vremenskih razmer, predvidoma pa od 13. do 18. ure. Na kopališču bo vse poletje odprt lokal, v okviru katerega se obeta tudi veliko zabave. CENE CELODNEVNIH VSTOPNIC SO ZARADI SUBVENCIONIRANJA STROŠKOV POSLOVANJA S STRANI OBČINE KAMNIK MED NAJNIŽJIMI V SLOVENIJI: • odrasli: 3,50 evra (med tednom) in 5 evrov (sobote, nedelje, prazniki), • učenci, dijaki in študenti: 2 evra (med tednom) in 3,50 evra (sobote, nedelje, prazniki), • otroci do 6 let: 1 evro (med tednom) in 1,50 evra (sobote, nedelje, prazniki), • družinska celodnevna vstopnica: 7 evrov (med tednom) in 10 evrov (sobote, nedelje, prazniki) Celoten cenik si lahko ogledate na www.kamnik-tourism.si. Več informacij na telefonski številki 051 390 361 (Franci Kramar) ali na franci.kramar@kamnik-tourism.si. VABLJENI NA KAMNIŠKI BAZEN. ZAGOTAVLJAMO VAM, DA TE ODLOČITVE NE BOSTE OBŽALOVALI. KOLOFON: Priloga časopisa Kamničan-ka in Gorenjski glas; datum izida: 10. 6. 2016; naklada: 30.000 izvodov; avtorji besedil: Sara Vidmar, Sabina Romšak, Grega Ugovšek, Franci Kramar, arhiv kamniških klubov in društev; avtorji fotografij: Klemen Brumec, Ana Pogačar, arhiv Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik, arhiv ponudnikov, arhiv kamniških klubov in društev Kamničan ça petek, 22. julija 2016 3 Poletje v Kamniku Pohodniški festival v Kamniško-Savinjskih Alpah Od 23. do 26. junija, številna prizorišča na območju Kamniško-Savinjskih Alp Gorska veriga Kamniško-Savinjskih Alp privlači poglede z visokimi vrhovi dvatisočakov. S čudovitimi zelenimi dolinami, ki segajo v naročje sivih skal, že stoletja privablja obiskovalce od blizu in daleč. Približajte se mogočnim goram - iz njih veje mir stoletij. Drugi zaporedni Pohodniški festival, ki ponovno ponuja paleto raznovrstnih dogodkov za vsak okus, vas vabi v naročje Kamniško-Savinjskih Alp. PREŽIVITE AKTIVEN VEČDNEVNI ODDIH V KRAJIH OKROG KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP. IZBIRATE LAHKO MED PESTRO PONUDBO PRENOČITVENIH MOŽNOSTI. PRIDRUŽITE SE NAM! IZPOSTAVLJENO ri* <¡£¡ ffioi ilOil Gorniški filmski večer na Starem gradu Izbor treh plezalnih filmov 10. festivala gorniškega filma Petek, 24. junija, ob 20. uri, Stari grad nad Kamnikom Februarja je potekal že 10. festival gorniškega filma, ki je v Sloveniji postal pravi gorniški praznik. Do sedaj so si gledalci festivala, ki je letos gostoval kar v petih krajih po Sloveniji, v Ljubljani, Celju, Domžalah, Krškem in na Ptuju, ogledali že več kot 440 filmov. Štiri stalne kategorije filmov, alpinizem, plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura, so v teh letih navdušile že več kot 35 tisoč gledalcev, kar priča o tem, da je festival v prvem desetletju pridobil veljavo in stopil ob bok najbolj zvenečim filmskim festivalom po svetu. Nekaj letošnjih zmagovalnih filmov bomo letos predvajali tudi v Kamniku, in sicer v okviru drugega Pohodniškega festivala v Kamniško-Savinjskih Alpah. Vabljeni, da si ogledate navdihujoče zgodbe ljudi, ki premikajo meje mogočega, in zavzdihnete ob neverjetnih pustolovščinah, ki se jih lotevajo. OPIS TREH PLEZALNIH FILMOV ČASTNA POHVALA ŽIRIJE ZA PLEZALNI FILM Josh Lowell and Peter Mortimer ČRTA NA NEBU ZDA, 2015; 40 minut Kategorija: Alpinizem Prečenje masiva Fitz Roya je eden najbolj zaželenih ciljev v modernem alpinizmu: naporno popotovanje, ki je neustrašno dvojico v štiri tisoč navpičnih metrih plezanja popeljalo prek sedmih čudovitih vrhov. Nihče pa si ni mislil, da bi bilo lahko prečenje tako zabavno. Pridružite se Tommyju Caldwellu and Alexu Honnoldu na navdušujočem - in občasno tudi presneto smešnem - podvigu, ki jima je prinesel zlati cepin. Zgodba o tehnično, fizično in psihično izjemno zahtevnem vzponu, v kateri prevladujejo sproščenost, skromnost in obilica humorja. NAGRADA ZA NAJBOLJŠI PLEZALNI FILM Jon Herranz PANAROMA Španija, 2015; 28 minut Kategorija: Plezanje Julija 2014 se je Edu Marin lotil življenjskega projekta: preplezati smer Panaroma v Zahodni Cini z 62-letnim očetom. Petstometrska smer nosi oceno 8c in je tako ena najtežjih dolgih smeri na svetu. Oče in sin sta se podala v osrčje Dolomitov in vzela stvari v svoje roke: lotila sta se drznega cilja, ki bi jima zagotovil mesto med svetovnimi plezalskimi legendami. Privlačna zgodba o očetu in sinu, ki se lotita eks-tremno zahtevnega vzpona v nadvse slikoviti severni steni Velike Cine v Dolomitih. Christoph Hainz MOŽ TREH CIN Italija, 2014; 38 minut Kategorija: Plezanje Izkusite prvi prosti solo vzpon prek strme severne stene Velike Cine. V vsega 48 minutah se je Christoph Hainz povzpel od vznožja stene pa do vrha mogočne gore. Nastal je privlačen film, ki prikazuje ta neverjeten podvig. Med posnetke plezanja so vključeni pogovori s Hainzevimi prijatelji in soplezalci, ki nam predstavijo svoj pogled na velikega človeka in alpinista. Začetek Kraj Dogodek PREDFESTIVALSKO DOGAJANJE SOBOTA, 18. 6. Ob 20. uri Center Rinka, Solčava Nočni pohod ob polni luni po Solčavski panoramski cesti - Poti najlepših razgledov ČETRTEK, 23. 6. Ob 18. uri Kulturni dom Korotan, Jezersko Odprtje Pohodniškega festivala KSA in podpis formalnega partnerstva Kamniško-Savinjske Alpe PETEK, 24. 6. Ob 17. uri Potok v Tuhinjski dolini Nočni pohod na predvečer dneva državnosti od Potoka čez Snovik na Goro sv. Miklavž Ob 19. uri Cerkev sv. Miklavža, Tuhinjska dolina Sveta maša v cerkvi svetega Miklavža in proslava ob dnevu državnosti Ob 20. uri Muzej Jenkova Kasarna, Jezersko Pripovedovalski večer lokalnih štorij Ob 20. uri Stari grad nad Kamnikom Gorniški filmski večer: izbor treh plezalnih filmov 10. festivala gorniškega filma Ob 20.30 Igrišče pri osnovni šoli, Luče Kresna noč - koncert Alpskega kvinteta, Ota Pestnerja in Okteta Žetev SOBOTA, 25. 6. Ob 7. uri Avtobusna postaja Gornji Grad 7. dan Menine - srečanje prijateljev Menine in ljubiteljev narave s pohodom naMenino (v primeru dežja odpade) Ob 8. uri Luče, TIC Pohod na Raduho z ogledom Snežne jame (organiziran prevoz - obvezna predprijava) Ob 9. uri Kolesarska počivališča na Hribu, Preddvor Pohod ob 4 preddvorskih vodah: reka Kokra, potok Suha, jezero Črnava, potok Bistrica Od 9. do 15. ure TIC Logarska dolina Dan mobilnosti v Logarski dolini Ob 9. uri Šenkova domačija, Jezersko Botanični pohod po tematski poti Ob 9. uri Plečnikov dvorec, Kamniška Bistrica Krožna pot po Kamniški Bistrici z ogledom znamenitosti, dolina Kamniške Bistrice Ob 10. uri Terme Snovik Otroški pohod Po stopinjah Palčka Snovička Ob 10. uri Planšarsko jezero, Jezersko Naj harmonika zapoje - tekmovanje harmonikarjev Ob 10. uri TIC Logarska dolina Voden brezplačen pohod na Klemenčo jamo Ob 11. uri TIC Logarska dolina Voden brezplačen pohod po Poti po Logarski dolini Ob 14. in 16. uri Zdravilni gaj Tunjice Brezplačna degustacija »žive vode«, glinenega napitka in predstavitev dejavnosti Zdravilnega gaja Tunjice Ob 17. uri Keršmančev park, Kamnik Muharjenje v osrčju kamniških planin (in izdelava umetnih muh) Ob 21. uri Terme Snovik Pohod z baklami do izvira termalne vode Ob 21. uri Igrišče pri osnovni šoli, Luče Gorniški filmski večer pod zvezdami: K2 in nevidni nosači NEDELJA, 26. 6. Ob 9. uri TICLuče Pohod po stari pešpoti iz Luč do Igle in Rjavčeve jame Ob 9.30 TIC Jezersko Pravljični pohod do Češke koče za otroke Ob 10. uri Jelšev konfin, Velika planina Otroška planinska pot: družinski izlet in odprtje poti Ob 11. uri TIC Logarska dolina Voden brezplačen pohod po Poti po Logarski dolini Ob 12. uri Terme Snovik Družinska nordijska hoja po gozdni poti z obiskom ekološke kmetije Matevžuc (predhodna prijava; 3 evre/osebo) Ob 14. in 16. uri Zdravilni gaj Tunjice Brezplačna degustacija »žive vode«, glinenega napitka in predstavitev dejavnosti Zdravilnega gaja Tunjice 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Poletje v Kamniku Koledar poletnih dogodkov Počitniško varstvo v Kamniku Društvo Počitniško varstvo Kamnik tudi letos s pomočjo Občine Kamnik organizira poletno počitniško varstvo. Letošnja novost počitniškega varstva je unikatno počitniško varstvo za otroke s posebnimi potrebami. Več o počitniškem varstvu na spletni strani: http://pocitniskovarstvo.si. Od 23. do 26. junija, občine v okolici Kamniško-Savinjskih Alp Pohodniški festival v Kamniško-Savinjskih Alpah Sobota, 25. junija, od 7.30 do 13. ure, pred društvenim domom Mekinje 10. tradicionalni pohod na Vovar Ob prihodu na cilj bo manjša pogostitev in maša za domovino pri Marijini kapelici pod Vovarjem. Pohod bo v vsakem vremenu. Vabi Športno-kulturno društvo Mekinje. Kontakt: skd.mekinje@gmail.com. Poletni golfski turnirji Golfa Arboretum Več informacij o posameznih turnirjih na golfarboretum.si Nedelja, 26. junija, ob 12. uri, kamniški bazen Pod skalco Ambrož triatlon Kamnik Organizator je Triatlon klub Trisport Kamnik. Kontakt organizatorja: www.trisport-klub.si, info@trisport-klub.si, 041641527 (Miro Kregar). Ponedeljek, 27. junija, ob 9. uri, bazen Pod skalco Poletni plavalni tečaj Plavalni tečaj, na katerem otroci vseh starosti pridobivajo in izpopolnjujejo svoje znanje plavanja Kontakt organizatorja: info@plavalniklub-kamnik.si. Plesni klub Šinšin, vsak dan od 7. do 16. ure, družabni prostori plesnega kluba Šinšin (Glavni trg 3) Poletne dogodivščine Počitniško varstvo za otroke od 6. do 10. leta Termini: 1. termin: 27. junij-1. julij; 2. termin: 2. julij-8. julij; 3. termin: 11. julij—15. julij; 4. termin: 18. julij-22. julij Več na www.sinisn.si. Kontakt: 040 884 556 (Nina), 040 552 850 (Ajda), varstvo. sinsin@gmail.com. Od 27. junija do 1. julija, Zelenica Doživljajsko-planinski tabor OŠ Šmartno v Tuhinju in PD Kamnik organizirata petdnevni tabor, na katerem imajo otroci možnost oblikovati spoštljiv in pozitiven odnos do narave ter hoje. Kontakt organizatorja: Lučka Drganc, mentorica PS, lucka.drganc@guest.arnes.si. Od 30. junija do 2. julija, igrišča in bazen Pod skalco 9. kvadratlon Kamnik Edinstvena športna prireditev v Sloveniji, ki jo organizira Športna zveza Kamnik. Ekipe se merijo v poletnih igrah z žogo. Kontakt: sz.kamnik@gmail.com. Julija in avgusta, vsak torek, sredo in četrtek od 16. ure do 17.30, prostori Sabljaške sekcije Kamnik (Ljubljanska 45a, Kamnik) Šola angleščine in sabljanja skozi igro in ustvarjalne delavnice Kontakt: prijateljrenee@gmail.com in 040 232 600 Nedelja, 3. julija, ob 9. uri, Glavni trg (Kamnik) Kolesarski maraton Alpe Scott Od 1. julija do 31. avgusta, knjižnica Kamnik in vse krajevne knjižnice Poletno družinsko branje Akcija bo letos potekala že 13. poletje. Namenjena je celotnim družinam, za osvojitev nagrade pa morajo opraviti predpisane naloge, ki spodbujajo branje in obiskovanje knjižnice. Več informacij na www.kam.sik.si. Sobota, 2. julija, od 12. do 16. ure, Terme Snovik XVI. Kuharsko tekmovanje v pripravi postrvi Poletna šola triatlona Trisport Kamnik Termini: 4.-8. 7., 11.-15. 7., 25.-29. 7., 8.-12. 8., 22.-26. 8., Od 9. do 15. ure, kamniški bazen Pod skalco. Poletna šola Trisport, kjer se bodo otroci skozi igro in zabavo seznanjali z osnovami plavanja, kolesarjenja, teka in drugih veščin. Kontakt organizatorja: www.trisport-klub.si, trisport. solatriatlona@gmail.com, 040 542 977 (Leon Obreza). Sobota, 9. julija, ob 9. uri, bazen Pod skalco 15. mednarodni plavalni miting Veronika Plavalni klub Kamnik dogodek organizira že 15. zapored. Kontakt organizatorja: veronika@plavalniklub-kamnik.si. Triatlonski klub Utrip 1. POLETNA ŠOLA TRIATLONA ZA OTROKE »UTRIP POLETJA« Termini: julij : 4.-8. 7., 11.-15. 7., 18.-22. 7.; avgust: 1.-5. 8., 8.-12. 8. Vabljeni vsi otroci (letnik 2004-2010), da doživijo UTRIP POLETJA in preživijo poletje aktivno, v družbi kamniškega triatlonskega kluba Utrip. Kontakt: 031-795-365 (Miha) ali rojc.miha1911@gmail.com Nedelja, 24. julija, ob 9. uri, Kamniška Bistrica 18. Gorski tek na Grintovec Ekstremni tek na 2558 m visoki Grintovec (višinska razlika 1959 m, dolžina 9,8 km), ki ga vsako leto organizira Klub gorskih tekačev Papež. Nujne so predprijave do 22. julija. Več na: http://kgtpapez.si Sobota, 30. julija, od 8. do 13. ure, Šutna Tržnica Okusi Kamnika - podeželje in eko na Šutni Sobota, 30. julija, od 10.30 do 12. ure, dvorišče pred OŠ Toma Brejca Brezplačna delavnica in demonstracija borbe s palico Canne de Combat Vabljeni na predstavitev in preizkus atraktivne francoske športne discipline Canne de combat, ki jo organizira Canne klub Kamnik. Prosimo za obvezno predhodno prijavo na canne.kamnik@gmail.com. Od 1. do 7. avgusta, Kamnik z okolico in Velika planina Dnevi trniča in praznik trniča na Veliki plnini Prvi avgustovski teden vsako leto v Kamniku in okolici mine v znamenju Dnevov trniča, ki se zaključi z Dnevom trniča na Veliki planini. Več na www.okusikamnika.si Sobota, 6. avgusta, od 10. do 16. ure, Terme Snovik Snovičkov festival Sobota, 13. avgusta Kronometer Pšajnovica Od 12. do 21. avgusta, Keršmančev park v Kamniku Knjižnica na Kamfestu Knjižnica z gradivom in dejavnostmi za družine popestri dogajanje v Keršmančevem parku. Letošnja rdeča nit bo zgodba o Veroniki z Malega gradu. Več informacij na www.kam.sik.si. Od 12. do 21. avgusta, različna prizorišča po Kamniku Kamfest 2016 Kamfest oziroma »Festival z razgledom«, ki tradicionalno poteka vsako leto avgusta, v popoldanskih in večernih urah ponuja dogodke za staro in mlado. Več o prireditvi na: www.kamfest.org Ponedeljek, 22. avgusta, ob 9.30, Plesni klub Šinšin 3. Mednarodna poletna plesna šola Poletna plesna šola nudi izobraževanje otrok in mladine z možnostjo spoznavanja različnih plesnih zvrsti. Kontakt: plesna.sola.kamnik@gmail.com Sobota, 27. avgusta, od 8. do 13. ure, Šutna Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in eko na Šutni 26.-28. avgust, popoldne, Terme Snovik 11. Etnološka prireditev v Tuhinjski dolini: lesarstvo v Tuhinjski dolini -od zibelke do groba Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina bodo prikazali, kako so Tuhinjci les prilagajali različnim potrebam, iz njega izdelovali predmete, ki so jim lajšali delo, ali pa toploto izkoriščali za lažje preživljanje zime. Več o dogodku na: www.td-tuhinjskadolina.si Nedelja, 28. avgusta, park Arboretum Volčji Potok Čarobni dan Več informacij na arboretum.si. 31. avgust-9. september, od 17. do 19. ure, prostori Sabljaške sekcije Kamnik (Ljubljanska 45a, Kamnik) ABC športnega sabljanja -brezplačni treningi Kontakt: sabljanje.kamnik@gmail.com.in 041 770 447 8.-11. september, mestno jedro Kamnika 46. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine Več o prireditvi na: www.narodnenose.si. Od 16. do 18. septembra, Terme Snovik Dnevi pohodništva v Tuhinjski dolini Več na: www.terme-snovik.si Do 30. novembra, pri upravni zgradbi Arboretuma Volčji Potok Dežela pravljičnih junakov Pravljični junaki so odšli na počitnice v Arboretum Volčji Potok. Več na www.arboretum.si. Kamničan ça petek, 22. julija 2016 3 Poletje v Kamniku ''T /»V- .l' LTV-- '•"V Čez drn in strn Na cvetočih pobočjih Male in Velike planine Ste kdaj obiskali zeleno dolino, širne gozdove in sončno planoto, nad katero se skrivnostno dvigajo vrhovi, ki ponujajo razkošen razgled? Sedaj je pravi čas, da to doživite! Pa naj vam še nekaj prišepnemo - ne pozabite s seboj vzeti fotoaparata. Velika planina, ki obsega Gojško, Malo in Veliko planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij z več kot sto pastirskimi stanovi posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti imenovani Mala in Velika Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preperevanja porušil strop in sta iz njiju nastali udornici. Velika planina je, poleg pastirskih koč in naravnih znamenitostih, poznana tudi po siru trniču, ki je kot kulinarična posebnost predstavljen v projektu Okusi Kamnika. Če se odločite obiskati pastirsko naselje na planini, lahko izbirate med dostopom z nihalko iz Kamniške Bistrice ali pa se prečudovit svet pastirskega naselja podate odkrivat iz Kranjskega Raka. Na poti lahko obiščete gostoljubne oskrbnike planinskih domov, ki vas bodo z zgodbami in domačo kuhinjo popeljali v svet pastirstva. Domžalski dom na Mali planini Domžalski dom je prvi v vrsti treh planinskih domov na poti z Velike na Malo planino. Oskrbnik Lojze Ovijač je v domu gospodar že šest let in je v tem času postavil tudi zunanja otroška igrala s pravim pomanjšanim pastirskim stanom, kar je dobrodošlo predvsem za družine. Nabor jedi je izjemno pester, Lojze pa pravi, da so številni tuji gostje najbolj zadovoljni z gobovo juho, ričetom, čemaževo juho s trničem in »Lojzetovim sirovim štrudlom« z borovnicami. Dom je odprt vse dni v letu, obiskovalcem pa ponujajo hladne in tople jedi na žlico ter jedi po naročilu za organizirane skupine. Prenočite lahko v 13 sobah, kjer skupno nudijo 53 ležišč. Dom na Kisovcu Dom na Kisovcu je odlična turistična točka, primerna za vso družino. Ob vsakem letnem času nudijo obilo odlične hrane, pijače in zabave. Odprto imajo vsak dan, pri njih pa lahko tudi prespite, saj Dom na Kisovcu nudi 50 ležišč in prijetno opremljene apartmaje za vso družino. Gostoljubna lastnica priljubljene izletniške točke Božena Habjan nam je povedala, da jo gostje najprej vprašajo po odličnem »Božinem štrudlu«, gostišče pa med drugim nudi tudi kamniško kajžarco, ki sodi med izbrane jedi Okusov Kamnika. Kuhinja Doma na Kisovcu pa je znana tudi po okusnih jedeh z žara. Jarški dom na Mali planini Jarški dom stoji na južnem robu Velike planine, kjer se s terase odpira razgled na pastirski stan Male planine, ob lepem vremenu pa seže vse do Ljubljanske kotline. Z »družinskim vodenjem« s srčnostjo skrbijo za Jarški dom že 19 let, prijazni lastnik Marko Štritof pa vam bo postregel z okusnimi enolončnicami in domačimi kvašenimi štruklji, seveda pa ne smemo pozabiti na domače žgance s kislim mlekom. Dom je odprt vse dni v letu, svojim gostom pa nudijo hladne jedi ter kosila za organizirane skupine. Črnuški dom na Mali planini Črnuški dom na Mali planini stoji med Poljanskim robom in Bukovcem, v bližini še dveh planinskih postojank. Od doma, ki je odprt vse dni v letu v času zimske in poletne sezone ter ob koncu tedna v času izven sezone, se nam odpre lep razgled na pašnike Velike planine. Oskrbnik Peter Kosirnik vam prijazno postreže s šilcem žganja, domačo klobaso in enolončnicami. Okrepčate se lahko s hladnimi jedmi, jedmi na žlico, za organizirane skupine pa pripravijo tudi kosila. Prenočite lahko v 9 sobah, kjer skupno nudijo 50 ležišč. Okrepčevalnica Zeleni rob Najbolj znana okrepčevalnica na Veliki planini, Zeleni rob, stoji na Traticah ob srednji postaji dvosedežnice. Ko boste sedli k počitku na naravnem vrtu, uprli pogled na sosednje vršace in okusili domače dobrote, vam bo obisk Zelenega roba še dolgo ostal v spominu. Predvsem njihova hišna specialiteta, domači sirovi štruklji, in pečenica s kislim zeljem, na voljo pa so vam tudi številne jedi na žlico, ki so značilne za planinski svet. Gostilna Pod žičnico Ob spodnji postaji nihalke na Veliko planino v Kamniški Bistrici stoji prenovljena gostilna Pod žičnico, kjer lahko okusite pristne lokalne jedi. Tu je prenovljen letni bar ter prostor za piknike, kjer vam ob koncu tedna postrežejo z jedmi z žara. Več kot dovolj razlogov torej, da vzamete pot pod noge in se odpravite na eno najlepših planin, ki se ponaša z največjim in najstarejšim planšarskim naseljem v Evropi, kije ohranilo fcindividualno pastirstvo. K 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Poletje v Kamniku Preživite poletje v Kamniku Večdnevni paketi za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa Ime programa: KAMNIŠKI IZVIRI Sklop: Aktivno v naročju planin Trajanje: 4 dni (3 nočitve) Sprostitev in aktivnosti v neokrnjeni naravi Tuhinjske doline, doline Kamniške Bistrice, Velike planine in Zdravilnega gaja v Tunjicah. Namestitev v najvišje ležečih slovenskih termah, ki so prve v Sloveniji prejele evropski ekološki znak kakovosti, okoljsko marjetico Evropske unije. Prvi dan Namestitev apartmajskem naselju Hiške na robu gozda v Termah Snovik, ki vključuje dve celodnevni vstopnici za bazenski kompleks. Dopoldanski čas izkoristite za kopanje v termalnih bazenih, v popoldanskem času pa obiščete snoviški geotermalni izvir, bogat z magnezijem, katerega voda je po izročilu blagodejna za ščitnico. Dan nadaljujete z obiskom pohodniške točke Gora sveti Miklavž, od koder se odpre pogled na celotno Tuhinjsko dolino. Večerja v restavraciji Potočka v Termah Snovik, po večerji pa sprostitev v bazenih (nočno kopanje ob sredah, petkih in sobotah) ali uporaba velneških storitev. Drugi dan Po zajtrku se podate do spodnje postaje nihalke na Veliko planino, ki vas popelje na 1450 metrov nadmorske višine. Do vrha planine (Gradišče, 1666 m) lahko nadaljujete peš (približno 1 ura v eno smer po urejeni poti) ali pa s sedežnico, od tam pa se nato spustite proti pastirskemu naselju Velika planina. Zaradi ohranjene pastirske dediščine in številnih izjemnih razgledov na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp ter Ljubljansko kotlino velja Velika planina za najlepšo slovensko planino. Pastirsko življenje lahko spoznate v Preskarjevem muzeju, ki je še edina originalna »bajta« iz obdobja pred požigom v drugi svetovni vojni. Na poti do naselja stoji gostišče Zeleni rob, kjer se lahko okrepčate s tipično slovensko hrano (enolončnice, štruklji in še mnogo več), v bližini naselja pa sta jami Velika in Mala Vetrnica. V jamah se zopet približamo vodi, saj se v njih večino leta zadržuje sneg. V preteklosti so pastirji tja hodili po vodo oziroma so sneg izkoriščali za naravni hladilnik. Ob vrnitvi v dolino se lotite odkrivanja lepot doline Kamniške Bistrice, kjer si lahko ogledate naravni znamenitosti - sotesko Predaselj in izvir reke Kamniške Bistrice, kjer je voda tako čista, da jo lahko pijete naravnost iz izvirskega jezerca. Tisti, ki ste bolj pohodniškega duha, pa lahko prehodite še 20-minutni krog mimo Krvavškega mostu in Plečnikovega lovskega dvorca. Ob vrnitvi v Terme Snovik sledi večerja, nato pa sprostitev v bazenih oziroma uporaba velneških storitev. Tretji dan Po zajtrku se odpravite na jutranje sproščanje v bazen ali pa se udeležite vodne telovadbe. Po 12. uri se odpravite v B&B Pri Cesarju, kjer boste preživeli svojo zadnjo noč v Kamniku. Po namestitvi v prenovljenih apartmajih nadaljujete z odkrivanjem kamniških zanimivosti v Zdravilnem gaju Tunjice, kjer domuje holistični center zdravja. Sledi vodenje po energijskih vrelcih in na koncu odžejanje z »živo vodo«. Ob vrnitvi bo čas za sprehod po srednjeveškem Kamniku, kjer lahko doživite poletni utrip malega mesta. Četrti dan Po zajtrku sledi obisk največjega botaničnega vrta v Sloveniji, Arboretuma Volčji Potok. Vse leto se v parku zvrstijo številne razstave in dogodki, različno rastlinje pa lahko občudujete v vseh letnih časih. Preostanek dneva lahko preživite ob zanimivih aktivnostih na spodaj naštetih kamniških turističnih točkah: • degustacija piva (Pub pod Skalo), • degustacija vina (Gostilna in penzion Repnik), • vožnja s kočijo (predhodni dogovor z Gostilno Repnik), • obisk 350 let stare Budnarjeve domačije (po predhodnem dogovoru možna domača malica in delavnica peke kruha), • obisk kamniškega bazena, Keršmančevega parka in razgledne točke Stari grad ter še mnogo več. Cene za paket Kamniški izviri • Terme Snovik: 110 evrov/osebo; 90 evrov/osebo (2 osebi); paket vključuje 2 nočitvi s polpenzionom (2 zajtrka, 2 večerji), stekleničko vode 902, neomejen vstop v bazen); • Velika planina: nihalka 11 evrov/osebo, sedežnica 7 evrov/ osebo, kombinirana vozovnica za odrasle: 15 evrov/osebo; vstopnina v Preskarjev muzej: 2 evra/osebo • B&B Pri Cesarju: 42 evrov /osebo (nočitev z zajtrkom) • Zdravilni gaj Tunjice: vodenje 10 evrov/osebo, plastenka »žive vode« (0,5 l) 1,5 evra • Arboretum Volčji Potok: vstopnina 7,5 evra/osebo • degustacija piva (Pub Pod Skalo): 6 evrov/osebo (4 vzorci), 9 evrov/osebo (6 vzorcev); najm. 4 osebe • degustacija vina (Penzion Repnik): 35 evrov/osebo; najm. 2 osebi • vožnja s kočijo (Penzion Repnik): 80 evrov/vožnjo; najv. 4 osebe • Budnarjeva domačija: 2 evrov/osebo (vstopnina); 10 evrov/ osebo (peka kruha; najm. 10 oseb) Vode na Kamniškem »ŽIVA VODA« - TUNJICE PRI KAMNIKU Pravijo, da je na svetu samo pet krajev, kjer iz globin zemlje priteče »živa voda«. S tem se po besedah lastnika naravnega Zdravilnega gaja Draga Vrhovnika lahko pohvalijo Tunjice pri Kamniku, kjer so poleg zdravilnih učinkov zemljišča odkrili tudi ta nenavadni vir vode. Dokazano je, da »živa voda« iz tunjiškega zdravilnega gaja dviguje raven energije v organizmu, s tem pa lajša fizične in psihične težave. »Živa voda« se po svojih lastnostih bistveno razlikuje od voda v naših potokih, rekah in jezerih. Čeprav s tem izrazom označujejo v vsakdanjem življenju različne tipe voda, je dejansko »živa voda« le tista, ki ima take lastnosti kot voda v živih bitjih. (Primož Heing) IZVIR VASENO - TUHINJSKA DOLINA Govorice o zdravilni vodi, ki naj bi izvirala v Vasenem, Potoku in Snoviku v Tuhinjski dolini, so med prebivalci okoliških vasi krožile že od preloma prejšnjega stoletja. Domačini so pogosto hodili k prosto iztekajoči se vodi pri Kovaču, številni pa so jo odnašali tudi domov za pitje, saj se je kmalu razširil glas, da blagodejno deluje na prebavo. Strokovnjaki, ki so izvedli fizikalno-kemične analize termalne vode, so ugotovili, da gre za visokokakovostno pitno vodo, ki je čista in brez primesi, zato je ni treba posebej obdelovati. Prav tako so odkrili, da je zelo bogata z magnezijem in kalcijem. Po vodo, ki je izjemno topla, ljudje še vedno prihajajo. Skoraj vedno je treba malo počakati, da jo lahko natočimo v plastenke, še bolje v steklenice ali večje steklene posode. (Primož Heing) VODA 902 Voda 902 je izjemna zaradi svoje čistosti, ki se meri v mikrosiemensih na centimeter (|S), kar je merilo za prevodnost vode. Manj kot je v vodi raztopljenih nečistoč, nižja je prevodnost vode. Voda z nizko prevodnostjo v našem telesu mnogo bolje opravlja vlogo transporta snovi, kar je primarna naloga vode v telesu. Prevodnost vode 902 v odvisnosti od letnega časa niha med 40 |S in 65 |S. V raziskavi iz leta 2012 je zapisan podatek, da imajo vode na tržišču prevodnost višjo od 200 |S, nekatere pa tudi 600 |S, kar v zahodnih državah pomeni umik vode iz prometa. Voda 902 si prvo mesto deli s francosko blagovno znamko vode Volvic, ki ima deklarirano čistost vode izmerjeno na 55 |S. Kamničan ça petek, 22. julija 2016 3 Poletje v Kamniku Ime programa: VITALNI KAMNIK Sklop: Aktivno v naročju planin Trajanje: 3 dni (2 nočitvi) V treh dneh se boste sprostili v bazenih Term Snovik, sprehodili skozi botanične vrtove Arboretuma Volčji Potok in nabrali novih moči v naravnem Zdravilnem gaju Tunjice. Ogledali si boste neokrnjeno naravo v dolini Kamniške Bistrice in se podali v gorski svet na Veliko planino, kjer pastirji še danes ohranjajo petsto let staro pašno tradicijo. Za konec sledi vrnitev v mestno jedro Kamnika, kjer si boste ogledali srednjeveško mesto in okusili jedi, ki so jih kamniški meščani jedli zadnjih 780 let. Prvi dan Prihod opoldne in nastanitev v Termah Snovik, najvišje ležečih termah v Sloveniji ter prejemniku evropskega ekološkega znaka kakovosti marjetica Evropske unije. Za kosilo sledi specialiteta, tuhinjska postrv. Ves čas bivanja je obiskovalcem Term Snovik na voljo celodnevna vstopnica za kopanje. Dan nadaljujete z obiskom Zdravilnega gaja Tunjice, kjer se z vodičem sprehodite po energijskih točkah v sproščenem okolju, odmaknjenem od mestnega vrveža. Vstopite lahko v zračno komoro, ki jo med višinskimi pripravami uporabljajo tudi vrhunski športniki, ali pa slikate avro. Zvečer sledi kopanje v Termah Snovik in sprostitev v zdravilni termalni vodi, za večerjo pa si privoščite Okuse Kamnika. Drugi dan Dan začnete z ogledom Velike planine. Z nihalko se odpeljete do zgornje postaje, od tam pa vas čaka kratek vzpon do Gradišča, ki predstavlja vrh Velike planine (1666 m) in nudi lep pogled na celotno Ljubljansko kotlino ter okoliške vrhove. Če vam približno dvesto metrov vzpona ne predstavlja težav, se lahko do vrha odpravite peš ali pa se povzpnete s sedežnico. Sledi ogled planine in sprehod skozi pastirsko naselje, kramljanje s pastirji ter pastirska malica. V naselju si lahko ogledate tudi Preskarjev muzej, ki predstavlja edino »bajto« ki je po drugi svetovni vojni ohranila prvotno arhitekturo, nato pa sledi vrnitev v dolino. Dan nadaljujete z ogledom doline Kamniške Bistrice, ki nudi vrsto pohodniških poti in naravnih znamenitosti, med drugimi tudi sotesko Predaselj, ki na najglobljem delu sega kar 30 metrov v globino. Nekajminutni sprehod ob soteski odpre čudovit razgled na strugo kristalno čiste reke Kamniške Bistrice in njene manjše izvire. Slab kilometer stran stoji lovska koča Kralja Aleksandra Karadordeviča, ki je bila narejena po načrtih znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Za konec sledi še ogled uradnega izvira Kamniške Bistrice, nato pa zgodnja večerja v eni izmed kamniških restavracij (na primer Pri planinskem orlu). Zvečer vrnitev v Terme Snovik in kopanje oziroma uporaba drugih velneških storitev po napornem dnevu. Tretji dan Dopoldne obisk botaničnega parka Arboretum Volčji Potok, kjer 85 hektarov velike krajinsko oblikovane površine ponuja možnost dolgih sprehodov in sproščenega počitka v miru in zelenju. Ljubitelje cvetja in narave razveseljujejo nasadi tulipanov, rododendronov, vrtnic pa tudi lokvanji ter bogata zbirka dreves in grmov. V poletnih mesecih je v Arboretumu na ogled tudi razstava dinozavrov, nad katero so navdušeni tako otroci kot tudi drugi obiskovalci. Na razstavi, ki vključuje več kot 20 dinozavrov, so statični in gibljivi primerki, katerih kriki odmevajo po parku. Ob koncu ogleda sledi kosilo Okusi Kamnika v eni izmed kamniških restavracij (na primer Gostilna Repnik). Za konec sledi še ogled srednjeveškega mesta Kamnik in prosto popoldne, ki ga lahko preživite ob zanimivih aktivnostih na spodaj naštetih kamniških turističnih točkah: • degustacija piva (Pub pod Skalo), • degustacija vina (Gostilna in penzion Repnik), • vožnja s kočijo (predhodni dogovor z Gostilno Repnik), • obisk 350 let stare Budnarjeve domačije (po predhodnem dogovoru možna domača malica in delavnica peke kruha), • obiskkamniškega bazena,Keršmančevega parka in razgledne točke Stari grad ter še mnogo več. Cene za paket Vitalni Kamnik • Terme Snovik: 110 evrov/osebo; 90 evrov/osebo (2 osebi); paket vključuje 2 nočitvi s polpenzionom (2 zajtrka, 2 večerji), steklenička vode 902, neomejen vstop v bazen); • Velika Planina: nihalka 11 evrov/osebo, sedežnica 7 evrov/ osebo, kombinirana vozovnica za odrasle: 15 evrov/osebo; vstopnina v Preskarjev muzej 2 evra/osebo • Zdravilni gaj Tunjice: vodenje 10 evrov/osebo, plastenka »žive vode« (0,5 l) 1,5 evra • Arboretum Volčji Potok: vstopnina 7,5 evra/osebo • degustacija piva (Pub Pod Skalo): 6 evrov/osebo (4 vzorci), 9 evrov/osebo (6 vzorcev); najm. 4 osebe • degustacija vina (Penzion Repnik): 35 evrov/osebo; najm. 2 osebi • vožnja s kočijo (Penzion Repnik): 80 evrov/vožnjo; najv. 4 osebe • Budnarjeva domačija: 2 evra/osebo (vstopnina); 10 evrov/ osebo (peka kruha; najm. 10 oseb) Okusi Kamnika - tipične kamniške jedi TRNIČ Trnič je sir hruškaste oblike, okrašen z rezljanimi »pisavami«. Hlebček trdega, močno soljenega kislega sira, velikega za dobro dlan in v obliki ženske dojke je značilen za pastirsko izročilo Velike planine, ki se je med drugo svetovno vojno skoraj izgubilo. Da trnič ni popolnoma utonil v pozabo, so poskrbeli domačini, danes pa je eden od najbolj prepoznavnih simbolov Velike planine. Rok uporabe trniča je praktično neomejen. Nekoč so bili namenjeni za prehrano, še bolj pa je bil njihov pomen simboličen. Na poti s planine so jih pastirji prinesli v dar svojim izvoljenkam. Prinesli so dva trniča in enega ponudili ženski, če ga je ta sprejela, je to pomenilo pristanek na pastirjevo dvorjenje ali pa celo zaroko. RUŠOVC Žganje iz vršičkov in storžev ruševja je posebnost, ki združuje pastirsko izročilo kamniške okolice in sodobno nabiranje zelišč ter drugih rastlin v zdravilne in prehranske namene. Mladi vršički in stolčeni zeleni storži planinskega bora, ruševja, se skupaj s sladkorjem ali medom izmenično nalagajo v kozarec, vse skupaj pa se zalije z zelo kakovostnim žganjem. Pripravek zori na soncu dva meseca, uporaben pa je predvsem pri prehladih. FIRŠTOV GOLAŽ Divjačinska jed pomeni poseben spomin na izročilo lova v Kamniški Bistrici, v povezavi s firštovo mizo pa tudi spomin na pomen divjačine kot kulinarične specialitete. Golaž je povezan z lovskim pohodom članov vladarske rodbine nadvojvode Karla II, ki je leta 1564 v bližini Predaslja na enem izmed pohodov s celotnim cesarskih spremstvom obedoval na kamniti mizi, na kateri se je ohranil tudi zapis o omenjenem dogodku. Ta je bila kasneje imenovana za firštovo (izraz Fürst v nemščini pomeni knez, vladar) in je privabljala številne visoke obiskovalce. Tako je ime dobila tudi jed, ki je povezana s pridihom gosposkega. KLOŠTRSKA KREMŠNITA Kremna rezina izvira iz Uršulinskega samostana v Mekinjah. Samostan je premožnejšim dekletom iz okolice omogočal individualne kuharske tečaje, s čimer so se nekatere samostanske jedi razširile tudi na podeželju. 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Poletje v Kamniku Kamnik za mlade Poletni meseci so navadno tisti, v katerih se človek sprosti, spočije in uživa. Počitka ne potrebujejo le tisti, ki po osem ali več ur preživijo v službi, ampak tudi tisti, ki se na pravo službo šele pripravljajo. Govora je o mladih, ki gulijo srednješolske klopi ali pa poslušajo modrosti slovenskih profesorjev na fakultetah. Pogosto je slišati, da se za to populacijo v Kamniku nič ne dogaja, zato v tej prilogi posebej izpostavljamo nekaj dejavnosti za mlade. Športna ponudba Poleg tradicionalnih pohodniških in kolesarskih avantur, se lahko podate tudi na individualne ali ekipne športne preizkušnje. Najem igrišč za tenis in odbojko na mivki, ki se nahajajo ob kamniškem kopališču »Pod Skalco«, je omogočen vsakomur, zato športna zabava ne bo izostala. Za malce drugačno športno izkušnjo se lahko v Kamniški Bistrici preizkusite tudi v streljanju z lokom ali pa se preizkusite na »Slackline gurtni« pri planinskem domu. Cenik: • Odbojka na mivki: 7€/uro (dopoldne) in 12€/uro (popoldne); Kontakt: calcit.volleyball@gmail.com/ 040 978 070; • Tenis: 6€/uro (študentska cena); Kontakt: 040 900 662 • Streljanje z lokom: 5€/uro (študentska cena); Kontakt: 070 818 400) Paintball Malce bolj avanturistične skupine prijateljev se lahko odpravijo v gozdove Kamniške Bistrice, kjer se na Kraljevem Hribu soočijo v strateški igri Paintball. Za dobro izkušnjo se mora zbrati vsaj šest ljudi, v kolikor pa so skupine večje, je večja tako zabava kot tudi količina adrenalina. V igri se ekipi srečata na posebnem poligonu, glavna naloga pa je odnesti zastavico iz nasprotnikove in jo prinesti v domačo bazo. • Cena: 15€/osebo Kamfest V avgustu se tudi letos vrača festival Kamfest. Ta festival z razgledom se uvršča med največje dogodke v Kamniku, primeren pa je za vse generacije. Festival je v zadnjih letih postal priljubljen tudi drugje po Slovenije, nad njim pa so navdušeni tudi turisti, ki se radi pridružijo živahnemu mestnemu utripu v tem času. Utrip mladosti v Snoviku Letos v Termah Snovik za zaključek šolskih dni, v soboto, 18. junija, od 11-18. ure, pripravlja »Utrip mladosti«, v katerem bo poskrbljeno za brezskrbno zabavo. Za tiste z ritmom bodo v zunanjem bazenu pripravili vodno aerobiko s plesno šolo, za tiste z ravnotežjem »Slackline«, za željne zabave pa zabavo z DJ-em. Tisti, ki so bolj tekmovalni in uživajo v vodnih igrah, se bodo lahko preizkusili v štafetni igri »Bazenijada. Za vzdušje in animacijo bo vsekakor poskrbljeno, tako da bo to res pravi zaključek šolskega leta za srednješolce in priložnost za študente, da si privoščijo enodnevni oddih med izpitnim obdobjem. Kamničan ça petek, 22. julija 2016 3 Mladi Martin Krpan malce drugače Učenci Osnovne šole Marije Vere so se pred dnevi predstavili z glasbeno-gledališko predstavo MartinKrpan.com in dokazali, da jih aktualni dogodki zaznamujejo bolj, kot si odrasli mislimo. V vlogi Martina Krpana je nastopil Urh Prosen, voznika Brdavsa je zaigral David Gavrilovič, Martinovo mamo pa Manuela Vanessa Reid. / Foto: Gorazd Kavčič Jasna Paladin Kamnik - MartinKrpan. com, ki so ga premierno uprizorili 24. maja v polni dvorani Doma kulture Kamnik, je že četrta predstava, ki je nastala pod okriljem Šolskega kulturno-umetni-škega društva Verine zvezdice, ustvarjalnost in kritično razmišljanje 26 učencev od 6. do 9. razreda, ki so pri predstavi sodelovali v okviru predmetov glasbeni projekt ali gledališki klub, pa so spodbujale tri mentorice, in sicer Vanja Hočevar, Alenka Markus in Mojca Fuchs Lu-kežič ter Goran Završnik iz KD Priden možic. »Ob začetku lanskega šolskega leta je Goran Zavr-šnik, s katerim sodelujemo že vsa štiri leta, predlagal, da bi letošnjo predstavo sou-stvarili učenci sami. Da bi bila del njih. Da niso le liki na odru, ki so jih ustvarili odrasli. Z vajami smo začeli oktobra in učenci so se najprej urili v različnih im-pro disciplinah, nato so ustvarjali različne prizore, mentorji smo jih zapisovali ali pa snemali z diktafonom. Učencem smo postavljali provokativna vprašanja, v njih zbujali kritičnost in zahtevali utemeljevanje. Naredili smo ogrodje dogodkov, nato so učenci podajali svoje mnenje, kako bi se zapleti lahko končali. Končni scenarij pa je nato napisal Goran Završnik,« nam je povedala Vanja Hočevar in dodala, da so učenci, ki so sami poskrbeli tudi za ko-stumografijo, zadnji teden pred premiero vadili tudi po šest ur dnevno. Mladi kritični do medijev Zgodba govori o Martinu Krpanu, ki pa ni Krpan, kakršnega poznamo iz Levstikove pripovedke, pač pa 16-letni dijak, ki je zamudil avtobus, Brdavsu, ki Martinu pomaga in v resnici sploh ni slaba oseba, ter medijih, ki v javnost pošljejo zgodbo Martinovega izginotja in ves čas poročajo o negativnih posledicah le-tega, čeprav gre le za splet naključij. Predstava zajema tudi aktualne dogodke zadnjih mesecev, kot denimo migrante, teroristične napade, izginjanje mladostnikov, kvote slovenske glasbe in drugo ter senzacionalistično poročanje medijev. Premieri sta sledili še dve ponovitvi, nove pa pripravljajo v prihodnjem šolskem letu. »Naša velika želja je, da bi si predstavo ogledali tudi drugi osnovnošolci. Dejstvo je, da so učenci precej kritični, če jim le damo možnost in svobodo izražanja lastnega mnenja. Prav tako jih zaznamujejo aktualni dogod- ki, bolj kot si odrasli mislimo. Učencem in občinstvu smo želeli ponuditi predstavo, ob kateri bi začeli razmišljati. Hkrati pa smo želeli apelirati na mlade, naj ne verjamejo vsem zgodbam, ki krožijo po medijih, in da svet ni tako črn, kot je prikazan tam. Prepogosto razmišljamo pesimistično in negativno. Obregnili smo se tudi ob odtujene družinske odnose, s katerimi se učitelji srečujemo vsakodnevno,« še pravijo mentorice, ki z veseljem opažajo, da se skupini za predstavo vsako leto želi pridružiti več učencev, tudi tisti, ki so sicer učno manj uspešni ali v razredu celo povzročajo nered, a pri nastajanju predstave se to ni opazilo. Še več, mnogi so v svoji vlogi na odru zasijali, kar sicer ne bi, zato si v prihodnje želijo še mnogo takšnih predstav. Novičke iz GSŠRM Odgovorni s hrano Osnovna šola Toma Brejca se je v šolskem letu 2015/2016 kot ekošola vključila v mednarodni projekt Odgovorno s hrano! (We Eat Responsibly!), ki obravnava ključna vprašanja porabe hrane v šolskih programih, mlade pa preko aktivnosti spodbuja k razmišljanju o hrani. Sebina Durakovic Kamnik - Projekt sofinancira Evropska unija, vanj pa je vključenih še dvanajst slovenskih vzgojno-izobraže-valnih ustanov (med njimi tudi Vrtec Antona Medveda Kamnik) ter ekošole s Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske, Romunije, Bolgarije, Malte in Latvije. Najslajše je tisto, kar pripraviš sam Za izvedbo projekta so na šoli pripravili akcijski načrt, ki temelji na naslednjih, sodeč po opravljenih analizah, perečih temah: sezonska lokalna hrana, dnevno uživanje sadja in zelenja ter odnos do hrane. Izvedli so kuharske delavnice z naslovom Kar skuham sam, rad v trebušček dam, kjer so se učenci naučili pripraviti preproste, zdrave jedi iz sezonskih slovenskih izdelkov. V hladni polovici leta so pripravili hrenov namaz, korenčkovo in kolerabno juho, kislo repo s pire krompirjem, zeljnato solato s krompirjem, hruškov I Na šoli so v okviru projekta izvedli tudi kuharske delavnice z naslovom Kar skuham sam, rad v trebušček dam. kompot, pirino pecivo z jabolki in orehi ter jabolčne mafine, v aprilu pa jagodni napitek, zeleno solato ter ajdovo kašo z beluši in piščancem. Sodelujoči učenci so uživali pri pripravi jedi, na koncu pa so z veseljem pojedli, kar so skuhali. Dokazali so, da je najslajše tisto, kar pripraviš sam. Za nagrado na bazen Da bi učence še bolj spodbudili k uživanju sadja in zelenjave, je šola izvedla nagradni natečaj, ki je učence pozval k razmišljanju in ustvarjanju plakata s kratkim sporočilom, zakaj je za naše telo tako pomembno dnevno uživanje tovrstnih živil. Izdelke so razstavili v šolski jedilnici, učence pa nagradili z dnevno vstopnico za kamniški bazen. Šola stremi k odgovornemu ravnanju s hrano, kar pomeni, da učence ozavešča na tem področju. Pri šolskih obrokih jih spodbuja k po-skušanju neznanih jedi, uči jih spoštljivega odnosa do pripravljene jedi in do kuharskega osebja, predvsem pa si želi, da bi mladi razvili kritično mišljenje in sprejeli nove vedenjske vzorce na področju prehrane. NA SOLI SE DOGAJA - STRES Kakšen lep dan! Sedim na terasi, diham svež podeželski zrak, poslušam petje ptic in občutim piš toplega vetra. Neprecenljivo. Vse okrog mene odraža mir in spokojnost, še barve in vonji so tako prijetno pomirjujoči. Čeprav nekje v daljavi slišim grmenje, me bolj moti to, ki odmeva v moji glavi. Na žalost takšnega dne ne morem zajeti s polno žlico, saj me preveč stiskajo skrbi o tisoč in eni stvari, ki jo moram še dokončati. Stiskajo tako močno, kot bi pričakovale, da izbljuvam še kakšno noč viška - za vsak slučaj. Takšno izsiljevanje in preizkušanje lastnih teles ter mentalnega zdravja vsi zelo dobro poznamo, še posebej pa dijaki in študentje. Čas se izteka, ocenjevalnih obdobij je konec in če ti zaradi katerega koli razloga do določenega datuma ne uspe, boš za kazen vse ponovil naslednje leto. Saj res, komaj verjamem, da je še najmanj toliko časa, dokler se Zemlja dokončno ne vda teži človeštva ter njegovim skrbem in propade skupaj s spokojno naravo, ki se v vsak dan zmagoslavno podaja, kot da je edini. Mar mi nismo del te vsevedne narave? Zakaj se ne znamo tudi mi tako prepustiti trenutku in kot listje v krošnjah za-šumeti, ko prihaja nevihta? Pravijo, da je to stres. Ta pobalin nam skače po možganih in ustvarja neskončno kemijskih procesov, ki nas prisilijo, da se zavrtimo v krogu slabe volje, stiske, utrujenosti in bolezni. Vsi smo pod pritiskom in stresom in vsi to dobro vemo, čutimo ga, ko pride, in ga vljudno povabimo, naj vstopi, povabimo ga kot nadležnega sorodnika, ki nas tako rad spet in spet obiskuje. Pa sploh vemo, o čem govorimo? Ste vedeli, da je stres eden izmed glavnih povzročiteljev raka? Dr. Waltraut Fryde zadevo že leta preiskuje, takole pa na enostaven način razloži proces njegovega nastajanja: "Vemo, da se adrenalin intenzivno izloča v stanju stresa, vendar če stres traja predolgo, proizvodnja adrenalina vedno bolj peša, dokler ga ni več dovolj. Raziskave so pokazale, da imajo rakavi bolniki zelo nizko raven adrenalina, kar povzroča, da se v krvi sesuje ravnovesje med adrenalinom in inzu-linom, ki je odgovorno za pravilno oskrbo celic s sladkorjem. Zato se celice začnejo pretirano polniti s sladkorjem, kar spreminja njihovo delovanje, ustvarja okolje s primanjkljajem kisika. Tej klinični sliki rečemo rakava celica." Moje lastno opažanje pravi, da vplive stresa doživlja tudi današnja generacija otrok, dijakov in študentov. Porast raka v moderni družbi vas verjetno ne preseneča, o tem lahko poslušamo povsod. Stres med drugim povzroča težave s srcem in krvožiljem, glavobole, otrdele mišice, potenje, slabost in še in še. Dolgotrajno nam lahko zmanjša imunsko delovanje, zaradi česar smo bolj izpostavljeni raznim okužbam, ljudem s kroničnimi boleznimi pa simptome le še poslabša. Slabo vpliva tudi na reproduktivne organe, povzroča neplodnost. A to je le nekaj vplivov stresa na telo, čustvene, verjamem, da poznate. Si torej lahko predstavljate, pod kakšnim pritiskom smo dijaki ter študentje v obdobjih zaključevanja? Hodimo v šolo, se učimo dneve in noči, zaradi slabe volje nam čustva visijo na nitki in če se slučajno zgodi, da jih za trenutek izpustimo z vajeti, smo v ponovnih škripcih, saj nas kot posledica "izpada" boli glava, imamo zatečene oči, smo neprespani, čutimo, da se nas nekaj loteva. Ampak ne! Ni časa za bolezen, kaj šele dober spanec in uživanje v stvareh, ki nam dajejo voljo in vlivajo vitalno energijo! Komaj se prebijamo iz ure v uro, ko pa se najde kakšna za sprostitev, jo večina izkoristi za počivanje možganov pred računalnikom in televizijo. Tako se krog ne zaključi vse do usodnega datuma. Če se ti je do takrat uspelo prebiti skozi vse, si lahko presrečen, ko končno dočakaš zaslužene počitnice, če pa ne, lahko omaguješ do naslednjega šolskega leta, ko se bo vse skupaj ponovno pričelo. Pa smo tam! Učiteljev in profesorjev ne morem izpustiti iz te grozljive zgodbe. Tudi njim gre za nohte, njihove počitnice so odvisne od naših zmožnosti na bojišču. Tudi oni so hitre jeze, s katero lahko sodelavce in učence spodbudijo k še zadnjim korakom do padca v brezno samopomilovanja in obupa. Pa da ne bo konec tako brezizhoden. Za zaščito pred stresom obstaja enostavna rešitev. Ovire na poti sprejmimo kot izzive, ki nas preizkušajo, a nam nočejo nič žalega. Če sami tako želimo, se jim po robu lahko postavimo z nasmehom na obrazu in kapljico brezbrižnosti na jeziku. Raje postavimo svoja čustva in telo na prvo mesto, saj se bomo tako vsega lotili lažje, z več uspeha. Poglejmo naravo. Človeštvo naj bi bila njena šesta največja tegoba, in ko se pripravlja katastrofa, da pobriše z nami, listje v krošnjah še vedno lepo zašumi. Avtor: Manca Kepic, GSŠRM Press 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ šport Prihaja deseti Maraton Alpe Scott V nedeljo, 3. julija, kolesarje čaka »najlepši in najtežji« kolesarski maraton pri nas, ki ga zaznamuje čudovita trasa okoli slikovitih Kamniško-Savinjskih Alp. Glavna naloga pomoč mlademu sprinterju Luka Mezgec se bo po poškodbi na dirki Po Italiji, zaradi katere je moral na operacijo, v kolesarsko karavano znova vrnil julija na dirki Po Poljski. To pomeni, da ga tudi letos ne bo na dirki Po Sloveniji, na kateri je zadnjič tekmoval pred štirimi leti. Letos je v novi ekipi v malce drugačni vlogi. Luka Mezgec je na Giru do predčasnega konca zaradi poškodbe opravil dobro delo, kar so potrdili tudi pri ekipi. »Pet dni kolesarjenja s hudimi bolečinami je pravi dokaz, za kako žilavega kolesarja gre. S poškodovanim zapestjem je Caleba Ewana v 12. etapi pripeljal do idealnega mesta za šprint,« so med drugim zapisali v sporočilu za javnost. / foto: m etod Močnik Jasna Paladin Kamnik - Vzdevek za ta priljubljeni kolesarski maraton, ki ga bodo prvo julijsko nedeljo letos že 10. organizirali člani KD Alpe, so maratonu nadeli kar kolesarji sami. Gre sicer za pravi športni izziv s 130 kilometri dolžine in 2000 metri višinske razlike, ki kolesarje vodi ob treh alpskih rekah, čez tri prelaze (Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec) in enajst občin (tudi na avstrijskem Koroškem). »Zaradi zahtevnosti maratona se na startu vsako leto zberejo le bolje pripravljeni rekreativni kolesarji, ki jim maraton predstavlja izziv, hkrati pa tudi užitek na kolesu. Idilična trasa ob treh alpskih rekah, manjših slikovitih vasicah in krajih s pogledi na mogočne vršace odtehta, po mnenju večine, prav vse napore na poti,« pravi Nika Vrhovnik iz organizacijskega odbora, kjer bodo ob letošnji desetletnici posebno pozornost namenili tistim kolesarjem, ki so se udeležili vseh dosedanjih Robert Prosen Duplica - S prireditvijo ohranjamo spomin na prvo omembo mesta Kamnik ter vzdržujemo vsakoletno igranje košarke na igrišču na Duplici, kjer smo organizatorji že 13. leto zapored. Igrišče za Vilo bo oživelo že ob 8. uri, ko bodo nastopile prve ekipe. Letos se bodo med seboj pomerili igralci članske, mladinske in veteranske ekipe Calcit Basketball, nasproti pa jim bodo stali igralci okoliških maratonov ter se letos na pot okoli Alp podajajo desetič. Prav posebna zgodba se vsako leto piše tudi v zaku-lisju samega tekmovanja, ki je večini manj poznana. Ob jubileju se bodo zato spomnili vseh prostovoljcev - teh je preko 500, ki prvo julijsko nedeljo dihajo za kolesarski praznik. Od članov gasilskih društev, ki prevzamejo vlogo redarjev, športnih društev, katerih člani poskrbijo, da na okrepčevalnicah poteka vse te- koče, motoristov Moto kluba Kamnik, ki spremljajo kolesarje na poti, do prijavne službe, ki že v zgodnjih jutranjih urah v Kamniku nasmejano pričaka kolesarje. Ker napore ob poti kolesarji bistveno lažje premagujejo ob podpori navijačev, organizatorji tudi tokrat z glavnim sponzorjem pripravljajo poseben natečaj, v katerem bodo nagradili tri najbolj glasne navijaške skupine. »Izziv, ki ga ponuja maraton, ni majhen, zato je prav, da so kolesarji na poti deležni prave spodbude,« še pravijo. ekip Sport Caffe in Duplica. Svoje košarkarsko znanje bodo prikazale tudi mlajše selekcije našega kluba (U11, U13 in U15), ki bodo nastopale od 12. do 16. ure. Zanimivi boji pod koši bodo potekali ves dan. Prav tako bomo poskrbeli, da gledalci ne bodo lačni in žejni. Pripravili smo tudi srečelov z bogatimi nagradami. Vsi ljubitelji košarke ste vabljeni, da se nam v soboto pridružite ob zanimivem košarkarskem dnevu. Maja Bertoncelj Kamnik - Cestni kolesar Luka Mezgec v letošnji sezoni nastopa v dresu ekipe Orica GreenEdge. Znova je nastopil na dirki po Italiji, ki pa je zaradi padca in poškodbe ni končal. Tudi letos ste bili v karavani dirke Po Italiji, kjer ste leta 2004 dobili etapo. Se vam v glavi še kdaj zavrti tisti film? »Na tisto zmago se seveda spomnim ob priložnostih ali kadar me kdo spomni na tisti dan.« S kakšnimi pričakovanji ste odšli na letošnjo dirko? »V generalni razvrstitvi je bil cilj, da se naš kolesar Esteban Chaves uvrsti med najboljših pet. Na koncu je bil drugi, kar je bil odličen dosežek zanj in za ekipo. Upal sem na etapno zmago mojega sotekmovalca Cale-ba Ewana, ki sem mu pomagal v sprintih. Prišel je blizu - na drugo mesto. Bolj pomemben je bil proces najine naveze v sprintih, ko sva se praktično v dveh dirkah zelo dobro ujela in upam, da je to začetek uspehov.« Si boste letošnji Giro zapomnili po vašem padcu in poškodbi v 11. etapi ali še po čem drugem? »Vsekakor po tem, da smo kot ekipa delovali zelo suvereno in samozavestno, kar je Esteban nadgradil s skupno drugim mestom.« Nadaljevali so se slovenski uspehi. Leta 2004 ste etepo dobili vi, lani Jan Polanc, letos pa nekdanji smučarski skakalec Primož Roglič. Kako gledate nanj? »Vsi smo vedeli, da je odličen na klancih, ampak z zmago v vožnji na čas je presenetil vse. Mislim, da bo v prihodnjih letih še veliko pokazal.« Kaj vsi ti slovenski uspehi prinašajo slovenskemu kolesarstvu in kolesarjem? »Odpirajo vrata mlajšim kolesarjem v najboljše ekipe. Mislim, da smo do sedaj vsi Slovenci, ki smo kadarkoli bili v ekipah najvišjega ranga, zadovoljili svoje pogodbe oziroma jih v veliki meri celo presegli. To je vsekakor spodbudno dejstvo za lastnike ekip, da podpišejo pogodbe z mladimi slovenskimi kolesarji. Kaj to prinaša slovenskemu kolesarstvu, je težko reči. Z uspehi profesionalcev prihaja bolj množičen podmladek, vendar dokler bo imel samo en šport monopol pri večernih poročilih, težko vidim slovenske- ga investitorja, ki bi želel vlagati v naš šport ... « Zaradi poškodbe ste morali Giro predčasno končati. Verjetno je bila to najboljša odločitev? »Padel sem v enajsti etapi. Rentgen takoj po etapi ni pokazal zlomov, kar je pogost pojav. Tako sem z bolečim, verjetno že zlomljenim zapestjem nadaljeval vse do šestnajste etape, ko sem z ekipnim zdravnikom še enkrat odšel na slikanje, ki je jasno pokazalo zlom navikularne kosti.« Ste bili takoj operirani, je operacija uspela in kako je z rehabilitacijo? »Operiran sem bil tri dni kasneje. Operacija sama ni bila zahtevna, dolgotrajna je le rehabilitacija, saj je navi-kularna kost zelo slabo pre-krvavljena in posledično se zelo počasi celi.« Kako ohranjate pripravljenost? »Najprej je bilo deset dni počitka, kar mi je po dolgem prvem delu sezone prišlo prav. Nato sem začel s hojo v hribe in vajami v fitnesu. Na kolo bom šel lahko tri tedne po operaciji.« Poškodba vam je verjetno spremenila načrt dirk za naprej. Vas takšne stvari »vržejo iz tira« ali si rečete, da je vse za nekaj dobro? »Sprva mi je neprijetno, saj imam v glavi vedno začrtan plan treningov, tekem in počitka. Ampak sledim načelu trenerja Bojana Ropreta, ki mi je nekoč dejal, da nobena stvar ne more biti tako slaba, da ni vsaj za nekaj dobra. In tako si naredim nove plane, cilje ... « Kakšna so trenutno predvidevanja: kdaj bi se lahko vrnili v kolesarsko karavano? »V kolesarsko karavano se vračam z Dirko po Poljski -12. julija.« Bliža se dirka Po Sloveniji ... »Leta 2012 sem zadnjič tekmoval na Dirki po Sloveniji in letos sem se zelo veselil nastopa. Žal mi je, da bom tudi letos moral to lepo dirko spustiti.« Letos so olimpijske igre. Si želite biti v reprezentanci? »Biti del olimpijske ekipe si močno želim, ampak letos je trasa pisana hribolazcem, tako da bom moral za svoj olimpijski nastop počakati še vsaj štiri leta.« Ta konec tedna bo Maraton Franja, pa potem kmalu sledi Maraton Alpe. Kakšen je vaš nasvet za rekreativce in kakšni so vaši spomini na ti dve dirki? »Aktivno sem tekmoval samo na Maratonu Alpe leta 2009, še kot gorski kolesar. Maraton Franja pa sem vedno odpeljal kot 'gledalec'. Obe dirki sta vrhunsko organizirani in zagotovo najboljši in najtežji dirki za rekrea-tivce in amaterje pri nas. To sta tudi dirki, kjer je največja razlika med kvaliteto kolesarjev na startu, kar pomeni tudi veliko razliko med pričakovanji vsakega posameznika. Vsem bi svetoval, naj predvsem uživajo v gibanju in v družbi.« V letošnji sezoni vozite v dresu nove ekipe. Ste zadovoljni? Je vaša vloga v čem drugačna od vloge v prejšnji ekipi? »Za zdaj sem zelo zadovoljen, saj ima ekipa super energijo in zares uživam, kadar smo skupaj. Vloga v ekipi je malenkost drugačna kot pri Giantu. Moja glavna naloga v ekipi je pomoč Ca-lebu v sprintih, tako na kolesu kot tudi brez njega: analize sprintov, priprava na sprint ... « Še pred maratonom organizatorji tudi letos pripravljajo skupinski trening. Vsi, ki bi vas skupinska vožnja zanimala, aktualne informacije v prihodnjih dneh najdete na spletni strani Maratona Alpe Scott. Košarkarski maraton na Duplici Košarkarska sezona se počasi zaključuje, vendar ne za prizadevne člane Košarkarskega kluba Kamnik, saj bodo v soboto, 18. junija, ponovno organizirali tradicionalni košarkarski maraton -787 minut igranja košarke. »Z uspehi slovenskih profesionalcev prihaja bolj množičen podmladek, vendar dokler bo imel samo en šport monopol pri večernih poročilih, težko vidim slovenskega investitorja, ki bi želel vlagati v naš šport.« Kamničan ça petek, 22. julija 2016 3 šport Gorski tekači spet zmagovali Mira Papež Kamnik - Na tekmi na Gorah nad Idrijo so spet slavili tekači KGT Papež. V kategoriji mlajših deklic si je naslov državne prvakinje pritekla Maša Viriant, Viktorija Dolinšek je bila druga. Med dečki oz. deklicami je prvak postal Aleš Prelovšek, bron je pripadel Lani Poličnik. Tudi med starejšimi dečki oz. deklicami je naziv prvakov ostal v KGT Papež, zmagala sta Rok Sušnik in Tjaša Čirovic, Hana Dobovšek je bila srebrna. Med članicami je slavila Ana Čufer, med člani pa so si od 2. do 4. mesta sledili Mitja Kosovelj, Gašper Bregar in Domen Potočnik. Med mlajšimi veterani je Miran Cvet zmagal, Marjan Zupančič je bil tretji, med starejšimi veterani je bil drugi Bojan Kožuh. V ožjem izboru za reprezentanco za EP je pet tekačev KGT Papež: Mitja Kosovelj, Gašper Bregar, Miran Cvet, Ana Čufer in Tine Habjan. Ponosna sem na našo kakovost Znanje nam je odprlo vrata, pove mag. Irena Zupan, Mengšanka, farma-cevtka, vodja enote, ljubiteljica gora. V stočlanski ekipi, ki jo vodi, ima skoraj 40 sodelavcev najmanj visokošolsko izobrazbo. Irena Zupan, vodja Kakovosti učinkovin na razvojno-proizvodni lokaciji Mengeš v Leku, članu skupine Sandoz Že od malih nog ste Lekova soseda, po zaključenem študiju pa ste se v njem tudi zaposlili. Kdo med vama se je v tem času bolj spremenil? ZUPAN (smeh): Vsekakor je to Lek, ki se je začel močno spreminjati dve leti po pridružitvi skupini Novartis. Povečala so se vlaganja, sprejemanje strateških odločitev je postalo hitrejše,izjemen poudarek so pridobili zdravje, varnost in okolje. Zaposlenim so se ponudile neizmerne možnosti za osebni napredek in izmenjavo znanja ter izkušenj. Svet je postal manjši. Naše znanje in izkušnje krepijo obiski drugih Novartisovih lokacij, redni sestanki, tele-konference s kolegi iz Švice, Nemčije, Indije, ZDA in vsega sveta. Če kolegi naletijo na težavo, nas pokličejo, enako tudi mi njih. Enakovredni partnerji smo po znanju in kakovosti. Na celotni lokaciji Mengeš je 900 delovnih mest, okrog sto jih je v enoti Kakovost učinkovin. Je skrb za kakovost tako obsežna ali tako zahtevna? ZUPAN: Kar oboje, zato pri nas ni nikomur dolgčas. Nadzorujemo prav vse procese, ki vodijo do končne farmacevtske učinkovine. S številnimi testiranji in pregledi preverimo kakovost lek član skupine Sandoz vseh vstopnih materialov, izvedbo proizvodnih postopkov in kakovost končnih izdelkov. Šele natoodobri pooblaščena oseba izdelek za trg. Pri predlogih izboljšav in pogovorih z našimi strokovnjaki sodelujejo vsi zaposleni. Pogovor z ljudmi in medsebojno zaupanje sta za kakovost ključna. Deset let najzahtevnejših regulatornih inšpekcijskih pregledov z vsega sveta brez ugotovljenih neskladnosti. Kako je Leku v Mengšu to uspelo? ZUPAN. Izjemno zahtevni inšpekcijski pregledi regulatorjev so vstopnica za prodajo na domačem in tujih trgih. Tudi najzahtevnejši med njimi, pregledi ameriške zvezne inšpekcije FDA, v zadnjih desetih letih niso ugotovili neskladnosti, kar je izjemen uspeh, na katerega smo ponosni vsi zaposleni. To lahko doseže samo kolektiv, ki deluje usklajeno kot velika družina. Smo edina lokacija v Sandozu s takim rezultatom. Tudi zato nam je Novartis zaupal proizvodnjo prve učinkovine za originatorsko zdravilo in močno podpira naš nadaljnji razvoj. Res sem ponosna na doseženo zaupanje v slovensko kakovost, na naše znanje in znanje generacij, ki prihajajo. ^F let razvoja POLNI CERTIFIKAT £ % E2Q Najuglednejši C^l Dr.užini AMBASADOR r J prijazno KORPORAT1VNE k^fl podjetje INTEGRITETE i fi Končala med trideseterico Tjaša Vrtačič in Matevž Planko sta v Lizboni nastopila na evropskem mladinskem prvenstvu v triatlonu in se oba kvalificirala na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo septembra v Mehiki. Romana Capuder Kamnik - »To je bila moja prva velika tekma v mednarodni konkurenci in nastopila sem kot najmlajša v kategoriji. Najtežje je bilo na plavanju, kjer bi lahko odplavala bolje, a sem zaradi gneče popila kar precej Atlantika, snela pa so se mi Bolgarije, Romunije, Estonije in Slovaške. Pred startom sem imel malo treme, a sem jo lahko kontroliral. Sledil je start, naredil sem dober skok in hitro pospešil. Do prve boje sem priplaval v ospredju in se nisem kaj dosti 'tolkel'. Nato smo do konca plavali v hitrem tempu, ki sem ga lahko držal Matevž Planko (drugi z leve) in Tjaša Vrtačič na evropskem mladinskem prvenstvu v Lizboni / Foto: TK Trisport tudi plavalna očala. Na kolesu smo vozile v večji skupini in zmanjšale zaostanek do vodilnih. Tekla sem po pričakovanjih. S končno uvrstitvijo na 27. mesto sem zelo zadovoljna, saj sem se s tem kvalificirala tudi na svetovno mladinsko prvenstvo. Z Matevžem sva se na tekmo že en teden prej pripravljala na ETU Development kam-pu v Rio Maiorju. V tamkajšnjem športnem centru smo imeli res odlične pogoje za trening, bil pa je čas tudi za druženje in zabavo. Zelo sem vesela, da mi je Triatlonska zveza Slovenije omogočila udeležbo na kampu in tekmi, saj sem dobila mnogo novih izkušenj in spoznala tekmovalke iz ostalih držav, ki jih bom na prihodnjih tekmah skušala premagati,« je po tekmi povedala članica TK Trisport Tjaša Vrtačič. Poln vtisov je tudi Matevž Planko: »Na Portugalsko sem se odpravil dva tedna pred prvenstvom in tam treniral v sklopu ekipe izbranih triatloncev iz Finske, brez večjih težav. Iz vode sem prišel 16., povsem na čelu skupine šestinsedem-desetih tekmovalcev. Ker sem bil tako spredaj, sem bil tudi v prvi grupi na kolesu. Kolesarili smo štiri kroge in na koncu prvega kroga sem naredil napako, saj se nisem postavil na čelo skupine in sem na najbolj tehničnem delu na žalost odpadel. Tako se mi je 'top 15' uvrstitev enostavno odpeljala. Padel sem v drugo grupo, kjer sem zelo trpel, a sem 'zgri-zel' do konca. Sledil je tek. Tekli smo dva kroga. Ko sem začel teči, so bile noge tako slabe, da so me prehitevali vsi. Skoraj sem se že sprijaznil, da uvrstitev verjetno ne bo niti med top 30, a sem proti koncu izvlekel še nekaj energije in zaključil na 29. mestu. Po tekmi nisem bil zadovoljen, v meni so se mešali občutki jeze, razočaranja in žalosti. A ko danes pomislim, sem se ponovno veliko naučil in bolje se je učiti sedaj kot mladinec kot kasneje v članski konkurenci.« Tia Emberšič pokalna zmagovalka v gimnastiki Kamnik - V soboto, 21. maja, je v Gimnastičnem centru v Ljubljani potekalo tekmovanje za pokal Slovenije, ki se ga je v kategoriji deklic udeležila tudi mlada Kamničanka, peto-šolka Tia Emberšič. Na bradlji in v parterju je osvojila prvo mesto, na gredi pa tretje, ker pa je bila v seštevku vseh orodij najboljša, je postala pokalna zmagovalka. Tia se bo že kmalu pomerila tudi v mednarodni konkurenci, saj jo med 1. in 3. julijem čaka tekmovanje na Nizozemskem. J. P. 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Zanimivosti Pokazali svoje ■ v v nogometne vescrne Žogarija je v četrtek, 2. junija, navduševala tudi mlade v Kamniku. Pestro dogajanje se je tokrat zaradi slabega vremena odvijalo v Športni dvorani Kamnik. Franci Kramar Kamnik - Žogarija je mednarodni projekt, ki že 11. leto uteleša eno naših najpomembnejših prepričanj - da nogomet lahko izboljša kakovost življenja med mladimi, jim vcepi vrednote, kot so solidarnost, poštenost, odgovornost, in spodbudi spremembe na bolje v lokalnih skupnostih ter širše. V lanski sezoni je na koncu v velikem finalu vseh držav slavila prav kamniška Osnovna šola Toma Brejca. Žogarija je aktivna na območju desetih držav: Slovenija, Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Makedonija in Črna gora, kjer z organizacijo prireditev želijo njihovo sporočilo predati predvsem osnovnošolskim in vrtčevskim otrokom. Na prireditvi, ki jo skupaj z Občino Kamnik in Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik organizira Media šport, so sodelovale učenke in učenci kamniških osnovnih šol, in sicer Osnovne šole Toma Brejca, Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, Podružnične šole Mekinje, Osnovne šole Stranje, Osnovne šole Marije Vere Kamnik in Osnovne 27. julij Kamnik. S projektom Žogarija se je omogočilo otrokom v starosti od sedem do štirinajst let, da na posebej ograjenem igrišču pokažejo nogometne veščine v nogometni igri 3 na 3, se preizkusijo v spretnostnih Najboljše ekipe so iz rok kamniškega nogometaša Slobodana Vuka prejele pokale in nagrade. Prvo mesto je zasedla Osnovna šola Toma Brejca, drugo si je priborila Osnovna šola Marije Vere, tretje pa Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik. igrah in razgibajo možgane v kvizu znanja. Sodelovali so v ustvarjalno-likovnih delavnicah, pripravi zdravega obroka, se predstavili kot pevci, glasbeniki, plesalci in navijači. Ne smemo pa pozabiti na njihove spremljevalce oziroma predstavnike Sol, ki so se pomerili v zabavni igri Tudi Vi, profesor. Na prireditvi so bili aktivno udeleženi tudi kamniSki vrtci, saj je vzporedno potekala tudi Mini Žogarija. Svoje je dodal tudi maskota Vranček Franček. Ob koncu tekmovanja so najboljše ekipe iz rok kamniškega nogometaša, člana Nogometnega kluba Domžale Slobodana Vuka prejele pokale in nagrade. Prvo mesto je zasedla Osnovna šola Toma Brejca, drugo si je priborila Osnovna šola Marije Vere, tretje Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, četrto mesto pa Osnovna šola Stranje. Za najbolj »fair play« ekipo je bila razglašena Osnovna šola 27. Julij Kamnik. Knjiga Zdrave in zdravilne vode Slovenije prinaša opise in fotografije stotih izvirov, studencev in vrelcev ter drugih voda po vsej državi, s katerimi si lahko pomagamo pri ohranjanju zdravja in odpravljanju naših zdravstvenih tegob. Pred vami je odličen vodnik, ki vas bo popeljal do zdravih in zdravilnih vodnih virov, ki jih doslej morda niste poznali. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. | www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas Gasilci tekmovali za občinske pokale Gasilska zveza Kamnik je prejšnji konec tedna organizirala dvodnevno občinsko gasilsko tekmovanje za društva GZ Kamnik in GZ Komenda. Na mekinjskem stadionu se je med seboj pomerilo več kot 130 ekip. Jasna Paladin Mekinje - V razvrščanju, štafeti, vaji z motorno briz-galno in drugih spretnostih je tekmovalo skoraj devetsto gasilcev, kar je bil za organizatorje precejšen zalogaj. V soboto so stadion v Mekinjah napolnili najmlajši in najstarejši - tekmovalo je 21 enot pionirjev, osem enot pionirk, 14 enot mladincev, šest enot mladink, devet enot starejših gasilcev ter ena enota starejših gasilk, nedelja pa je bila v znamenju članov in članic - pomerilo se je 36 enot članov A, dvanajst enot članic A, osemnajst enot članov B in 11 enot članic B. Atletski stadion v Mekinjah je bil minulo soboto in nedeljo v znamenju gasilcev. Na tekmovanju so gasilci pokazali obilo spretnosti in hitrosti, kar je ob dobri opremi in usposobljenosti tudi ključno pri delu, ki ga opravljajo. / Foto: Jasna Paladin Najboljše tri ekipe so iz rok poveljnice GZ Kamnik Simone Oblak in župana Marjana Šarca prejele pokale, rezultati za prostovoljna gasilska društva iz GZ Kamnik pa so naslednji: pionirji: 1. Srednja vas, 2. Šmarca in Zgornji Tuhinj 1; pionirke: 1. Srednja vas, 2. Zgornji Tuhinj, 3. Šmartno v Tuhinju; mladinci: 1. Zgornji Tuhinj, 2. Šmarca, 3. Sela; mladinke: 1. Nevlje 2., Zgornji Tuhinj, 3. Tunjice; starejši gasilci: 1. Srednja vas, 2. Tunjice, 3. Kamnik; članice B: 1. Špita-lič 2. Srednja vas 3. Nevlje; člani B: 1. Srednja vas, 2. Nevlje, 3. Zgornji Tuhinj; članice A: 1. Zgornji Tuhinj A3, 2. Šmartno v Tuhinju, 3. Špita-lič; člani A: 1. Šmartno v Tuhinju A3, 2. Špitalič A1, 3. Srednja vas A3. Pri Gasilski zvezi Komenda so zmagovalci naslednji: Komenda (pionirji, pionirke, mladinci in članice A), Moste (starejši gasilci) ter Križ (starejše gasilke, člani B, članice B in člani A). v v Štiriletnica Šole zdravja v Podgorju Franc Syetelj Podgorje - V športnem parku sredi podgorskih gozdov se je pred štirimi leti, spomladi 2012, zbralo sedem navdušenk in začelo razgibavanje po programu Šole zdravja. Po štirih letih se je skupina, ki jo od začetka vodi Ivica Vrtačič, povečala in danes šteje 23 članic. Vsako jutro od pol osme do osme ure na svežem zraku ob petju gozdnih ptic razgi-bavajo svoje ude po programu Tisoč gibov dr. Grishi-na. Seveda jim poleg telovadbe veliko pomeni tudi vsakodnevno druženje, ko se lahko skupaj poveselijo tudi ob praznovanju rojstnih dni in drugih jubilejev. Za veselo razpoloženje pogosto poskrbi tudi znana harmonikarica Lojzka Oc-virk. Štiri leta svoje aktivnosti so zabeležili v četrtek, 2. junija. Ob tej priložnosti so medse povabili tudi skupini iz sosednjih krajevnih skupnosti Po jutranji telovadbi je sledilo druženje in okušanje podgorskih dobrot. / Franc Svetelj Duplica in Perovo. Dupli-čanke pod vodstvom Dragice, ki so začele telovaditi v začetku letošnje pomladi, so se kar peš podale prek polja v podgorske dobrave. Tako se je na lepo urejenem športnem parku, za katerega skrbi Športno društvo Podgorje, zbralo okrog 50 ljubiteljev in ljubiteljic jutranjega razgibavanja. Najprej prijazna dobrodošlica podgorske voditeljice Ivice, nato pa so ob spremljavi Lojzkine harmonike skupaj zapeli himno podgorske skupine na melodijo Regiment po cesti gre, besedilo pa je prispevala Ivica. Prva in tretja kitica se glasita takole: »Vsako jutro mi hitimo, da v Podgorju se dobimo. V športnem parku sred gozda se zberemo in si dobro jutro voščimo ... S tisoč gibi se krepimo, mraza nič se ne bojimo. Naj bo sonce al pa naj pada dež, vaje prav vse naredimo ...« Potem, ko so ob oglašanju kukavice in drugih ptic iz okoliških dreves opravili telovadne vaje, so gostiteljice povabile vse udeležence na pokušino in prigrizek podgorskih dobrot, ki so jih same pripravile. Stekel je sproščen pogovor in izmenjava izkušenj med Perovča-ni, Dupličani in Podgorci. Helena Sterle se je v imenu perovske skupine Podgor-kam zahvalila za povabilo in jih obdarila s prijetnimi razpoloženjskimi pesmicami in cvetkami. V imenu dup-liške skupine se je za povabilo zahvalila Dragica Požek in obljubila, da bodo ob prvi obletnici povabile medse tudi Podgorke in Podgorce, hkrati pa jih je povabila na prireditve ob krajevnem prazniku Duplice v soboto, 11. junija. Za prihodnje leto, ko bodo v Podgorju slavili petletnico, pa je voditeljica Ivica obljubila še širše druženje in še pestrejši program. Kamničan ça petek, 22. julija 2016 3 Upokojenci Poročeni že desetletja Društvo upokojencev Kamnik je s priznanji in cvetjem nedavno počastilo tiste pare med svojimi člani, ki so v prvi polovici letošnjega leta praznovali diamantno, biserno ali zlato poroko. Jasna Paladin Kamnik - »Verjamem, da v vaših zakonih ni bilo vedno lahko in da ste naleteli na mnogo ovir, ki pa ste jih očitno premagali, saj drugače ne bi bili danes tu, med nami. Ostanite prijatelji in radi se imejte,« je zbrane pare nagovoril predsednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak in dodal, da se v društvu jubilantov spomnijo dvakrat letno, saj svojim članom tudi tako želi- jo sporočiti, da niso pozabljeni. Za slavnostno vzdušje je s svojim prihodom poskrbel tudi župan Marjan Šarec, ki se vabilom upokojencev vedno rad odzove, zbranim pa je zaželel čim več zdravja in druženja, saj se tako vse druge težave zdijo manjše. S priznanji, cvetjem, tokrat pa tudi s torto, so obdarili dvaindvajset parov, tistim, ki se dogodka niso mogli udeležiti, bodo priznanja podarili naknadno. Diamantno poro- ko ali 65 let skupnega življenja letos praznujejo Marija in Stanislav Kočar ter Terezija in Franc Vrankar. Priznanja za biserno poroko so prejeli: Alojzija in Vladimir Bor-ščak, Marija in Janez Pohlin, Majda in Slavko Šteblaj ter Francka in Feliks Kern. Zlato poroko ali petdeset skupnih let pa praznujejo: Zlata in Henrik Brodnjak, Rozka in Janez Koželj, Martina in Maks Bohte, Julijana in Ciril Čož, Vera in Lojze Dacar, Marija in Leopold Klemenc, Angelca in Franc Koncilja, Rahima in Jonus Muredba-šic, Marta in Viktor Novak, Frančiška in Franc Pančur, Alojzija in Janez Pestotnik, Dragica in Alojz Pirc, Marjana in Franc Roškar, Zofija in Ivan Sekavčnik, Mihaela in Viljem Spruk ter Ivana in Emil Vrankar. Za še več veselja ob podelitvi priznanj so tudi letos poskrbele Ljudske pevke Predice s harmonikarjem Jožetom Ja-godicem in plesalci Folklorne skupine Kamnik. Marija in Stanislav Kočar iz Šmarce / Foto: Gorazd Kavčič Terezija in Franc Vrankar iz Kamnika / Foto: Gorazd Kavčič Kegljači na tradicionalnem troboju Jasna Paladin Kamnik - Člani kegljaške sekcije Društva upokojencev Kamnik so še naprej aktivni tudi na tekmovanjih. Po tem, ko so nedavno organizirali regijsko prvenstvo gorenjskih društev upokojencev v kegljanju, ki še vedno odmeva zaradi dobre organizacije, so pred dnevi gostovali na tradicionalnem, že 29. troboju upokojenskih društev iz Slovenj Gradca, Prevalj in Kamnika, ki so ga letos gostili Slovenjgradčani. »Veseli smo, da smo se lotili organizacije regijskega prvenstva in tekmovanje kljub nekaterim pomislekom izpeljali odlično. To nam priznavajo vsi udeleženci. Veliko je k temu pripomogla tudi odlična hrana Janeza Uršiča ter postrežba naših članic, predvsem pa prijateljsko vzdušje v naši sekciji,« nam je povedal vodja kegljaške sekcije DU Kamnik Franc Poljanšek, ki je nedavno svoje člane popeljal še v Slovenj Gradec. Ekipi desetih kegljačev se je pridružilo tudi nekaj navijačev, v borbenih igrah pa so Kamničani osvojili drugo mesto. Upokojenci spoznavajo nordijsko hojo Kamnik - Približno 25 udeležencev se je minuli ponedeljek odzvalo vabilu komisije za šport in rekreacijo Društva upokojencev Kamnik, ki jo vodi Miha Prosen, in se v klubskih prostorih udeležilo predstavitve nordijske hoje. Nordijsko hojo v teoriji in praksi je starejšim predstavila trenerka Mojca Šraj iz Komende, ki je izpostavila vrsto pozitivnih učinkov te vadbe, ki je zaradi svoje učinkovitosti vse bolj priljubljena tudi pri nas. Predvsem med starejšimi, saj leta za tovrstno obliko rekreacije niso nobena ovira. V Društvu upokojencev Kamnik bodo zdaj najprej pripravili triurni tečaj nordijske hoje, na katerega se je že prijavilo petnajst članov in članic pohodniške in sprehajalne sekcije, nato pa bodo svoje znanje prenesli na druge člane društva. J. P. Pojejo že dvajset let Leta 1996 je bil na pobudo Marije Zagoričnik ustanovljen Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik, ki je s koncertom minulo soboto praznoval dvajsetletnico obstoja. Aleš Senožetnik Kamnik - Polna dvorana Doma kulture Kamnik je v soboto, 4. junija, zvečer prisluhnila slavnostnemu koncertu, ki so ga pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh pripravili člani Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik ob praznovanju dvajsetletnice delovanja. Zbor je bil ustanovljen aprila 1996 na pobudo Marije Zagoričnik, ki je še danes članica zbora, ki poslušal- cem na koncertih ponuja raznolik repertoar pesmi. »Slovenska ljudska pesem pa predstavlja pevcem dediščino naše kulturne preteklosti, zato jo ohranjamo rodovom, ki šele prihajajo. Ne smemo je zapraviti, zavreči, pozabiti. Po bogati vsebini, oblikovanih zanimivostih in izrazni lepoti je naše pesemsko izročilo dragocen prispevek Slovencev evropski kulturi,« so med drugim v vabilu na slavnostni koncert zapisali člani zbora. Zborovodkinja Karla Urh / Foto: ALeš Senože Kamniški upokojenci prepevajo na različnih družabnih prireditvah v okviru Društva upokojencev Kamnik in nastopajo v domovih starejših občanov v Kamniku, Bohinju, Trzinu in Mengšu. Vsako leto ob zaključku pevske sezone pripravijo tudi samostojen koncert. Vsa leta delovanja se udeležujejo območne revije v Kamniku, regijske revije društev upokojencev Gorenjske ter revije pevskih zborov slovenskih mest z usnjarsko tradicijo. Prepevali so tudi v Celju, na Vrhniki, v Žireh, Slovenskih Konjicah, Domžalah in Komendi. Ljubezen do petja jih je zanesla tudi na srečanje upokojencev Slovenije in zamejskih koroških Slovencev v Pliberk. Še posebej dragoceno pa je sodelovanje upokojencev z mladimi pevci Osnovne šole Stranje. Zborovodkinja Karla Urh namreč vodi tudi mlade pevce Osnovne šole Stranje in predstavlja vezni člen med mlado in starejšo generacijo kamniških zborov. Tovrstno medgeneracijsko sodelovanje je plodno za obe generaciji. Predvsem mladi pa z njim prenašajo in ohranjajo bogato pesemsko izročilo starejših generacij, za kar gre zahvala tudi Mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Kamnik. UTRIP KRANJA Letno gledališče Khislstein Kranj www.vjsitkranj.si četrtek počastitev dneva 23. 6. državnosti 25 LET SAMOSTOJNOSTI petek tri dive poletne noci 8. 7. DARJA ŠVAJGER, NUŠA DERENDA IN ALENKA GODEC Z BIG BAND RTVSLO nedelja JM JAZZ WORLD Sala aMOOmylEBBUHBIWHO ¡m V »-v KRANJ Gorenjski Glas S»'°