Za deželni šolski zaklad na Groriškem. Že v 32. številki smo omenili, da se je v debati o regulaciji plač goriškega učiteljstva poslanec dr. Tuma zavzemal za ustanovitev deželnega šolskega zaklada. Ta njegov govor se nam zdi toliko značilen, da ga priobčimo svojim čitateljem vsaj v glavnih konturah: »Vprašam in se bojim, da bi bil lahko člen II. povod, da se zavleče sankcioniranje tega zakona za vse leto. Ako se sprejme člen II., kakor ga je predlagal šolski odsek, bi 316 gotovo riskirali, da zakon ne dobi najvišjega potrjenja. Da pridemo prej do uravnave učiteljskih plač, je neobhodno potrebno, da ustanovimo deželnišolskizalog. S tem bi ne le krili vseh stroškov, ampak bi bilo tudi breme za davkoplačevalce manj občutno. Principijalno stališče države in finančnega vodstva je to, da se taki davki smejo nalagati, kakor zahteva člen II., le izjemoma, ali le za kratko dobo. Potrebno pa je, da se razbremene kmetije visokih potroškov, ki jih plačujejo po okrajih za šolstvo. Goriško mesto, ki ima glavni kontingent, donaša le malo. Ako hočemo, da se dotično breme pravično razdeli za regulacijo učiteljskih plač, nam pač ne preostaja drugega, kakor da sprejmemo deželni šolski zalog. Načrt sem tudi pripravil. Toda gre za meritorično vprašanje, ali se izrečete za deželni šolski zalog ali ne. Deželni zbor ima sedaj priliko, da pokaže, ali mu je na tem ležeče, da se zakon o učiteljskih plačah sprejme, po drugi strani pa se izreče, ali mu je pri srcu korist davko plačevalcev. Ako hočete združiti ti dve načeli, ni drugega sredstva, kakor da sprejmete dežeJni šolski zalog. Gospodje na italijanski strani, ki vedno nasprotujejo temu zalogu, ne vedo niti enega stvarnega motiva, ki bi govoril proti temuMesto ni pri tem prav nič zadeto. Gospodje ne delajo prav, ako vzdržujejo nacijonalni moment. To niso argumentiPopolnoma neopravičeno je mnenje, da so vsi davkoplačevalci v Gorici Italijani. To je pri tem zakonu skrajno nelogično. Imeti morajo tudi pred seboj davkoplačevalce Slovence, ki nesejo vsako leto v davkarijo svoj denar. Akimajotopred seboj,pridemo do zaključka, da plačujejo Slovenci več kakor Italijani. Ako vzamemo prebivalce po okrajih vse dežele, plačujejo slovenski okraji 169% davčnega bremena. V mestu goriškem pa plačujejo 69%. Gospodje v Gorici plačujejo 100% manj kakor majhne občine na kmetih. To je važen moment, ki zahteva, da giasujemo za t, da se določi breme enakomerno na vse prebivalstvo dežele. Ni upravičena ta razlika med mestom in ostalimi občinami. Ako je mesto na boljšem, moramo biti za enakomerno razdelitev bremena. Tolmin plačuje 212%, Sežana 234% — proti Gorici 69%. To so, naravnost rečeno, kričeče ramere. Vsi momenti torej govore za to, da moramo ustanoviti deželni šolski zalog. Gospodje poslanci na oni strai privlečejo ob vsaki priliki za lase stališče, češ, mi smo bolj bogati, mi dajemo več davkov kakor vi. Zato nimate pravice do deželnega šolskega zaloga. To stališče je neopravičeno. Na užitnini vina in mesa plačujete vi 217.000 , mi pa 175.000 K, tedaj pojeste več mesa in popijete več kakor mi. Piva pijete še več, ker pri vas znaša 370.000 K, to kaže, da je vaše prebivalstvo nekaj na boljšem kakor naše. Pri vas znaša skupni znesek 254.000 K proti Slovencem 183'000 K. Sedaj pride vir, ki odloča vašo moč — to je žganje. Za žganje izdaste vi 316.000 K, a mi niti polovice ne, to je 146.000 K. Vašo davčno moč odločujejo potemtakem žganjepivnice in likerji. Gospodje, tega ne govorim v šali, ampak imam pred seboj podatke, ki jih je sestastavilo deželno knjigovodstvo. Ta davčna premoč je japroblematična, torej s tega stališča nimate prav, da se pvzdigujete. Nisem se dotaknil nacijonalnega stališča. Abi računali nacijonalni moment, potem moram reči, da pridemo do tega zaloga, vsaj kar se tiče vas! Pravite, bi izgubile vaše hiše v mestu polovico vrednosti, odnosnda bi šolski zalog ruiniral hišne posestnike. Povedati vam moram da prvič ne zidajo hiš le Itapreloži na druge predmete. Slovenci vzdržujemo moč mesta. Bodimo odkriti in postavimo se na ekonomično stališče, potem pridemo in moramo priti do deželnega šolskega zaloga. S tem napravimo ne le uslugo vladi, ampak moramo pomisliti, da je naša dežela edina, kinimatakega zal oga. Gospodje, največje dohodke imamo od užitnine. To je splošen davek, ki zadene vsakega. Kakor hitro se odstavi otrok od materinih prsi, že plačuje užitninski davek. Ta je najbolj pravičen. Zato je tudi prav, da pokrivamo te izdatke za šolski zalog s tem dohodkom. Po sprejetju novega učiteljskega zakona bi pripadalo na potroške za slovenski del dežele 53.000 K, zaGorico in Furlanijo združeno pa 60.000 K, torej le 7000 K več kakor samo slovenski del. Izboljška torej nimamo na slovenski strani, ampak pripade na Gorico in Furlanijo. Ako podrobno čitamo določila zakona, se je najbolj pomoglo učiteljstvu v mestu Gorici. Ako vse to storimo, nimamo nobenega motiva, da ne sprejrnemo tega zakona. Po deželnem šolskem zalogu bi znašale doklade v mestu Gorici 3%, v Gradiški 15%, v goriški okolici 27%, Sežani 30% in v Tolminu 28%- Vsem davkoplačevaleem bi bilo olajšano. Prepričan sem, da sprejme visoka vlada z veseljem deželni šolski zalog, kar je vedno periodično poudarjala. "Nekoč je vlada celo izjavila, da bi tudi ona k temu eventualno pomagala. Sicer ni dala nobene določene obljube, a vendar je tudi to razlog, da ssmemo zanašati na njeno pomoč. Ko bi pa tako pokrivalpotrebščino, kakor je predlagano v tem zakonu, je popolnoma izključena vladna pomoč, in vlada bi odgovorila, kbi jo prosili za denarni prispevek, da ne mara dati nobenega doneska. Dežela in država faktično ne moreta podpirati takega načina pokrivanja potrebščine za učiteljskplače. Vlada in dežela imata vse razloge za to, da se pokrivajo taki stroški potom deželnega šolskega zaloga, kakose to godi drugod. Zaradi tega ni izključeno, ako ustanovimo ta zalog, da bo vlada tudi kaj prispevala. Mi imamta edini izhod. Kakor sem že poudarjal, ima država vse pravice, da ne dovoli posebne davščine na užitnino po okrajiin na pivo po okrajih. To je protivno zdravim gospodarskim načelom, ali, ako vi napravite deželni šolski zalog, lahksprejme vlada poseben finančni zakon, po katerem imatpravico pobirati za pomoč deželnemu šolskemu zalogu kakposebno doklado na užitnino vina in mesa in l'70 K na pivAko se nam posreči to, potem smo sanirali finance. Morabi biti vladi hvaležni, da smo tako prišli do regulacije učteljskih plač in da smo regulirali finance. Gospodje, mpredlog je za sedaj jako skromen, ker predlagam, naj vzame mnogo krajši člen kakor je ta. (Prečita načrt zakonza deželni šolski zalog) Ako to sprejmemo, potem lahkpreidemo v špecijalno debato. Naj omenim tu takoj, dsem sprejel ta zakon skoro dobesedno iz zakona istrskeg