PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE niti iMut contain* Advertising Matter Matter other Ihan PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 224» tniejed m Mroad-rlau Miter, Dec 6. |»»7, at (he ix»t oihte at Uuc**o. lit . *J> v*v to Ciniki komunizem drugih avtorjev. Dne 31. julija r pazovaleev od unij. ki še niso,— ? nas varJl! Ker dela te letos so Haldemana-Juliusa na- "LJ"'"'4'" ~ ' sli utonjenega v privatnem ko- pališču pred njegovo hišo. Star je bil fi2 let. Zdravnik je ugotovil, da ga je pri kopanju zadela kap. Tako je izginila s pozor- SENATOR McCarthy iz po imenu. Haldcrrian-Julius je Wisconsina ima manijo lova na trdil čitateljem' da lista s samo komuniste. Najrajši stika za nji- nat^u nino ne more vzdrževati mi v državnem departmentu. in apeliral na čitatelje, da naj Obdolžil je za komuniste že vse mu |>omagajo. Pred kakimi 30 sorte ljudi, ki niso ne sedaj niti leti se je lotil novega podvzet-niso bili kdaj^fl^^iDmunisti. ja, začel je izdajati "little blue a so liberal- books'* ter jih oglašal v razšir-tam poteg- jenih dnevnikih in v revijah po nili za navadnega človeka ter vsi deželi Prodal je teh knji- vse po nik-izčrpki iz filozofov, pridružene k tej zvezi. Te imajo obdolfitve v senatV' «a prizade- devet milijonov članov. V Med- ia invadiranja na kopno. Takrat je bila angleška mornarica še vedno prva na svetu, z bazami širom sveta, in Velika Britanija je ponosno poudarjala, da je bojna narodni konfederaciji svobod- mornorica njegovega veličanstva vladarica valov. .. nih strokovnih unij je zastopa-ci • * i ..t « 1 1 e . i delavstvo iz 59. držav. . Skozi zadnjih 30 let SO U to vloqo prevzele Zed. Na zboru WMTHfhi*Io>flHL» lz,i¥iUAr Jukonm* odgovoren. Vse nice spet ena markantna oseba države. Angliia brez Zed. držav bi bila sedai na sve- Zed. držav zastopane AFL, CIO, kar lahko Predsednik zbornice iz dni, ko so bili rebeli zvesti ti po krivem obdolženi ljudje ne morejo tožiti. Nevredni senator ima imuniteto, to je, da ni za svoje besede, izgovorjene v so- IRAN vzlic ameriškemu posredovanju vztraja prt podriavljenju an- jleškc oljne družbe Anglo-Iranian Oil Co. Na sliki je Hussein MAKKI, ki je dobil od iranske vlade nalogo nadaljevati z oljno produkcijo. Končno je bil z Angleži le dosežen nekakšen kompromis, toda oljna polja jim niso bila vrnjena. tovnih morjih, v Sredozemlju in v Aziji brez moči. Zed. države so sedaj smatrane militaristično za bratovščine železničarjev in u-nija premogarjev. Mnoge izmed un stori je, da ukaže kongresnemu svojemu prepričanju tudi kadar stenografu surove besede in in- so se podili po nebu «ni oblaki W>l"pa so da- Kaj namerava Sovj. z Jugoslavijo vsled jeze na Tita Svarilo Poljski, Čehoslovaški in drugim v Sovj. bloku proti nalezljivosti "titoizma". / — V Beogradu mojstri v protipropagandi Ze od prvega dne, ko je kom- inform Tita proglasil za odpadnika iz resničnega komunizma, je svet prisluhnil, misleč si, nekaj se plete, nekaj je spodrsnilo s tira. Listi v Zed. državah lij ki so bile SultC "a katereSa drugega po- poganjanja, Jiujfi Kt>1 najjačjo vojaško silo, kar iih ie svet še kdaj poznal, j zastopane na zboru'v MilanuJ^Tč^no £ ^Zfiu^^T ;™dl™an:Julius sJcer ™ Aa! 1*l. • r» 'I i . ivi . *JJ ~ ■ . , . en UA Irmoi.. ™ „„Ar-^iii„ P3 nl crtano iz njega fcadar ta- bil rebel, a dal jim je priložnost Atlantik in Pacifik sta ameriški >xeri". Do pred nekaj *« nebrzdani ljudje napadajo | tiskati pri njemu stvari po niz- leti mogočna Japonska je po kapitulaciji poslušna ame- uni; med njimi JCIO in zveza vnanje osebe. Mož z vprašajem ki ceni in pomagal jim je — sicer ritki okupacijski komandi. V zapadni Nemčiji previa- strokovnih unij v Angliji ' gU]ri bi111ahko vp,raia1' "le sebi v korist' širiti APPeal to riaU ^ , ' * * -i* v c ♦ • •• t , kak°' da volllci v nekdaj tako Reason ter druge socialistične ti- du/e r menih vpliv ne samo nad Nemčlfo temveč tudi V Svetovni federacij, stroko- progresivnem Wisconsinu volijo ! skovine. V časopisju in tudi nad zaveznicami (Francijo in Anglijo), ki sta udeleženi so ^topane tudi um- za :iebrzdance in za atentatorje s prižnic se je spet oglašalo nje- V okupociii. < > JC delavcev f OVJeutskue 2veze \n na dobro ime drugih ljudi, to govo ime. ko je pričel propagira- pa unije iz drugih komunistič-1 ■ * - & J r fks Naša armada šteie sedai nad tri milijone mož in nih dežcl DalJe "nije, ki so lahko se iih pozove vanio in mobilizira v čimkrajšem Pod komunist»čnim vodstvom v x ii , . . _ ^ ... / Italiji in v Franciji ter nekate- času od kra/a nekaf mili/onov in potem toliko, da bi re iz latinske Amerike Izgle lahko postala Še veliko številnejša kakor pa je bila v dalo je, da bo ta Svetovna de-1to mestece bilo posebno pred le drugi svetovni vojni. lavska zveza res imela ogromno znano po vsi Ameriki in še tu- večino unij pod svojim okri- di po prvi svetovni vojni. Pred Pentagon se ponaša z letalstvom, ki mu po nje- j I jeni, a sedaj so v nji samo še ni° Je bil Girard znan radi so-govem ni orimere. O, pač! Zaqovorniki velikega po- komunistične unije. Druge, kot cialističnega tednika "Appeal to V glavnem le še pn propagandi večanja naše bojne sile v zraku straiiio, da nas je Ru- omenjeno' Pa *o izstopile iz D in provokacijah ^ y qradnji letal že prehitela in da če ne potrošimo "Je mi nikakor ne gre v glavo!" j ti poroke za družabnost (com- GIRARD v Kansasu je majh- Pa"ionate marria8e)- /ant , no mestece. Menda nima niti! deklf f P°rocita. Pndeta sku; 4,000 prebivalcev. Vendar pa je paJ' ^vita separatno in moz r J 1 nima finančnih obligacij do zene in ona ne do moža. Tako se je Najbolj dražijo Jugoslavijo;^- m|{|«,,d „ lgradit0v noV(fc bombnikav m ^ izzivanja in provokacije na mejah. Ona jih ne uganja, niti cev> bomo za Rusiio ostali daleč zadaj. Drugi, ki se so prerokovali, da se dnevi Titu! ne vrača po pravilu zob za zob, tudi razumejo na militaristično vedo ter na oboroženo šteti in da je bržkone že pobeg- ker noče dati Sovjetom povoda moč posameznih držav, pa pravijof da je sovjetsko leni]. Pa se je pojavil z Bleda v za še več Drovokacii oh moiah _ . . .. ' ^ ^ r f ' Trdnjava Internacionalne konfederacije svobodnih delavskih strokovnih unij so delavske unije Zedinjenih držav, Angli- Reason", ki ga je urejeval V3" krat največ Fred A. Warren. Med vojno je lastnik lista — vsled silovitih pritiskov nanj, opustil protivojno stališče, ki ga je zastopala socialistična Stran- je in Kanade. Unije v evrop- ka< odobril vojno za program, * Bleda v za še več provokacij ob mejah, i VJ \----i,------------' ; — ---- skih deželah izven dežel sovjet- kakršnega je razglasil Woodrow kazal, da Največ incidentov proti Jugo !fo/$fvo Pnla9°len° V prvi vrsti IG obrambo SVOfe dežele skega bloka pa so razdeljene po Wilson. "Appeal to Reason" je kaj misli na beg. Delal se je, da slaviji sc dogaja na madžarski I" toliko za vpade V druge. V Zed. drŽavah so ne- I Političnih in verskih nagnjenjih, s tem »zgubil svoj stari zamah poročila njegova hči, "Eksperiment" se ni obnese 1 in zakon se je razbil. Od takrat je Haldemana-Juliusa v ameriškem tisku le še malokdo omenil. Mestece Girard pa ga bo pogrešalo, ker mu je s svojim podjetjem zaeno s svojimi predniki vred dal v minulih desetletjih veliko zaslužiti. m > Beogradu in nic ni MATT C V FT IC (Cvetic) je ~ r? i o "t■»« *r\ t«« I 1 - n,,nS ■vaje sp'jo~rtvs :.-)muni- M ga obsodba, ki jo je izrekel nad in .romunjski meji. Ob bolgar- davno skončali ogromen bombnik, ki stane 21 milijonov kar boj,h s P^tjdelavski.: j* .soci- skušnjah v k .munistič- £ njim kominform, prav nič ne ski ne toliko -i i • aj-j * -i • !i i • x . . mi vladami ter z delodajalci ja- a,,st»cno gibanje v tej deželi r.a rrh vrstah in kako je sp>|onanl ** V7nnmiri:, aoiariev. me na a ie prilaaoien dolaim vožniam, brez ko si^hi v it^mi c« i« u« višku, ie imel ta tednik žo nad /m fri .o nr^iri t-otiii m sti zel > dobro unovčil. Opis o ^ z- vznemirja. I M. . . . ,zloLiaiu sc ,p,,mir ,ut (r'i,ilna a,mos- To V deželah vsega sovjetskega fer® deze/e- v kongresu preiskujejo, debatirajo in skle-bloka venomer poudarjajo. po/o vedno ob misli na vojno. Boli in bolj se že tudi Italijanski šovinisti, posebno! med maso utrjuje fatalistično mnenje, da je vojna neiz- (Konec na 5. strani) (Konec na 2. strani.) imajo svoje m je in nekaj pa je neodvisnih. Tudi novo fašistično gibanje v Ital iji se pripravlja za zgraditev svoje zveze unijskega delavstva. Sličen položaj je med stro-(Konec na 2. strani.) V če znina na cestnih železnicah s vitega razreda Njim se ni treba v ^ J. , malenkostno od škod- najemnikov stanovanj. Novi 15c na 17c. Na ekspresnih busih, trenja "v natrpani ^h S ^ " V°Xn,n°- S,°dnK vHja ^ °nC' ki - \ektt| o nasik stvareh f Glavna briga vsakega časopisa ali pa revije je, kako si pridobiti za kritje stroškov toliko dohodkov, da hi se krilo izdatke in s tem zasiguralo ekzistenco publikaciji. Ko je bilo naše priseljeno ljudstvo večinoma še v mladih letih, je bilo polje za razmah naših aktivnosti vseh vrst obširno in godno. Ameriški mesta na vzhodu, srednjem zapadu in skozi do Pacifika so imela značaj priseljencev, ki so občevali med sabo v svojem rodnem jeziku, ustanavljali svoja društva in zveze in v vseh so takrat govorili samo v svojem jeziku. Ker no prihajale sem zdržema nove trume priseljencev, je zakon dovoljuje "landlordom"1 v naduličnih in podzemskih ie- ne železnice, ne »e presedati' I« mnogo izjem za zvišanje stana- leznicah pa s 17 na IHe. Oni, ene kare v drugo, tekati z enega rine, v apartment-hotellh pa je ki se po teh progah vozijo v me- vogla na drugega. Imajo avte kontrola nad njimi odpravljena sto iz predmestij na severni stm- in mnogi tudi svojega privatne-popolnoma. Lastniki smejo od- ni, pa morajo odslej plačevati ga šoferja. Na urad pridejo ka-slej cene v njih navijati po mili kvoder. Pred leti je bila vozni- dar se jim zljubi. Na ta način volji. na na karah cestne ieleziiice ni- ne bo moglo zmerom iti. Ko mi- Mesnim družbam je dovolje- kel. Odkar je ta prometni si- ne sedanja blazna tekma v obo-no podražiti nekatere vrst svi- steni prevzelo mesto, so bile vo- roževanjti. se bo ponovila brei- znine že v četrtič zvišane. To poselnost, navali breiposelnih v je velik udarec za one, ki iščejo urade za brezposelnostno podpo-delo in pa za stare ljudi, ki ga ro in tako ho dežela spet v krl-ne bodo nikoli več imeli. Tudi iti. Ze sedaj, ko vojne ie nekaj prodajalci na drobno kajpada ni- ako kdo izmed njih prejema let ni več, razen v Koreji in so zaostali, ker tudi oni hočejo $10(1 penzije na mesec, ne pome- nemiri v kolonijah ter v Mali svoj delež. ni veliko, kajti teh $100 ima Aziji, se takozvani ekonomski Dvignjene so spet cene mleku zdaj nad polovico manj nakupne veščaki vprašujejo, kaj bo, če in ne bo dolgo, ko bo stal kvort vrednosti kot pa leta 1939, re* nastane tak mir, da za obo-mleka v velikim mestih kvoder Mnogim družinam je tudi te- roievanje ne bo več potrebe? in več. Biro za delavske »tatis-1 lefon iivljenska potreba, V Chi-1 Kam z ljudmi, če ne bo dela? njine od tri do devet centov funt. Tekstilnim tovarnam in ^lastnikom oblačilne industrije jc bilo dovoljeno dvigniti cene in stalno posvetili temu poklicu. Mi smo takrat imeli jako organizacijo JSZ in močne klube v mnogih naselbinah. Zato je nam bilo mogoče napraviti marši-katerikrat zelo posrečene načrte za razširjenje lista in za zbiranje prispekov v tiskovni sklad. Določili smo nagrade in pa kvote. Kdor jo je izpolnil z določenim številom naročnin, je bil upravičen do nagrade. Angleški dnevniki se še poslužujejo teh metod. Npr., za nagrade ponudijo dobre bicikle. Pa gredo pritiskati od kljuke do kljuke mladi fantje in dekleta, najprvo do prijateljev njihovih družin, da hi se naročili ter jim omogočili bicikl. Med nami bi se te vrste kampanje več ne posrečile. Imeli smo v prid lista piknike, veselice in predstave. Najbolj smo i njimi uspeli med prohibicijo. ako je šlo po sreči. Dobro vino, ki smo ga napravili v kletih naših rojakov, je nas jako malo stalo, prodalo na veselicah pa se ga je mnogo steklenic. Sedaj pa moraš imeti že zelo veliko udeležbo, da je kaj prida prebitka Kajti vse, kar serviraš, moraš kupiti in vse je drago. Tako se na marsikaki veselici dela — ne glede kakšno društvo jo prireja, (Konec na 3. strani) PROLETAREC LIST ZA lNTKHKSi; DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO DRUGO SREDO Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00 Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naSem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published bi-weekly by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. FRANK ZAITZ, Editor SUBSCRIPTION RATES: United Stater One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-28G4 I UPRAVNIKOYE MIZE Notice o korespondenci ter prejetih vsotah so do tretjega avgusta. Pozneje prejete bodo omenjene pod tem naslovom v izdaji z dne 22. avgusta. ali bodo zedinjene države dobile nekega dne povsem vojaško vlado i (Nadaljevanje s 1 strani) * | SKUPINA AMEKlšKIll VOJAKOV v Koreji, ko posluša poročila po ... ».,,., , • rejrfie vojne. Začela se je 25. junija 1950. ogibna, in ker /e temu tako, ie bolise, ako se prične pre/ j kot pozneje. 1 9U- Washingtonu in governerju Steve nsonu se je zde/o V Pentagonu in zdaj prav tako med maso previa- komedije preveč in tako je en poveljnik več brez dela. duje vera, da kakor vojna, je tudi zmaga za nas neiz- MacArthur je zelo dober, dramatičen govornik in ogibna. Ako ne bi bilo te vere med maso, bi duh milita- Me 9° radi Poslušajo. MacArthur brikone goji ieljo, rizma ne mogel tako nemoteno jezditi po deželi. da bi 9a republikanska stranka kandidirala prihodnje V Franciji in v Angliji, v Belgiji, v Italiji in na Nizo- leto ™ predsednika A ie več pristašev kakor on ima zemskem ni take vere v neizogibno našo zmago in ne za ?redsled^,iko /cand,dofuro ^neral Eisenhower. Tudi v razbitje Rusije z našimi atomskimi bombami. on 'e Poll,'h \n ,zboren Dvornik. .. \ . LL-1'I A vi No diplomatično misijo k Franku so šli najprvo Ljudstva evropskih dežel so svetovno vojno ze dva- , .... ... 5 , 4 ... , . , v , \_x .. § ..» a! l. • i ' . . kongresniki in senatorji, potem nekateri industrialci, za- krat občutila na svojih tleh in v drugi svetovni vojni .__ , . .X..L ' . - . , A ' . A .. * i x> * * L- ». x • i l tern nekai višnh uradnikov državnega departmenta m tudi Anqlezi. Zato se evropski narodi nočeio navdušiti , x /. , . n . , . , Pf ... . D .. _ , f , končno pa vel/qk iz Pentagona, admiral Sherman, ki ie za militarizem in za voino z Rusiio tako kakor so se «... . . i \L .* _i i . . »w . .m m .... - ... z diktatorjem Frankom napravil dogovor za baze in pa Američani. V Angli/i in v Francm imaio generali in . ... , A ., c , , « , . . T. . . ,. . ». . . e i l koliko bo Amerika Franku plačala za te koncesue. Na admirali v vladi m v parlamentu malo vpliva. Sploh . , . , . , fL . ' .... ,.A.X r .. r- ... r potu skozi Italijo je admiral Sherman nagloma umrl. se ne silno v politično ospredje, razen v Franciji gene- A, . ' . ... A . «. >«< ral De Gaulle ^^ Se razvol v Washingtonu nadaljeval kakor se, bo vojaška kamarila dobila ves vladni aparat pod Pri nas pa postajajo generali in admirali tudi v $V0/0 komando. Politično življenje širom dežele se bi v Ko je bila Jugoslavija osvobojena in pošta z njo za silo u-rejena, smo apelirali na tukajšnje naše prijatelje, da naj Proletarca naroče svojcem v Jugoslavijo. Tudi sami smo to storili v svrho, da se iz lastnih skušenj prepričamo, da-li bo list tja redno prihajal ali ne. Ni. Nekateri so dobili skoro vse številke, toda z veliko zamudo. Drugi pa po par ali pa nobene. Izgle- $2 listu v podporo, skupaj $5. Naročnino je prišel sem osebno obnoviti tudi Frank Demshar, trgovec s kurivom, ki ima svoj stan na 4734 So. Keeler Ave. v Chicagu. Naročniki, ki se sami spomnijo, da je treba obnoviti naročnino, nam prihranijo precej dela in stroškov. Danes, ko je vse tako drago, je* k dobremu vsak radiu ob priliki prv«- obletnice ko- meriških unij pa se zdrznejo čim slišijo koga izreči besedo j socializem". V marsičem ni med njimi nič drugega skupnega kakor mržnja do komunistov in do ruskega komunizma. Resolucija o odnošajih med delavstvom raznih dežel poudarja, da je mednarodna konfederacija svobodnih unij proti vsaki vrsti diktature. ' Nekateri evropski delegati so gemu. Naročnino imajo poteče-dolžili Ameriko največ krivim no Riko Klavora v Bovcu čez za draginjo v njihovih deželah. Sočo; Ivona Sabec, Poljane pri dalo je; da je vsak poštar cenzor cent- ki «a prihranimo. Poštnina svojo roko. To se je videlo na na Pisma Je blia v kongresu tudi pri carinarjih, ki so odpi- zvišana s treh na 4c. Treba je ral i gift-pakete ameriških roja-! Porabiti kuverto, vdjati pismo kov v starokrajskih vaseh. Ne- in odpremiti pošiljke na pošto, kateri so skrbno pobrskali po Ako Pa naročnik vsoto sam po-tiskovinah in jih pobrali. Drugi Š1JC' ali J° Pride Pečati v urad, so jih pustili. Nekomu so vzeli nam vse to prihrani, cel paket naših koledarjev. Se- Marsikak dolar bi se prišpa-daj tja svobodno prihajata naš ralo listu, ako bi imeli med na-Koledar in Proletarec". ročniki več takih posnemalcev. Onih, ki so naročili list svoj-! Brav0f Jože Kosich v So. Chi-cem v Slovenijo, nismo oporni- cagu/ Dostikrat je ta ali oni u-njali, da jim je naročnina po- pravnik kako pismo s strahom tekla, ker čemu bi jo plačevali,: misleč si: Gotovo je v nje- ako naslovljencu ne dostavijo mu kaka kritika, če ne še kaj hujšega. Tako je meni sedaj, a A sedaj, ko so poštne zveze ko pismo odpreš, vidiš, da je vse med to deželo in Jugoslavijo ve-j v redu. Jože piše: "Priloženo liko boljše, in ker je tudi s tam-i je ček v znesku $5, od tega $3 kajšnjimi oblastmi vse urejeno, I za naročnino in $2 listu v pod-pa spet apeliramo na naše pri- poro. Naj le toliko rečem, Pro-jatelje, da bi naročili Proletar- letarec naj živi dokler mi živi-ca bodisi svojim sorodnikom v mo in ti z/hami. Naročnino mu starem kraju ali pa komu dru- zvišati, da bo lahko izhajal ter Pakistanski delegat pa je dejal, da kadar pridejo ameriške ali Skofji Loki; Marija šile. vas Sajevec pri Ribnici; Marija Sirk, politiki dan za dnem važnejši faktor. Nekoč je državni department vodil vnanjo politiko sam in on določal, kaj tem slučaiu zelo spremenilo, kajti vojni poveljniki so I naučeni ukazovati in od onih, katerim zapovedujejo, pa naj počne armada in mornarica in kam naj gre. Sedaj pričakujejo, da jih brezpogojno ubogajo, pa hoče v vnanji politiki Pentagon toliko besede ali pa Tako je v jatinski Amerikif kjer ima $korQ v$e še več kot jo ima državni department. In jo že ima, vsled vlade v rokah vojaški ljudje Jako / so Ako bi bilo po njegovem, bi bili sedaj v vojni z vso Ki- ZV6Z6 SVoBodfliH tajsko na kitajski celini, morili bi njeno civilno prebivalstvo in s tem bi si nakopali sovraštvo vse Azije. MacArthur meni, da ljudstva sovraštva kmalu pozabijo, mi pa bi Kitajsko s tako vojno primorali na kolena, vojne v Aziji bi bilo konec in življenja tisočem naših vojakov bi bila prihranjena. Toda ne, ako bi sledili MacArthur-ju na celi črti. On hoče, da oborožimo Čiang Kaiškovo armado in ji pomagamo invadirati kitajsko celino, kajti ki preti delavstvu v svobodnin ljenja", kar pomeni, da so ako smo res toliko oroti komunizmu kakor naglaša deželah, a nekateri so vse sku- danji red, to je, za kapitalizem. Trumanova doktrina, tedaj je naša naloga iztrgati Ki-'£fj °P"zariali< da jo «!av,ni pro' Na drugi strani pa so angle-tajsko iz rok komunistov in io izročiti naši prijateljici kX ^^^"Vt Ciang Kaiskovi vladi. ,(Standard of living) ljudstva v jemo katoliških> Zastopniki a-Vsak razsoden človek ve, da bi tak napad na Ki- zaostalih deželah, posebno v A- ------------------ tajsko zanetil tretjo svetovno vojno, toda kaj militari- JLLSS^ftSStf £ ga. zato naj bodo zapadni delavski vodje na obiskih v Aziji taktični, namesto da bi obujali med domačimi spomin na čase, ko so morali živeti pod tujim jarmom. Mnogi nepristranski opazovalci smatrajo, da je bil zbor tega delavstva v Milanu velik uspeh in da bo konfederacija lahko veliko storila za podvig delovnega ljudstva v zaostalih deželah. jim njihovi ljudje tukaj žele naročnino podaljšati, naj -nam jo pošljejo. Ako ne, jih bomo morali črtati. Na vse druge pa ponovno apeliramo, naročite Proletarca svojcem v starem kraju. Naročnina za tja je $3.50 za eno leto, $2 za pol leta. Jchn Kosin v Girardu, O., je med našimi zastopniki old prihajal med nas in ako ni mogoče vsak teden, pa dvakrat na mesec. Želeč Ti krepko zdravje, ostajem Jože Kosich." J. Kosich je znan društvenik in narodni delavec. Bil je dolgo tajnik društva št. 8 SNPJ, sedaj pa je predsednik. V prihodnji številki v tej koloni se bomo pomenili nekoliko o zastopnikih Proletarca in o njihovem delu v naselbinah. Do tedaj pa, pozdravljeni! (Prihodnja številka Proletarca izide dne 22. avgusta. Vsaka bo povečana toliko, da dobe či-tatelji v njih toliko gradiva skozi leto. kakor prej v 52 številkah. A prihranimo v tiskarni, ker gre list skozi tiskovni stroj 26-krat namesto 52-krat na leto. in enako bomo prihranili pri razpošiljanju in na poštnini. Kot že rečeno, naročniki ne bo- strokovnih unij (Nadaljevanje s 1. strani.) vsled tega izkoriščanja ter brezpravnosti primorani živeti v pomankanju. So brez socialne zaščite in brez civilnih svobod- ščin. Velik kontrast v mednarodni kovno organiziranim delav- konfederaciji svobodnih stro-stvom v Franciji. kovnih unij je tudi v politični Govorniki na zboru delavskih in ekonomski ideologiji. Vodje unij v Milanu so veliko razprav- ameriških unij, s članstvom ljali o komunistični neyarnosti, j vred, verujejo v "naš način živ- j za se- Oborožena sila dežel "ameriškega" bloka Običaj je, da v Washingtonu in v Londonu točno vedo, kolikšna je oborožena sila držav za železnim zastorjem, v Moskvi pa. kolikšna je vojna moč Zed. držav in njihnih satelitk. Po moskovskih dognanjih imajo pod orožjem skupno 6,785,000 mož, ki se dele: Zed. države ................. 3,000.000 Kanada ........ Norvežka Danska ........ Vel. Britanija Nizozemska Belgija ........ Francija ...... ...... 60,000 ...... 45,000 ...... 20,000 ...... 800,000 ...... 50,000 80,000 ......1,000,000 Španija ....................................................350,000 Portugalska ................................50,000 ! Italija ....................................................150,000 Jugoslavija ....................................500,000 'timer. Agitira za Proletarca že do na izgubi, ker nudili jim veliko let. Dne 30. julija je pc- k°mo toliko pestrega gradiva slal $13, tri za naročnino in de- kot Prej, ob enem pa smas tem set listu v podporo. Pravi v,storili praktičen korak v naših kratkem pismu: ". . . zraven po- naporih, da Proletarca še dolgo šiljam $10 listu v podporo, že- ohranimo, leč, da bi vi in list še dolgo ži- __ vela m mmm^mm m,m m.««!««;!« Pisemce, ki ga je poslal Frank Ali vam ie naročnina Zibert iz LaSalla, pa ni tako vz- . . podbudno. Frank pravi: "Sporo- P0t6KlQ .? čil sem že, da mi list ustavite. ■ Tu prilagam dolar, mislim da bo Tekoča številka Proletarca to pokrilo dolg za neplačane šte- je vilke. 2al, da sem primoran to | storiti, ker Proletarec je res luč, kadeti bi moral vsak delavec »u i x* m ... , j... XT . * , Ako je številka tik VAŠEGA Hcditi. Naj se omenim, da sem in%tkna WACI mMI „„... . . , . J. . , imena ni« NASLOVU na PRVI ze tri leta bolan in da grem v , . , i . ,, r». strani nižja, to pomeni, da vam svoje 72 leto. - Pisal, .smo je narofnina (ek,a „ ,,k mu. da mu bomo Proletarca pla- ,ednov ko,jkor je itev|,k> y> ca h .z prispevkov, samo ako ga iem okl ju niija od Je zeli in ce more se brati. « , , , . . Prosimo, obnovite jo! 2240 mo in Thailand (Siam). Nizek življenski standard imajo tudi delavci v večini latinskih republik v Ameriki, v kolonijah v Aziji in v Afriki. Ameriški delegati, ki komunistov nikakor ne naročnikom v pojasnilo Anton Zornik iz Herminia. Prihranite nam s tem pri delu ki\ic tudi pionirski agitator za in na poštnini! delavske liste, je poslal $2 pod- Grčija ........... 180,000) pore listu; prispeval ju je Anton j T Turčija ........................ 500,000 Chater iz Pittsburgha. Dalje je VtfWWVyVWVtfVWS%VW%WVWWW iiiani,ML«i;»Miii:miiiiiiffli Ako ste se preselili in nam Skupaj torej, kot že omenjeno prej, je pod orožjem v teh dežeiah 6,785,000 mož kopne armade. Moskva pravi, da je ves ta blok povezan med sabo za možen udar na Sovjetsko zvezo. V blok držav zapadnega imperializma in vojnega hujskanja vključuje Moskva tudi Jugosla- stu mar, ko oa ne misli drugega kot na poraz resničnega ali dozdevnega sovražnika, ne meneč se za rizik o, kakor se ni menil Hitler. Tudi on je sanjal, da je zmaga zanj neizogibna in sovražnik pa bo poteptan in za tisoč let obsojen pod nacijsko suženjstvo. Z MacArthurjem je potegnil general Wedemeyer, morejo, so poudarjali^ da njim niste P™1*}'1 spremembe naslo- ki je tudi pustil vojno poveljstvo na daljnem vzhodu in ni za izboljšanje £dokler ji i li i ; , , „ „ , zivljenskih razmer delavstva v na sian se aai uooKo/m, aasi mu ie tele 55 let. Pre/emal bo zaostalih deželah, kajti potem nas po*ta ne ohves"» da niste tisoče dolarjev penzije na leto, ne da bi on prispeval bi med njim s svojo propagan- .iBm' °b enem nam vrine vij°- in sPan»jo, dasi Airta-1 brte v fedTra'ciji SNPJ kak cent iz svojega v penzijski sklad. Ob enem nasto-\™ ^P^aH. Zaradi tega ^JiiT^f*!* Zornik poslal tri celoletne naročnine. ki so mu jih obnovili Jennie Petrovčič, Louis Dornik in dr. F. J. Arch. J. Petrovčič je prispevala tudi 50c listu v podporo. Se so optimisti na svetu, ki jim zaupanja v Proletarca nikakor ne izbiješ. Take ljudi doza za- Tole mi ne gre v glavo ? pa p red kongresnimi komisijami in na sbodiH, kjer po- j Aklt^lrju^^m^ bi/o Trumanovo-Achesonovo politiko v Aziji, češ, da »trokovnih unij. da one delujejo " P° ' kam "" ima od nie samo komunizem koristi. Enako je iel v za dvignjenje življenske ravni p- \ nam to ^T'01 "" vr- "pokoj" iz istih razlogov kakor Wedemeyer admiral v »eh deželah, ker le ako bo d- J^lov". "a^T Innllc tin, ialt. dasl imai° ter ga razdelil med druge vojaške edinice. Klein je na upor. Komunisti v takih deželah Uni svojo roko ukazal milici napraviti generalu MacArthurju pa imajo baA lo Pr«lnost, da List izhaja radi vas. Skrbite, ipalir in ga pozdraviti s topovskimi streli, ko je po v, ^, tj^ J. u^S,^" " nitvi iz Japonske prišel na uradni obisk prvič v Chica-1 franciaki in belgijski ter nizo- du, namreč pravilen. MORJE NAIVNOSTI Ljudska naivnost je ogromna. Pripravljena je sprejeti za resnico vse, kar ji natvezijo "veliki ljudje." Njen blagajnik Louis Karish pravi v pismu: "Cenjeni brat Zaje! Tu priloženo pošiljam ček v pomoč Proletarcu od federacije 15NPJ v zapadni Peni. Na seji je bilo odobreno, da federacija prispeva $25, nabranega med člani pa je bilo $16.45, skupaj $41.45." Priznanje vam, prijatelji Proletarca! Adolf Krisch, Cooperstown, N. Y., je poslal enoletno naročnino ter $2 listu v podporo, sku- Kako to, da kadar se podraži na i net' dolarlev* Adolf ie "niš voznina na Poulični, ali poštni-paj pet dolarjev. Adolt je nas H star znanec. Za obnovitev na- . .. . .. . ročnine sc pobriga sam. ®ne??l 5°!lUb*a LP?sl"žba In » 1 dražji denar dhbiš slabšo kako- Frank Omahen iz bližnjega vost — da. vse to mi nikakor ne Downers Grova sc je oglasil v gre v glavo! Res je — to je naro-uradu, ponovil naročnino in dal i he svet. M/sfco Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Ne stanovanje samo, mučne j -še je postalo vprašanje hrane. Prej je Smon včasih vendarle kaj prinesel, in predvsem, Smon je skrbel za Zofijo. Sušnik je stanovanje dal, hrane pa ni hotel. Koren se je že'prej skoraj ves posušil, da je bil podoben strašilu. Obleka na njem je visela kakor cunje, in ta obleka je bila že vsa preperela in oglodana. Zapustil pa ga je tudi njegov nekdanji mir in samozavest. Postal je razdraž-ljiv in po Šmonovem odhodu se je v njun dom naselila napetost in nenadoma sta se začela prerekati. Zofija se je naglo starala. Ko-j ža na obrazu ji je postala o-hlapna. Nobena obleka se ni več prilegala njenemu nekdaj lepemu telesu. Z brezupom v očeh je opazovala te spremembe na sebi, zakaj vse njeno bogastvo je bila lepota. Zdaj je še Smon pobegnil in Zofija je čutila, kako za njenim življenjem preži nekaj strašnega. Prav nič si ni, prikrivala, da se ji zdaj tudi Koren odmika. A strah jo je navdajal tudi pred Nemci. Če si je prej kakor koli dopovedovala, da bi v Nemčiji shajala kljub svoji narodnosti, je zdaj čedalje bolj videla, da to, za kar se navdušuje Koren, njej ne prinaša odrešenja. Zvedela je. kaj počnejo Nemci s Poljaki. V njej se je začelo nekaj dramiti in spreminjati, in ob vsem tem spoznanju se je je loteval strah. Tisti božič jima je potekel v brezupu in skrajni bedi, zakaj Koren se ni imel več kam zatekati. Plavšek mu sploh ni hotel več dati. odkar je po Kle-mencu izvedel, da je Koren izdajalec. Rožman pa mu je kar naravnost povedal: "Zdaj prihajaš, da nas boš potem laže dal ubijati ..." "Kdo pa ti je to rekel?" je vprašal Koren presenečeno. Rožman je zmignil z rameni. "Iz trte ni izvito," je odvrnil. "To je Klemenčeva politika", je menil Koren. "Sem že slišal, da se nekam pogosto shajate pri | njem. Ali misliš, da je to zate koristno?" Rožman je prebledel. Ni hotel, da bi kdo vedel, da hodi h Klemenčevima. Kljub temu pal je dejal: "Zame ne more biti bolj škodljivo, ali sedim doma ali kam hodim, ko pa mi je bilo v zobe povedano, kaj nameravate z mano." • | "Neumnost," je rekel Koren. "Kaj pa imam jaz z vsem tem? Večno te Klemenčeve intrige. K njemu pojdem, pa mu povem, naj že preneha!" "Le pojdi", je menil Rožman.: "Vesel bom, če se izkaže, da ni res!" Koren jc popoldne res stopil h Klemencu, dasi že ne s tisto odločnostjo, s katero je govoril z Rožmanom, zakaj Koren še ni pozabil, da jih je jeseni Klemene ujel pri vzklikanju Hitlerju« a do zdaj še ne ovadil, kar jih je mučilo. "Gospod Klemene," je dejal, ne da bi sedel na ponujeni stol. "Prihajam zaradi nekakih intrig. Spet ste me začeli blatiti, da se tako izrazim, čeprav ste mi nekoč obljubili, da ne boste ničesar storiti proti meni, kar bi mi oteževalo življenje. A-li bi mi mogli pojasniti, kaj sem napravil?" "Obljube niste držali," je odvrnil kratko Matija. Koren ga je gledal. "Ne razumem, kaj sem storil takega." Toda tudi Matija ga je gledal. Rekel je mirno: "Vaša samozavest ni utemeljena. razen ako ste prišli, da mi poveste naravnost in drzno, češ kaj vam pa morem! Že tako sem dolgo odlašal. Jeseni bi vas moral prijeti, ko ste napi-vali Hitlerju. Pa sem upal, da se boste streznili. Naštel vam bom samo dejstva, da ne boste mislili, da podtikam: prvič, da ste takrat hajlali, drugič, da ste vpisani v Kulturbund, in tretjič, da ste na sestanku sklepali, koga vse bo treba od tod odstraniti, to je, ubiti." Korenu je ob tem naštevanju legal samo stari posmeh na lice. "Ali morda imate za zadnje dvoje kak dokaz?" je vprašal drzno. "Imam/ "Prosim, na dan z njimi!" je dejal Koren odločno. "Pojdite na sodišče," je odvrnil Klemene. "Tam jih bom povedal. Vas posebej pa bom imenoval navadnega izdajalca slovenskega naroda. Tu živite kot parazit, kot navaden slepar in še izpodjedate narod in državo! — Povedal sem vam dovolj težke obdolžitve, upam, da boste iskali na sodišču zadoščenja!" "Ali bi mi izjavili pred pričami, da sem izdajalec?" je v-prašal Koren. "Pojdiva med ljudi, če hočete! Sicer pa na sodišču ne boijn zanikal, četudi ni prič!" Koren se je nasmihal. "Rad bi vedel, zakaj me ne ovadite, ako imate dokaze!" "To pa je moja stvar, gospod Koren," je rekel Matija in mu gledal v oči.. "Tudi to vam bo postalo počasi jasno!" "Dobro", je odvrnil Koren. "Samo glejte, da ne bodo odvedli od tod prej vas kakor mene!" "Tudi to ni nemogoče, gospod Koren!" je rekel Klemene. Koren se je priklonil in ponosno odšel. 2. Pri Svetem Ivanu je postajalo čedalje bolj napeto, dasi še KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? I - " ■ • Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov • Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče • Agitirajmo med drugimi naročniki, da store lato • Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad In priporočajmo to tudi drugim I • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in druge stvari • Naročajte slovenske in angleške knjige iz PBOLETARCFVE knjigarne • Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega še niso storili • Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraju in enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori za naš list kolikor more, pa bomo vse težave zmagovaliI vedno le na tihem. Skupine so se skrivaj shajale. Sušnikovi niso vabili niti Rožiča niti Kuharja, ker so sumili, da ta dva izdajata, zak^j kako bi sicar Klemene vse vedel! Podlesek je bil zelo nemiren in razdražen. Sumil je po vrsti vse, da so zmožni izdajati ali vsaj izklepetati. Jezil pa se je čedalje bolj na Plavška, ki je postal kaj dobro orodje v Kle-menčevih rokah in je s svojim tarnanjem plašil Podleska kakor tudi druge. Ko je Koren Podlesku in Suš-niku povedal o svojem pogovoru s Klemencem, so vsi čutili, da je treba ukreniti kar koli, da preprečijo nesrečo. "Samo v moji hiši ne moremo imeti sestanka," je dejal Sušnik. "Vedno vleče na ušesa. Unglaublich, v svoji hiši trepetam pred njim!" Toda drugače ni bilo mogoče. Podlesek je svetoval, naj zakuri v veliki gostinski dvorani. Zvečer je bila soba res zakurjena in so se neopazno stihotapili vanjo. "Seja" se je začela. "Samo da ne boš kričal!" je rekel Podlesek Sušniku. "Tu se ne sliši, če govorimo tiho! Ampak, to vama rečem, če Klemene še zdaj izve, kaj smo imeli, potem eden vaju izdaja!" "Zakaj pa ne morda ti?" je vrnil Sušnik. "Jaz že znam molčati," je odvrnil Podlesek, "In pri meni moja stara prav nič ne ve o vsem. Vidva pa kramljata v postelji s svojima babnicama, ker mislita, da sicer ne bosta zdrava! Mislita, da babe morajo vse vedeti!" "Pusti Mico pri miru," je odvrnil Sušnik. "Je že bil Rožič ali pa Miha!" "Kaj se Kuhar še ni poslovil od njega?" je vprašal Koren. "Miha gleda na vse strani," je menil Sušnik. "Ze ve zakaj," je pomežiknil Podlesek in mislil na njun zadnji razgovor, kjer sta se že do kraja domenila in je Podlesek vpisal nove ljudi iz Kuharjeve skupine, ne da bi Sušnik kaj slutil, še manj' pa Koren. "Ampak treba mu je jasno povedati, da se moti, če misli, da bo na dve strani igral!" je vzliknil Sušnik. "Kaj češ," je menil Podlesek. "Ljudi ima za sabo ..." Koren in Sušnik sta obmolknila, ker sta vedela, kam Podlesek meri. Nato je Sušnik rekel: "Kaj nam je treba ljudi! Kaj jih bomo spraševali za svet? Nacionalsocializem pozna samo ukaz in poslušnost!" "Lepo, da le ima kdo poslušati!" je rekel Podlesek. "Zdaj pa, Koren, pripoveduj o svoji smoli." Koren je pripovedoval o svojem razgovoru in zaključil: "Imenoval me je naravnost za izdajalca. Kaj praviš, Konrad, kaj naj storim? Jurist si ... " "Za izdajalca se da tožiti, seveda, če nima dokazov. Ce pa ima. potem pa stvar ni preprosta*' Zavili nam bodo vratovie. Vprašanje je, če kaj ve ... " "Govoril je tako," je rekel Koren, "kakor da vse ve. Skrbi me hudo. Če molčim, priznam, da je imel prav. Ce tožim, pa res lahko kaj dokaže . . . Prekleti hudič!" . "Saj," je prikimal resno, pa vendar hudobno Podlesek. "Prav treba ti je bilo iti k njemu na razgovor! Kakor da ga ne poznaš! Mačka božaj po hrbtu, ne pa da mu stopah na rep! Najbrž si mu celo rekel, če si upa ponoviti pred pričami!?" Dobro, da so bili v temi in Podlesek ni videl, kako je Korenu udarila kri v lica. "Saj bi mu ti tudi!" je odvrnil Koren. . "Kaj pa ti je rekel?" "Da bo ponovil brez prič pred sodiščem!" "Da," je rekel Podlesek. "Lepo si se zapletel! Mislim, da bo najbolje, ako — molčiš! Doktor-ček, pa ti svetuj! Sodnik si, kaj bi rekel k temu?" "Kaj bi rekel!" je zarenčal Sušnik. "Neumnost in smola! Ga je vrag nesel k njemu! Vsem nam je skopal grob! Slutil sem, da bo kdo napravil neumnost, ampak Korenu je nisem prisodil! Politik z Dunaja —. Lepa stvar!" (Dalje prihodnjič) Nekaj o nasili stvareh (Nadaljevanje s 1. strani.) zgolj za pivovarne, trgovce z likerji ter za groceriste.. Ko so dohodki in izdatki prešteti, se pogosto primeri, da prebitek ni bil vreden dela, ki so ga pridni ljudje vložili v priredbo. Dokler SNPJ še ni imela dnevnika, so njeni člani v Proletarca veliko dopisovali ter oglašali priredbe društev v dopisih in v plačanih oglasih. Tudi v bojih je bil Proletarec za SNPJ, v glavnem za njeno načelno stran, ker baš ta — poleg mikavnih podpor, ji je dajala zaniah. Vsled tega so tudi Proletarčevi apeli na društva za prispevke v tiskovni sklad imeli dober odziv. Razne cerkve in organizacije si pomagajo k dohodkom s prodajanjem srečk. Oglašajo avto, ki bo oddan, ali pa morda hišo, ali znatne vsote v gotovini. Ta metoda je za pridobivanje dohodkov zelo dobra, pogojno kajpada, ako srečk veliko več prodanih kakor pa stane predmet, določen za nagrado. Velikim župnijam se posreči na ta cenen način s srečkami dobiti po več tisoč dolarjev prebitka. Nekateri naši prijatelji so nam že večkrat priporočali, da ako imamo ljudi po vseh Zed. drža\ah, ki bi hoteli pomagati v taki akciji, bi lahko Proletarcu pridobili toliko, da bi imel denar v banki, namesto dolg v tiskarni. Morda bomo kaj drugega iz-tuhtali iz tega. SIBIRIJA 99 F. S. FINŽGAR Ime ustvari ljudska duša. To ime je vselej pravo. Vselej zadene bistvo. Zato so zdeli naselbini izgnancev na široki ravnini, kamor jih je zrinilo mesto, ime Sibirija. Pod razcefrano ponjavo, v senci kostanja je nočevala dru-žimca: On, ona in dete. "Torej si dobil kotiček?" Žena Micka je stiskala lačnega o-troka, k suhim prsim. "Kotiček? Le nikar mi tako sladko ne govori. Kotiček, kotiček! Luknjo, za psa komaj, ne za ljudi.'' "Vsaj pod streho bomo." "Pod streho, skozi katero se zvezde vidijo." "Boš že kako zamašil." Otrok je zavekal. Žena ga je pričela ujčkati in tešiti. Od nekod se je slišalo petje ponočnja- j kov. Listje v kostanju je zašu-1 melo. Ponjava je prhutala. Mož je vzel suknjič in ga ogrnil ženi čez pleča. "Pa bo zeblo tebe." Mož ni odgovoril. Sklonil se je, pobral trščico, jo zažgpl in vtaknil v gašperček, kamor je naložil zadnja polenca "Ne bi bilo treba." mu je skušala braniti, ker se ji je zdelo škoda. "Bova laže vozila," se je on grenko nasmehnil. Nato se je stisnil kar na tla, ona pa je legla z otrokom na prsih po pogradu. Siva megla se je odcejala po drevju, ko stSi premaknila samo-težni izposojeni voziček in odpeljala svojo bedno brkljarijo izpod kostanja. On se je vpregel v ojnice, ona je tiščala in pazila na dete, ki je ležalo vrh cunj na vozičku. Čeprav sta bila zgodnja. so se Sibirci že vendar budili. Ob skupnem vodnjaku so se umivali dedci, ki so se odpravljali delat k uravnavi reke. "Da bi le kaj potrajala ta barjanska sirotka!" je pohvalil meglo plečat fant brez srajce, ožgan kot peče na ilovica. "Od zlodja pripeka v tistem dreku, če ga mečkamo na soncu". Z razprtimi prsti je sunil skozi čopaste lase in jih počesal. "Oho, novi državljani prihajajo!" je pokazal suhljač proti vozičku, ki se je tresel po koles-nicah. Vsi so se ozrli. On — Primož mu je bilo ime — je vlekel in gledal v tla. Ko je privlekel vštric vodnjaka, ga je nagovoril nekdo iz gruče: "Dobro jutro, blagorodje! Z-godaj ste vstali." Primož je majčkeno dvignil glavo in zinil, da bi odzdravil. Pa ni. Čutil je posmeh v pozdravu in zapekel ga je. "Bog daj dobro jutro, možje!" je opravila ona namesto moža. "Ali imaš mutastega dedca?" jo je štrknil suhljač, ki se je drgnil s pisano capo po kosmatih prsih. "Ni," je plaho razlagala ona. Primož se je jezen ozrl po ljudeh, potegnil hitreje in prešel gručo. "Ta se je zmotil," so gledali za njim in ga tehtali. "Za Sibirijo ni." "Komaj za mežnarja pri Sv. Lenartu." L "Naj bi bil še naprej gagal pod plahto." "Sole mu bo treba, šole." "Nima talenta! Saj si ga videl, mušca!" "Kako ti bo živel, če ne zna zasukati jezika." "Zares So rekli, da,človek ži- vi od kruha Nekdaj morda Danes živiš samo od gobca." Voziček je krenil pred barako in obstal. Sibirci so se razšli po kočah. Iz barake je stopila ženska z otrokom v naročju. Za njo je prišlo še petero otrok v umazanih in raztrganih srajčkah. Najmanjši, Branko, zapečen v telo in lice kot divji kostanj, je vrtal s prstom v luknjo srajce na debelem trebuščku. Ogledal si je nove ljudi, opazil vrh cunj otročička in ročno splezal k njemu. "Ali je punčka?" je vprašal in pogledal Micko. "Fantek je, Primožek!" mu je razložila mati. "Ejduš, čudno ime. — Mama, pa si mi obljubila punčko. Ne maram poba." ' Saj ta ni naš. Tehle je, ki bodo pri nas." Deček se je skobacal z vozička, šel do jarka in dvignil srajčko. Potoma je'godrnjal: Primožek — možek — možek — kaj mi mar. Saj ni naš. "Kje je kvartir, boste pokazali?" je želela Micka. Ženska — Neža Ritonja se je pisala — je pokazala lestvo, ki je slonela ob luknji nad stropom barake. Micka je prijela za lestvo in jo poskusila, če dobro stoji. Nič se ne bojte! Rebrnice so kar trdne, šprikle pa nove. On jih jc narabutal v Logu." Micka je zlezla po lestvi, se na vrhu ustavila in gledala v mračno podstrešje. Neža jo je opazovala. "No, nič ne glejte tako kislo. Salon ni, za čez poletje bo pa kar pripravno. Nr. zimo se kam drugam pritisnete." Primož je oživel in zarežal na ženo: "Ne zijaj: dol pojdi, da si uredimo kvartir." Žena je molče zlezla na tla, dvignila spečega Primožka z voza in ga hotela položiti na travo. "Na našo posteljo ga denite". je ponudila Neža. "Ce ne bo potlej naš," je pri-koracal Branko in se upiral. "Tiho. smrkelj!" mu je zagrozila mati in odnesla otroka v barako. Ko se je vgnezdil v novem kvartirju, je Primož rekel ženi, naj leže. "In ti?" ga je vprašala, ko se je vsa slabotna in trudna zgrudila na ležišče. "Za delom pojdem in jesti po-iščem." Žena ga je hvaležno pogledala in zaprla težke trepalnice. Primož je pobrskal med cunjami, otipal zavitek, ga raz-motal in vzel skrivaj iz njega uro. Birmansko uro, ki jo je do zadnjega skrival in tiščal, da ni šla v zastavljalnico. Nato je tiho splezal iz brloga in se napotil v mesto. "Kam? Najprej do reke. Morda bom kaj dobil." Čakal je in čakal, da je prišel do polirja. "Ni nič, ni nič!" je zamahnil polir in hitro izginil. Nato je obhodil vse kraje, kjerkoli so zidali, kopali ali de- lali cesto. Povsod čakanje, povsod ista pesem: Ni nič, ni nič! Nazadnje je šel v pisarno podjetja. Stal je za durmi kot na trnju in čakal. Mladi gospodje so se živahno razgovarjali. Dolgo ga ni utegnil nihče pogledati. Slednjič stopi predeni tanek gizdalin in. zareži: »"Kaj bi radi!?" "Dela, gospod." "Sedaj ga ni." "Gospod, za vsako ceno' vam grem delat. Lejte, ženo imam in majhnega otročiča." "Otroka? Le čemu vam ga je treba?" V Primožu je zavrelo. Kri mu je bušila v glavo. Ustnice so mu trepetale. "Sedaj se misli še cmeriti." Ne, ne jokam," je jecljal Primož. "Kakor sem rekel: čemu vam je treba otrok? Ven!" Primož je še obstal za hip. Nato je srepo pogledal gospodka in kar bruhnilo je iz njega: "Čemu nam otroci? Ce ne za drugo, vsaj za to, da vam bodo razbili vaše umazane čeljusti. Fej!" Zadrleščil je .vrata, da so za-šklepetale šipe v oknih, in se opotekel*na cesto. Svet se mu je zibal pod nogami, kolovratil je brez cilja, v prsi hv ga je žgalo, škripal je z zobmi in kar vleklo ga je, da bi planil v kogarkoli in ga davil. Ubit irr top od gneva in obupa je obstal pred zastavljalnico. Spomnil se je birmanske ure. Varno jo je potegnil iz žepa, jo nastavil na uho in prisluškoval tiktakanje. Kakor na dan birme, ko jo je imel ponoči pod blazino in se je neprestano zbujal, jo poslušal in gledal nanjo. Spoštljivo jo je pobožal po šipici, po pokrovčku — za slovo. Dobil je nanjo pet kovačev. Ženi je prinesel sladkorja, kave, kruha in moke. Celo lojene zabele ni pozabil. Zvečer so imeli veliko gostijo; celo Primožek je dobil mosljo, napolnjeno s požvečenim kruhom in sladkorjem. Tedni so tekli. Žena je silila Primoža v mesto. Primož se ni več ganil. Ženi ni rekel ne bev ne me v. Pod leskovim grmom je poležaval, buljil kvišku, tešil otroka, kakor je vedel in znal — in molčal. "Tako čuden je naš." je tožilo Primoževa Ritonji. "Kar zmešan se mi zdi." "Nič se ne boj! Sibirija je prečudna dežela. Saj se vsakemu spočetka nekam zmeša. Nazadnje se vsega hudega navadiš. Ne veš, kakšna sem bila jaz? Le premisli: on je imel delo, kvartir smo imeli tak, da je bila zofa v njem. Rečem ti: zares imenitno. Pa so mi pognali moža na cesto in je šlo vse — kos za kosom: zofa, ura, uhani, rjuhe, še zakonski prstani — in ko smo bili goli, smo prijadrali semkaj. In smo tlele. Ali verjameš, da so mi prišle solze, ko sem se prvič zlagala. Sedaj lažem, jokam, kakor bi stare cape paral —in živimo. Tako boš tudi ti. Le mene se drži. Če nam ti siti vampeži nočejo prikomandirati dela, naj nas rede." "Če nas bodo. Naš pravi, da ne. Da nalašč nočejo." "Koga? Morajo. Moj pravi — pa ne smeš tega cijaziti drugim babam — da bodo vsi bingljali, če kmalu ne urede." Primoževa je ob tolikem pogumu vsa zmedena odšla k mo- žu. Preskočila je jarek in zavila po stezi proti grmu, kjer je Primož poležkava^ "O, danes mu jih napovem," je razmišljala. "Le w*kaj bi ne imel poguma? Presneto, Ritonja je tica. Vsi moramo biti taki. Moj pa obupuje in obupuje, da ga ni več prenašati. Res, napovem mu jih in jutri pojde za delom — ali za kruhom. — Od hiše do hiše. Morajo dati,' je rekla Ritonjka. Kar sama tudi ne bom brusila peta dan na dan." Žena se je bližala grmu. Toda pod grmom je bilo prazno. Primoža nikjer. Vsi naklepi, kako ga bo poučila, so plahneli v nič. Boleče jo je presunilo. Kar tresti se je začela in klicala: Primož! Primož! Ni sc o-glasil. "Da me le more tako mučiti! O, napovem mu jih, tudi zaradi tega potuhovanja." In spet ga je klicala. Donelo je v tihi Log, iz njega ni bilo glasu. Vse grožnje so izhlapele, živela je le ljubezen, ki ji je budila grozo. Stekla je skozi jelševje, obstala, zaklicala, tekla dalje in se ozirala na vse plati. / "Viš ga!" Na glas je vzkliknila, ko ga je zagledala nedaleč pod hrastom, zavitega v strgano ponjavo, k; jim je bila za streho pod kostanjem. "Spi. Le čakaj," mu je zopet grozila, "Prav tiho se ti priplazim, te zbudim in potem ti jih napovem!" Sla je po prstih proti hrastu, večkrat obstala in spet rahlo šumela po travi dalje. Sedaj je bila pri njem. "Kako se mi je zamotal! Bren-clji so ga klali. Zato irenda." Pripognila se je, prijela za ponjavo in mu jo potegnila z glave. "Kristus pomagaj!" je zakričala. da je zaječalo po vsem drevju. Mož je bil bled kot stena. Na obeh zapestjih mu je zevala rana v strjeni krvi. Žena se je vrgla na mrtvega moža. si okrvavila roke in kolena, planila kvišku in kot blazna drvela k barakam. Vsi "državljani" so pridrveli pod hrast in obstopili truplo. Ženske so jokale; tudi možje so skrili kletev in kvanto. Samo tisti suhljač je mračno ponovil: "Saj sem rekel, da ne bo za med nas. Zato se je poslovil." Ljudje veliko dolžni Američani imajo 79 in pol milijarde dolga, največ' na hiše, ki so si jih kupili, dalje na avte in razne druge stvari. Ob koncu druge svetovne vojne je njihov dolg znašal 34 milijard 700 milijonov dolarjev. Armada vladnih civilnih uslužbencev V službi zvezne vlade je sedaj nad 2,500,000 civilnih uslužbencev. Senator Douglas pravi, da veliko preveč, ker mnogi opravijo prav malo dela, ali pa celo nič in "efficiency" je v marsikaterem vladnem uradu |><>d ničlo. 30I Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 6:3ft to 6:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Residence: 221 Shinston Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212 ■ Martin Mihelich se vam priporoča, kadarkoli želite električne pometalke (carpet sweeper) ali karkoli drugega v tej stroki. Zastopa Elec-trolux Cleaner and Air Purifier. — Kadar kaj takega potrebujete, mu pišite na Will-mete and 55 St., Westmont, 111., ali pa ga pokličite po telefonu Downers Grove 577-M. Prišel bo k vam kamorkoli v Chicagu in okolici in demonstriral svoje modele. Prepričani smo, da vam bodo ugajali. Pristopajte k Slovenski Narodni Podporni Jednoti Naroiitc si dnevnik "Prosveta" Naročnina za Združeno države (izvemši Chicaga) in Kanado $8 00 na leto; $4 00 za pol lrta; $2.00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co.,$9.50 za celo leto; $4 75 za pol leta; za inozemstvo $11. Naslov za list In tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO 23, ILLINOIS PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. o 1727-1731 W. 21st Stmt CHICAGO 8, ILL ''ilii^B Rna postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal 6-7172—« 7173 KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE *» KOMENTARJI (Konec s X. strani) meriškega dekleta, ki je pobeg- pagandi. Tudi Aleksandru se je nila s svojega doma v Ameriki Adamič zameril, on pa njemu, k 43 let staremu duhovniku Lu- Namen Guggenheimove ustano-cianu Negriniju, s katerim sta ve je bil v tem primeru prezrt, si bila intimna ko je v Zed. dr- Adamič pa je s svojo knjigo žavah kolektal za katoliške mi- "The Native's Return" bolje sijone v Aziji. Tudi on je že uspel kot s katerokoli drugo; bi-misijonaril na Kitajskem. Na la je "popular seller", svoji kolekti v tej deželi je srečal tega 20-letnega dekleta na KAJ BO z MLADINO? Lju- njenem domu v Chicagu. Kmalu sta se zaljubila in "vnela", šla je za njem v Italijo, kjer so dje, ki se pečajo z njenimi problemi, si belijo glave. Sprija se fizično in dušeno. Vedno več jo jo na željo cerkve zaprli, da jo P°sega po omamilih (narkotič-deportirajo nazaj v Ameriko. O- nih sredstvih). Uganja spolne orna pa, da se hoče poročiti. Ne- ShaJa se v skritih lokalih, grini je sicer pravil, da sta v se zaklene in nato se slečejo Ameriki res bila intimna, da pa dekleta in fantje. Začne se dim- je on vsled svoje prisege duhov-skemu stanu ne more poročiti. Ker pa je zadeva dobila veliko publicitete tu in v Italiji, je cerkev Negrina izobčila. "Zdaj sem prost,"% je dejal Negrini, "izpustite mi dekleta!" Njena mati v Chicagu je brzojavila v Italijo, da se je njeni hčeri vsled zaljubljenosti v tega duhovna zmešalo in prosila. oblasti, naj jo pošljejo nazaj v Ameriko daj. Včasi kdo o teh orgijah skrivoma obvesti policijo. Udare — vsi planejo k oblekam in si jih • natikajo. Polictja vprašuje za imena in starost. Dekletom je od 15. do kakega 17. leta, fantom od 16. do 19. Tudi k jezerom hodijo, takole zvečer, ko je že tema in na samotnem kraju. Slečejo se do nagega in nato v vodo TRYGVE LIE (na levi), generalni tajnik Orfanisaclje Združenih narodov in Ernest Gross, ameriški delegat pri Združenih narodih, v ve. selem pomenku, bržkone o sakljueevanju vojne v Koreji. Objemajo drug druge- toV' ne pa kak hrvatski Pristaš v W ^lj papirnate vrednosti, ga se menjajo vse je veselo ' kominforma v Pittsburghu ali v Vzrok je, ker se v Zajednici še neporočeno seveda Med orote- ak° ™ nesreče. Pa se je neda^ Joron.tu v Kanadl> Je stvaJ za vedno veliko politizira in spore ETl^s^Z no dogodilo, da je eJo dekle, ^ ! liL? P pravoslavnimi hovniki ni te sitnosti, ker se lahko svobodno por oče kadar se jim zljubi, ne da bi s tem kršili cerkvena prava ali storili greh. KONGRESNIK COX iz Ge-orgije, ki je v zvezni poslanski zbornici vodja južnjaškega to- 18 let stara ' v teh orgijah uto-' Molotov Je dal svetu Jasno razu" sodiščih. Čudno je, da vzlic te-nila Ko so'jo jeli pogrešati so metl* da Rusija m ^i™]*1* od mu pridobiva na številu dlanjo iskali, jo dotipaliin zavlekli sv°je na™re' yreči TJtain stva in da > *lanstvo «Jub na breg. Niso jo mogli oživeti. Ni kazalo drugega, treba je bilo obvestiti šerifa. Prišel je pozno ponoči. Dekle, ki je utonilo, gov režim ter prevzeti Jugosla-| vsem notranjim bojem svoji or-vijo pod svoje neuklonljivo po- gani^aciji jako zvesto, veljstvo. Sama se še ne misli lo- titi Tita s silo, deluje pa, pod rijskega bloka, je predlagal še reji. Nič dobrega si ni mislil o en preiskovalni odbor. Njegova nji, ko je bil obveščen o načinu naloga naj bi bila pogledati za! njene smrti. Drug problem za kulise ustanov za delitev podpor. oblasti in učne ustanove je, ker in štipendij, ki so si jih posta- se čezdalje več mladine pod • • i .a „ v^J *irmo kominforma, da bi zane- je imelo moza na bojišču v Ko- ... .. __ , _ 4 tila proti Titu oborožen upor, v katerem bi pomagali "prosto- voljci" iz Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije. V taki POLITIČNO je HBZ razdeljena na razne struje. Precej let je bila najjačja izmed njih komunistična ter bila v glavnem odboru z mandati dobro zastopana. A večino najvažnej- vili sebi v spomin in slavo mul timilijonarji. Cox jih dolži, da iz svojih blaga jen podpirajo komuniste in njihne subverzne organizacije. Te "nepatriotične" ustanove so — po redu kakor jih je naštel kongresnik Cox, Rockefeller Foundation, Carnegie Corporation, Guggenheim Foundation, Robert Marshall Foundation, Rosenwald fund, Sloan Foundation in nekaj drugih. Nove Fordove ustanove ni omenil, ker v podpiranje "subverzne-žev" še ni zapletena. Cox pravi, da so iz teh ustanov dobili podporo za negovanje svojih aktivnosti mnogi taki, ki so komunisti ali pa bili osumljeni za komuniste, za člane sovjetskega špijonskega omrežja in vsled tega za sovražnike amerikanizma in našega načina življenja. Torej za preiskave ne bo še suše. dvajsetim letom posveča ropom, vlomom, posilstvom in raznim drugim zločinstvom. + To vse so posledice sistema, v kakršnem živimo, ker je brez srčne kulture in brez racionalne vzgoje. Sreča je, da je večji del mladine pametna iz Lastnih nagibov in nravstvena po svoji lastni razsodnosti. Tej mladini je srčna in duševna vzgoja, ki ji jo nudiji starši, v atmosferi je miru težko živeti,; s,h mestM imeh ®kozi vsa le" ker kadar te kdo venomer dre- ta P0^1 f,?tovni vojni "neod-ga in psuje, ti nagaja na mejah,lvisni blokasl m Pa izra21tl antl na Donavi, hujska z vtihotaplje-nimi letaki in po radiu, snuje, .,„ , , , atentate in ti tudi ekonomsko *ih Pred m med *™venciJ° komunisti. Tudi med komunisti samimi so se bodisi na "kavku- nagaja kolikor more — v takem vzdušju postanejo ljudje zaznamovane dežele nervozni. Čudno bi bilo, ako ne bi želeli, da se dogajali spori, izključevanja, razkritja" in potem boji med njimi v javnosti (npr. slučaj Bo-lča-Boyda). * Izgleda, da bo ta- '. * x- x j , • / da te lopne po glavi, največjo pomoč, da prebrede ra- r r- & zborita mlada leta v resno ži- stvar kako konča in bi meje ne ko ludi v ^ bile več obzidje in za obzidjem PITTSBURSKI "Narodni sovražnik, zmerom pripravljen, I Glasnik" razlaga, da se reakcio- narne struje, med katere šteje vodili po pravi poti, kakšen iz med njih vseeno zaide. Za starše so žalost in za družbo pa zlo. TITOVA vlada pa vzlic vsemu j ^' ? vljenje. A niso vsi starši taki. ne kaže nervoznosti. V propaga- EJ^"' ? " t!?™ Dogaja se tudi. da neglede kako ndi je mojster. tako da Pgref t*di se starši trudijo, da bi otroke, kremlju in članicam klinfor- ^^gSo^Tej Tekmi L* ma na z.vce To je ze nekaj. Se- mandate „ ,avnem ^ A. veda brez vsake zaslombe to ne „ "Ameriški Hrvati za A-bi.bilo mogoče In tako se je meriko ,„ oti njenemu sovra. Tito z ostalo vlado vred moral |žniku komunizmu... Za trenja JUGOSLOVANSKI pristaši -P°sebno. gospodarsko oslon.ti na v Zajednici ^ tudi justiini de. kominforma v Zed. državah bi zat»d- gospodarsko predvsem partment prilifno zanima in njena Zed. države. Največja spre- , detektivski FB, lFederai memba v Jugoslav^. pa je. od Bureau of Investigation). Kon-kar ni vec za zelezn.m zasto- ija y vro<,em ^ AngeIesu rom da se smejo tujo v nji ^ torej ^^ vroč* Bi)o za HBZ bolje, če bi se vršila Amerike in drugih dežel, ki imajo jugoslovansko vizo. Vlade potopili "izdaj ico" Tita in njegovo "fašistično kliko" v žlici vode ako bi mogli. Njihovo glasilo v Zed. državah je."Narodni (nekdaj "Radnička straža, potem "Radnički glasnik" in sedaj "NARODNI glasnik"). A za denar je ta list (Na- sovjetskega bloka pa ne izdaja- TUDI LOUIS ADAMIČ je o-menjen za dobitnika podpor iz omenjenih ustanov. Cox trdi da je Louis Adamič član ali pa glasnik" sponsor osemintridesetih komunističnih organizacij. Kongresnik Cox in John Fisher, repor- . ---------- . ter čikaške Tribune v Washing- rodni glasnik) pripravljen Titu Potmh listov v Jugoslavijo tonu, seveda zelo pretiravata, pomagati z oglašanjem tvrdk, ki raz[n svojemu diplomatskemu Njima je vse komunistično in apelirajo na ameriške Jugoslo- °sebju, in tudi ako bi jih, Jugo-subverznd kar ne trobi v rog de- vane, da naj pakete, ki jih po-mo—republi-diksikratske re- šiljajo svojcem v "Titovino", od akcije. nJih naroče., "Narodni glasnik" je poln takih oglasov. Na eni GUGGENHEIMOVA USTA- UrL (brezplačno) želi, da bi NOVA pošlje vsako leto kakega tam nastala toiiksna lakota in ameriškega pisatelja ali znan- nejevolja med ljudstvom, da bi stvenika v to ali ono deželo v Tita siloma ^tfo in jugosla_ svrho gojitve prijateljstva med vijo pa s tem privedlo pod pero-Zed. državami in ostalim sve- ti Kremlja, na drugi * oglasi pa tom. Oziroma med naso ter ape\irBf naj ^ jj pomaga. tisto državo, katero tak pisa telj ali znanstvenik na račun Guggenheimove ustanove obišče. Tako je dobil Guggenheimo-vo štipendijo L. Adamič za potovanje v Jugoslavijo. Ob oni priliki svojega obiska v nji si je Adamič zasnoval knjigo, ki jo je potem napisal v Ameriki. Njen naslov je "The Native's Return". Poleg te knjige je iz svojega obiska napisal posebno brošuro o glavnjači (policijska ječa> v Beogradu, kjer so mučili in ubijali politične nasprotnike, posebno komuniste. Kritiki so tisto brošuro označili za prispevek h komunistični pro- TUDI VJACESLAV MOLOTOV je na svečanosti neke obletnice v Varšavi izrazil tako slavija jim ne bi dala vize, ker smatra, da bi ljudje iz dežel sovjetskega bloka prihajali v Jugoslavijo z zlemi nameni. kje na severu Kanade ali pa celo v Alaski. Ali saj v severni Minnesoti, npr. v Duluthu, ki je za male konvencije zelo prikladno in v jeseni že zelo hladno mesto. MIHA KREK, nekateri dia hovniki, politični prijatelji in "A. D." so napisali o pokojnem duhovniku Franku Gabrovšku ^j..! ,0 ni ™e,nda, lePe nekrologe, kakor je običaj v takih primerih. V času svoje smrti je bil Fran Gabrovšek nikdar prihajalo na obisk toliko Slovencev iz Amerike kakor letos To bi se čudil pokojni Frank Sakser, ki je med prvo svetovno vojno dejaf, da je "šif-kartaškega" biznesa, kar se priseljevanja tiče, za zmerom konec, in da bo kvečjemu le tu pa tam šel kak naš ameriški slo- pak Frank Gabrovšek je znan našemu ljudstvu v Ameriki še vsled nečesa drugega. Namreč vsled svoje^tožbe proti Enakopravnosti, Prosveti in Proletarcu ter štirim posameznikom v Chicagu za $3,500,000 odškodnine. Toženi so bili radi člankov o njemu, kako da je gospodaril pri zadružni zvezi v Sloveniji. V tej zvezi, ki je bila pod katoliškim vodstvom, so bila hranilna in posojilna društva, "rajfenzenovke" ali kakor že so jih nekoč imenovali, v katerih so po deželi tajnikovali večinoma župniki. V nekaterih primerih so se v njih dogodile nerodnosti, ki so bile piscu člankov proti Rev. Gabrošku povod zanje. Tožba je bila po dokaj dolgem času poravnana izven sodišča. Toženi listi so se Rev. Gabrovšku oprostili vsak na prvi strani, kakor je določal dogovor, z angleškim besedilom, in ob enem je bila Rev. Gabrovšku izplačana primerna odškodnina, iz katere je plačal svoja dva advokata — enega v Clevelandu in drugega v Chicagu, ker tožil je v obema krajema. Izkazalo se namreč je, da on sam ni nikogar oškodoval; protežiral je le grešne tajnike, toda z rezervnim skladom. Vlagatelji niso ničesar izgubili. Tako je šla tudi ta nerodna epizoda v grob. Pokojnemu Rev. Gabrovšku pa gre priznanje, da je raje poslušal nasvete odvetnikov, posebno onih dveh, ki sta branila tožene liste, in pristal v predlog ne tirati stvari na sodišče, kjer bi bili lahko ameriški javnosti, kolikor se je zanima za take reči, vsi skupaj v posmeh. EX-KRALJ PETER tudi za "glumača" ni dober. Nedavno so ga preiškusili na televiziji v New Yorku. Casniški kritiki so pisali, da je bil (Peter) na televizijskem odru "flop" (popolen polomi. Eden izmed njih je pi-| sal, da je že njegova vnanjost napravila žalosten vtis, posebno vsled njegovih "žalostnih" oči in pa vsled oderskega strahu, ki ga je prevzel. Obnašal se je preplašeno kakor otrok. MRS. ROOSEVELT je Petru že precej časa tega prijateljsko svetovala, naj se loti kakega dela. Seštudiral se je v Angliji. A Petru delo ne mika in ga ne bo, dokler bo kaj v žepu. Ko je Tito z jugoslovansko skupščino proglasil Jugoslavijo za republiko, so Peter in njegovi prijatelji, med njimi bivši jugoslo-venski ambasador Fotič v Washingtonu, gojili samo še eno nado: namreč, da bo Amerika prej ali slej udarila v Rusijo in na Balkan t or "osvobodila" Jugoslavijo, seveda za kralja Petra in njegovo žlahto, za vele-srbsko kamarilo in za stari red. To se na srečo Jugoslavije ni in se ne bo zgodilo. In ker se za Petra tudi Hollywood več ne briga, bo moral mladi ekskralj prej ali slej le prijeti za kako delo — razen ako ga je njegov oče pokojni Aleksander z vlogami v inozemstu v toliko preskrbel, da mu preživljanje ne dela nobenih skrbi. In ako ne oče, prav zelo verjetno je, da je Peter v Londonu zajemal z veliko žlico. Zamejna vlada je razpolagala z veliko težo zlata v A-meriki in v Angliji. V Londonu je Peter po kraljevsko živel, čeprav je bila vsa njegova dežela okupirana, napol razdejana, o-krvavljena in v bedi. Kralj Peter se za to ni zmenil, čeprav je v kakem govoru, ki so ga mu napisali njegovi reakcionarni ministri, pravil o "svojem ljudstvu", s katerim "trpi". 2ivel pa je v Londonu ves tisti čas vojne tako razkošno, da je angleško ministrstvo zunanjih zadev članom Petrove zamejne vlade namiga valo, da Petrovo veseljače-nje, zapravljanje in ljubimkanje dela na* Angleže jako slab vtis. Pomagalo ni nič. Prešernove gramofonske plošče na trgu Chicago. — Moški pevski Zbor France Prešeren je dal nekaj svojih pesmi na plošče pri RCA, ki bodo prijatelje u-branega slovenskega petja zelo razveselile. Te pesmi so sledeče: "Moj dom"; "Bolan mi leži", tenor solo Marti Komočar; "Fantič ne lumpaj"; Dekle povej — Moj deklič; "Večer", bariton solo, Charles Hegyi; "Pastirček — Potrkali na okno". Album teh plošč stane $4. K temu je doplačati še poštnino. Omogočajo zdaj slišati ta zbor tudi onim, ki ne morejo na njegove koncerte v Chicagu. v Naročila naslovite sledeče: Prešeren, 2653 So. Lawndale Ave., Chicago 23. 111. • Ne pozabite priti na Prešernov piknik, ki bo v nedeljo 19. avgusta pri Keglju v Willow Springsu. Zbor vam jamči veliko zabave in lepega petja. In plesalcem dobro muziko. Tudi albumi omenjenih plošč bodo do tedaj v redu in vam na tem pikniku na razpolago, da si jih nabavite. FRANK JAPICH, predsednik Prešerna. RAZVOJ NE MIRUJE Napori človeštva v boju za resnico in pravico so bili že dostikrat pokončani v krvi. Ampak vselej so znova vstali — jačje in z mogočnejšimi argumenti ko kdaj prej. 40 milijonov avtov na ameriških cestah V Zed. državah je v rabi sedaj nad 40 milijonov potniških avtov, ali ena tretjina več kakor pred desetimi leti. Polovico teh, kar jih je v rabi, je bilo narejenih po vojni, okrog 6 milijonov avtov, ki so se v rabi, pa je nad 13 let starih. While they last! Dearborn Might Cooling Fan utrni H $ formerly $492£ nado. V svojem govoru je poleg venski r°jak tJa na obi?k S1° po Titu mlatil posebno po podpredsedniku vlade in ministru vnanjih zadev Edvardu Karde- jih je letos že stotine in še ved no odhajajo. Leo Zakrajšek, ki je v New Yorku s svojim potni- Iju in po notranjem ministru sk,m "radom nasledil nekdanjo Rankoviču. Zmerjal jih je s staro Sakserjevo potniško pisar-"fašistično kliko", kar je med n0' teh P°tovanj lahko vesel, kominformivci sedaj običajna HBZ (Hrvatska bratska zajed-fraza in svečano prerokoval, da niča) bo imela letošnjega šepne bo dolgo, ko se bodo jugoslo- tembra v Los AngeIesu svojo vanski narodi osvobodili te zlo- osmo redno konvencijo. HBZ je činske svojati in svojo deželo vr- največja jugoslovanska bratska nili v občestvo ljudskih demo- podporna organizacija v Ameri-kracij. Ker je to govoril Molo- ki, toda kar se bratstva tiče, je župnik fare sv. Janeza Ev. v Milwaukeeju, ki jo je prevzel v avgustu 1948. Farnega dela se je z vnemo lotil, ker Rev. Gabrovšek ni bil samo duhovnik temveč politik in zadrugar. V namenu, da si pridobi na svojo stran čimveč ljudi, je začel graditi tik cerkve dvorano, ker a-ko hočeš farane res imeti stalno na svoji strani, jim moraš snovati razna cerkvena društva, a-ranžirati priredbe ali kar že. Pokojnik je bil nekaj časa član jugoslovanske zamejne vlade v Londonu (Slovenci so v nji malo pomenili, enako Hrvati, ker odločujoče besedo in ključ do blagajne so imeli Srbi), po dviganju Tita pa je Gabrovšek s drugimi zamejci prišel iz Londona v Ameriko. Tu so se pri merodajnih vladnih uradih okli-cali za politične in verske begunce in dobili dovoljenje, da smejo tu stalno ostati. Fran Gabrovšek je bil neko dobo tajnik klerikalne stranke v Sloveniji (Slovenske ljudske stranke), ki se je med vojno vsled kapitulacije Mussolinlju in potem Hitlerju skrajno žalostno obnesla. Am- Hot weather ahead... this month and in years to cornel Tu se vam nudi komfort po dobri kupni ceni! Poslužite se priložnosti te posebne prodaje in uživajte udobje v vročih nočeh, ki Se pridejo . . . letos in leto pozneje. Dearborn Sifon-Aire Je narejen tako, da vam nudi leta udobnega spanja v poletnih nočeh. Perfekten za one, ki žive v mestih. Dear- born je lahko instilirati v nekaj minutah, Poda se na oknu in puiča dovolj prostora 7.a odpiranje ali pa zapiranje o^na. Vleč vam bo njegova modnost in enamelna zlikanost . . . performira "Sepetaje" in to z majhnimi stroSki, Kupite si Sifon-Aire danes po tej izredno nizki ceni in potem skozi sapico v poletnem vremenu. See the specially-priced Dearborn Slfon-AIre at your nearest Edison ttora todayl COMMONWEALTH EDISON COMPANY 7 2 W*«f Adamt SlTtaf • 4749 N. WHfn Ay. 3430 W. Divrfy Ay. 3335 W. 2Mi St. 953 W. 63rd Si. 4933 W. Irving H. 94. 4331 W. Modi,** Si. 434 f. 47th Si. 9035 S. Commercial Ay. 3139 N. Lincoln Ay. Of Coll RAndolph 6-1 234 11046 S. Michigan Ay. i udi lm«'ri*ki DRUŽINSKI KOLEDAR MORAMO OHRANITI! Frank Zaitz Vsega skupaj je izilo do vključiviega leta 1950 šestintrideset letnikov Ameriškega družinskega koledarja. Vsi so vezani v platno, a par letnikov je imelo tudi mehko vezbo. SKUPNO OBSEGAJO 7,570 STRANI. Kakšno gradivo so prinašali, kdo je vanj pisal ali zanj kako drugače sodeloval — vse to bomo izvedeli v sledeči seriji člankov o Ameriškem družinskem koledarju. Ljudje nas vprašujejo zanj tukaj — tu in tam tudi v starem kraju. Baš v tem tednu se zahvaljuje za poslanih mu osemnajst letnikov Angelo Cerkvenik, ki je v naš koledar že veliko pisal. Vzrok, čemu nam letos za prihodnje leto ni mogoče izdati Koledarja, je bil pojasnjen v številka z dne 25. julija t. I. je Jugoslavija svoje meje tuj- Amerika niti Velika Britanija države Teksas v Združenih dr-cem jako odprla. Veliko jih je ali Francija. žavah Amerike. povabila tja na svoje stroške iz Tito je tudi zagotovil navzoče, Pismo slovenskega rojaka se Amerike, Anglije, Francije, Nor- da se zapadni svet ne bo pogajal glasi tako: Odboru za zgraditev Kultur nega doma v Trstu. Ne bo še uprave Iz obeh govorov je razvidno, vaške itd. Tudi že marsikak član s Sovjeti "na račun in v škodo ameriškega kongresa je bil na Jugoslavije." . obisku pri Titu in večje skupine poslancev angleškega parlamenta. Jugoslavija pazi, da pridejo v njo le taki, ki so zaželjeni, ne pa propagandisti, sa boter j i in pa kak tak, ki bi koval naklepe za atentat. Bili so tam tudi razni ameriški radio - komentatorji, med njimi taki, ki prej za Tita in njegov režim niso imeli nobene prijazne besede. Posebno so Pripravljen sem zbirati dolarje za zgraditev Kulturnega doma Samo je potrebno, da mi da med Moskvo in Beogradom .vtorizacijsko pismo ali ™ * ~ sPr?ve \n ?.a noben* "Credentials", kot se reče po an-teh dveh vlad ne tiplje n pot, sin slovenskih ki bi vodila v pobotanje. Predno ® ■ je izdal kominform svoj proglas proti Titu, ne bi nihče mislil, da si bi kdaj dve komunistični staršev in sem redni čitalec "Primorskega dnevnika". Borba Slovencev v Julijski krajini mene že dolgo let zanima. Pisal bom nekaj o meni. Star sem 38 vladi skočili v lase. A dogodi rohneli "proti njemu v"času"o£- 1(! se jc' *in boj' ki J? 8e*aJ v tetM^roji^ sodbe nad nadškofom Stepina- Kavnem le propagandni, bo po '__ H mASPTPV ko so com. A sedaj, ko so bili gostje v»eh videzih trajal dalje. PAVLINA WILSDOKF. rasseljtnka i« Poljtke, je nedavn« dospela v New York. Stara je 105 let. (Jb iikrcanju so ji po&tre|4i s sladoledom Tik nje je njena vnukinja Elizabeth, ki tudi taka nanj. Ampak pri tem ne sme ostati. In ne bo. Gradiva dal"ja ni bil° v Ameriko, ker radi raznih ovir ni izšel. prav istega Tita, so svoje vtise podali spodobno, dasi so nekateri, med njimi H. V. Kalten-born, precej kritizirali, a tudi « marsikaj pohvalili. Kaltenborn Sp. Štajerskem se je najbolj potožil nad poman- Apel na rojake od Velike Nedelje na Toda imel sem 0 mesecev, ko so me starši prinesli v Kalifornijo. Morebiti mislite po mojem slabem obvladanju slovenščine, da sem neizbražen? Sem kandidat za doktora na tukajšnji univerzi (The university of Texas). Lan-Spodaj pod- sko leto sem bil učitelj ipan-od skega jezika. Zdaj samo študi- imamo že precej pripravljenega in zgodaj v letu 1952 bomo šli na delo, da bo čimprej skončano. Skušnje so nas naučile, da se za gradivo na sotrudnike ne smemo Na seji 12. februarja 1914 je Jože Zavertnik izvajal, da bi^ se z delavskim koledarjem, ki bi ga izdajala JDTD sama, brzko- J . . ne uspelo, in je priporočal, da se ga ustanovi. Poskus z importi- /^Tffiff JL*!?!6-!?^!?.! ranim koledarjem Vzajemnosti i. 1913 se je dobro obnesel in so njo za oglase bomo zgodaj pričeli. Ameriški družinski koledar je že mnogo let naj« priljubljenejša knjiga med Slovenci v tej deželi in radi jo berejo — posebno spis* iz življenja in o udejstvova-nju ameriških Slovencev, tudi v starem kraju. S to knjigo je bilo skozi vseh 36 let koledarjevega preveč zanašati, torej ga bo moral urodnik sam toliko smatrarli da ni vzroka. čemu ne bi dobil v Ameriki izdan slo-nr;nrnuu; l ... . i . § * venski delavski koledar še boljši odziv. Filip Godina je na to pripravit., da ga bo dovol| tudi ako se ne b. odzvalo predlagal, da se koledar ustanivi, upravni odborniki pi so de- zadosti drugih avtorjev s svojimi spisi. • Tudi s kampa- legirali Jožeta Zavertnika ml., da naj poizveduje v tiskarnah o cenah. Glede imena so bili mnenja, da je "družinski koledar" zelo prikladen naslov, in ker v Lljubljani več ne izhaja, si ga lahko osvoje. Dodali so mu le še besedo "Ameriški". Ko je na seji 21. marca 1914 J. Zavertnik ml. poročal o cenah, so na njegov predlog definitivno sklenili, da prvi letnik Ameriškega družinskega koledarja izide ie za prihodnje leto v.*. ... ~ i(1915). Za urednika so izvolili Ivana Moleka in za upravnika obstoja veliko dela. Kako SO ga vršili in kdo se |e tru- koledarja J. Zavertnika ml. Tiskali so ga 3,000 iztisov na 192 dil, da je ta publikacija tako dobro uspevala, je pove- straneh. Na tretji strani je bila sledeča uvodna pesem: dano v sledečih člankih. 1 --------- Misel za ustanovitev delavskega koledarja pod okriljem Jugoslovanske delavske tiskovne družbe I JDTD), ki izdaja Proletarca. se je pojavila že 1. 1911, in še bolj 1. 1912, toda nič defi-nitivnega se ni sklenilo. Prvi poskus s tako publikacijo je bil storjen pri Glasu Svobode kjer so izdali za leto 1905 "Slovenski delavski koledar". Uredil ga je Jože Zavertnik. Stvar se ni obnesla in tako je bil to prvi in poslednji letnik koledarja v založbi omenjenega lista. . Zgodaj spomladi 1. 1912 je pisala Splošna delavska zveza Vzajemnost za Kranjsko, z uradom v Ljubljani, JDTD, da bo "Vzajemnostnost" ustanovila koledar, ki se bo imenoval "Dru- Algonquin, 111. kan jem snage med ljudstvom Iv pisana sem dobila prošnjo Sloveniji menda ni bil, ker v Vlado Klemenčiča, voditelja ve-i ram ker hočem hitro doktori-nji snage ne manjka). Tudi in- liko-nedeljske šole na Štajer- rati. dustrializacija se mu zdi vse skem, ki me prosi, naj apeliram i Jaz bi Vam raje pisal v an-nekam okorna — nič še pravega na Slovence v Ameriki, poseb- gleščini in vi bi me boljše razu-zamaha v nji. In ga res ni, ako no še na veliko-nedeljske roja- meli. Resnica pa je, da je lepše, primerjaš z ameriškim. ke, da naj prispevajo po svoji da uporabim svoj materin jezik A v splošnem pa so obiskova- moči zo šolske potrebščine; ra- katerega nikdar ne bom pozabil, lci iz Amerike ipri tem ne mi- di bi svinčnike, radirke, pisalni Obiskal Vas bom v Trstu, kadar slimo ameriških Jugoslovanov, papir in ker še potrebujejo učen- dobim doktorat (v nekih 8 me-ki sedaj obiskujejo svojo rojstno ci ter učenke v šoli. Ni veliko secih). domovino v dokaj velikem števi- za kar vprašajo, a že s tem bi lu) Titovo deželo simpatično jim v sedanjih okolščinah, ozi-motrili. Čudijo se, kako si je u- roma pomankanju, ki je tam, o-pala, ko je bila čisto osamljena, lajšali težave, ki jih imajo z do-postaviti se po robu ukazom iz ] bavljanjem šolskih potrebščin, mogočnega Kremlja. Molotov dal signal za nadaljevanje intrig S pošto va njem William J. Grandoschek, 1304 West 37th Street Austin, Texas, May 2, 1951. Izrazi solidarnosti z akcijo Vam, ki sadite, zidate, gradite — vam, ki se trudite iz zore v mrak; za kruh. obstanek bedni se borite, boj bijete večni in težak . . . Vam bratje od obale do obale v domovini novi ameriški, kamor iz grude rodne so vas gnale želje po tistem, česar tukaj ni . . . Vam sinovi in hčere dela — slava delu! Ono bo sveta vladar, ko svoboda mu bo vzplamtela-- vam posvečen je naš prvi KOLEDAR. (Dalje prihodnjič.) Kaj namerava Sovj. zveza z Jugoslavijo vsled jeze na Tita žinski koledar". Prvi letnik izide v jeseni 1912 za naslednje To P05*™ je spisaI urednik Prvega letnika koledarja Ivan leto, je bilo pojasnjeno v pismu. Predlagali so ameriškim so- Molek* drugom, naj sodelujejo pri tem podvzetju in če se dogovore, se ta koledar uredi tako, da bodo v njemu zastopani tudi ameriški slovenski sotrudniki. -Na seji upravnega odbora, na kateri se je sklepalo o ponudbi, so bill Fr. Petrich, Jos. Zavertnik, Frank : Janezich in Ivan Molek. Sklenili so poizvedeti za cene, in ako bo zmerna, bi JDTD opustila nemara vano izdan je svojega ko-' ledarja. Dne 6. julija 1912 so dobili odgovor od Vzajemnosti. Koledar s trdo vezbo na 178 straneh bi stal za Ameriko 80 avstrijskih vinarjev. Sklenili so naročiti tisoč izvodov, na katerih naj bo i tiskana cena 3t centov namesto da bi bila označena v vinarjih. Leo Zakrajšek je nabral zanj v Ameriki nekaj oglasov, prispevke pa sta imela Ivan Molek in Fr. Petrich. Prvi je poslal par pripovednih spisov v prevodu, drugi pa informativni članek o socialističnem gibanju v Ameriki. V tem koledarju sta bili tudi sliki članov kluba št. 1 v Chicagu in št. 27 v Clevelandu. Ker ta koledar ni bil izdan pravočasno, je uprava Proletarca naročilo zanj znižala s tisoč na 500 izvodov. Dospel je v Chicago šele koncem februarja 1913, naročil zanj pa je bilo več kot je znašala pošiljatev, zato je takoj pošel. Bil sem na Elyju, ko ga je na sejo društva Sokol št. 20 prinesel John Teran. Vsi so ga hoteli, kajti bil je novost. Zmanjkalo mu ga je, z novo pošiljatvijo pa mu iz Chicaga niso mogli več po-streči. Na seji 16. jan. 1913 je upravni odbor Proletarca sklenil, da izda JDTD svoj koledar. Za spise se je obrnil na delavske ki pomenijo njegove grožnje Ti tu. Kajti nič se ne zdi, da je v Jugoslaviji kako močno gibanje, ki bi planiralo strmoglaviti Tita. Zato sklepajo, da je Molotov govoril bolj poljski in čeho-slovaški vladi, kakor Titu. Na Cehoslovaškem in Poljskem jih je veliko, ki Titu zavidajo, ker se je osvobodil Kremlja, ker tudi mnogi na Poljskem in Češkem bi se ga radi. Eno pa je gotovo: Govor Molotova priča, da Moskva v boju proti Titu ne misli odnehati. Tito odgovoril (Konec s 1. strani.) Po Molotovem govoru se Tito med študenti, žele, da bi so- tem pri kominformu obsovražen, ni skril temveč si dal aranžira-vjetske satelitke Tita res na- ker je desna roka Titu. Kajti on ti velik shod, na katerem je odpadle. Cemu? Ker se nadeja- ni samo podpredsednik vlade govoril, da ni Vjačeslav Molo-jo, da bo v slučaju napada Ti- temveč tudi minister vnanjih za- tov s svojimi pretnjami povzro-tova vlada zbežala, država se dev. Jugoslovanski odnosi do čil v Jugoslaviji nikomur stra-bo razbila in Italija pa dobila Sovjetske zveze gredo skozi nje- hu. Ameriška časniška agencija vzrok, da napravi ob svoji meji | govt? roke. Vsi trije so dobri propagan Od Velike Nedelje so v Ame- Odbora za zgraditev Kulturne- riki, katere jaz poznam, sledeči: ga doma prihajajp tudi od dru- Jakob in Franc Marinič, Mary god. Na skrajnih severnih me- v ______ , .. Zorko, Ivanka Vidic, Elizabeta jah slovenskega narodnega o- v Varžavi sT^e Mototov "Kta ^ Shalikar„ Tomaž Petek. Mr. and zemija, v Prekmurju ob ma- , ,• V. .. . p. .. ' Mrs. Novak, Mr. and Mrs. He- džarski meji, so začeli kmetje, Kardelja, Kankoviča in Djilasa , _ T . . , ... • ^ i • j bar- Fran Zadravec, Ivan Petek, ko so iz časopisja zvedeli za ak- r^Kto'bo'C evai ™tor Petek, moj brat Anton ^o, zbirati ^ar zana* Ku«- sko ljudstvo samo strmoKlav,lo PO"VeC ln Jar Je Par dru" tUr"' domK Mf. P™™ od" fašista Tita ter njegovo bando. glh~ 8 ne Ve™ za njlhna lmena ZVaI' preblYa'C1 V"ice LlP°Y,c1' Ker je Molotov v sovjetski . T°ri nilrtmrnrin it Ua/> - Jugoslavija ne drži križem rok SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja »lovenska knjigarna v Zed. državah vega režima odgovarja iz Beo gradu jako spretno jugoslovanska propaganda. Izkazala se je, da je na tem polju kos kominformu. Sicer taka propaganda veliko stane, a Jugoslavija se v tej mrzli vojni noče potuhniti temveč besedno napada v radiu, v manifestacijah, na shodih, v tisku in kakor še more ne da bi pri tem izvršila kako nasilnost. Povoda za napad noče dati. A batina pa s propagando toliko, da gre to tudi Moskvi na živce. Najbolj na piki imajo v Krem-lju poleg Tita Edvarda Kardelja in notranjega ministra Ranko-viča. Notranje ministrstvo je bilo že v Aleksandrovi Jugoslaviji važen portfelj, pravtako va- rike znatno maU.i'alne pomoči, posojilo v dolarj;'i in pa zagotovilo, da v slučaju obo-^x> nega konflikta ne bo r >amljena. Nihče v zvezni vlidi v Wa-shingtonu ni dozdaj določno izjavil, da ako bo Jugoslavija na padena, ji pride Amerika na pomoč. Dali pa so take izjave nekateri izven vlade, med njimi načelnik ameriške delegacije pri Organizaciji Združenih narodov, Warren Austin. Tudi v angleškem parlamentu so nekateri poslanci Moskvo posvarili, da se Jugoslavija ne bo sama borila, če bo napadena. Beograd seznanja svet o stališču vlade z* angleško revijo Lani je začela jugoslovanska Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. 23, ILLINOIS žen kakor je v Italiji ali v Fran- vlada v Beogradu izdajati list v ciji. Notranji minister v Jugo- obliki revije z naslovom "Re-slaviji je glavar policije in orož- view of International Affairs." ništva. Zapori so v njegovem Je dobro urejevan in pozna se mu, da jugoslovanskim državnikom mednarodni polož4| in mednarodna politika, oziroma mednarodna trenja niso španska vas. OhiMki Po prelomu s kominformom področju, tajna policija in druga sredstva, s katerimi se ukro-tuje opozicijo. V Kremlju trdijo, da je Rankovič krvnik, terorist in sovražnik ljudske demokracije ter socializma. Kardelj je v Kremlju in s piše o Titovem govoru na tem shodu, da je dejal: Poraz Jugoslavije bi pomenil poraz Evrope. To je tudi razlog, da zapadne velesile pomagajo Jugoslaviji. Napad Molotova na Jugoslavijo je bil namenjen Poljakom v svarilo, naj ne napravijo tega, kar je storila Jugoslavija, ko se je otresla moskovskega jarma," je dejal predsednik vlade Tito, ko je govoril na ogromnem zborovanju Knezpolju v Bosni ob priliki 10-letnice partizanske ustaje. Tito je razodel, da se Moskva boji, da bo tudi Poljska šla svoja samostojna pota. Molotov je sicer pozval jugoslovanski narod, naj se otrese sedanjega režima, katerega je nazval za fašističnega. V resnici je imel opraviti s Poljaki, ki imajo zadosti skušenj, kaj pomeni sovjetski jarem. Zato Poljaki ne samo niso imeli, ampak tudi ne morejo imeti do "Moskve posebnih simpatij. Tito je vprašal Sovjete, kaj se je zgodilo z baltiškimi državami Litvo, Estonsko in njihovimi ljudstvi. "Ta ljudstva izginjajo. Pregnana so v Sibirijo na delo pod najbolj teškimi po- ^goji" Molotov nai pride v Jugoslavijo "Rad bi videl Molotova pri nas. Molotov bi povedal, kar želi povedati *ln jaz bi mu odgovoril, kar bi jaz želel. Pde* h seillt.nt(, £ , ' And the greatest o the« f*e- l.ke the title ol . fairy story. Cap.- punUh the guilty dope pt.ddfers le«,sU,ed doms has been called the • free-1 tal.sm .. go.ng to lose a lot of We subm.t for the consideration of thobghtful adults that the ^IT ", An . k • - here at home bullness ^ ^'oi'many other anti- Of course, 'freedom of choice ' if the choice really is peace. v is a very meager freedom indeed i - for most of us. It .is a freedom BUT THE OUTLOOK is no w h,i c h is strictly limited by the brighter if peace is not the choice number of dollars in our pockets Then not only, native friends whfr and, what with soaring prices and want to have their cake and eat it new and higher taxes to determine too will be disgruntled, but dis-our choosing, millions of 'free sov- content will become more appar-ereign Americans'* know in ad- ent among those foreigners whom vance and before they even look we optimistically call our "demo-at what the corner grocer and i cratic allies." social activities, is one of the fruits of the capitalist-profit economy. There are other noxious results of the system, to be sure, less damaging and less enslaving. But all the evils about which men complain are products of the system under which they work and live. The urge for private profit is the soil in which they grow. 'lhe cigarette habit, which offers its addicts neither food nor warmth nor benefits of any kind, is anothejr social liability with which human beings could profitably dispense Bur we have seen within recent years how that habit was foisted upon the female half of "Parties" "Among the worst influence« on our Government, and one of the places where ethical practices are most often broken down, are Washington cocktail parties and a certain type of dinner party. More harm has probably been done to our foreign policy through such affairs than in any other way." That's what the Senate com mittee investigating "Government ethics" was told recently by Jerry Voorhis, former congressman from California and now executive secretary of thc Cooperative League of thr U.S.A. humanity by clever and seductive advertising and other means—for . 4 . r ®. ' « W ^the profit of "respectable'' enterprisers Just because commercial ciaa- butcher has to offer that they are| LertthU g 1 o o m , warning bejrc«« do not damage as rap.dly and as completely as he "oil, does not alter the parallel, ln both cases the incentive of tne business men who going to choose hamburger instead discarded as the "rantings of a of porterhouse and oleomargarine radical," I'll lean for a moment instead of premium grade cream- upon one Leonard H Nason, whose cry butter. HOWEVER. IF YOU are one of the little people who are forced to choose unsatisfactorily, you can have the s syndicated column is published by one of our own respectable capitalist local dailies. Qualifying as an observer with "push the dope" is the same: PROFITS! We venture to assert that the dope story that was told could not have been told in a socialized economy in which things were proJucea for use and not for sale and profit. For in a profit-free economy there would be none to create a demand for the dope that destroys. Being just ordinary people, Socialists condemn the basic evils of PITY THE POOR MILLIONAIRE Nine Fly Off to Europe for Fancy 37-Day Junket At $14.500 Each No wonder the profiteers and PEOPLE DO IT By Henry Jones Pessimists of our acquaintance day and of all time, came into ex- are always talking about capital- istence as an independent nation ism as though it were a permanent 175 years ago, shortly after the system and simply iiad to last for- system of capitalism was inaugu- ever regardless of its failures. They rated. Today the system itself is in ' imply that the best thing that can an admittedly precarious position be done is to put up witn existing and its leading bulwark, America, evils and adjust yourself to them, according to the leaders of the land The song is tnal capitalism has themselves, is in a state of "crisis" lasted so long and is so strong and "emergency." How anyone can that it is no use to think about sup- cherish the notion that it will be planting it with anything else. everlasting, or even last long, is We don't know what histories beyond us. these people have been reading or • • • what constitutes permanence and t5ver in West Africa a couple of strength to them, but we do know witch doctors have been arrested that historically speaking in rela- for killing a twelve year old boy, tive terms, capitalism has neither stewing him and feeding him to a endured long nor been very sue- tribal chieftain. The witch doctors' cessful. - defense is that they were attcmpt- For example, the Egyptian Em- ing to cure thc chief of 'alcohol- pirc lasted for about 2,000 years; ism." Scientifically speaking the Babylonia held out about the same witch doctors may have something; length of time; Rome dominated it is conceded that the treason why the world for almost a thousand a chronic drunk sees snakes and years Carthage, held out as a lead-1 pink elephants is because he does the Statement that "I Kav t ----- ----------- '------' u«; ua.-u ui ... .........- K- IV*!*, ^c unu uui as d itdu- pmn fii'pnanis j H th h f # human exploitation in bread and butter and payroll term* They speak other wealthy people are weepingJ ing world power for c!ose to 700 not get enough vitamins in the knowing that you alTnowT im' servTce.^Naso"« d«l!rw'th.'^lE' - """" ** economic4 and not °f etWcs morality. | bitter tears at the way Uncle Sam | years, and the pages of h.story are| liquid diet which he favors. There portant company. The "big shots" who make our domestic and foreign policies for us are now confronted with the freedom to choose between negotiating peace in Korea or continuing a fight that is costly and increasingly unpopular on a very broad front. It is a perplexing ' freedom"— as most freedoms are — because any decision our "big shots" make is likely to produce some unhappy basic mistake all Americans in their conception of other nations is that the rest of the world thinks the way we do . . . and looks to use for guidance as superior beings." He asserts that "the opposite ... is more nearly correct." But I shouldn't need Nason. I have Trygve Lie, General Secretary of the United Nations, who needles Uncle Sam for peace by voicing his confidence in the sin- m«- But, given a generation or two of social democracy and economic jJ"5* taxing them into the poor- dotted with the not generally fa-1 are probably a great many vita-iTmne cooPeration' il may weH ** that man will realize that tne big loss under house! How " hard up" such people miliar names of dynasties, king-! mins in a stewed twelve year old. 1 ,nnc our profit economy was the loss of human potentials j are is shown by a small news j doms and systems that were pow and no doubt to a tribal chieftain Are we too severe in our appraisal of the economy under which story that went out from New York, erful and seemingly invincible f/r in West Africa a dish of stewed we live? Let the religionist of our day give the answer. . How can The story tells of nine people hundreds of years twelve year old is almost as tempt- brotherhood become a fact in an atmosphere of rivalry, greed, inse- i setting out for a 37-day tour of The United States of America, ing as a double shot of Old Hang-curity, fear and lust for gains at the expense of fellow men?—Reading Europe and North Africa, which is the greatest capitalist nation of to- over.—From Industrial Worker. results. "Good old- Uncle Joe" has cerity of Uncle Joe's proposal. 1 put our capitalist system and its have Britain, which disagrees policy-makers on the spot for fair, bluntly with the U. S. determina- He is asking us to "sing" without warning us that anything we say is certain to be used against us. tion to bar the government of Chinese enemies from a seat in the U. N I have practically every Peace means stop fighting. It other "democratic" nation with means tapering off on the waste whom U. S. is allied in Korea and that is keeping American industry whose enthusiasm for further con- running and giving American fiict, if measured by the number workers the war wages that the of fighters they have supplied, is late F.D.R. once described as very week indeed. "fools' gold." And Jhat means that an important prop will be removed from the foundation of our capitalist private-profit economy. In Labor Advocate. Family Assets The Federal Reserve Board, which warned some time ago that one-third of the nation's families spent more than they received in 1949. had recently mofe cheering news It said that about half of the families now have no debts Its survey revealed that four of every ten families have property worth S3.000 or more, that those with the most assets have the most debts; that some 21 million non-farm families own their own homes, and that more than half of the going to cost them $14.500 apiece. Of course they will need a few more hundred for such things as Speculators Speculators in foods and other Good Newt? Here's news that will sound good UPS' and they Prob»^y took along commodities' have made profits a little spending money, too. just totaling "hundreds of millions of in case they want to bring back dollars" since the Korean war be- some souvenirs. gan, according to Edwin A. Lahey, Nice Way to Poorhouse * reporter for the Louisville The "ballyhoo" for the trip made * T,n»«s ' Government figures, cov- it sound like a nice way for peo- erin* on|y four commodities, show pie impoverished by taxes to start Proflts of $74 million in the last for the poorhouse In every city ha,f of l950< Lahey found, but $6 5 billion tax boost it has been where they stop, for instance, each "••thing short of a Congressional planning to request, on top of the member of the party will have 'a ! 'nvesligation" would disclose the $10 billion tax increase which is private limousine with footman" to millions of Americans Because Uncle Sam has been taking .in more revenue money than he expected, individual income taxes will probably not be raised until next October For the same reason the Administration may not ask for the We could go on, but what's the families own cars. use? All we want to show is that | ---- "freedom of choice" is a boon that can be embarrassing at times. No "Dole" Now Under the Labor government in England, a report says, unemployment has shrunk to less than 1 per cent." The worry now is over a "shortage of workers." When the "Tories" ruled Eng land, between the two World Wars, hundreds of thousands of British workers were jobless, practically hopeless, and "on the dole." Lots of Four-Year-Olds This country has 1.0 million four-year-old boys. That's more than the numb^Sk^ boys or men of any other age. It's 86 per cent more than the number of boys of any of the ages between 16 and 19. Many Miss Prosperity 'Spuds' Skid The great potato spree in Maine is finished,'* says a report. "Potatoes which brought up to $4 a barrel in these parts in 1948 are now selling at $1.50. Some worried growers are talking about 50-cent potatoes before the year is out." Also, many farmers in the potato area of Maine are turning to other crops. Why this sudden change? Because "the 1951 potato harvest is the first since the war without government price supports." L'ncle Sam is no longer buying, storing and destroying "spuds" to keep their price high. Zowiei The light monopoly of Washington has again demonstrated that it knows how to get what it wants when it wants it. The morning paper say s the Public Utilities Commission has given "Popco —that • the name of the monopoly—a yearly boost of »2,595,000. People don't vote in Washing ton. If they did, the members of che Public Utilities Commission would be looking for new jobs oefore Congress now. Those predictions were made recently by senators and congressmen who are in close touch with the changing tax and revenue situation. But there is nothing certain about it. and it's best to keep your "fingers crossed " Despite post-war prosperity. 10.5 Man, proud man! Dressed in § little brief authority, plays sucfe fantastic tricks before high heaveo Steel Giant Returns to Birthplace History seems to be reversing itself in the iron and steel industry. It bvgan in the East, moved if31"' ,"" Westward, and now is beginning to come back East again. The latest sign of that is an announcement that Bethlehem Steel nas discovered "a new and large iron ore body near Morgantown, i Pennsylvania," and plans to use that ore to make steel in its Eastern plants million American families had in-; as to makc the angels weep.— comes of less than $2.000 in 1949 Shakespeare. Should Practice What He Preaches Uncle Sam is going around the world preaching the need to forestall Communism by making democratic reforms, the most urgent of which in some countries is the breaking up of huge "feudal" land-holdings. His advice would be more effective if he practiced what he preaches. For example, in his "Paradise of the Pacific"—the Hawaiian Islands. A letter from the Pineapple and Cannery Workers' Union local on Lana, one of the larger islands, says " more than 700 strikers have ended their fourth month on the picket lines.- They struck against the Hawaiian Pineapple Company (Dole) for higher wages and job security. They are up against no ordinary employer. 'The entire island Is owned by 'Dole.' We live in company houses, walk on company-owned streets, buy electricity from the company, drink water from the company's wells. Sometimes we wonder if we can call our souls our own." "Dole,'< as the letter points out, is one of the Big Five" companies which own and control the land, industries, banks and nearly every-thiny else in the Hawaiian Islands. As a resultf they come pretty close to owning the half million people IS THAT DEMOCRACY? King of California Talks Sense Why should any man be appointed to the investigating staff of a congressional committe^ merely because he is a Democrat or Republican? Why should any committee staff member think and act a? a Republican or Democrat, instead of doing his investigating job im partially and to the best of his ability? Those questions were raised when Congressman Kean (Rep, N.J,) charged that no "Republican investigators" are bring hired by a House Ways and Means subcommittee which will probe tax-dodging by gam biers and racketeers. The subscommlttee's chairman. Congressman King (Dem, Calif.) replied that "there can be no room for politics in the investigation of cijime and corruption." Thai statement makes sense, particularly in view of the way "Republican Investigator*" on the staff of the Senate committee investigating the Maryland election campaign of Senator Rutler tried to tarn that probe into a "whitewash." The American people want investigations conducted by honest and able men, not by staff "stooges" for either party.—Labor. Home The warden of a large prison •vas escorting a party of five MP's hrough the institution. They pan-!-----—--- .»d through a room where two Tired vomen were busy sewing "My, The old doctor had never re-vnat hard-looking women," one of fused a call, from rich or poor, but ue MP's remarked as they left the now he was tired ooin. "What are they in for?" j ' Have you any money?" he ask- With ice in his voice the warden ed a midnight caller, oplicd "They are here because- "Certainly," he replied they have no other home. This is ' Then go to the new doctor I'm our private living room and these too old to get out of bed for any-are my wife and mother-in-law." j body who can pay for it." THE VOTERS ONLY ARE TO BE BLAMED and "a private suite" in a luxury hotel. All travel will be by private trains, private planes, or yachts. Thus they will be protected from too close contact with the ordinary natives in the cities they visit, and will associate only with the "upper crust." They will stop in a "baronial castle" in Denmark, in Italy they will ride on "Mussolini's private in Egypt, near the Pyramids, they will enjoy "a full Arabian dinner, served in tents." And guess what they'll talk about on this lavishly magnifi-c e n t and expensive trip. A hundred to one it will be high taxes, just as it is when such people get together here at home! total take of Uie profiteers. Soybean speculation accounted for $36 million of the known profits. As LABOR has disclosed previously, wealthy Chinese allied with the China Lobby were among the leaders in this speculation. It is better to have a lion at the head of an army of sheep, than a i sheep at the head of an army ol lipns.—De Foe. 7.6 Million About 7.6 million veterans of the Second World War. or just about half of all who served, have taken study and training courses at Uncle Sam's expense under the "G. I. Bill of Rights." Some 250,000 of them have gone to college. These figures were made public recently, as the "cut-off date" i'or starting such education benefits passed. They show that vast numbers of young men have benefited trom Uie program, getting opportunities which most of them would have missed if Uncle Sam had not been generous to the men who fought his battles. Death of Coxey Didn't End Problem Jacob S. Coxey died thc other lay at the age of 97. His name neans little or nothing to most \mcricans now living A little iver a half a century ago. however, his "Coxey's Army" was making big headlines with its "march on Washington." The depression of 1894 was on. This Doesn't Help Uncle Sam Americans who go to foreign countries, either for business or pleasure, should remember that they represent Uncle Sam. His good reputation is being injured by thc kind of behavior described in reports like these: "Wealthy world tourists cruising the South Pacific on luxury liners arc un-Chrislian headhunters. They buy thc skulls of former Japanese ioldiers from native on Guadalcanal, for five dollars apiece." "Some American women in Asia are acquiring thc 'memsahib' attitude of the British women who used to insult and anger the people of India and other countries in the Far East. For example, several American women were sitting in a cocktail bar, and one of them said loudly: "'If we pulled out of here, these characters (thc natives) would soon be back in thc trees'." Such words and actions do not help l'ncle Sam, to whom the friendship of the peoples referred to above is mighty important.—Labor. Family Income and Taxes IT IS DIFFICULT to be optimistic about democratic processes when important people in the world's foremost democracy act as though they don't know the differ- who should be ashamed. Almost one half—or 49 per cent—of the families of this country made less than $3,000 last year. That is something the tax-writing Senate Finance Committee should remember. The Big Business crowd tells it thc House tax bill Coxey thought he had a remedy —which increases income taxes by 12 4 per cent—is not tough enough ."or unemployment, and wanted to on low-paid individuals. "Tax the little fellow—that's where the money WHOSE INTEREST IS a wealthy financier, manufacturer and gentleman farmer supposed to ence between a voting booth and j represent? Obviously, he will rep-a prayer rug. resent the interests of himself and The above observation is evoked ! his clt,i Moreover, he very prob- dramatize it with his jobless army. Nothing came of it. is!" they shout. It doesn't make sense, but they still shout it. But a Federal Reserve Board (FRB) survey reported June 22, Another and deeper depression s,,ow* 13 per cent of America's families earned less than $1,000 a by an article in one of the nation s most influential union weeklies in which a congressman named Thurmond Chatham is given a going over as a selfish individual who enjoys great wealth and wields much economic power but who, in two terms in the nation's law-factory has "voted 100 per cent against the workers and plain people." The story ends with a query about this Chatham's conscience which, by editorial implication, should be very uneasy. Mk I JUST CAN'T believe that such .in approach to a politico-economic problem is going to fit the working people, who comprise the very great majority of our population, for the aggressive and purposeful self-government which is the essence of democracy. ably will do it honestly and with out any sense of guilt. When hi* official actions bring hardship to the "workers and plain people" he nevertheless may well believe that he is doing the right thing and that there is something wrong with the workers. Well, there is something wrong with the workers when they re- made him mayor of his home town, Massillon, Ohio, in the "Hoover hunger" of 19.31. Again Coxey proposed remedies for unemployment, and again he "got nowhere." Probably he did not have the right remedy, but the problem still remains. Only a World War—plus an enlightened relief policy fostered by the New Deal—got this great country out of the depression of the 19.30's. Many economists say only war and defense expenditures are postponing the next depression. year. And 3 out of 10 families earned less than $2.000. Only one family in »Ive made as much as $5.000. Experts figure it takes about $3.500 a year to maintain a family of four at even thc lowest standards of health and comfort. Increased taxes on corporations—many of which have guaranteed loans and guaranteed markets-not only would he more fair than Increased taxes on the wage-earner. They also would protect the future health and welfare of the nation while heavier burdens on thc Utile fellow would place them in danger. peatedly elect such an individual When wiI1 we find the rca, rcme(ly to represent them and neglect the for joblessness and hunger in a opportunity which Socialists have tan(1 of plenty? offered them to build a party of ________— their own and elect lawmakers Who j . will represent them as a mattef^hf The Dean Was Frank common interest with the plain One day an Eastern university people. professor visited the expanding The most costl* wrong is that campus of the University of Cali-workers just won't take responsi-1 fornia at Lo« Angeles. He watched bility for their own welfare. They prefer to pass the burden of managing government and industry to Chatham and others who think as Perhaps this man Chatham, who he thinks. They Just won't—or at is described as a North Carolina J least haven't — used the power banker, textile manufacturer and tHlkt our type of democracy affords owner of one of the biggest dairy farms in the country, should be construction work on half a dozen new buildings; he inspected new laboratories and attended summer classes in modern study rooms; he walked across miles of eucalyptut-lined lawns and athletic fields with one of the deans He was impress- to inaugurate an economic system ! ed that will function altogether for ashamed of himself. But as we see the general welfare and not at all it, it is the working people who elected him—not once, but twice— to thc House of Representatives for the present owning cla** of which Rep. Chatham seems to be an important member "My," he said "Just how many students do you have here?" "Let me see, the dean answered thoughtfully "I'd say about one in a hundred." Here's Silliest Suggestion! Speaking of the cockeyed ideas of the rich and comfortable, here's one which should win the "booby prize": A letter to the "Wall Street Journal" says all our troubles could be quickly curcd in this simple way: President Truman resign. Vice-President Barkley take office as President, and "resign immediately." Congress elect General Eisenhower as President, and "G-Man" J. Edgar Hoover as Vice-President. Regardless of the personal merits of Eisenhower and Hoover, this is a suggestion that thc government chiefs, elected by the people, be replaced by a professional military man and a professional policcman. Probably the letter to the Wall Street paper was written by a gentleman who has a million dollars in his "sock" and is better off today than he has ever been. Yet he, and others like him, have the hysterical notion that the world Is coming to an end, and suggest "remedies" which are beneath the Intelligence of a school child. • —Labor No Comment Needed President James Shelton of the American Banking Ass6ciation (ABA) says people who make less than $6.000 a year should pay most of the increased taxes for defense work. Just a few days earlier, the President's Council of Economic Ad visers said corporation profits, after taxes, this year probably will amount to $28 billion—contrasted to $22 billion in 1950 and $5 billion in 1930.