Štev. 22. V Ljubljani; dne 26. februarja 1908. Leto II. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV. HOVfl DOBO NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K. V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE. GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE. IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI. Volilci, naprednjaki, Slovenci! Še par dni in padla bo kocka: odločilo se bo, v kakih rokah naj bo v prihodnjosti skrb za blagor in napredek naše bele Ljubljane. Dosedaj je smatrala naše stolno mesto kot svojo neoporekljivo domeno peščica ljudi, ki so se s svojim terorizmom« strahovlado, z naj nizko tnejšimi sredstvi denuncijaeije in disciplinacije dvignili nad ostalo meščanstvo ter se z istimi, vsega obsojanja vrednimi sredstvi vzdrževali na svojih mestih. Vsak, kdor se ni klanjal temu zistemu, je bil izgubljen, vsak kdor se je drznil le Črhnitf proti njemu, je moral občutiti vso pezo tiranstva in brutalizacije. Najhujše je občutilo ta nasilstva uradništvo, ono uradništvo, ki je kot najzvestejši privrženec napredne ideje, katero so navidezno zastopali ti usurpatorji, v resniei pa jo teptali v blato« vedno stalo v sklenjenih vrstah v boju za te ljudi, ki so pa nasprotno plačevali tem svojim najzvestejšim pristašem njihovo zvestobo z zaničevanjem, preziranjem, denuneijaeijami in disciplinacijami. In reprezentanti tega sistema stopajo danes pred volilce v ovčji koži neizmerne ljubezni ravno do onih slojev našega meščanstva, kateri so v toliko in toliko slučajih občutili vso maščevalnost te teroristične klike. Tedanja njihova volčja narav se je sedaj pred volitvami odela v to odejo, da si na ta način z obljubami in prošnjami ohrani svoje mandate, svoje gospostvo. Volilci! Ne dajte se zapeljati tem goljufivim obljubam, saj ste že vendar lahko izpoznali, koliko so vredne! Volilci! Nasprotno se Vam ponujata kot kandidata moža, najodločnejša nasprotnika zistema korupcije in terorizma, katerima Je resnica in pravica najsvetejša stvar, za katero bodeta šla v boj z vsemi svojimi močmi — neodvisna meščanska kandidata: dr. Vinko Gregorič dr. Vladimir Ravnihar Dr. Tavčarjevo državno poslanstvo. Kako se je dr. Tavčar kot ljubljanski državni poslanec 2avzemal za ljubljanske posestnike, obrtnike in trgovce, ki so dobili državno potresno posojilo. Ugleden ljubljanski meščan nam piše: Potresna katastrofa I. 1895 je zadela vse prebivalce ljubljanske tako, da je vsa Ljubljana obupavala ter skoro že nič več ni mislila, da se še kedaj opomore. Eazvaline podrtih hiš so stale po ulicah, obrt in trgovina je zadobila udarec, ker so se tujci izogibali Ljubljane, boječ se potresa. Država je dala državnega potresnega posojila 3,000.000 kot podporo po potresu oškodovanim; podpore deležni so bili posestniki, trgovci in obrtniki. Da državna podpora ni bila preobilna, je gotovo, kajti ljubljanski potre 8 j e bila taka elementarna nesreča, kakor ni zadela že od pamtiveka nobene dežele, oziroma mesta v Avstriji, Podpore so se delile čisto po fiskaličnem načelu. Ge je poškodovanec izkazal toliko in toliko škode ter prosil samo deloma pokritja za to škodo, odščipnilo se mu je, kolikor se mu je moglo, da je vsaj še nekaj manj dobil, kakor bi bil lahko. Daje pri delitvi posojila primarij deželne bolnice v Ljubljani odvetnik v Ljubljani. Komur je na tem, da se zruši ta zlstem korupcije in terorizma, komur je do zmage demokratičnega režima nad to strahovlado, kdor si želi namesto brezplodnega vpitja in hinavskega navdušenja resno gospodarsko delo v interesu naroda, komur je na tem, da se uvede v našo politiko namesto kričave naprednosti napredno delo, in s tem pridobi napredni ideji boljšega ugleda, večje moči in novih pripadnikov, komur je na tem, da se izpremeni deželni volilni red brezpo- gojno v smislu enake in splošne volilne pravice, komur je na tem, da se uvede zopet delo v deželni zbor, da se skuša popraviti neizmerno škodo, katero sta trpela dežela in naše stolno mesto vsled dolgoletne nedelavnosti deželnega zbora: bo šel brez pomisleka in pogumno v boj za nov zlstem in oddal bo svoj glas našima kandidatoma! Vsi na volišče za zmago ljudstva proti gospodujoči kliki, za zmago dela proti oholemu brezdelnemu terorističnemu gospostvu ! Neodvisni meščanski volilni odbor. Enega zbora se je udežil tudi g. dr. Tavčar, ki je bil tedaj že državni poslanec mesta Ljubljane. Spominjam se, kako pritajeno ogorčenje je vladalo na tem zboru proti dr. Tavčarju, ko se je oglasil k besedi za predsednikom dr. Gregoričem. Dr. Gregorič, ki ni imel nikake dolžnosti do tega, je hodil na Dunaj v ministrstvo, v Ljubljani k baronu Heinu, hodil je okoli poslancev — dr. Tavčarja, katerega kruta dolžnost bi bila, da bi zastopal koristi svojih volilcev z vso odločnostjo, pa se še zmenil ni za to. M e s t o , d a b i sam preštudiral celo stvar, menda še dr. Gregoričeve brošure prebral ni. Na omenjenem zboru zastopal je dr. Tavčar stališče, da bodimo vzadevi potresnega posojila karnamiru, da ne bomo itak nič dosegli in je najbolje, da se vdamov svojo usodo. Tako kot je dr. Tavčar tedaj govoril in delal, ne bi nastopal noben eksekutor. Deputacija društva hišnih posestnikov z dr. Gregoričem na čelu je šla potem na Dunaj zopet naravnogt nad ministrskega predsednika pl. Korberja. K5rber se je izrazil, da ne bi vlada imela ničesar proti temu, če bi državni zbor sklenil kakšno olajšavo v prilog ljubljanskim poškodovancem po potresu. Bilo je torej vse od- tudi protekcija odločevala in osebn zveze, je znano vse m. Prišel pa je čas, ko je bilo treba začeti vračati državno posojilo. Poškodovanci so bili še prav na tistem, kot tedaj, ko so sprejeli posojila, ker si še niso v kratkem času prav nič opomogli. Začeli so deževati opomini in rubežni, ganil se ni nihče izmed poklicanih faktorjev njim v prilog. Tedaj seje zavrel zanje edini gospod dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani, ter d a s i sam osebno čisto neinteresiran, začel akcijo v prid po potresu poškodovanim Ljubljančanom. Zbral je z veliko težavo statistični materijal o stanju posestva v Ljubljani in v svoji brošuri, ki jo je izdal v ta namen, dokazal, da so prizadeti nujno potrebni odpomoči. Ustanovil je I. društvo ljubljanskih hišnih posestnikov, organiziral ga je z veliko požrtvovalnostjo ter vodil de-putacije od Poncija do Pilata. Dr. Gregorič je storil vse to, ne da bi ga v to vezala katerakoli dolžnost} storil je to kot Ljubljančan in mož, ki mu leži blagor njegovega rojstnega mesta na srcu. Dr. Gregorič je vse to delal kot privatna oseba, bil ni poslanec, ne občinski svetnik, niti ni imel kakšne druge javne funkcije. Društvo hišnih posestnikov je sklicevalo seje in zbore. Proč s korupcijo! Proč s terorizmom! Živela svoboda! To geslo sta si zapisala na svojo zastavo neodvisna kandidata: dr. Vinko Gregorič dr. Vladimir Ravnihar primarij v dež. bolnici v Ljubljani odvetnik v Ljubljani. visno od ljubljanskega poslanca dr. Tavčarja, da pridobi ostale državne poslance v ta narnen. Dokaze, da je stvar opravičena, imel je zbrane v brošuri dr. Gregoričevi, in ni bilo treba drugega, kot da razdeli te brošure med kolege, pridobi načelnike klubov za to zadevo in stavi predlog. Zgodilo pa se ni ničesar. V Galiciji pa so se n. pr. odpisovala naravnost državna posojila, ki so se dajala kot podpore po ujmah, ne |.a po taki elementarni katastrofi, kot je bil ljubljanski potres. Poslanec dr. Tavčar je trdil, da je bil deželni predsednik baron Hein nasproten olajšavam. Mogoče je bilo to res, in ravno za to je bila dr. Tavčarjeva poslaniška dolžnost, da nastopi proti baronu Heinu ali, da ga prepriča, da ni imel prav. čemu je sicer poslanec tukaj, če ne vpliva na vlado in ne zastopa koristi volilcev. G. dr. Tavčar bi moral imeti kot državni poslanec mesta Ljubljane zadevo potresnega posojila vedno pred očmi ter kontrolirati vlado v tej zadevi. Dr. Tavčar pa se ni uiti toliko zmenil za to stvar, da bi bila vlada vsaj vse dovoljeno posojilo razdelila. To se glasi sicer neverjetno, vendar pa je gola resnica. 175.000 K že dovoljenega posojila se ni razdelilo. To je škandal! Cela dovoljena vsota je bila sama na sebi premajhna, posestniki so se čez glavo morali zadolžiti po hranilnicah proti visokim obrestim, posameznim podeljeni zneski potresnega posojila so bili premajhni — vendar pa se je denar poslal na Dunaj nazaj. Kaj takega se menda še ni zgodilo v Avstriji. Kruti liskalizem je imel svoje roke tukaj vmes in je bil lahko brez skrbi, ker se poklicani čuvaj koristi volilcev, državni poslanec mesta Ljubljane, ni nič brigal za stvar ter mu je bila ta videti naravnost zoprna. Resnica se mora zvedeti in naj bo komurkoli neprijetna! V sedanjem zasedanju dižavnega zbora sta stavili obe slovenski stranki, župan Hribar in Slovenska Ljudska Stranka v zadevi potresnega posojila nujna predloga v parlamentu. Še prej pa je vložilo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani in slovenska županska zveza svojo prošnjo, in interveniral je zopet primarij dr. V. Gregorič in župan iz Št. Vida I. Belec. Toliko je gotovo, da dr. Tavčar nima drugega kot negativnih zaslug pri tej stvari, in če bi njega ne bilo na poslanskem mestu, bi se bilo doseglo že prej in veliko več. če hoče kdo zastopati volilce pošteno, je treba, da ima srce za njih potrebe in dajih pozna ter da ne smatra svoje komoditete za prvo stvar. Kakor dela pa v eni zadevi, pa je pričakovati, da dela gotovo tudi v drugi, o tem dvomiti bi bilo odveč. —k. Naprednjakom. Naš boj ne velja narodno-napredni stranki, temveč režimu, ki sedaj v njej vlada, kliki, ki sedaj v njej gospodari in s svojim terorizmom, s koruptno protekcijo in s svojo skrajno nedelavnostjo stranki škoduje na ugledu in jo od dne do dne politično slabi. Naš boj velja režimu, ki zatira vsako svobodno gibanje z disciplinacijami in peifldnimi denuncijacijami, režimu, vsled katerega si ne upa uradnik izpregovoriti proste, odkrite besede, vsled katerega mora biti vsak podložni istega prepričanja, kakor je gospoda, ki ima moč v rokah, ker bi drugače prišel ob službo in bi se mu po „Narodu“ vzela Čast in dobro ime. Naš boj velja sistemu, vsled katerega se mora tresti in molčati prosti obrtnik, prosti trgovec, ker mu drugače napove drugi dan „Slov. Narod“ navaden bojkot in ga skuša iz zgolj političnih nagibov spraviti na beraško palico. Borimo se proti sistemu, v katerem velja protekcija po sorodstvu in po brezpogojnem soglasju z gospodujočo kliko, v katerem se niti pri lastnih pripadnikih stranke ne upošteva zmožnosti in dela, kvalifikacije in uporabljivosti. Borimo se zoper skrajno nedemokratično kliko, ki hoče s svojim terorizmom nadvladati celo slovensko javnost, ki pa zanemarja narodni interes, ker ne dela niti gospodarsko niti kulturno, vrhutega pa pobija velevažua kulturna gibanja in gospodarska podjetja slovenska, če ni tama denarno zainteresovana pri njih in s tem na hero-stratski način oškoduje celokupno našo narodno stvar. Borimo se proti onim zastopnikom napredne ideje, ki skušajo zatreti vsako svobodomiselnost s terorizmom zato, ker čutijo, da jim je ravno samostojno mišljenje pripadnikov lastne stranke najbolj nevarno; proti onim zastopnikom prostomiselnosti, ki žugajo z družabnim bojkotom uradništvu, katero poznajo samo za časa volitev, ako bi se to drznilo voliti po svojem prepričanju proti koruptni kliki. Borimo se zoper sistem, ker smo prepričani, da edino ta ovira razvoj močne slovenske napredne stranke, da ovira smotreno narodno delo, da odbija dan na dan napredne može in jih žene v druge tabore. Sistem se maje, gospodujoča klika ne čuti več varnih tal pod seboj. Sedaj ko nima pokazati nikakih uspehov iz dobe njene absolutne nadvlade, ko nima pod milim nebom pokazati niti najmanjšega sadu svojega nedela, sedaj, ko so se ji uprli celo njeni dolgoletni protežiranci in skrbno negovani zavezniki Nemci, sedaj, ko se niti sama ne upa več povdarjati svoje naprednosti, apelira na strankino disciplino. Niti obljub si ne upa več delati, kakor je to storila pred prejšnjimi volitvami, ker ve, da ji tega ne bo nikdo več verjel, ker so dosedaj vse obljube ostale neizpolnjene, ker sta šla ravno pod vodstvom mož, ki se danes zopet ponujata za kandidata, moč in upliv narodno-napredne slovenske stranke rakovo pot. E d i n a s i 1 a, ki naj bi volilce prignala na volišče, je torej disciplina, kajti iz prepričanja za dobro stvar ne bo nikdo volil zastopnikov starega sistema. Onim pa, katerim stoji prepričanje višje, kakor pa disciplina terorističnemu režimu nasproti, kojim je do tega, da se v interesu napredne ideje uvede v našo politiko prostomiselnost odpro vrata pravici in reši resnico železnih spon, v katere je bila po sedanjem sistemu ukovana, — vsem naprednjakom po prepričanju ne po besedah, kličemo: proč s terorističnim, buržoaznim režimom brezdelja, v boj za nov sistem zdravega demkratizma in naprednega dela. Napredna ideja mora priti do zmage, a prej moramo poraziti nazadnjaško kliko, kije vzela naprednost pri nas v zakupi Brzojavna in telefonska poročila. Ožje volitve na Češkem. Praga, 25. februarja. Pri današnjih ožjih volitvah so agrarci pridobili zopet 15 mandatov. V Semilu je zmagal dr. K r a m a r z veliko večino proti Lisemu. Deželnozborske volitve v Galiciji. Lvov, 25. februarja. Pri današnjih deželnozborskih volitvah so dobili konservativci 25 mandatov (prej imeli 41), poljski demokrati 8 (4), poljski centrum 3 (7), poljska ljudska stranka 17 (4), Rusini 21 (18). Razmere na Portugalskem. London, 25. februarja. Iz Lizbone se poroča, da je policija prišla na sled novemu komplotu proti kraljevi rodbini. Odkrilo se je, da vse to izhaja iz nekega tajnega društva „črnega križa", katero je aranžiralo tudi napad na kralja Karola in ima namen usmrtiti celo kraljevo rodbino. Kralj Manuel dobiia grozilna pisma. Pariz, 25. februarja. Danes se je izplačala zavarovalnina portugalskega kralja Karola v znesku 1,100.000 Pr. Volitve na Hrvatskem. Zagreb, 25. februarja. Saborske volitve ne bodo imele nikakega uspeha za vlado, kar ta sama priznava. Zagreb, 25. februarja. V Sisku so danes aretirali kandidata Lepurino. Avstrijska delegacija. Dunaj, 25. februarja. Predlog Latourjev glede zvišanja častniških plač in prispevka za hrano moštva se je danes sprejel. Proti koncu je postala seja nesklepčna. Čehi za rešitev jezikovnega vprašanja. Dunaj, 25. februarja. Danes je bilo odposlanstvo češkega »Narodnega kluba", obstoječe iz poslancev dr. Pa-caka, dr. Kramara, Udržala in dr. Hrubana pri ministrskem predsedniku Becku zaradi ureditve jezikovnega vprašanja pri sodiščih v Hebu, Karlovih varih in Marienbadu. Dunajsko Novomesto, 25. februarja. Državno pravd-ništvo je onega Novaka, ki je bil obtožen, da je umoril baronico Biedermann, pa je bil oproščen, zopet obtožilo istega zločina. Budimpešta, 25. februarja. Huzarski poročnik Popo-vicz, ki je okradel nekega prostovoljca, je bil degradiran in obsojen na eno leto ječe. Budimpešta, 25. februarja. Tu se je dogodilo 25 slučajev legarja vsled lakote. Bolnike so prepeljali v Ladislavovo bolnico. Budimpešta, 25. februarja. Stavka tramvajskih uslužbencev traja naprej. Uprava cestnih železnic je sklenila odpustiti vse uslužbence, ki se do jutri ne vrnejo k delu. Odposlanstvo stavkujočih je bilo danes pri železniškem ministru, da posreduje. Politični pregled. Socialno-politični odsek v trgovinskem ministrstvu. Praga, 25. februarja. Kramarevo glasilo „Den“, javlja, da so organizacije in agende socialnopolitične sekcije v trgovinskem ministrstvu od ministrskega sveta že odobrene. Ta odsek bode obsegal štiri oddelke. Pivi se bode bavil s postavodajalnimi vprašanji na polju in dustrije in obrta, z vprašanji o oddaji dela in varstva delavcev, kakor tudi z ureditvijo razmerja med delodajalci in delavci, drugi odsek bode obsegal socialno-politična vprašanja, tretji statistične agende kot temelj drugih strokovnih ministrstev in četrti slednjič vse zadeve obrtnega inšpektorata. Deželnozborske volitve na Češkem. P r a g a , 25 februarja. Najljutejši volilni boj se bije v Budjejovicah; kajti le tukaj se bojujejo Nemci in Čehi za mandat. Velikanski napor obeh nasprotnikov najbolj označuje dejstvo, da se je podalo 1800 reklamacij, čeravno šteje volilni imenik samo primeroma majhno število 5200 volilcev. Nemškemu kandidatu Vollgruberju so postavili čehi protikandidata dr. Žatka. Srbska železnica do Adrije, B e r o 1 i n , 25. februarja. Srbija bode v najkrajšem času v Carigradu storila potrebne korake, da doseže od Turčije dovoljenje za zgradbo železnice od srbske meje skozi turško ozemlje do morja. Proga bode vodila od Ragujevaca ob Donavi po dolini reke Timok do srbskega obmejnega kraja Mirovac. O tem koraku so Srbi baje Avstrijo že obvestili, katera jim je svojo pomoč zagotovila. Razsodba v procesu proti rusinskim dijakom. Dunaj, 25. februarja. Kasacijsko sodišče je ugodilo ničnostni pritožbi, katero so dvignili rusinski dijaki, ki so bili na Dunaju radi znanih nemirov na lvovskem vseučilišču obsojeni na zaporne kazni. Oprostilo je advokaturskega koncipijenta dr. Baczynskega iu dva druga dijaka, zavrglo pa je ničnostno pritožbo ostalih pet dijakov. Francoska akcija v Maroku ponesrečena ? Pariz, 2 5. februarja. Jaures piše v „Humanite“, da se vrsti od neprevidnega prodirajočega pohoda Francozov v Setat za slednje poraz za porazom. Proti maloštevilnim francoskim oddelkom, ki so nesrečna žrtev ponesrečene kolonijalne politike, se je vzdignil cel Maroko, če bode vlada vztrajala na svojem stališču, mora priti do katastrofe. Finančna kriza na Japonskem. London, 25. februarja. „DaiIy Eksprese" poroča iz Kobe, da se je pojavila na Japonskem resna finančna kriza. V zadnjem tednu je ustavilo plačila dvanajst japonskih podjetij v Ozaki, Kioto in Kobe, po večini kovinske industrije. Pasiva znašajo približno 25 milijonov kron. Tri manjše banke v Toki ju so falirale, na ostale je ljudstvo napravilo „run“. Dnevne vesti. — Popravek. Da bi imel dr. Bavnihar opraviti s poštenimi in dostojnimi nasprotniki, poslal bi v »Slov. Narod" na njegove sinočnje laži sledeči popravek: „1. ni res, da izjavlja dr. Ravnihar v petek 21. t. m. v „Novi Dobi", da ga bodo volili vsi pristaši gospodarske stranke, slovenske ljudske in nemške stranke; res je le, da je te besede napisal odličen sotrudnik »Nove Dobe“ in sicer v tem smislu, da nasproti korupciji in terorizmu mora vsak poštenjak, pa naj bo te ali one barve, sna sponte torej prostovoljno voliti dr. Ravniharja; 2. ni res, da se dr. Ravnihar vedno sklicuje na izjavo, glasom katere nima pakta ne z Nemci, ne s klerikalci, na drugi strani pa dela ravno nasprotno; res je namreč, da so njegove besede popolnoma skladne z njegovim ravnanjem in delovanjem; 3. ni res, da neprestano konfe-rira z vrhovnim vodjo klerikalne stranke dr. Šušteršičem; nires, da je bil dr. Šušteršič v petek 21. t. m. popoldne v njegovi pisarni in konferiral z njim izredno dolgo časa o volitvah; res je le, da dr. Šušteršič sploh še nikdar ni bil V njegovi pisarni in je dalje resnica, da dr. Ravnihar z dr. Šušteršičem ni govoril že več kakor eno leto. Torej s pričami na dan! 4. ni es, da so nam dali klerikalci ali Nemci tja razpolago potrebno vsoto denarja za volilne in agitacijske svrbe; res pa je. da nam take tuje podpore ni treba. — Iz tega popravka je videti, koliko laži ima na vesti samo ena številka ^Slovenskega Naroda" ; skoro cela njegova številka pa je izpolnjena z izvajanji, ki jih bazira na teh lažeh. Njegovi somišljeniki morajo imeti presneto dober t6k, da prebavljajo tako hrano. — Trstenjak že zopet sili na dan. Sinoči je poslal za svojo „neomadeževano“ osebo v boj celo „Žensko telovadno društvo11, če to ni blasfemija, potem res ne vemo, kaj naj tako imenujemo. Taki ljudje, kakor je Trstenjak, bi morali tako lepo tiho biti in sploh veseli biti, da je dobil v Mestni hranilnici tako varno streho. Nikari pa, da še rogovili in hodi na solnce z veliko kepo masla na glavi. Kakor še enkrat slišimo njegovo ime v javnosti, orisali bomo tega moža tako, da ga bo videla vsa slovenska javnost popolnoma golega. — Dr. Tavčar in zdravniki. Od nekdaj je dr. Tavčar naravnost preziral in uradno bagateliziral, kot deželnemu odborniku podložne mu zdravnike v deželni bolnici. Da je imenoval sekundarije, ko so se potezah pri deželnem odboru za izboljšanje njih razmer, „smrkavee", smo že povedali. Kazal se je pa tudi primarjem in ordinarjem nasproti, kot neizprosnega gospodarja, in vsakomur, kdor si je upal biti le malo drugega mnenja kakor on sam, izposloval je odpust, ali pa disciplinacijo, s zažuganjem odpusta. Na ta način je postopal proti primariju Gregoriču, katerega je s tem prisilil, da je opustil sodelovanje pri ^Slovenskem Listu", na ta način je kar čez noč zapodil iz službe dr. Robido, razen tega so bili odpuščeni ravno tako na kratko trije mlajši zdravniki v deželni bolnici, od katerih je bil zadnji dr. Reja, proti kateremu je zavzel, kakor proti vsem prejšnjim, tudi v „Slov. Narodu" žaljivo in bagatelizujoče stališče. Ker je obljubil dr. Tavčar na javnem shodu, da ostane tak kakor je bil sedaj, je to pač lepo upanje za slučaj, da bo prišel zopet v dež. odbor. — Po nekem svojem priganjaču, ki sedi na varnem v magistralni službi in ki sliši na ime Kessler, dal je dični naš kandidat dr. Tavčar oklofutati g. Riharda Mtlllerja, dobrega Slovenca, ki se pa nikakor ni dal pripraviti do tega, da bi hvalil kandidata ala dr. Tavčar ali dr. Triller, to pa iz enostavnega razloga, ker ga niti prvi niti drugi ne more kot c. kr. fin. poduradnika kar na kratko odsloviti iz službe, kakor to delajo pri deželnih in magi- stratnih uslužbencih. To pa ni bilo dovolj. Ko se je ta žentelmenski čin zvedel pri magistratnih mogotcih, dobil je g. Kesler namesto ukora pohvalo, češ, da ni čudno, če se kdo ne more brzdati, ako se v njegovi navzočnosti ne hvali kandidatov, kakor sta dr. Tavčar in dr. Triller. To pa ni bilo dovolj. Dr. Tavčar je v svojem glasilu odobril žentelmenski čin njegovega priganjača s tem, da poživlja tudi druge, naj na enak surov način ucepijo g. Miillerju svoje „narodno napredno" prepričanje. To so sredstva, s katerimi skuša reševati dr. Tavčar svoj potapljajoči se mandat. — Bolj zavrženih ljudi, kakor sta narodno-napredna kandidata, ni v Ljubljani; tako je rekel dr. Triller, da piše o njem in njegovem spoštovanem pobratimu-kandidatu „Nova Doba1'. Tega sicer nismo pisali, pač pa danes poudarjamo, da bi po dr. Trillerjevih lastnih besedah, ki jih je izpregovoril na shodu pri Ribiču, pač lahko in z vso pravico rabili izraz „zavržen“ in sicer apliciran prav na njega samega, človek, ki seje v oni o m a -zani, p0 vsej slovenski javnosti s toliko ogorčenostjo ožigosani Proftovi aferi oblatil od vrha do tal, ta človek se drzne pred volici zatrjevati, da si ni svest nobenega narodnega greha! Prokleto debelo kožo mora imeti tak človek, debelejšo kot nosorog, in vest kosmato bolj od najkosmatejšega medveda. No, za njega je p$č vseeno, kaka je pot »narodno-naprednega" kandidata v Ljubljani, ali je trnjeva ali ne. Sicer pa mislimo, da ima po vsem tem dr. Triller kaj malo očitati „Novi Dobi", ako piše o njem in ljudeh njegove baže v tonu, kakoršnega zaslužijo. Z boso nogo ne bomo stopali na gada; zato je primernejši dr. Tavčarjev kveder. Pa brez zamere, gospod Proftič s čisto vestjo! — Dr. Tavčar In Nemci. Marsikateremu se bo zdelo čudno, zakaj nekateri Nemci vendar nočejo več voliti dr. Tavčarja, ki jim ni še nikdar nič žalega storil, ki jim je bil dolgoletni prijatelj in zaveznik, ki je izposloval Nemcem deželno odborniško mesto, podporo za nemško gledališče, ki jim je ohranil slovensko-n e m š k e poulično napise, ki se je v deželnem zboru vedno zavzemal za veleposestniško kurijo, ki je zahajal svoje dni v kazino, ki se jim tudi sedaj še skuša približevati, kjerkoli mogoče. Pojasnilo v tej zadevi podal je neki ljubljanski Nemec, ki je kaj značilno odgovoril dr. Tavčarjevemu agitatorju, kateri ga je hotel pridobiti s tem, da je povdarjal dr. Tavčarjevo prijateljstvo nasproti Nemcem. Odgovor se je glasil: Vem, da je prijatelj nam Nemcem. Toda umazanemu gospodarstvu (S . . wirtschaft), vsled katerega trpi vse prebivalstvo, se mora napraviti konec!" Mogoče pa, da imajo naši Nemci tudi nek čut pravičnosti in zato ne volijo več soglasno dr. Tavčarja, kakor so to vedno poprej štorili. — Ideja. Naleteli smo na moža, ki ni ravno v najboljših gmotnih razmerah, ki tudi nima sigurne in dobre službe, ki pa je navdušen agitator za kandidate naše gospodujoče klike. Poizvedeli smo nadalje, da se je mož že opetovano obrnil na enega ali drugega zastopnika te klike, naj mu kot sposobnemu in marljivemu uradniku, potem pa posebno kot vedno zvestemu in navdušenemu pristašu pomagajo do kake službe. Toda gospodje so ga pustili na cedilu in že dve leti čaka kakega sigurnega mesta. Na naše vprašanje, zakaj se pa potem vendar le zopet navdušuje za isto kliko, ki ga je pustila še vedno obsedeti, odgovoril nam je: „Tu se ne gre za osebe, ki so me zatajile. Tu se gre za vzvišeno^n apredno idejo." — Ljubi, naivni mož, pomisli vendar, da ima v našem slučaju tvoja „ideja" kaj telesne in dobro rejene oblike, ob katerih tvoja suha postava kar zgine. Pomisli vendar, da ravno zato nisi dobil priznanja pri tej Jdeji", ker ti gre za prepričanje, ker si prepošten. Poštenih mož, mož prepričanja namreč ne marajo v svoj korumpirani sistem; pošteni ljudje bi jim postali prenevarni, če bi dobili vpogled v cel gnjili ustroj! — Tako delajo z uradništvom. Kakor zbesnel derviš se zaganja dan na dan glasilo ljubljanskih liberalcev v vsakogar, ki ne prisega brezpogojno na njih edinozveličaven koran. Tako si je parkrat tudi že privoščilo g. Rostana, kojega značaj je pač tak, da nikdar ne strelja iz zasede, ampak da odkrito in jasno pove svoje mnenje, in če je treba, tudi v obraz različnim mogotcem. Tolikokrat kakor se je „Slov. Narod" baš zadnje dni tako kruto vrezal ter samega sebe tolkel po škrbastih čeljustih, se izvestno še noben slovenski politični list ni. V številki 41. piše, spod-tikajoč se o govoru g. Rostana na shodu neodvisnih kandidatov, da ga je narodno napredna stranka spravila do kruha. Takoj v sobotni številki nato pa piše isti ,81. Nar.“ glasilo slovenske napredne stranke, da je prišel gospod Rostan po protekciji, in sicer po koruptni korupciji do svojega kruha. Če je tedaj istina, da je prišel g. R. vsled protekcije narodno-napredne stranke do kruha — in ker je ta pr^tekcija bila, kakor trdi *S1 Nar.", koruptna, potem značilneje ni mogel nihče obsoditi slovenske liberalne stranke, kakor njeno glasilo samo. Ves sobotni dopis, tičoč se g. R., ni nič drugega kakor golida smrdeče gnojnice, nad katero se more delektirati kvečjemu dopisnik sam ali pa tisti, ki ga je najel. Vse je „smešno“ in prismuknjeno" na g. R., kar dela, kar govori, kar misli, z eno besedo vse smešno. Prismojeno je bilo od g. R., da je on dal idejo in ustanavljal „Našo zvezo", prismojeno je bilo, da je pred par leti na shodu narodno-napredne stranke ob burnem odo-bravanju klical: »Narodno-napredna stranka je mrtva — živela nar.-napr. stranka! Prismojeno je bilo, da se je kot odbornik neumorno trudil, da je s svojimi somišljeniki vrgel neznosni režim pri uradniškem konzorciju, ki je bil na robu propada, prismojeno je bilo, da je on prvi vpeljal ondi slovensko knjigovodstvo. Prismojeno je bilo, da je toliko noči žrtvoval pri sejah za saniranje uradniškega gospodarskega društva, ki je bilo na kantu. Prismuknjeno je bilo, da je kot odbornik rač. uradnikov protestiral proti znanemu, nekolegijalnemu nastopu društvenega predsednika, in si s tem nakopal na glavo sovraštvo svojega morebitnega bodočega šefa. Prismuknjeno je bilo, da je toliin-tolikrat kot tajnik rač. uradnikov na prošnjo svojih kolegov telegrafiral in pisaril slov. poslancem v uradniških zadevah; „S!ov. Nar." bi rekel, da se jim je obešal na frak! Dovolj! „Die schlechtesten Frtichte sind es nicht, woran die Wespen nagen!" „S1. Nar.“ naj bo pri izberi dopisov malce previdnejši, kajti dopisun v našem slučaju je do lasa podoben nekemu denuncijantu gospoda Rostana v polpreteklem času, ki ga ni težko izslediti. Žalostno je za g. dr. Tavčarja, ako pusti vračati politična, stvarna očitanja s tako umazanim, otrovanim, nesramnim orožjem. Neoportuno je na tak način napadati posamične c. kr. uradnike in to pred volitvami! C. kr. uradništvo je edino, ki v danem položaju reši v zadnjih, blaznih mukah se vijočo Tavčar-Trillerjevo kliko. C. kr. uradnikom pa svetujemo, da naj dvakrat preudarijo, ali je tudi za nje opor-tuno, da so še zanaprej helotje in telesna straža v službi Tavčarjeve strahovlade! — Kaj si upa Triller-Proftovič ! V dr. Tavčarjevega širokega života temni senci tava kandidat dr. Triller. Dr. Triller si upa nastopiti v imenu tiste škodljive klike, ki je zastrupila vso slovensko javnost, proti zdravemu, neodvisnemu in svobodnemu ljubljanskemu (meščanstvu. Njegov nastop sam je že provokacija. V lastni stranki nima nobene zaslombe, organ klike „S lov. Narod" gajeobsodil sam dne 2 0. junija 1907 ter prelomil n a ji njim kot politikom palico zavedno. Vsak štor in naj si bo povezan desetkratno v fraze klike, mora protestirati proti Trillerjevi kandidaturi. Triller, v zavesti, daje nemogoč in nesposoben zaljub-ljanskega poslanca, branil se je prevzeti kandidaturo, kar je moral poročati tudi celo „S 1 o v. Narod". Sedaj se pa predrzne ta Triller izpodbijati važnost neodvisnih kandidatur v Ljubljani. Pojmovati ne more (ali pa se samo dela), da sta v danem političnem položaju za Ljubljano edino mogoča neodvisna poslanca, če hočeta v korist svojih volilcev res kaj doseči. Kajti liberalna klika hoče biti v deželnem zboru politično-osebni boj in v tem boju, kjer bo klika sramotno pogorela, bi vsak stvarni predlog — ki ga pa klika niti stavila ne bo, ker ni zmožna za to — po sili dobil klikovsko-politični značaj ter bi bil s tem že zapečaten. Ta famozni kandidat se predrzne med hlapci klike trditi, da bi bila neodvisna ljubljanska poslanca v deželnem zboru osamljena. Ali ga ni groza „ škornjev", ki jih meče okoli sebe ? Neodvisna ljubljanska poslanca bi imela za svoje Ljubljani koristne predloge gotovo vso zbornico za seboj, ravno kerjima ne bi bil napoti odijozni politični plot, ki bi ločil poslanca klike od vseh drugih zastopnikov. Triller hujska pa še vedno tudi kmete in meščane v gospodarski boj ter hoče tako uničiti trgovce in obrtnike. Trezni volilci, otresite se more, ki tlači vas in vaše koristi, tako radikalno, da se ne priplazi nikdar več med vas. Nobenega naprednega glasu ne smeta dobiti Triller in Tavčar in njihova brezglava reakcijonarnost! — Dr. Trillerjeve intrige. Ljudje, ki dobro poznajo kandidata Trillerja, pripovedujejo, da se pripravlja že zdaj, da izintrigira za vsako ceno svoj mandat v trgovski zbornici, ako — propade v Ljubljani, česar se že zdaj sam nadja. Pripravi se torej, dragi Danilo! — Dr. Tavčar laže. v nedeljo sta imela patentirana ,, naprednjaka" in ..svobodomisleca" dr. Tavčar in dr. Triller shod za šentjakobski okraj pri Ribiču. Udeležba je bila baje „velikanska" in ravno tako „ velikanska" tudi „Begeisterung". „Gajsta“ sicer ni bilo v govorih obeh kandidatov, še manj pa v brenčanju one podrepne muhe iz Trnovskega okraja, ki stresa svoje neslanosti v zadnjem času na vsakem liberalnem shodiču, pač pa je bilo mnogo „ gaj sta" v raznih Štefanih, in zato tudi navdušenje velikansko. Na tem štefansko navdušenem shodu je dr. Tavčar izustil zlobno laž, da sta dr. Gregorič in dr. Ravnihar oficijalna kandidata ljubljanskih Nemcev. — Oba kandidata odločno zanikata vsako zvezo z Nemci, in Nemci ju niso nikdar proglasili za svoja kandidata, ker ju tudi ne sinejo in ne morejo ravno zaradi gornjega d e j 8 t v a. Kdor ima količkaj pameti v glavi, mu je to umevno, in zato je dr. Tavčarjeva laž tem zlobnejša, ker jo je izpregovoril vede in hote, proti svojemu boljšemu prepričanju. Nemci so sklenili glasovati za neodvisna kandidata, ne da bi bila ta dva v ta namen stopila tudi v najmanjšo dotiko ž njimi, in kdor ju potem imenuje nemška ali nemčurska kandidata, ta laže, in kdor ju imenuje oficijalna nemška kandidata, ta laže še zlobnejše. In to je storil dr. Tavčar. Ne rekli bi nič, ako bi se takih sredstev posluževal kak njegov priganjač, kak Trstenjak, ali da kandidat sam uporablja nasproti svojemu protikandidatu taka podla sredstva, kakor je laž, je to pač škandal vseh škandalov. — Še ena porcija Trillerja. Na izvrstno izvajanje o kandidatu Trillerju v sobotni „Novi Dobi" bi se dalo še pristaviti bolj določno in odločno, da si je vse tisto .zaupanje someščanov" gospod kandidat pridobil le s s svojo usiljivostjo, in kadar s tisto ni Ne puhle in prazne obljube, temveč redno in pošteno delo je, s čimer hočeta služiti ljubljanskemu mestu neodvisna kandidata: dr. Vinko Gregorič dr. Vladimir Ravnihar primarij v dež. bolnici v Ljubljani odvetnik v Ljubljani. Volilci! Napišite na svoje glasovnice imeni neodvisnih kandidatov: dr. Vinko Gregorič dr. Vladimir Ravnihar primarij v dež. bolnici v Ljubljani odvetnik v Ljubljani. šlo, pa še z intrigami. Tako ga ni postavilo zaupanje someščanov, kakor se baha, v upiavni odbor Mestne hranilnice, ampak njegova velika u s i 1 j i v o s t — seveda, ker tak mandat pridobiva advokatu dr. Trillerju k 1 i j e n t e 1 o. In ker se je bal, da bi pod Petričevim odločnim predsedstvom ne šlo vse tako, kakor bi si želel paša Triller, je strmoglavil z intrigo zato Petričiča in vse njegove pristaše. Vse to Trillerjanstvo je tako dobro znano še gotovim zanesljivim osebam, kakor Trillerju samemu! To je tista slavljena Javna morala", ki jo dr. Triller vedno prodaja po gostilnah; to je on, ki stoji, kadar vabi socialne demokrate v svoj objem, vedno na „s krajnem krilu levice!" In dr. Triller je tisti, ki je bil svoj čas z dičnim bratom dr. Kušarjem najbolj vnet in navdušen zagovornik znanega policijskega svetnika Podgorška — seveda vse zaradi Javne m o -r a 1 e". (!) — Odborova seja »Matice Slovenske" se vrši v petek, dne 28. februarja 1908, ob 5. uri popoldne v društveni pisarni. Dnevni red : 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o 156. odborovi seji. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo knjižnega odseka. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Slučajnosti. — Slavnostni večer v proslavo iOOletnega jubileja Primoža Trubarja, ki ga je priredilo slovensko akad. društvo „Adrijaa v Pragi dne 21. t. m., je uspel kar najlepše. Ob obilni udeležbi najodličnejšega češk. občinstva in praških Slovencev je otvoril podpredsednik stud. iur. Lev Brunčko slavnostni večer, pozdravil navzoče slovanske goste, zastopnike čeških, poljskih in jugoslovanskih akad. društev ter v kratkih besedah orisal pomen večera in važnost Trubarjevo za Slovence. Cand. phil. Ivan Lah je v globoko zamišljenem govoru očrtal z markantnimi potezami življenje in delovanje Primoža Trubarja kot prvega slovenskega književnika in boritelja za svobodo vesti in mišljenja. Burno pozdravljena je nato nastopila gospa M. Taborska, članica novega vinogradskega gledališča, — Slovencem že znana izza njenega umetniškega delovanja na ljubljanskem odru — ki je iz posebne prijaznosti in naklonjenosti napram Slovencem sodelovala pri prireditvi tega slavnostnega večera. Kot priznana nedosegljiva reci-tatorka je nudila s svojo recitacijo Aškerčeve „Slovanske legende" in „Prologa“ k „Primožu Trubarju" izreden umetniški užitek. V znak hvaležnosti se ji je izročil skromen šopek s slovenskimi trakovi. Tehnik Klavdij Kubeš je podal v češkem jeziku interesantno paralelo med Trubarjem in Husom ; kar je Cehom Hus, to mora biti Slovencem Trubar. Husa so sežgali na gromadi, Trubarja iz-tirali iz domovine v prognanstvo — za svobodo prepričanja. Končno se je podpredsednik v imenu društva zahvalil gospe Taborski kot soprirediteljici večera za njeno prijazno požrtvovalnost, vsem gostom za častno udeležbo. Tako se je sicer preprosto, a vendar dostojno proslavil spomin Trubarjev na zgodovinskih tleh praških. — Roditeljski večer bo v soboto, dne 29. t. m. ob šestih zvečer na I. mestni šoli na Ledini. Predaval bo g. šolski svetnik prof. dr. Janko Bezjak o vprašanju : „K a k o j e staršem in vzgojiteljem postopati pri k a uz n o v a n j u svojih otrok ali gojencev." Vabijo se k temu večeru starši, gospodinje in sploh vzgojevalci mladine. — Enostavno knjigovodstvo. Drugi in tretji zvezek, ki jo izdaja Fran Zelenik v Ljubljani, prinaša slovensko enostavno knjigovodstvo. Knjižica nam na kratko podaja zakonske določbe glede knjigovodstva, pojasnjuje pomen posameznih knjig in način, kako se vodijo. Na podlagi priprostih primerov nam pisec še pokaže, kako se vknji-žuje v praksi. Vkljub majhni obsežnosti lahko to knjigovodstvo priporočamo kot popolnoma zadostujoče vsakemu, ki se hoče hitro seznaniti z vrejenim knjigovodstvom. * Najnovejše orožje pri pomorskih bitkah. Prihodnje pomorske bitke se bodo bile popolno nekrvavo, ako smemo verjeti iznajditelju Karolu M. Wheatonu, ki svojo metodo tudi natanko razloži v angleškem strokovnem listu „The technical world Magazine". Kakor so svoj čas metali Kitajci smrdeče bombe, tako hoče g. Wheaton upeljati torpede, ki so napolnjeni z močnim omamilom, tako da bodo vsi vojaki na krovu ladje, kamor prileti tak torpedo, v hipu zaspali. Ohranilo pa se ne bode samo življenje bo rilcev, tudi izdatki za brodovje se bodo silno zmanjšali, ker najnovejša podmorska ladja po izumu g. NVheatona bode veljala samo 200.000 dolarjev, s katero bode mogoče upleniti vojno ladjo v vrednosti 10—20 milijonov dolarjev. Pozor! Priporoča se dobroznana krčma pri 99Zajcu“ v Ljubljani, Sodnijske ulice <». Svojo bogato zalogo VOZOV novih in že rabljenih priporoča izdelovatelj vozov FRAN VIS JAN v Ljubljani, Rimska cesta št. 11. Lokomobil m paro 8 H P, patent B us ton-Pr o k tor, 20 do 24 konjskih sil, z dvojnim cilindrom, v rabi še malo časa, se proda po jako ugodnih pogojih. Ponudbe sprejema upravništvo „Nove Dobe". mvmrmmrfTfTr Fr. P. Zajec rjubljana, Stari trg 30 priporoča svoj dobro urejeni optični zavori, kakor razna očala, ščipalce, daljnoglede, toplomerje, zrakomerje itd. — Očala in šoipalci ae napravijo na-natančno po zdravniškem receptu. Velika zaloga raznih žepnih in stenskih ur zlatnine in srebrnine. Ceniki za optično blago in separatni ceniki nr In zlatnine se razpošiljajo franko. Ustanovljeno 1842. Telefon štev. 154. Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat. Prodajalna: Delavnica: Miklošičeva cesta 6 Igriške ulice 6 nasproti hotela „Union“. Ljubljana. *&*&*****&*& Prva Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice == priporoča Slivovko navadno K 1 — lit. Tropinovec navad. K 1 — lit. j: p m. r MO „ n III. MO „ SZ n n. * 1-30 „ n II. „ 1 20 „ IZ n i. n 1'50 „ I. n 1-40 „ i| Drožnik m n 1-80 „ Brinjevec III „ 1 40 „ : E n n. 1 50 „ II. „ 1'80 „ 55 r i. 1-80 „ t) I n 2'— „ Vinsko žftanje (konjak) od 3 do 8 K ’/, Specijaliteta ,SI0V6I16C‘ litra narodna grenčica narodni liker od K MO do K 120 liter. Destilacija vsakovrstnih najfinejsih likerjev od K 1’— do K 1'60 liter. Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2’— liter i. t. d., i. t. d. Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin komad in sodi 5 vin liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno! 1^ IIIIIIIIII || lin,!,,!,!,,,,,,, I : Podružnica v Celovcu Delniška glavnica: 2,000.000 ;kron. Rentni davek plačuje banka sama. Ljubljanska kreditna banka -= v HonToljani -■ . --^=== priporoča promese ua komunalne srečke po K 151/, žrebanje 2. marca, glavni dobitek K 300.000. promese na Tiske srečke il K 7. žrebanje 1. aprila, glavni dobitek K 180.000. Obe promesi skupaj le K 21. obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 41|2°|o Sprejema zglasila za subskribcijo deležev Hotel, družbe z o. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K Podružnica v Spljetu Beservni fond: 200.000 kron. Rentni davek plačuje banka Nama. Obrtna kreditna zadruga registrovana zadruga z neomejeno zavezo priporoča zlasti obrtnikom pristop k tej zadrugi. Zadružni namen je zlasti obrtnikom preskrbeti kolikor mogoče cen kredit. Vložne vloge obrestuje po 4V°|o Uradne ure so vsak torek in petek od 11.—12. ure v Zadružni zvezi, Miklošičeva ulica. |_ f Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro- 3V UJI aVUJini. čaj Le blaga pri protislovanskih tvrdkah! i----------------------------------------- —-------------—----------------------------------------------- Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja koniorcij .Slov. gosp. stranke". Lastnina „Slov. gosp. stranke*. Tisk .Učiteljske tiskarne' v Ljubljani.