KAJ JE POVEDAL BOTER MATJAŽ
OSKAR HUDALES                                                *
8. Za lepoto vse store
Prejsnji tedcn so cigani gonili medveda po vasi. Prav čedna zvcrinu je bil. Frančku in ineni je na moe ugajal, a tudi cigani so zanimivo Ijudstvo. Posubno pa ciganke. Bile so bose in raztrgane, kar jih pa nič ni motilo, da bi nasc ne obesile nekaj kilogramov blešeečih in zvenečih lepotil, stcklenih koral, mcdenih zapu&tnic, vcrižic. prstanov, uhanov, v lase vpletenih novcev in drugc take robc. Kodcr so šle, je cingljalo ikakor v cerkvi.                                                       i
»Kako šmenta,« sva rekla pozneje botru Matjažu, »da toliko navesijo nase?«
»Vama sc zdi menda to smcšno,« jc odvrnil botur, »a je vse vkup malcn-kost proti temu, kar storijo za lcpotičenjc nekatera plcmena v Afriki. Menda bi mi še verjela nc. če vama povem. ln jc v resnici skoraj ncverjetno.«
Prosila sva ga, naj nama povc. Kakor vcd-no, je tudi to pot rad ustregel najini prošnji. »V Tantji, najvažnejšem pristani^Ču angle-5ke kolonije Tangajike v vzhodni Afriki, sem nekoč srecal nekega Nemca, ki se je vrnil iz notranjosti te dežele. V devetih mesecih jo je temeljito prchodil in spoznal. V svoj foto-grafski aparat jc ujel marsikaterr> zanimivost, ki mi jih jc ka/al kot fotografije.
Tanvkajšnje Zamorke imajo to smolo, da jim lasjc nočcjo nič kaj pridno rasti, a sc kljub temu stalno »ondulirajo«. Vsak teden enkrat gredo Ik vaški frizerki. Tm jim razt^se Iase v šcstnajst vzporcdnih prcčk. vsako prečko te-meljito narnažc s palmovim oljcm \n jo nasuče na okroglo palčico, ki jo nazadnje previdno potegne iz las. Tako pričesane Izgledajo za-morske gospe in gospodiČne kakor bi imcle prcko tilavc položer.ih Šcstnajst klobas — hrc-novk. Vsako leto enkrat si dado s stcklcno črepinjo glavo gladko obriti z zclo pobožno, a vsclej brezuspeSno željo, da bi jim lasje zrasli .ial]5i in mocncjsi.
Pa tudi moški nočejo v lepoti zaostajati za svojimi ženami. Nemec je ponekod srečal moŽe, ki so si z ostrimi pilami zbmsili zobe v silaste Ikonice. Ta navatla je ostala najbrže Šc v/. onih časov, ko so tako prikrojcne zobe rabili za uživanje člove&kega mcsa. Zamorci iz rodu Mpare šc dandanes najraje uživajo surovo meso.
Vambugom zelo ugajajo vclikanski uhani. Tak uhan tehta včasih kar nckaj kilogramov. Prcmera ima približno 20 cm, je narejen iz železa in gu krase stokleni biseri- Da jim ne potrgajo uhljev, so uhani privczani preko tcmena 2 mocnim jcrmenom. Najbolj čudno pa je to, da nc odložijo teh uhanov ne pri delu nc pri spanju.
Massjci si prcvrtajo uhclj najprcj z iglo, nato z Icseno palčico, ki je pri vsakem vrtanju Uebelujša. Raziskovalec je videl več Masajcev, ki so imcli v prevrtani uhelj vtaknjeno kar staro konzervno škatljo. Lahko si mislita, kako
238
so učinkovali s taiko lcpim okrasjcm. Kot poscbno učinkovito lepotičje veljajo pri nekaterih zaponke, vtaknjcnc v uhelj. To ima vsaj to dobro stran, da lastnik teh zaponk ne pride v zadrego, da bi jih kam založil, kar se našim ženskam rado zgodi.
Bojcviti Masajci sovražijo vsako delo, pač pa porabijo mnogo Časa za lopotičcnje. Lasc si pregnetejo z rdečo ilovko, zgnctejo mnogo drobnih kitic, tc pa zopet v eno samo debelo kito. ki jo vtakncjo v usnjat toik. Da taka kita lepo navpično leži, jo na spodnjem koncu obtežijo n. pr. s prazno patrono. V nckaterih krajih si moški kito privežejo na Cclu preko glave. Tak vojŠčak izglccla od daleč kakor kaik starorimski bojevnik s čelado na glavi. V bol.j kultiviranih predelih te zemlje obesijo Masajke nase vse, kar se količkaj svcti: ukradeno telefonsko žico, klavirske strune, priprave za zapiranje pivovih stdklcnic, gumijaste obroče od steklenic za marmclado. V takih krajih bi se Zamorci zelo radi oblačili po evropsko, a jim manjkajo sredstva za to. Jaz sam sem jih vidcl. da so si noge pobarvali z belo harvo, kar naj bi nadomestilo nogavice. Rekel bom vajinim mamicam. naj tcbi in FranČku tudi storita tako. Jima vsaj ne bo trcba toliko nogavic prati in krpati. Oceta pa si bosta prištedila marsikak dinar.«
Moji mamici boter tega še ni povedal, če je FranČkovi, pa ne vem.