• ■ - -.......•	■	-—-------- Izredna	naročnina	do	31.	decembra:
Izhaja vsak petek popoldne Italija....................................l	2-50
■ ■ . .	------------ Inozemstvo......................  3-—
Posamezni izvod 20 cent, zastareli izvodi po 40 cent — Uredniško in uprav-ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zalivale, poslanice, vabila 80 cent, trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej.
Leto II. - Štev. 19.
DELO
Glasilo Komunistična stranke Italije
Komu in naj s
ur. nenriK l»ma
Viale 24 Maggio 8
Goiica
m,
no
in moramo zaruzut v veniu revuniviuTiaTTil ..aj-strastnejšo gorečnost s hladnokrvnostjo in z najjasnejšo valutacijo divjajočega razsajanja buržoaziie.
N. LENIN.
Trst, petek, 2. decembra 1921.
o raz
Nekaj dni je, kar sta pričela militarizem in imperializem — dvojčka sinova kapitalizma — zopet in prav močno rožljati z orožjem.
Kaj se je zgodilo in odkod ta pogum, ko je vendarle res, da niso ljudje še pozabili na zlo, ki ga je povzročila zadnja pet let trajajoča vojna?
Zgodilo se ni prav nič posebnega. Dobri WiIson je dobil naslednika, ki bi rad prišel po	ceni do slave.
Gosjyrd Hughes.	predsednik re-
publftce ameriških	združenih držav,
je sklical v Waišington konferenco ententinih velesil,	ki naj bi imela
nalogo, da sklene nekaj konkretnega o razorožitvi In	gospodje diplo-
matje, ki so bili navzoči na tej konferenci, so govorili o splošnem ra-zoroženju in o večnem miru s tako kompetenco in s takim navdušenjem,
sopisje hudo napadalo in ki je agitiral med vojno na Angleškem, da se da Franciji kolikor mogoče malo vojaške pomoči v boju proti Nemčiji.
Francosko časopisje se dela zelo užaljeno radi dogodkov v Turinu in se je bati da nastanejo na Francoskem rapresalije proti tam se nahajajočim italijanskim delavcem.
Intrige torej na vseh koncih in krajih. Iz konference, ki je imela nalogo, da razpravljajo o razorožitvi, so se že porodili diplomatični spori in se je skušalo povzročiti sovraštvo med lalijanksim in francos-
Francija v dobrih, prijateljskih odno-šajih med seboj, ko je vendar interes Angleške, da se gledate ti dve državi med seboj kot pes in mačka? In zakaj naj bi pričela ravno^Angiija, ali Francija prve razoroževati ko stori to lahko kaka druga država? Zakaj naj bi zavladal na svetu mir, ko je ljudstvo samo tako ki si miru nc želi, ki pozabi prehitro na preteklo zlo, ki ne razume da ni, da ne more biti miru kjer so tla polna diplo-matičnih intrig in kapitalističnih umazanih interesov?
Wašingtonska konferenca govori jasno vsem, ki imajo ušesa zato, da slišijo in možgane zato, da mislijo.
Vojna ni uničila kapitalizma, ni odpravila kapitalističnih držav, ni rešila nobenega socialnega vprašanja
lajijanjviMui	m irancos-	r>	•	i	v
kim ljudstvom,	ki	bi	moralo končno	Puslda 'e vs* pn	Sf“ .K.ap‘tafc
zern je pa prebrisan m govori kaj rad
narodom na srca.	Ker ga je sram
plačevati posledice intrig in lcapitali-stično-militaristične požrešnosti.
vjovor japonskega poslanika na konterenci govori jasno:	Preveč
imamo na japonskem prebivalstva. Ako hočemo povečati industrijo, pri-
ge in rudniki sami so pa zelo prijetna jed za industrialni kapitalizem vseh držav. Zakaj naj bi bilo last japonskega kapitalizma nekaj kar bi bilo lahko tudi last ameriškega kapitalizma? Zakaj naj bi živele Italija in
Vzroki razpadanja
V 3. štev. ^Dela» je izšel članek'je dala .jugoslovanski državi v zad-pod naslovom «V znamenju razpa- j njem času taki dve zaušnici, da sta aanja», ki je po vsebini zelo bogat.' povzročili sedanjo ministrsko krizo.
da je zasmrdelo po smodniku in se je j demo v konflikt z drugimi industri izkazalo še enkrat, da niso diplo- \ ainimi državami ker se te boje naše matija nič drugega nego orodje kapi- '	■
talizma, ki se ne more odreči vojnim pustolovščinam kakor še nobeno živo bitje ne more odreči zraku, ki ga diha.
Dokler bomo imeli na svetu kapitalizem, dokler bodo obstojale kapitalistične države, ki imajo nalogo, da branijo, tudi z orožjem, interese svojega kapitalizma, je smešno govoriti o razoroženju in o miru. Interesi kapitalizma posameznih držav so močnejši od vsega hrepenenja po miru in močnejši od pacifističnih idealov. Zato ni čudo, da se je izpre-menila konferenca v Wašingtonu v plitvo burko in, da so se gospodje razšli z namenom, da bodo sicer še uprizorili take konference in z globokim prepričanjem, da bodo tudi nadaljnc konference ravno tako brezusoešne kakor je bila ta poslednja v Wašingtonu.
Na tej konferenci, ki je imela torej nalogo, da razpravlja o razorožitvi, se ie izvedelo sledeče:
Anglija noče znižati števila svojega bojnega brodovja ker hoče ostati še nadalje izključna gospodarica na morju. Ona, da mora braniti svoje kolonije in mora skrbeti, da ne bi zasedla njenega sedanjega mesta na na morju kaka druga država.
Francoska, je dejal njen ministrski predsednik Briand, nc more in ne sme pričeti prva z razorožitvijo.
Obratno bo morala Francoska svojo vojsko še pomnožiti. In sicer zato, ker je vedno še nevarnost, da si Nemčija opomore iz sedanje krize, ker so na nemškem tajne vojaške organizacije, ki bi napadle Francosko takoj, ko bi ta zmanjšala svojo vojaško silo. Poleg tega, je dejal gospod Briand, obstoji še vedno sovjetska Rusija in z njo boljševiška nevarnost. Francoska torej ne more ne sme razorožiti. Vsaj ne kot
v kateri izdaja poljedelski minister odredbe, ki zagotavljajo ministrskim družinam brezplačno in za polovično ceno nakupovanje življenskih potrebščin iz državnega premoženja! Ali je kje hujša korupcija kakor je v državi, kjer izdaja železniški minister ukaze, s katerimi se lahko vozijo brezplačno rodbine bivših in sedanjih ministrov, po vseh progah državnih železnic?
Korupcijo v današnji Jugoslaviji, nam pa dokazuje najbolje sedanja ministerska kriza. Edina točka, ki povzroča vedno nove krize, je vprašanje portfelje ministrstva natranjih zadev. Boj vladnih strank, za stolček ministrstva notranjih zadev traja že od postanka Jugoslavije. Sedaj se je ta boj še poostril. Sedanja vlada dobro čuti, da nima med ljudstvom nikakega zaupanja in išče radi tc 'a" izhod iz blata v katero je P* id. \ 1 adno in opozicionalno časopisje piše z gotovosjo o novih volitvah v parlament. To je tudi vzrok, da se sedanje vladne stranke trgajo med seboj, kdo bo zasedel ministrstvo notranjih zadev. To dokazuje, da je za časa volilne kam-tisti stranki lažje zmagati,
izpovedati, da mu je profit najvišja svetinja, govori o potrebi izseljevanja, o potrebi industrije, o narodnih idealih, o narodni kulturi in o narodni časti. V imenu teh svetinj vara ljudstvo, ki je še vedno preveč pražil	 i,	i •	,	•	noverno	in	preveč lahkoverno in pre-
nr ic bt rade one pro-,	bl)iva	In	v imenu teh sve_ panje, trsti stranKi lažje zmagau,
nSili*	P r SVO,e lnfUStnaT tinj m potom konferenc o razoroženju ^/ v Posestl. ministrstva notranjih
nhranb™ ni " M	3?	I pripravlja nove pustolovščine, nova: zadev ker ,1 ,e na ta način omogo-
ia. nova zla, H jih bo -no, da s pomoc,o koruznega
i •	...	z-.	,	.	prenašalo	tisto	revno	ljudstvo,	ki
ponska ima apetit. Druge države'E,:,	-V,.	•	•	■	,	«
T „•	x j-	im d j -o. , ga hoče kapitalizem najprej lzkonsti-
imajo apetit tudi velik. Rudniške le-
-	h na bojnem polju potem pa doma
v fabriki, v delavnici in sploh povsod
kjer je mogoče iz proletarske krvi
kovati zlata bogastva.
To nas uči tudi borka konference, ki se je vršila v Wašingtonu.
Pisec članka slika zelo dobro položaj Jugoslavije in podaja nekaj primerov, ki dokazujejo jasno, da se bliža buržuazna Jugoslavija popolnemu razpadu. Potrebno je pa, da se navedejo tudi vzroki, ki so privedli Jugoslavijo na rob prepada, odkoder ni več poti nazaj.
Eden izmed glavnih vzrokov razpadanja Jugoslavije leži v veliki korupciji, ki se je razpasla po vseh državnih uradih, kakor epidemija. Resnica je, da je razvita korupcija
Kakor je znano, je zasedla jugoslo-venska vojska celo Albanijo. Ta okupacija je stala jugoslovensko vlado 8 tisoč miljonov kron. Na ukaz Zveze narodov, je bila jugoslovenska vlada prisiljena, da povleče svojo vojsko iz vseh krajev Albanije, ne da bi zato dobili niti
uradništva izvaja pritisk na ljudstvo. To vedo vse stranke in tudi javno priznavajo. Radi tega se tudi medsebojno koljejo in gledajo, da ena zmaga nad drugo. Tako daleč se je v tej državi razpasla korupcija, da ako bi hoteli navesti vse podrobnosti, ki jih navaja jugoslovansko časopisje, bi morali dnevno tiskati list na dvajset stani samo za to, da bi priobčevali vse take zanimi-vysti.
Omeniti hočemo samo, kaj piše o korupciji eden v Srbiji najbolj razširjen list.
«Beogradski Dnevnik», glasilo meščanske demokracije v Belgradu, prihaja do zaključka, da bi bilo potrebno balinati. Ta list pravi, da so zaslužili vsi bivši in sedanji državni ut politični organi po petindvajset na zadnjico. Vzdihuje, razočaran v svoji iluziji o demokraciji, da je potrebno dobiti nekoga, ki bi , i imel moč, da prelepe vse ministre vinarja o - j poslance, kot plačilo za njihovo
On vzdihuje pa ne more dobiti človeka, ka-
Tako
skodnme dasiravno ,o ,e ta pusto- ,narodu škodljivo politiko
lovsema stala 8 tisoč miljonov kron. huje nc m^e £biti č,
Poleg tega ,e ob priliki Karlovega terSnfu b; da} Hco y rokg
puca na Ogrskem mobilizirala nove;	n .	<	p, ,
t .	®	,	j	j	-	,	:	’	•-neotfraasi-a	LmevmJo
cete m zaiitevaia od madžarske vla-i'	®
 ----- -----j-—,—	.	|	če	vzamemo	vse	te	reči	v	poštev
prav močno po celem svetu. Ali ta-j de 800 miijonov kron vojne odskod-!^ pray ^ čudnQ -g ge nahaja ^
ko. kakor je razvita v tej deželi,
ni nine Namesto tega izplačila, ki gajžava d gospodarskim in političnim menda nikjer. Z gotovostjo se lahko; je zahtevalatod Budunpeste, ,e do- ---------
,	,	,	.	,	, razsulom. To je tudi zgodovinska
trdi, da stoji v tem pogledu Jugo- bila ukaz od an ante da mora pla-; treba
m n	moct.i	cati	okrog	o	miljonov	kron	letno	zai	Tr	,	.
slavjja na prvem mestu. ^	. vzdržavanje eks kralja Karla. Ker , ,V f°lazbo obupanemu meščanstvu.
Edina stranka ki se ,e/borila m-. KarJ §g m,ad bo imek jugoslo. ki ne zna kamu bi dalo palico v se se bon proti korupciji, jfe Komu-, yenska ylada ]epQ pri!iko< da ga yeč! roke, lahko mirno izjavimo, da ve nisticna. To so vedeli kapitalisti zelo, ]gt yzdržuje Tako bo vzdrževalo to jugosglovanski proletariat. Pro-dobro m so se zato odločili, da one-jjugos]ovansko ijudsivo brez VSake,le^nat nc, bo čakal na mil?st kaP!' mogocijo Komunistični stranki vsako; potrebe dve djnastiji. yse to doka- tf1,st°v- da nam izročijo palico. On
hirt/vr Invro tir Im	nur.Tia	_	1	'	„	L	  1___ '___    i . »1 
zuje resnico gori navedene trditve, 1° bo vze^ sam \n. n.f. b.° mu fe^ko
m
prva, ker ni v stanu, da bi dala v tem oziru dober zgled.
Ameriške združene države se ne čutijo varne pred Japonsko. Zato je predlagal gospod Hughes, da mora japonska znižati moč svojega brodovja. Ker so se japonci temu proti-vili, je izjavil predsednik republike združenih držav, da je vsako nadaljevanje konference odveč ako nc sprejme Japonska njegovega predloga.
Kitajska je zahtevala od Japonske naj ta poslednja opusti okupacijo Mandžurije, Mongolije in drugih pokrajin- Izvedelo se je, da je bila sestavljena ta nota Kitajske v Wa-šingtonu in ne v Pekingu.
Japonska je odgovorila, da ne more tega storiti ker bi taka evakuacija onemogočila njen razvoj. Japonski zastopnik je dejal:	Naša	dežela je
bogato obljudena. Da preživimo na še ljudstvo smo prisiljeni ali si po-’ s Kati druge dežele kamor se bodo naši ljudje izseljevali ali pa pomnožiti industrijo. Ne dovoli se nam izseljevanje ali vsaj se to naše izselje vanje ovira. Ako pomnožimo industrijo, prfidemo takoj v konflikt z drugimi industrijelnimi državami, ki se boje naše konkurence. Kaj torej storiti?
Italijansko časopisje je dobilo iz M^ašingtona in objavilo vest, da se je izrekel na konferenci se nahajajoči francoski ministrski predsednik Briand zelo nepovoljno o italijanski vojski. Italijanski poslanik v Ameriki, grof Sforza, je vest sicer de-mentiral trdeč, da ni na konferenci nihče žalil italijanske vojske, najmanj pa Briand. Popravek pa je prišel prepozno in intrige nekaterega časopisja so poskrbele, da ne verjamejo vsi popravku. Zato je prišlo do interpelacij v parlamentu in do na paaov na francosko zaveznico. V Turinu so fašisti udrli v prostor francoskega konzulata in razdejali pohištvo. Judi drugod po Italiji so se vršile proti francoski demonstracije. Izvedelo se je, da je poslal brzojavko iz Wašingtona, ki je trdila, da je Briand razžalil italijansko vojsko, znani angleški polkovnik Rc-vington, ki se je že sam izrekel žaljivo o italijanski vojski po bitki pri Kobaridu in ga ie zato italijansko ča-
delovanje. Jugoslovanska buržoa-zija je delala v tem pogledu različne račune. Računala je, da če zatre komunistično gibanje, bo imela dvojen profit. Prvič bo lažje in nemoteno izkoriščala delovno ljudstvo in drugič pridobila vgled in zaupanje pri eiiki antanti od katere je odvisna.
Ni pa dosegla buržoazija ne enega ne drugega. Komunističnega gibanja ni zatrla, četudi je proti njemu vpora-bila vso svojo reakcionarno silo.
Zaupanja in kredita pri ostalih evropskih državah ima še manj ali, bolje rečeno, ga sploh nima. Za to našo trditev imamo najboljše dokaze
v tem, če pogledamo potovanje fi- j bojj§e nacionalistično in tudi vladno nančnega ministra Komanudija. la
dični <-državnika se je vrnil ravnokar s svojega potovanja po Evropi, ne da bi našel zaželjehega denarja. Skora dva meseca se je trudil ta minister, da bi dobil nekaj miljard dinarjev posojila. Prepotoval je celo Evropo, za svoje potovanje je zapravil ogromne svote in podplačeval je bogato različne agente, pa vse zastonj. Niti ena evropska država noče posoditi Jugoslaviji naročenih miljard, dasiravno je poskušala s vsemi sredstvi, da bi jih dobila. Zmagoslavna Jugoslavija, zaveznica in dekla entente, ni bila v stanu, da v dveh mesecih najde kredita, ki ga je dobila premagana Bolgarska v teku treh dneh.
Pri tem romanju finančnega ministra, so se dogodile neverjetne reči. Povsodi se je odrekel Jugoslaviji kredit. Jugoslovanski državi, ki šteje 12 miljonov prebivalcev in, ki ima obilna prirodna bogastva, niso zaupale evropske države posojila. Njej kot državi niso zaupali, do-čim so dobili zadnje dni, nekateri jugoslovenski trgovci ponudbe od strani belgijske vlade, za večjo posojilo pod zelo ugodnimi pogoji. In to se je zgodilo na dan ko se je minister Komanudi vrnil praznih rok domov.
Ta korak belgijske vlade pomeni moralno klofuto jugoslovanski državi. Belgijska vlada je tako odkrito priznala, da nima zaupanja ne v državo ne v sposobnost jugoslovenskih državnikov. Obratno pa je pokazala da ima veliko zaupanja v posamezne osebe. Toda ta zaušnica belgijske vlade ni osamljena. Zveza narodov in konferenca veleposlanikov
da nima namreč Jugoslavija prav nobenega zaupanja pri evropksih državah, katerim služi brezplačno-kot lakaj in krvnik. Zakaj pa nima Jugoslavija prav nabenega kredita? Na to vprašanje ni teško odgovoriti. Zasluga za to nezaupanje imajo v prvi vrsti vsi bivši in sedanje ministri, ki so privedli vsled svoje osebne ko-ristolovske politike, jugoslovenski narod na rob propada. Da so se pečali ministri zgolj za svoje osebne koristi imamo najboljše dokaze.
Kakšni ljudje so oni, ki vpravlja-jo državo S. H. S. nam pove naj e naci(
časopisje. V njem se lahko dnevno čita, kako se plenijo državne imo-vine od strani najuglednejših državnih uradnikov in politikov. Ali je
izbrati vse one, ki jih je potrebno pretepsti. Pa ne zato ker silijo državo v propad, marveč za vse zlo, ki so ga povzročili in ki ga povzročajo vsak dan proletariatu in vsemu jugoslovanskemu delavnemu ljudsivu.
Sp.
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM «DELA!»
Vsled tiskarskih teškoč se je ta številka zakasnila. Uredništvo pa zagotavlja vse c. naročnike in či-tatelje «Dela»f da bo storilo vse mogoče, da bo list s prihodnjo številko začel izhajati redno tako da bo prišel na deželo najkasneje v nedeljo, Pri-
jatelji «Dela» morajo upoštevati, da sploh mogoče izogniti se političnemu smo $®d© stavljenja liste se vedno in gospodarskemu razpadu v državi,1 navezah na tujo tiskarne.
USODA DELAVCA.
Vsled sklepov kongresa Splošne delavske zveze v Veroni, ki je zavrgel predlog komunistov za stvoritev enotne fronte proletariata, so delavcu zvezane noge in roke. Na desni se mu smeje kapitalist, na levi tnu kaže hrbet socialistični besednik.
Sadašnjica
Buržuazija navaljuje svima silama na radnu sirotinju sela i grada, da osigara svoju vlast nad nama i za dalje. Proletariat grada i sela vidi da se- ovako dugo ne može, shvata svoju zadaču i kupi se u redove komunista, da se oslobodi vlasti trule buržoazije. Ali i buržoazaja vidi svoje razpadanje, pa zna da če se samo tako i dalje nasladjivali plodovima krvi i znoja seoskog i gradskog proletariata, ako ga još jače bude gnječila i cedila, da bolje može plačati svoje sluge i najamnike i da na taj način učvrsti svoju vlast. Zato buržoazija ne čeka da je proletariat u jednom silnom jurišu napadne i sruši, več ona sama napada proletariat, jer drži da je jača.
Ral je doneo siromaštvo i bedu, ali ni je presušio salo na trbusima buržoazije. U siromaštvu se muči samo radni narod, a buržoazija sve lakše špekulira, i zato se radni narod trezni, pa teži da se oslobodi buržoazije, a time i svake nepravde. Šta radi buržoazija? S jedne strane nam poručuje preko svojih plačenih i zavedenih agenata, da čemo siromaštvo odklonioti samo tako, ako udvostručimo svoj rad. Medjutim, sama buržoazija ništa neče da radi, hoče da se samo radni narod razapne radeči. S druge strane, sve nam vi-ču ti kapitalisti, koji sirotinjskom mukom milione zgrču, kako ne mogu da rade, jer im njihove fabrike i druga preduzeča donose tobože gubitke.
Pored toga, što traže da im radimo još više i što svojoj robi ne snizuju ccnu, oni hoče da snize radničke plače. Dakle, da proletariat otkloni bedu i siromaštvo, kako to vele agenti buržoazije, on treba još više da radi za le pijavice ljudske muke, a sve manj e da prima.
Nažalost, to još nije providio ceo radni narod. Jedne vuku kapitalisti za nos s time, što im pričaj u o nacionalizmu; to su fašisti. Druge gradske radnike vuku kapitalisti za nos pomo-ču plašljivih i nesavesnih vodja ra-aničkih; tu spada večina socialista. A seljake varaj u s tim, da je to kao bajagi seljacima sasvim svejedno, a medjutim sve jeftinije kupuju selja-čke plodove i sve skupi je proda ju svoje. Za jugoslovenske radnike i seljake su spremili još jednu zamku: sad, kad su navaliti na proletariat svom snagom, raspisali su opštinske izbore i popis stanovništva, I udari vika buržoazije:	pazite da vas ne
upišu u Talijane! dajte svoj glas samo za Jugoslovena itd. Sve to oni vi-ču samo zato, da odvrate oči rad-nika i seljaka od one prave borbe, što se ogorčeno vodi izmed ju buržoazije i radnog naroda.
Ali, naša je dužnost da im dostojno odgovorimo. Mi znamo da ju-goslovcnski kapitalisti i špekulanti kradu muku jugoslovenskog proletariata, kao i talijanski talijanskog, nc žale nas jer smo im «brača» po jeziku. Buržoazija se bratimi svojim lopovštinama, a proleteri su brača na mukama, pa ko j im god jezikom govorili. — Zato, svesni radnici i se-'jaci neče obračati mnogo pažnje na to, da li ih u državnim protokolima pišu kao Jugoslovene ili Talijane, več če dobro paziti da budu zapisani u protokol svesnih i borbenih radnika i seljaka, u komunističku organizacijo. Isto tako neče svesni radnici i seljaci prilikom opštinskih izbora pitati, da li je kandidat talijanski ili jugoslovenski špekulant, več če dati svoj glas samo onome, kome veru-ju, da če iskreno, zastupati interese sivomašnog radnog naroda bez razli-like. bit gladnog ne razumije! — i zato svestan radnik i seljak mogu da daju svoj glas i da povere svoju sud-bu samo svesnim i borbenim drugovi-ma koji če ih štititi od zoluma buržoazije, pa kako god se ona zvala.
Drugovi! Buržoazija nas napada čas jedne, čas druge, čas ekonomskim merama, a čas oružanom šilom. Ona to čini, jer zna. da su prutiči slabi, a vezani u snopič da su jaki, pa hoče da nas tako redom savlada, Radni narod to mora da vidi i da se veže u čvrst snop. Kad buržoazija napadne jedan deo gradskog ra-dništva ili siromašnog seljaštva, ona to čini samo zato, da savladavši ovaj deo lakše savlada drugi. Zato, radni narode, ko dirne jednog od nas, u oko ubada sve nas i mi moramo da se branimo svi kao jedan. Ako je širajk (ščopero) u gradu, mora bili i u selu, ne sme se buržoaziji u grad nikakvih životnih namirnica donositi; a kad do oruzja dodje, mora se čitav radni narod grada i sela složno diči protiv svojih ugnjetača.
Oslobodjenje radnog naroda ne može i neče niko drugi da nam dade, dok ga mi sami ne izvojujeino. Na oliup drugovi, radnici i seljaci, budimo složni, ako hočemo da se oslo-bodimo proždrljive buržoazije, jer nas teška borba čeka. Spas je naš samo pod ervenim zastavama komu-nističkim.	,
Vprašanje autonomlje
v Jugoslaviji
Delavstvo v Jugoslaviji je od vsega začetka čutilo, kaj pomeni za njegovč organizacije koncentracija policijske in upravne moči v eni sami roki, na enem samem mestu, in zato se je od vsega začetka protivilo centralistični ustavi kapitalistične Jugoslavije, Toda dokler ;e šlo samo za delavstvo, slovenska inteligenca, slovensko uradništvo in slo-vens. malomeščanstvo- so vstrajno agitirali za centralizem, ali ga vsaj molče o-dobravali. Danes je ta zanjka, ki je bila naperjena v prvi vrsti proti delavstvu
— zakaj čim bolj je uprava koncentrirana, , tem lažje izvaja buržoazija svojo diktaturo — zagrabila tudi te sloje in zato strašen vrišč po vsej Jugoslaviji in zlasti še po Sloveniji. Puntajo se slovenska univerza, Slovenska Matica, slovenski profesorji in sploh vse kar leze in gre razven dr. Žerjava in njegovega mračnega Jutra. Še celo «Slov. Narod»
— čujte! — ki je še do včeraj zagovarjal radikalski imperialistični centralizem, se je te dni postavil na stališče av-tonomistov, če prav v nekoliko dvomljivi obliki. Toda kdo ti igra v tem vprašanju zopet najbolj klaverno ulogo? Evo socialni patriot je! Ta strančica, ki bi morala po svoji poziciji in svoji malomeščanski psihologiji zastopati najdo-slednejše načelo pokrajinskih avtonomij, je izglasovala na svojem zborovanju v Belgradu neko resolucijo, ki ne samo1, da ni ne krop ne voda, nego ki nam obenem tudi kaže, da nimajo njeni malomeščanski advokatje a la dr. To-palovič m dr. Miša Radoševič nili najmanjšega pojma o ureditvi modernih buržoaznih držav — da ne govorimo že. o potrebah prebivalstva Jugoslavije. Gospodje, v švicarskih bibliotekah, pa tudi v ljubljanski - Licealni knjižnici i-mate program curiške jugoslovanske o-mladine z leta 1917. Prečitajte si ta progi am, pa boste videli, kako daleč ste vi še ob jkoncu leta 1921. za onimi mladimi ljudmi:
Mi smo duševno seveda daleč od tih buržoaznih ustavnih načrtov in sporov. Nam ne more biti vzor nikaka buržoazna avtonomija, nikaka buržoazna republika, zakaj tudi najbolj demokratična buržoazna republika ne more biti nič drugega, kakor stroj za tlačenje delavstva in revnega kmeta. Naš vzor je samo' sovetska ustava delavske države, teda zanimajo nas poze in metamorfoze (iz-premembe) ter duševna beda našega politično strašno naivnega malomeščanstva, med katere prištevamo seveda tudi ljubljanske univerzitetne profesorje, in takozvane «kulturne delavce*, ki jim načeljujete Oton. Župančič in dr. Kraigher.
Proletariat v Jugoslaviji nedvomno dosti trpi pod centralizmom, toda on je z druge strani lahko zadovoljen, da je v tem vprašanju zmagala jugoslovanska centralistična bankokracija. Federalistična ali avtonomistična ustava bi gotovo začasno pomirila revolucionarne duhove, pristrigla bankokratskemu imperializmu bujne peroii, nametala nekoliko novega sentimentalnega peska ljudstvu v oči in pretrgala hitri razvoj jugoslovanski revoluciji. Trpljenje proletariata bi bilo na ta način samo podaljšano, revolucija odgodena, a ne odstranjena, zato bodi današnja uloga revolucionarnega: proletariata v Jugoslaviji v tem vprašanju uloga mirnega gledalca zabavne operete!
Zapiranje luTsisesKRIii komaiilstn
Številne blamaže, ki jih je Jugoslavija doživela v zadnjem času, so' povzročile zmedo v vrstah vladojoče klike, ki se je vsled tega odložila na ponovno preganjanje komunistov.
Pod pretvezo, da pripravljajo komunisti nove akcije so se odločili zapirati sindikalne organizacije in . jim onemogočili delovanje v svrho obrambe interesov delavskega razreda.
Po poročilih meščanskih listov, so bili v zadnjem času aretirani komunisti ss. Triša Kaclerovič, Kosta Novakovič nar. poslanca in Milan Pupič, študent, češ, da so sokrivci na teh novih akcijah, ki bi se imele pričeti v kratkem. Očevidno je, da vlada zapira komuniste samo radi tega, da bi jim onemogočila prisostvovanje k razpravi proti 180 komunistom, ki so obdolženi atentata proti Aleksandru. Razprava se ima v kratkem pričeti in da se vlada izogne vsaki kritiki, je pričelo ponovno zapirati komuniste, za katere sumi, da bodo obveščali javnost o poteku razprave. Pričakujejo se še nadaljnc aretacije komunističnih funkcionarjev v Jugoslaviji,
Drugovi!
«Delo» je naš čisto proleterski list i njega moramo baš mi proleteri održati, da se kroz njega dogovorimo, organizis-jeino i spremimo za oslobodjenje radnog naroda. Ali, baš zato je nužno da u njemu najviše ugiajeteni drugovi iznose na videlo svoje muke i gospocke lopovšti-ne. — Neki naši drugovi misle, da za štampanje svojih dopisa moraju štogod plačati^ pa nam zbog toga ne pišu, jer im je teško da otkinu koju liru od svojih siromaških zalogaja. Naša je dužnost, da saopštimo svima drugovima, da se za štampanje dopisa ništa ne plača, jer je «Delo» tu — da dade oduška svim bo-lima potlačenih, prevarenih i poniženih. Naprotiv, ko izveštava i poučava svoje drugbve kroz «Delo», taj je hvale vre-dan, jer vrši svoju proletarsko dužnost Drugovi! Mi sami moramo da održi-mo svoj list i zato je dobro došla svaka solda. Ali, najbolje čemo pomoči naše «Delo», ako se svi na njega pretplatimo, ako ga svi čitamo i ako svi pišemo u njega, — Samo tako če «Delo» moči dobro da izpuni svoju revolucionarni! zadaču, u bratskoj ljubavi da skupi čitav naš'radni narod i da ga spremi za složnu borbu proletariiata celog sveta protiv svekolikih izrabljivača.
UREDNIŠTVO.
-4 Zadnja splošna stavka
Odkrita nasilstva državnih oblasti. — Zločini fašistov.
Boj med proletarijatom in kapita-jali poraz vsega proletarijata v Julij-lizmom je že davno prekoračil mejeiski Benečiji. In niso one kategorije vsakdanjosti. Kdor ni prišel do tegaj delavcev razumele, da bo imela zma-spoznanja potom poročil o mezdnih! ga ali poraz kovinarjev globok vpliv
bojih delavstva, ki se vrše v drugih državah in v starih pokrajinah italijanskega kraljestva, ta se je lahko prepričal ako je pazntj sledil razvoju in zaključku zadnje splošne stavke delavstva v Julijski pokrajini. Razvoj in zaključek te stavke nam pove, da postaja boj delavstva proti izkoriščevalcem dan za dnem silne j ši, dan za dnem nevarnejši in, da bo moralo delavstvo svoje kadre dobro izpopolniti ako bo hotelo v naslednjih neizogibnih bojih zmagati.
Uspeh splošne stavke v Julijski pokrajini je, v polnem obsegu besede,.... neuspeh. In mi bi naredili slabo uslugo delavstvu ako bi mu ta neuspeh zamolčali in ga tolažili z obljubami delodajalcev o katerih se mora dvomiti kakor se mora sploh vedno dvomiti o odkritosrčnosti industrij alcev
na delavstvo in na delodajalce po vsej ostali državi. Pomorski delavci, železničarji, učitelji, občinski uradniki se niso udeležili stavke. Niso vedeli ti nezavedni proletarci, da ako se bo začelo nižati plače, pridejo na vrsto vse druge stroke. Znižati plače, med tem ko draginja narašča od dne do dne, tu pri nas kjer je draginja večja nego po drugih italijanskih pokrajinah, pomeni, da imajo industrijalci namen iti naprej. Pomeni, da imajo delodajalci namen usužniti delavstvo popolnoma in bodo svoj namen tudi dosegli ako ne bo delavstvo izpopolnilo ono enotno fronto, ki jo komunisti že dolgo zahtevajo in ki je danes edina rešilna pot po kateri zamore nastopiti delavstvo boj v katerem bo zmagalo.
V stranki so se posluževali deloda
Fašisti so hodili oboroženi pc ulicah in silili trgovce, da odpro prodajalne, ki pa niso bile nikdar popolnoma odprte. Fašisti so bili seveda podpirani od državnih oblasti.
Med stavko-pa se je zgodilo nekaj tako strašnega in nečuvenega, da bi moralo biti sram vsakega poštenega človeka in, da bi moral podati glavni civilni komisar gospod Mosconi takoj demisijo ako bi le imel še nekoliko čuta časti v sebi.
Drugi dan stavke so fašisti izvabili v svoje prostore tajnika tržaške skupine tiskarjev Giraldija,-Tam so ga opljuvali in pretepli. Nato so ga zaprli v neko sobo kjer sta ga čuvala dva fašista. Čez nekaj časa se je vrnil k njemu gospod, ki mu je dejal, da ga ne bodo umerili, kakor so prvotno sklenili, ako ne bo povedal nikomur ničesar o tem kar se mu je pripetilo.
Giraldi je pa, naravno, povedal dogodek svojim starišem in prijateljem in dogodek je bil objavljen v stavkinem glasilu, ki je izhajalo ves čas stavke
remo danes z največjo muko. Ko bodo vsi ljudje koristni člani družbe in ko se bodo plodovi našega dela delili na vse, ne bo več lenob in brez-aelnikov, trotov in pijavk, nikdo ne bo mogel živeti na stroške drugih, in tudi nihče ne bo trpel pomanjkanja, niti se nc bo nihče lačen in razlrgan pretepaval zato, da preživlja para-site — gospodo.
V tem smo mi reveži, delavci in kmetje ene misli in Bojevali se bomo s vsemi silami vse dotlej, dokler ne zmagamo nad brezdelniki in pijavkami. Do zmage proletariata nad meščanstvom, do zmage komunistov nad kapitalisti.
Komunistična stranka siromašnih de!avcev in kmetov hoče ustvariti enakost med ljudmi, hoče ustvariti .Irziiko delavskega neroda, v katerem ne bo razredov, nc bogatašev, ne tlačiteljev. Je tu morda kaj proti kmetu? Da, to je naperjeno tudi proti kmetu, ali proti bogatemu kmetu, veleposestniku, kakor proti vsem drugim oderuhom. Komu-nis Učna stranka ni stranka gospode,
Giraldija in Mullcrja so
Brez vsakega obotavljanja priznamo, da so se pripravili industrijalci!vali so se krumirstva in hujskanja in Bologne na to stranko bolje nego se je pripra-i ponižali so se tako močno, da so or-; nasilnm potom spravili v pripravljen 'a-vil proletarijat. In priznamo tudi, da
Drugi dan so vjeii fašisti Giraldija na'ampak clranka zavedneg proletariata, južni postaji v Trstu kjer je čakal, visc bori za pravice ubogih, delav-družbi tovariša Miilierja, tajnika
sp!o-
jalci vseh mogočih sredstev. PosIuže-’šne zveze tiskarjev, ki je ime! priti iz| j
‘	fašisti	D'ccl,ano ‘,c ar
v tej stavki niso izvršile kategorije delavstva svoje dolžnosti in, da so se odtujile popolnoma čutu solidarnosti, ki je prvi pogoj za zmago vsakega delavskega gibanja.
Vendar moramo povedati kaj od vsega začetka, da je bilo delavstvo sploh na to stavko nepripravljeno in, da ne zadene voditelje delavskih organizacij nobena krivda ako je prišlo do stavke. Stavka je bila vsiljena od industrij alcev na način, da se je delavstvo ni moglo izogniti.
Predzadnja stavka v Julijski pokrajini je dosegla za delavstvo popoln uspeh. Industrijalci, ki so hoteli ustaviti delo v ladjedelnicah v Trstu,
Tržiču in Miljah in so imeli namen izstradati 10 tisoč delavskih družin, so
bili prisiljeni da so delavnice zopet r> » i .	•	e-	v	j
,	n • x	i	vi.	,	j-	U	poteku stavae bi morali seveda, ve
° X?.rl f.1	f1?1	s°..^as,	?},!	J'	.	,i hko pisati. Vendar bomo skušali pove-
mihjonov hr, ki so jih dobili od vlade dati vse v kratkih besedah.
ganizirali razbojnike, ki so umorili ti-iP^ avtomobil. V avtomobilu so ia,. ti
skarja Miilierja in težko ranili tajni-! ?ha t!skar)a zasramovali m tepli rekoč i „	•	/->•	1J--	m---	•	jima	da	se	naj	pripravita	na	smrt.	z.	av-
ka tiskar ev Giraldija. Nižje niso mo-, •	  '.JI	L. ,■
.i- w i j ■ i	,,	tcmcbiiom	so	jih	tasisti	peljali	na	prc-
!■" i ■ e‘oc*aia-^em so pomagam obla-i^j. velikega semnja vzorcev pri Sv. An-sti, ki so soodgovorne za zavratni u-;flreju, Tam so jih še opljuvali in do krvi mor, oblasti, ki so pokazale kaj lepo pretepli. Nato so jih postavili k steni in odkrito da imajo namen in nalogo1 ene barake in ustrelili na oba iz samo-braniti vedno in povsod kapitaliste kresov. Ko so fašisti to junaško dejanje tudi tedaj kadar hočejo ti izstradati	seveda	takoj	zbežali.	t	^
polovico naše pokrajine.
Delavstvo ne sme dovoliti, da bi šel neuspeh te stavke le mimo njega.
Napake morajo vzbuditi v vseh nas le hrepenenje po tem, da se jih odpravi in ne smejo nas neuspehi zapustiti obupane. In proletariat ne bo obupal.
To se "bodo kmalu prepričali njegovi sovražniki, ki ne bodo vživali dolgo časa sadov svojega protiproletarske-ga uspeha.
iz državnih blagajnic zato, da bodo industrijo lahko ohranili na onem višku, ki je potreben in v čast tem pokrajinam. Takrat so se industrijalci tudi obvezali, da bodo določili, dogovorno z delavskimi zastopniki mezde kovinarjev do 15 oktobra. Pred komisijo zastopnikov kovinarskih delavcev pa niso hoteli slišati industrijalci ničesar o izvrševanju tedaj veljavnih plač in so zahtevali da morajo kovinarji sprejeti ponudbe delodajalcev, ki so hoteli znižati delavcem nad 7 lir na dan. Kovinarji niso mogli sprejeti ponudbe industrij alcev in so 16 oktobra stopili v stavko.
Stavka kovinarskih delavcev je tra-
Stavka je bila razširjena na celo Julijsko pokrajino. Iz slovenskega dela dežele nismo še dobili nobenih vesti. Vendar vemo, da ne lažemo ako povemo, da je bila stavka, izvzeroši nekatere manj važne kraje, zares splošna.
V Tržiču so zapustili ladjedelnico, ko je bila napovedana splošna stavka, še oni delavci, ki so tekom stavke kovinarjev krumirili. Tam je uspela stavka dobro. Sploh se sme trditi, da je bila stavka v Furlaniji zelo dobro organizirana in, da niso pomagala tam nasilja fašistov popolnoma ničesar.
V Trstu so se vrgli delodajalci v družbi z državnimi oblastnijami z vso silo na delavstvo proti stavki. Organizirali so neki odbor, ki je dobil nalogo da išče krumirje za vse stroke delavstva. Posre-
Jugoslavijij
sivu.
jala 30 dni. V tem času so se vršila * čilo* se mu ni veliko. Ulice so bile v pogajanja skoro vsak dan. Kovinarji, j lemi povsod kjer ni elektrike. Par
ki spadajo med najbolj razredno za vedne delavce, so upali, da bodo zmagali v stavki sami. Vendar se niso pokazali napram delodajalcem trmoglave (to besedo rabijo industrijalci da označijo delavce ki nočejo biti sužnji) marveč so vložili protipredloge iz katerih je bilo razvidno, da so pripravljeni sprejeti 3 lire in 20 stotink dnevnega znižanja na plači. Kovinarji so hoteli preprečiti splošno stavko. Vedeli so, da ne namerava proglasiti splošna kovinarska zveza splošne stavke po vsej Italiji v to,da bi se rešilo hkratu vsa sporna vprašanja vseh kovinarskih delavcev v Italiji. Vedeli so tudi da noče sprejeti splošna delavska zveza v Italiji komunističnega predloga, ki je zahteval splošno stavko vsega delavstva po vsej državi. Videli so se zapuščene od svojih osrednjih organizmov in so zato • popustili napram zahtevam delodajalcev kolikor je bilo to mogoče in kolikor je to dopuščala delavska čast.
Industrijalci pa so bili, iz svoje strani, neizprosni. Ali 7 lir na dan manj ali se pa zatvorijo delavnice. Sedem lir manj na dan delavcem, ki niso imeli niti tedaj zadostne plače. Sprejeti take pogoje mirnim potom, je pomenjalo udati se na milost in nemilost kapitalizma, ki ne vidi bede, ki se smeje ob solzah bednih otročičev, ki ne pozna druge morale in druge svetinje kot umazani profit. Kovinarji niso mogli, niso smeli postati prostovoljni sužnji in so apelirali na čut solidarnosti vsega delavstva v Julijski pokrajini.
In delavstvo se je pozivu kovinarskih tovarišev tudi odzvalo brez obotavljanja in brez debate. Na zborovanju zastopnikov vseh delavskih strok in vseh organizacij, ki se je vršilo v soboto 19 novembra v dvorani delavske zbornice v Trstu, so se izrekli vsi 'zastopniki, komunisti, oscialisti, republikanci in anarhisti za splošno stavko.
Ali bi bili sklenili delavci drugod drugače? Ali je bilo mogoče ne sprejeti boja, ki je bil vsiljen in, ki se ga delavstvo ni moglo izogniti? Ni bilo mogoče. Danes, kot danes, so industrijalci močnejši in bolje organizirali od delavstva. Zato imajo tudi moč, da izberejo oni, in ne delavci, čas in način boja.
Delavstvo, razredno zavedno delavstvo je moralo sprejeti boj in je izvršilo v tem boju z ozirom na moči s katerimi je razpolagalo vso svojo dolžnost. Tudi odboru, ki je stavko vodil se nc more očitati ničesar ali nekatere kategorije delavstva, koje so delodajalci, podpirani od strani vladnih in občinskih oblasti, terorizirali, niso razumeli, splošne važnosti stavke, niso razumeli nevarnosti ki ji gredo nasproti in niso razumeli, da je zmaga ali poraz kovinarjev zmaga
_ j tramvajskih vozov je hodilo praznih po giavnejših ulicah ker se nihče ni upal vanje.
Giraldi se je čutil ranjenega in je tekel na državno žel. postajo odkoder je telefoniral na zdravniško postajo. Ko je prišel zdravnik z avtomobilom je naročil naj se oba tiskarja odpeljeta takoj v bolnišnice, kjer je Muiler'kmalu izdihnil.
Eden izmed dveh tiskarjev je torej u-mrl. Fašisti so hoteli pa umoriti oba. O-blast ni dovolila, da bi priredilo delavstvo svojemu umorjenemu tovarišu dostojen pogreb. Ker pa se je bala, da nc bi delavci maščevali svojega tovariša je oblast aretirala več nego 500 delavcev, dočim so smeli fašisti še nadalje izzivati in imeli so tudi priliko da so vrgli dve bombi v prostore organizacije občinskih naslavljencev.
Šele kasneje je oblast aretirala pet fašistov na katere pada sum, da so izvršili umor.
Fašistovski organizaciji in gospodu Mosconiju, ki so glavni krivci umora se pa ni zgodilo ničesar.
Taka je meščanska pravica!
Ker niso hoteli delodajalci odnehati od svojih zahtev in niso mogli delavci nadaljevati več v stavki, se- je sklenilo stavko končati pod pogoji:
Kovinarji se podajo na delo s plačo ki jo hočejo vsiliti , zaenkrat industrijalci.
Delalo se bo šest dni in ne več štiri dni v tednu kakor dosedaj. V Rimu se prično pogajanja zaradi plač kovinarjev in bo i-mel sklep teh pogajanj vrednest tudi za nazaj do onega dne ko so se delavci vir nili na delo.
K tej stavki se bomo še vrnili, ker so.	UunC
dogodki, ki so se odigrali v njej zelo in- moc*11	Gr
teresantni in zanimivi.
prav
cev in kmetov. Kakor že zgoraj poba po svojem bogastvu deli na razrede. Mi poznamo samo dva razreda:	meščanskega
(bogataškega) in piolctarskega (siromašnega). Meščanstvo pije kri proletariata, a proletariat se združuje v irdne vrste, da premaga meščanstvo, ter da se osvobodi izpod kapita-:nličnega jarma. Tu ne more biti pomnjenja, tu ne more biti nobenega prijateljskega sporazuma. Meščanstvo ne bo delalo, dokler ne bo prisiljeno. Btiržoazija hoče živeti v razkošju na račun naših žuljev. Ona ! nas hoče s svojo državno silo, z uradniki, z častniki, z ministri in generali, z duhovniki in učitelji, s kupljenim časopisjem in kupljenimi vojaki s fašisti v Italiji, s sokoli v nasilno držati v suženj-Proletariat pa se mora složno združenimi močmi vreči meščanstvo iz sedla. Proletariat mora
vse meščanske državne ustanove, uradništvo in vojsko, cerkev (tudi cerkev, v kolikor stoji ona v službi države!) in šolo. —
Čemu se ljudje delijo na razrede? Razredi so vspostavljeni zato, da en razred more tlačiti druzega. Komu so poirebni razredi? Na vsak način: ne nam tlačenim, ampak našim tla- i čiteljem kapitalistom. Ni morda po
Jf Ersllia Tlustos
Pred dvemi tedni
Ljudski oder
Letošnja iztianla Jot. malice
— Vsebina Komunistične-
je zadela tržaški proletariat dvojna zguba. Zgubil je dva	_
izmed najboljših svojih bojevnikov. In Ža koledarja. Socialna
oba po usodepolnem naključju. Istega
naključju.
dne, ko se je komunistični proletariat v Reki za vedno poslovil sara, istega dne zvečer še je v Trstu raznesla novica, da je smrtno ponesrečila Ersllia Tlutos. In Delo se spominja danes bojevnice, ki je bila komaj znana njim, za katere je stala v bojni črti. Spominjamo se danes ene naših najupapol-nejših in naiplcmenitejših sodružic, ki nas je zapustila že v zgodnji mladosti.
V četrtek 17. pr. m. zvečer sd> začuli sodrugi, ki so se nahajali v tržaški Delavski zbornici na hodniku prvega nadstropja strel iz sobe, kjer je sedež Skupine komunističnih žen. Ko so sodrugi vstopili v sobo so videli na tleh ležati v nezavesti sodr. Tlutos, ki je bila tajnica Ženske komunistične skupine, 191etno študentkinjo. Sc drugi so jo odnesli v bolnišnico, kjer je kmalu potem izdihnila. — Vsled neprevidne manipulacije z revolverjem ali s poskusom samomora je sodr. Tlutcs izstrelila strel, ki jo je smrtno zadel v vrat.
Njeno truplo so mladi komunisti prenesli v zeleno dvorano Delavske zbornice, v kateri je bil Napravljen mrtvaški oder. V dvorani, v kateri odmeva zvečer navadno trda govorica zborujočih prole-tarcev, kjer so se vršili mnogobrojni sestanki komun, mladine, katerih se je u-dclcževala tudi sodr. Tlustcs, v tej dvorani je zavladala nenavadna tišina. Stene so bile zastrte z rdečimi zastavami de-lavskih organizacij. Na mrtvaškem odru e ležala ena, ki se je v tej dvorani še
matica
Lj’udskega odra izda letos Komunistični koledar s sledečo vsebino: Ko-od sodr. Seas-jJedar za navadno leto 1922. in praktični zapiski. Politično znanstveni del: I. Pogovor pod lipo (Domača politika).— II. Proletarske internacionale:	1.
Prva internacionala; 2. Druga internacionala; 3. Tretja internacionala; a) I. kongres, b) II. kongres, c) III. kongres (vsi važnejši sklepi teh kongresov);	4. Internacio-
nala komunistične mladine. —
III. O sindikatih (strokovnih organizacijah): a) Postanek sindikatov, b) Sindikati v dobi mirnega razvoja kapitalizma, c) Naloge sindikatov v revoluciji, d) Sindikati v Italiji, e) Boj Moskve proti Amsterdamu. —
IV. O s o v e t i h: I. (Zgodovina tvor-niških sovetov), II. (Razvoj sovetov v politične, upravne in sodne oblasti), III. (Kdaj se ustanavljajo soveti). —
V. Politični pregled: a) Razvoj komunistične stranke v Italiji, b) Razvoj komunistične stranke v Jugoslaviji, c) Po drugih državah. -iflšo-la in vzgoja mladine v'so-vetski Rusiji; — VII. O zadružništvu: a) Pojava zadružništva, b) Konsumne zadruge, c) Produktivne zadruge, d) Poljedelske zadruge. — VIII. Ljudski oder.
pred kratkim razgovarjala z nami o or-!— C. Praktični del: IX. Umetna Ionizaciji mladine, o boju in akciji. Sodr. 'gnojila. — Poleg tega kole-
v tem izdanju govori in en
njenim zglavjem je stala	.	,	v.	*.	_
Cela dva dneva in dve noči so prihajale! , sc J"1 kn!lže- ki bodo izšle zapore-k nji neštete množice delavcev in de-1 uno. bodo obsegale po okr. 200 strani 'avk, da se ji .oddolžijo. In ko je prišla 8’ in bodo stale skupno v predplačilu njena mati med presunljivim drhtenjem 10. L. Naročajo se na deželi pri za-prcletarskih žen. da jo vidi še enkrat, sc i upnikih Ljudskega odra in kjer istih e zdelo, kakor da bi ne bila niti mrtva n{f se je obrniti naravnos{ do Socialne Ampak samo mirna «n molčeča, neizpro-j matice Trs{ y; Qatteri ^ jjL sna naoram zivun. Ker resnično mc ne;	   '
izviren (domač) socialen roman.
more umreti.
Sledečo nedeljo zjutraj
sc je vrši! po-i Podružnica L. O. - Solkanu opozarja
greb. kakršnega že dolgo ni videl iržaškisYSe pv°ie člane in članice, da čimDrej “;£:| proletariat. Za zastopniki delavskih : vrnej° >*po«ojeae anfige. katere imajo z.ele*.no pestjo r,.zb.ii m rc_...u..,_ crg_r go aiopali ccjde}k; kciaua. mIadi- ?a do®!1 cez določen rok. Ce ni reda.
ne. Sledili so neštevilni venci z rdečimi1 <Te nc Mne vsakteri knjiga ob pravem trakovi. V sredi v delavsko zastat o zavi-	»e to ov'ra za delovanje knjizni-
ta krsta, katero so nosit’ kemunistični J '"ar*ib kateremu nalaga vedno več skrbi.
študenti. Za krsto jc
množica delavcev in delavk. Na pokopa-!' .
lišču so spregovorili sodr. Tlustos zadnji 7,a'-e!o svoj’h dolžnosti in poravnajo svoj
Sil nv	•	E* 1
šla nepregledna! tnfko	opozarjamo	vse one,	ki	sa
■	i	zaostali z	mesečnino -	članarino,	da	sc
dolg. — Setm bo tem iažje blagajniku o~ previjati svoj posel in društveno delo bo
pozdrav štirje zastopniki proletariata.
Ersilia Tlustos je bila gimnazistka.,	-
Obiskovala je Vili. razred ženskega li-j^0 tem lazi« SP°<* rok. | ceja. Februarja 1920. L, ko je peščica di-: jakov in dijakinj prišla v tržaško Delav-j
Lem naravno, da se mi spuščamo v sko zbornice, da se sama vzgoji v dobre boj za življenje in smrt proti kapita- proletarske ojevnike ter da po svojih'
Po svetu
stom-meščanstvu,
o
za osvobojenje sposobnostih pomaga delavskemu giba-
Papirnati denar se tiska naprej. Po
Jugoslaviji-^ posnemamo: »Državna o-
Dro!etaricža, za uničenje razredov, n,u’ ■ <-	med njimi tudi Ersilia, grška banka je imela 7. septembra za
'za obveznost dela za vse, za enakost Ths>cs..Od takrat se je vedno aktivno; 18.340 milijonov papirnatega denarja v v .9	j uoeiezevala gibanja Komunistične mladi- j prometu. Zadnji čas so jih natisnili še
ne. Bila je med prvimi in najpožrtvoval- za 1014 milijonov. — Francoska držav-Hm, kako bomo vsi enaki? Tu SO, nejšmi ud:	mladinske organizacije. V na banka js imela 15. septembra 5512
še vaši delodajalci in gospodarji, go- ženski skupini je zavzemala vodilno me- milijonov frankov zlata, p* 37,127 mih
je, da mora eden ukazovati, gi ubogati. Torej moraio biti
go-
J)elavec, kmet m komunizem
Pod tem naslovom bomo poljudno• razumeti za boj proti pijavkam. Le
tolmačili slovenskemu proletariatu tako se osvobodimo trotov, ki posrka-;’-* gospodje, kaj ne sodrugi, pa vc
stiiničarji in fr go ver, tel ji in duhovniki, mi in
niti. Oni vam pravijo, morejo biti nikdar enaki.
uradnild, uči-
, sto.
jonov papirnatih iraakov. Posiednfe ted-
kit; ,	Sodr.	Tlustos	me je spominjala na one ne je promet padel, ker je Francoska
. . , _	,	ruske in pciiske študentkinje, ki so že v. dobila od Nemške del vojne odškod-
ki	nočejo vas uka-; zarjj spoznavanja zaslutile, da je njih	nine. — Nemška državna banka je izka-
da ljudje ne	mesto med bojujočim se delavskim raz-	zovala 7. septembra 1023 milijonov
i. Oni vam	redom, v vrstah revolucionarnega proie-	mark zlata, a 80727 milijonov papirnatih
dokazujejo	(dokažejo pa nikdar ni-	tariata. Ir. res je bila Tlustcs poljskega	mark, 80.502 milijona zakladnih* držav-
česar!),	da	mora	biti	glava in rep, to; pokclenja. Delala in bojevala se je pa v	nih zakladnic, 3119 milijonov hranilnih
a dru- i vrstah mladega proletariata Italije. Ir., nakaznic. Zadnji čas pa so natisnili za nikdar ni kazala domotožja* po slavni	610 milijonov papirnatih mark. Danes
zgodovini svojih potomcev. — Ko sem	ima nemška država za 163 milijard pa-
** je
'-nodie in sužrii m^r-rio ostati ra	>	una aerasna orzava za loj miuja
J}.	*‘V.,	,1	?	videl	njo	v	organizaciji,	kamor	so pnsle pirnatega denarja, pred vojsko
zredi, lako je bilo in tako bo.	1	•	-	-	*	»»ti..®
tudi že prve gruče slovenske delavske imela samo za 3 milijarde. *- Avstrijska
Tudi mi smo toliko pametni kakor mladine, iskejoč kažipota in opore, mi je banka je imela 31. septembra 58-533 mi-
vprašanja kakor: delo in kapital, diktatura proletariata, proletarska organizacija. Stem dopolnjujemo bolj znanstvene članke v listu in doprinc,-šamo obenem k boljemu razumevanju komunističnih načel in razrednega boja sploh.
1. Delava 'm kmei.
Kdor ne dela naj ne je!
(Sv. Pavel in ustava Ruske socialistične federativne republike, 18 člen.)
Takoimenovani ljudski prijatelji, narodnjaki in fašisti, liberalci in krščanski socialisti, vam pravijo, sodrugi kmetje, da jc Komunistična stranka, samo stranka mestnih delavcev in kot taka proti kmetu.
Poglejmo sedaj, koliko je resnice na tem.
Prvič, komunisti se borijo za osvo-bojenje dela od kapitala. To pomeni, mi hočemo, da je vsakemu dovoljeno delati, ne da bi bil zato prisiljen plačevati še poseben davek. Zlasti vi kmetje — koloni veste prav dobro, kako nepravično je, da mora oni ki nima polja prositi dovoljenje za delo od onega, ki ima več polja, kakor ga mora sam obdelati. In dovoljenje za delo se dobi le na ta način, ako siromak več dela za bogatina kakor zase. V tem oziru je siromak kmet enak siromaku mestnemu delavcu, lastnik tovarnice enak veleposestniku. — Človeška družba se nc razlikuje toliko po jeziku (kakor trdijo to narodnjaki), niti po veri (kakor trdijo klerikalci), niti po državah, ampak človeška družba se razlikuje in deli v razrede po bogastvu raznih slojev. Vsi bogataši, takoimenovano meščanstvo ali buržoazia t. j. kapitalisti vseh vel, vseh narodnosti in vseh strank izkoriščajo v naj lepši slogi delo in znoj sri romakov pa naj so Slovenci, Italijani ali Turki. Bogataš pije kri siromašnega kmeta enako kakor kri mestnega delavca. Bogataši sc pi-epirajo radi vere in jezika samo zato, ker hoče’ vsak od njih da čirnveč pokrade. Oni zavajajo nas siromake-vseh ver in narodnosti, da nas potem složno izkoriščajo, medtem ko se mi prepiramu. Zato sc moramo vsi mi proletarci združiti v samo eno vojsko proti bur-žoaziji, naj si bomo katerekoli vere in narodnosti, delavci ali kmetje. Ves •delavski narod se mora vzajemno spo-
jo najboljše delavec.
kar pridelata kmet in
'mo da bodo vedno ljudje, ki bodo mirni pa razposaejni, molčeči in
Revolucionarni proletariat se ime- zgovorni, veseli in žalostni, mladi nujejo ravno oni siromašni delavci in stari itd. In ko hočemo mi ena-kmetje, ki nočejo na svojem životu ir- kost za vse, to ne pomeni,
a	poleg tega
h	kron držav-
torej 115 milf-
j :ard papirnatega denarja v prometo. — _	Poljska republika ima natisnjenega pa-
jm,e.	! SVCH	zgodnji	mladosti	Zato	se	je	sporni-	pirnatega	denarja	kar	za	120 milijard
da hoče-	njamo	tu	v	imen.u	enih	tisočer,	za	katere	poljskih	mark,	zlata	pa	—	nič. — Švi-
se del naroda, med revo!, proletariat.
Ersilia Tlustos je našla to pot že v
OPrv.
VS2K
munisli tvoriti zakon, po katerem do-i hočemo,	(
laj vsak, kdor in koliko je sposoben, v družbi one dolžnosti in pesle, za
Jc-ii iu kij proti kmetu. Menda! katere je sposoben toliko in toliko, •••-<’^gbr
'saki,
delavec in kmet je! ie potrebno ter da imamo vsi pravico n , |f , j prisiljen, da dela kakor živina. Za- okoristiti_ se s plodovi izajemnega,	"t	™
| lo pa ne debi niti toliko, i mogel
:esar! Vsž
en, da dela
da bi se
s« dostojno preživljati. Zakaj vse to? Zato, da bogataši manje delajo, da mnogi od njih nič ne delajo, medtem ko lahko po svoji volji uživajo in razsipajo vrednosti de-lavčega in kmetovega dela. Kakor vidimo je obveznost dela za vse potrebna revežem, da jim olajša njihovo življenje. Ko bodo vsi ljudje delali tedaj bomo mi opravili lažje svoje delo in naredili še več nego mo-
truda. To je naša enakost, sodru-
veška državna banka je imela isti dan 147 milijonov kron zlata ter 416 milijonov kron v papirju. — Finska državna banka je imela 31. septembra za 42 mi-sotrudnikem! 1>jonov finskih mark zlata, a 1379 m26-| jenov finskih papirnatih mark. — An-. »	.. gleška državna banka je imela 15. sep-
razlocno, i iembra za 129 milijonov funtov zlata ter
Fišiie s črnilom in ie na eno stran
gi kmetje in delavci. In mi se bomo panirja. Pišite čedno,	__________________f ___________________
zanjo složno berili proti vsem pijav- tkivo! Nečedne rokopise bomo vrgli za 125 milijonov funtov papirnatih nov-
.	-	•	»	•	tudi	j	v	koš!	’	 *-----
USLUŽBENCI DELAVSKIG ZA DRUG NA DEŽELI!
V svrho osredotočenja komunistič-
Mi bomo
kam in oderuhom, zmagali.
Naprej sodrugi delavci in kmetje, v boj za osvobojen j e proletariata, za
proletarsko revolucijo. Samo v teš- nega gibanja med uslužbenci Delav-kem boju, rama pri rami, se bosta skih zadrug, poživljamo vse tovari-
! še člane in simpatizants Komu-
čanic. Angleški bankovci so popolnoma kriti z zlatom. — Švedska državna banka je štela 10. septembra 284 nnliionov švedskih kron v zlatu ter 617 milijonov švedskih papirnatih kron. Kakor se vidi iz navedenih številk, stoji najslabše dunajska krona in ogrska krona, ker imajo vse preveč papirnatega denarja v pro-
delavec in kmet osvobodila od tla	_	.....	-	-	-.	-
čiteljev. Samo tako	oostanemo	go-	aistične stranke, ki so pristopih In-	metu. zlata pa malo ali pa celo nič. Ako
y\ Naorcjl	ternscionali rdečih sindikatov v .	bi hotel Dunajčan kupiti 100 kg pšenice
Moskvi, da sporočijo svoj pristop	v Cikagu za 5 dolarjev, bi moral odšteti
ustanovljen« Komunistični skupini u- za kar 8,80 avstnJsklh kron- Jasno
spodarji dela svojih rok! Naprej!
%%tn*a/
njo
da Dunajčan in Poljak ne moreta na-
v
službencev Delavskih zadrug • ± rstu., praviti nobenih naročil v inozemstva Naslov:	Dircktonj	Komunistične. nasprotno pa inozemec pri njiju bajno po
—:—	Delavskih	■***-	—:	1------D-	-:—»= j---- • ■ -=	»
skupine uslužbencev LteiavsKih zadrug. — Delavska zbornica, Trst.
Lj*udsko štetje. Tc dni se je pričelo v Jul. Benečiji štetje prebivalstva. Vlada in njeni organi so tozadevno izdali razne dekrete, odredbe itd., za praktično pripravo in za poduk prebivalstva pa niso skoraj ničesar poskrbeli. Proletariat te
ceni kupuje.* Papirnati denar, ki ni krit z zlatom ali z drugim državnim zakladom, pomeni državni dolg. Kakor sc vidi fe nekritega paoimatega denarja vedno več. Cimveč takega denarja ima kaka kapitalistična država, tem bližje je bankrotu. In papirnatega dinarja se v teh državah tiska vedno več — ne samo v
I ookraji nc ~ 'slovenski fn i tali janski naj le! Sovjetski Rusiji torej. Sicer papirnati izDoini vpisovalnc pole. ko mora že sto- denar v Sovjetski Rusiji ne predstavlja
državnega dolga, ker proletarska država načelno ne priznava več takih dolgov. Mrtveci tudi igrajo nogometne tekme.
| riti to državljansko dolžnost. Vedeti pa i mora, da so iudi taki državljanski čini kakor jc ljudsko štetje: statistično delo
STVOR1MO ENOTNO FRONTO PROLETARIATA*
itd. prepuščeni meščanski državni obla- j Fritjof Nansen raziskovalec severnega sti, da jih zlorablja ne samo za svoje na-j tečaja je pred kratkem zaključil knjigo ; cicnaiističnc ampak tudi za zgolj kapita- o Spicbergih in o pomenu severnega si-jlistične namene.	iaja. Pravi^ da so Eskimi mnenja in ve-
TZREBNI DEŽELNI KONGRES. f^jo, da so žarki severnih sijajev du-. . , ,	, ,	,	...	! iiovi mrtvccav, ki na nebu igrajo nogo-
Vslsd epiosne stavke, ki je one- ,rctna tekme _ Zakaj pa ne? Po opa_
rr.ogočila pripravljalna dela, se ce- zovanju izgleda da premikanje sijajev
zeini. kongres prelaga na nedeljo kakor igra duhov, ki se premičejo v po-
! is .decembra.	j dobah plamenov. Žarki sijajev so plešoči
I VSEM KOM. SEKCIJAM!	in skaCef0 k*kor igrale, nogometa, torej
.	,	-	. . ,	 -	je domnevanje esKirnov utemeljeno. Mo-
Olasom strankinega statuta^ mora oj *	cclo	mibesa	tam	gon’	med	ie_
Komunistične sekcije dvakrat v letu; denifcj.
j sklicati svoje občne zbore. Storite to j—--------------------------------—-----—
! sedaj, da uredite- organizacijske za- izredna naročnina do 31. decein&ra:
‘ dcvc m da zavzamete s ta lisce z ozi-
tom na predstoječi izredni deželni kongres Komunistične zveze Julijske I Benečije. Poročajte o izidu svojega j
občnega zbora uredništvu «Dela-. 'tudi prve tri Številke.
L 2*S0
Novim naročnikom pošljemo
Kal nam pBeio zavedni delavci la kmetle julijske BeneCDe
Svobodni glasovi proletariata
SOLKAN.	Jtrpe mraza! Raztrgani in razdrapani! A j rilo se je obenem nekatere delavce —
Tudi solkanski proletariat pozdrava J vas, n.e bnJa>°!,]Liu,bš,i. vam >e da P° tebe «Delo», klic rdečega leva, rstalo iz, ^,ne,o! A enkrat bc tudl mera Polna!
1 klesarje, ki delajo na akord pri Stavbin-ski zadrugi, in sicer pri podružnici v
ruševin in pepela reakcije, ki je raču-!	Sodragi delavci in knetje bovške o-!	Komnu, da	je akordno delo zabranjeno.
nala, da b<5 spalo večno spanje in da	bofice! Vi, ki veste kaj je proletariat	Nasa kolektivna	delovna pogodba pravi
boš	m	vedno	zakopano	petindvajset	ki-	Pretrpel	v	tej	svetovni morili,	vas	kkče-	takole:
lometrov pod zemljo. Ali zmotila se je	mo zbudite se že enkrat! Ali ne vidite	Akordno	delo	je fakultativno, to se
gospoda, in zmotila se je plačana druhal. | orjaškega boja vaših sodrugov po me- pravi, da celoaajalci ne smejo vsiljevati »Delov glasilo sužnjev, glasilo slaven-: stih Julijske Benečije! Stopimo torej dela na akord Dclzncst stavbinskih deškega mednarodnega delavstva, je po j vsi v eno močno vrsto, ki jo ne bode ^cev pa je, da ne vzamejo takega dela. dolgem času vstalo kot bičani Krist, si- moč porušiti! Če se mi delavci in kme- Akordno delo je za delavca v vsakem jajnejše, čistejše ja bolj rodeče kot je | tje združimo tudi peklenski auh nas ne j oziru škodljivo, za delodajalce pa konst-
bilo prej.
Težko smo ga pričakovali zaželeli ga imeti še enkrat v svoji sredi.
A zdaj, ko vzhajaš kot zarja daljnih ciljev, kot biser ideje komunizma, ti kličemo iz čistih grl: Naprej, naprej, naprej zastava prihodnje slave! Naprej, simbol tlačenih in izkoriščanih!
Nadejamo se in upamo, da boš ti «Delo», branik naših pravic, zamogloj
1A —   ____________ _____ _ _	  _
I oremaga. Odbornike in zaupnike naše o- no. — Končno je sodr. Marica raztolma-in iz srca1 pozarjamo, da se vendar zbude iz spanja čil to še v italijanskem jeziku. Povdar-v krajih kot Čezsoča, Plužna, in drugih, jal je razliko med sedanjimi delavskimi da se vendar vzbudi stari čut! Vi veste, 1 razmerami in onimi v prošlosti. Danes da sede povsod naši občinski zastop-|j? veliko pomanjkanje dela. Delavec, ki niki na stoličkih pa ne po njih zaslugi j dela na akord odjeda kruh drugim de-
ampak po zaslugi vojne! Storite torej svojo dolžnost in pometite pri prihodnjih volitvah s to staro šaro! Ker drugače jo ne moremo imenovati. Proč z žepnimi narodnjaki, proč z delavskimi lju-vsejati na marsikatero,	do danes še	ne-j bitelji! Kmet postavi zastopnika kmeta
rodovitno polje,	seme	komunizma,	da	'" delavec dekvcal Ne, kramarja, ki ne
boš marsikatero	srce, ki bije za svobodo	plača niti ficka davka! Plačate ga vi de-
— _	-	m	«	•	«	] ■ m - a i i I - rt 4 i	I	1	A	19	V	A	1	1M
in enakopravnost nacionalističnih kriča- avci m kmet,e! — Tore, glavo po čer, potegnilo v pravi tok komunistične- koncu, ne z upognjenim hrbtom okoli mednarodnega prepričanja.	IW! Vi do zadnjega potegujte se pa
boš prišlo v najbolj zavedno de-1 P^vo delavsko stranko, ki je naša! Ne, 3 hišo in tudi v najbolj skromno tista ki jo vodijo trgovci m gostilničarji.
ga mednarodnega prepričan ja.
Da	“	" “
Siromašno^kočo in*tam ižilvaio 17 š^ete I Ko bomo stali vsi v eni vrsti bo zmaga skodele čisti nank pravice in razgnalo ■ naša! In ne Sčekova; puhle blodnje zapeljanih delavskih src,; Živela internacionala! Živela spvjet po praznih umobolnih glavah takozvane ska republika!	Komunisti,
narodne inteligence, katera ima narod
v zepu.
Tebi solkanska mladina, ki si še v okrilju narodnih žeparjev in frakarjev, ki
POPGORA.
Ker smo že v predzadnji štev. ^Dela z dne 11. t. m. podali jasno sliko o za-
siv letih cvetoče mladosti kot jazjdevi konsumnega društva glede dmštve-stopi — ti kličem — junaško na nega prostora, se hočemo danes spu-- - -	-	stiti	na	velevažno	vprašanje:	Kam	naj
se naslanja konsutnno društvo? Gotovo u ^	^	^	, „da dopis ne bo kaj všeč sedanjim od-
po potreb kažipotov, da nočeš več govornim faktorjem konsumnega dru-
_ t * «•	  t____ t_______r člva • irtAu Irnl	TT11	1C
noge in povej svojim verižnikom kateri ti pojejo narodni Tedeom; povej odločno tej gospodi v obraz, da nočeš več
poslušati njihovih puhlih fraz, temveč pravo čisto idejo, pravi klic svetovnega proletariata pod ognjeno rdečo mednarodno zastavo.
A ne le mladini, tudi tebi odrasla solkanska delavska raja, tudi v vaša srca naj zarja komunizma zsšje in vas opogumi. Za osvobojenje izpod suženjstva in krutega jerobstva, da bodo nekdaj vaši otroci svobodno zrli v lice do-movini-človečanstvu.
Nadalje kmet, ki orješ in seješ, sc ^ato hočemo, da se na prihodnjem obč-družno z volom potiš, ti ki s trudom in j nem zboru spregovori beseda, ki naj žulji svojih lastnih rok, ustvarjaš vse,'velja za vedno: Mi ne potrebujemo no-kar pa brezdelna in lenobna gospoda, benega privatnega ravnatelja, ki bi vodil požre, ti, ki vstajaš ob zori na delo, v konsumno društvo kot so jo vodili pred mraku pa se vračaš truden in upehani vojno takozvani social-liberalno-klcn-med svoje domače, tudi v tvoje borno kalni elementje, kateri:’ danes mala srca naj zarja komunizma zasije in vas Bogu ni več v i odgon. Zahtevamo da boš nekdaj svobodno oral, sejal in u- j torej da postane konsumno društvo pozival prosto, brez onih, ki se boje evan- družnica Delavskih zadrug Julijs-te^rse-gelija sv. Pavla: »Kdor ne dela, naj ne nečije. One sodruge pa. ki so
lavcem, ki sc vsled tega brezposelni.
To mora zadostovati za omenjene delavce. Ako nadaljujejo jih bomo po vsej pravici imenovali krumirje. In kot s takimi bemo tudi postopali.
!	ČERNIČE.
«Delu» kličemo: Dobro došlo si med
nas, med nas uboge trpine, kmete in delavce. Minulo je "mnogo časa, od kar te ni bilo med nami. Oh dobro vemo, kam si bilo nam zginilo. Reka plačenih hlapcev burženzije, te je bila uničila. Ali ti <-Dclo» vstalo si epet, spet tc vidijo ned nami, sužnji meščanstva.
Dobro vemo, da mnogi iz naše občine ti želijo propast. Zažgali bi te, uničili bi te, ako bi le mogli,-samo da bi javnost ne izvedela, o njih slabih namenih in načrtih. Nig a moža v naši občini, ki bi gledal za dobrobit Občinarjev. Tu vidiš same. egoiste, samo take, ki želijo imeti od tebe, kmet in delavec, koristi; častihlepni so. Oni radi vidijo, da s jim ti u-bogi kmet in delavec odkriješ, da jih prosiš za vsako malenkost, da $e ti potem postavijo pred te na dolgo in široko, in se ti potolčejo po prsih: mi ukažemo. Nobenega koraka ne bodo nare-da zasledujem vsako vprašanje, ki zani- dili. ne da bi ne slano zaračunali svojo ma naš proletariat. Večina starega od- pot. Potem se ti bodo še tožili, da saj bora je zato, da postane konsumno dru- ni ko zguba, biti podžupan, starešina štvo avtonomno kot je bilo pred vojno. ;td. A resnici pa imajo škarje in blago Mi pa, ki zasledujemo sumljivo politiko oni v rokah, odrežejo ti kolikor hočejo, teh mandatarjev, bomo vedno vstrajali urežejo si kolikor hočejo. Tu vidiš kmet pri svojem stremljenju, ki gre za tem, in ti delavec, da si suženj teh buržoaznih da postani konsumno društvo podružni- hl.apcev, da si hlapec hlapcev.
^ *	!	•>	-*	-	t..i••-!._ d Bližajo se občinske volitve. Tu imaš
čas, kmet in delavec, da si postaviš tiste može, ki bodo gledali za korist občine, za tvojo korist. Ne voli tiste, ki se ti usiljujejo, ki se ti hvalijo, da oni bodo delali za tvojo korist. Ne, tiste ne voli, ker tisti imajo sami korist biti izvoljeni. Oni vedo zakaj se ti usiljujejo. Mičejo jih škarje in platno. Zato izberi si dobre, strogo poštene, tudi če so revnega stanu, ker le taki bodo koristili. Za danes zadostuje:	drugič kaj več,
štva; toda kot dopisniku * Dela* mi je po podgorskem proletariatu poverjeno
ca Delavskih zadrug Julijske Benečije.
odboru
jel*
Trpinom zemlja vam u veke po stari pravdi spada vsa!
Hajd ▼ boj, s praporom razritim, naj tiara pravda obvelja!
Mladi komnnist.
ŠTEVERJAN.
[ v man,sim pozivamo, vsaki seji to kar smo dovolj jasno povedali, in da o- vsakem sklepu sprejetem na sejah, ki bi bil v škodo podgorskemu proletariatu, obvestijo nas, da bodo delavci vedeli kakšna je ona tiha in skrita politika članov odbora. Mi, ki I »mo takoj cb pričetku ponovnega izha-
ja zahtevajo pri drago nam Delo. Iz naše občine boš zve
Teško mi je , ko sem prisiljen prijeti jania Dela povedali javnosti dovolj ja- šem glasilu; saj prei nismo mogli, n«.r«	A*lav. sno to kar smo morah povedati, bomo «Delo» po požigu tiskarne m vec
delo o hlapcev.
vsakem koraku buržoaznih
Oko komunista v črniški občini. BREG.
samo delavsko rdečo zastavo s srpom in kladivom, a prebedasto se nam zdi dd ubogih kmetov in tvomiških delavcev trpinov, ki se prerekajo zaradi zastav, mesto, da bi se zanimali za zboljšanje svojega revnega položaja.
Mi «Edinosti» ne zamerimo, ker ona seveda «vleče na svoj most» zamerimo pa in obžalujemo uboge tepce, ki se ji pustijo vodit za nos.
IDRIJA.
Proletarec št. 14. z dne 16. julija 1921. je prinesel članek s podpisom Ivana
Štravsa.
Odgovor naj bo za sedaj kratek. Pisec očita njegovim nekdanjim prijateljem, da ga ne pustijo pri miru, potem da so ga spravili ob službo in vrgli na cv>-sto s celo njegovo družino.
Glede prve trditve, da mu njegovi nekdanji prijatelji ne dajo miru, naj Ivan Štravs vpraša v njegovi okolici stanujoče, kdo ne da miru? Vpraša naj Antona Ferjančiča ali njegovo ženo, kdo je napada javno na ulici in odgovor bo dobil: gospa Štravsova. Zakaj? Jezi se, ker njen mož ni več izvoljen za ravnatelja ori Občnem konsumnem društvu,
/j Druga trditev, da so ga spravili ob službo in vrgli n?. cesto tudi ni resnična, Sam ni hotel sprejeti ponujenega mu mesta pri delitvi moke in sicer s 150 L poviška na mesec. Zopet se bojo čitate-lji vprašali, zakaj? Gospod Štravs je bil namreč od leta 1908 — kot tudi sam v dopisu trdi vodja Občnega konsumnega društva v Idriji. Torej lepa služba to in še cel6, če mase ne razsojajo na podlagi dejstev in. resnice, marveč, samo na podlagi slepih fraz, kar tudi sam trdi v dopisu. On jim je vrgel par lepih fraz na občnem zboru in bil je zopet izvoljen za 3 leta kot ravnatelj ObčAega konsumne-ga društva v Idriji.
Letos pa so mase na občnem zboru razsojale na podlagi dejstev in resnice, Štravsovim frazam niso več verjeli in on ni bil več izvoljen za ravnatelja.
Omenjeno službo in 150 L na mesec pa ni hotel sprejeti, ker ni hotel moke tehtati in deliti aprovizacije. Torej tudi lepa služba. Bil bi pa seveda malo umazan od dela, kar pa njemu ne diši. Biti ravnatelj je lepše in boljše. Moramo mu oprostiti, če mu po dvajsetih letih bivanja v socialistični stranki ni znan izrek: < Delu čast». Ostalo v dopisu pustimo za enkrat, samo nekaj se nam zdi neverjet no. Da se je gospod Štravs, bivši ravna telj, nadejal da bo od kapitalističnih vlad morda odlikovan, kot župan, predsednik ' Narodnega sveta» ali kot ge-rent. Britko se je motil, zlasti ker je bil dvajset let v socialistični stranki.
Zadnja njegova trditev se nam zdi smešna. Pisec piše: «Tudi njih opravičevanje napram poštenim članom, češ da so mi dali namesto 600 L plače, do katere sem komaj splezal po trinajstih le-tih službe pri Občnem konsumnem društvu, L 750 kar v resnici niso nikjer sklenili, so le prazne fraze.
Prvič, so se člani v Občnem konsumnem društvu jemali pod njegovim vodstvom. Torej nepoštenih niste jemali, potem morajo biti vsi člani pošteni, če
tudi za naprej zasledovali obnašanje teh je]0.
za pero, da naznanim slovenskim delavcem in kmetom podružnice naravnost sramotno neznačajnost nekaterih bivših članov Ljudskega odra, ki so bili na zadnjem sestanku podružnice izključeni iz društva. Naj si ne mislijo prizadeti, da se nam toži po njih. Ker bolje bi bilo, da ne bi nikdar prestopili prag Ljudskega odra. Ker so več slabega naredili, nego dobrega. Kaj je bilo temu vzrok? Po moji sodbi:	bližnje	občinske volitve!
(Oh! — Ured.) In pa bojaznost, da ne padejo v nemilost pri svojih delodajalcih. — Omeniti moram, da je par članov izstopilo pod pritiskom starišev in sorodnikov, Nismo proti temu, da taki-le izstopijo, ali grdo je od onega, ki še druge sili, da izstopijo. Stem mislijo društvo uničiti. A naj si vsakdo, ki hoče na tem
polju kaj doseči, zapomni, da se bo šei-i------------------»-------------------  v	,,	•,___
kesal. In bridko se motijo vsi oni, ki da ima nalog, da ga aretira, er j” mislijo imeti uspeh. Tudi če nas ostane i tega ni mogel verjeti, je izjavi SlU^ še manj v podružnici, naj	se	prizadeti, jočemu brigadirju, da se sicer ne upi ,
nikar ne veselijo	preveč.	ali da ga presi, da ga spremi h komi-
Slišali smo, na kakšen način se nek-sari0v Sežane, da se ose n o prepria danji člani izgovarjajo, zakaj so izstopili, pravilnosti tega naloga. m evn g O ne bratci, mi dobro vemo, kje vas če- dir, ki sam ni moge razume i g i velj-ži^.. Za danes dovolj; vidimo se j spisi3' ic fes dovolil Vra cu, “• morda zopet v prihodnji štev. Dela. ! civilnemu komisarju v ^czano. • Vam pa bratje	in sestre,	ki	ste ostali	sc )e začudil \rabce\e»iiu \ pr asa j
kličem:	naprej, do-; ga prav prijazno odslovil, zagotavljajoč
elementov in vsako' najmanjšo stvar sporočili podgorskemu proletariatu, da bo slednji enkrat za vselej obračunal z onimi, ki bi pod krinko komunizma radi zlezli na toplo mesto v vodstvu konr sumnega društva.
KOMEN.
Pri nas se je dogodil slučaj, ki je res vreden, da ga zapišemo. Med in po vojni smo se navadili na marsikaj, toda da lažejo civilni komisarji kar v obraz tudi tam, kjer ni tega prav nič potreba, to je najmanj zanimivo. Naš sodr. \‘rabec je sklical tu shod Stavbinske zadruge, da pojasni njenim članom gotove zadružne zadeve. Pojavi se namestu karabinjerski brigadir in naznani sodr. \rabcu,
,r	J	,	-	pa ste jemali tudi nepoštene člane, pade
Veseli nas. da nam ,e po okkem casu P d >	cjšnji ^eri na gospoda
V Štravsa kot takratnega ravnatelja. Ali pa po mnenju pisca niso pošteni dotični člani ki so na občnem zboru glasovali proti njegovi osebi, ko je bil predlagan
ker
izha-
Drago Delo»! Teško smo te pogre-	,	'• .-i '910 p„
šali, posebno ob času državnozborskih	r^n*.	^	na	ta	n'čin	lc	64,	^	so
glasovali njemu v prilog. Torej na ta način nisi pošten če glasuješ proti. Zadružniki zapomnite si to!
O plači nastavljancev se tudi po na-
»vesti podružnici,
končne zmage revnega in teptanega g ljudstva. Žrtvujte se, za kulturno pov- njegovo aretacijo, zdigo slovenskega proletariata Julijske Benečije.
S ponosom lahko pogledamo nazaj,
• pogumom gledamo naprej, v bodočnost, ki ho naša in samo naša!
BOVEC,
Naš trg raste na novih stavbah dan na ifan. In kaže se v vsej drugi luči. Ljudje upajo priti vsaj drugo leto iz barak. Da se rešijo teh nadležnih stenic itd. ter da fim vsaj pridelki ne zmrznejo. A
prav prijc----
da on ni izdal nikakega naloga^ za aretacijo. Ko pa se je \raoec j vrnil v Komen, mu je pokazal brigadir pismen naleg s komisarjevim podpisom in ga aretiral.
Sežanski politični komisar je veljal za boljšega in poštenejšega od drugih. Komentarja ni potreba. '
NABREŽINA.
Dne 17. t. m. se je vršil shod Sekcije stavbinskih delavcev. Vršil se je med Nabrežino in Sesljanom, torej v središču tukajšnjega delavskega gibanja. bhoda
t I  J
volitev. «Edinost» je izrabila to priliko in narodnjakarski orel je razprostrl svoje peroti nad celim Bregom..
Nas, čeravno malo po številu, a kakor skala trdih po značaju in prepričanju, nas je ta narodnjakarska umazana propaganda bolela a pomagati si nismo mogli, ker nismo imeli svojega glasila.
A danes, ko razpolagamo s svojem strankinem glasilom je drugače:	danes
se Vam postavimo lahko v bran.
Zato, drago nam «Delo», mi te prav srčno pozdravljamo in kličemo:	dobro
nam došlo!» V času volitev ste bili Vi gospoda narodnjakarji jako nasilni.
Na dan volitev rano navse zgodaj, ko še nismo vstali, ste bili že pri vratih z glasovnicami in puščali vsakemu vo-lilcu svojo glasovnico z <lipovo vejico» — neglede na prepričanje volilca.
In kakor da tega ni bilo še dosti, ste pred voliščem vsiljevali svoje cene glasovnice. Osobje volilne komisije, ki bi
vadi sklene, kadar nastavljenec izjavi da mesto sprejme, nikdar pa ne pred omenjeno izjavo. Zato se tudi za gosp. Štravsa ni sklenilo oficielno, ker se ni bil izjavil ali bo sprejel službo pri moki ali ne. Tudi to bi moral vedeti gosp. Štravs, ko je bil 20 let v socialistični stranki.
Za enkrat naj zadostuje, če bo treba se še oglasimo.
Idrija, dne 21. novembra 1921.
Za odbor «Občnega konsumnega društva® v Idriji:
Jakob Gruden, predsednik.
moralo biti nepristransko, je ^	mi,	pripuščajoč	pc
- tako predrzno da je pred volilno »- £cdse|niku O. K. D. v Idriji ro izpraševalo vohlce, ,e-li imajo glasov- ^	za	resničnost	v	dopis.
nice z «lipovo vejico
Javljeno je bilo, da bodo volilcem naj razpolago V sobicah v volilni dvorani glasovnice vseh volilnih strank. To je več naših sodrugov prevarilo, da si niso sveječasno preskrbeli strankine glasovnice, a prišedši v sobico, so bili razočarani: v sobici ni bilo niti ene glasovnice od nobene stranke.
Na ta način so bili oni, ki so se že nahajali pred to komisijo prisiljeni oddati prazno kuverto — dočim so se drugi," ki so bili c tem obveščeni vzdržali volitev. Sodrug urednik! Mari mislite, da so bili ti narodnjakarski vsiljivci gospodje, ki niso odvisni od nikogar? O,
Gornji dopis je bi! poslan še pok,
. Proletarcu v objavo. Ker pa Proletarcu
if-'i i* dopis ni ugajal, ga ni priobčil. Objav-biio celoi,; podpisanemu
iji vso odgo-dopisu vsebova-Ured,
nih trditev.
vlada, vsa čast ji, nam pridno trga naše i so se na sploh jideležiii vsi delavci, ra	.
konkordate! Tisti inženir, ki kontrolira.! zen nekaterih, ki se morejo pri nas ime- .kaj se. ..h sr-- ^‘‘ogi »me je m sno naj ne misli, da « morajo sedaj napra- novati res bele vrane. Tile delavci se, mašni trpin, tvormski delavci, k, bi se
viti stare hiše! Viat! kličemo, da naj o-stane mož beseda! In naj se ne premišlja vsakih osem dni. Vedeli so in niso vprašali ob izbruhi' vojne, čegavo je to in drugo. Razrušilo se je vse, delavcu in
shoda nišo udeležili zategadelj, ker niso'mogli z nami rama o'b rami boriti proti Delavsko zbornico i neusmiljenemu in grabežljivemu buržu-
plačali prispevke za v Trstu. — Na shodu je bilo prisotnih
kakih 200 delavcev.
Predsednik Bolniške blagajne v Na-
kmetu! Podrtije so nam pustili! Nič niso brežini Marica jc prečita! in predlagal vprašali: od koga je in ali se sme vzeti, tržiško tarifo za Bolniško blagajno, ki A sedaj! Se pomišljajo in pomišljajo, | se je tudi sprejela.
kako bi mogli delavca in kmeta v miže-. Nato je sodr. Colja poročal o delova-rijo spraviti! Samo da bomo vaši sužnji! nju Delavske zbornice. Nekateri delavci Veste kaj, pravite da takih hiš nismo i- očitajo vodstvu organizacije, da je ved-meli'. Pustiti ste jih mogli, mi ne bi od no isto ter da ravna slabo s premože-vas zahtevali ničesar in ne zahtevamo njem organizacije.
tudi sedaj ničesar, kot to kar je naše. | Sedanje vodstvo pa lahko vsaKČas m Ne bi želeli vaših novih hiš, ne vaših vsakemu pokaže natančne račune. Zato lir! Dajte nam naše stvari nazaj! In prav; ni povoda, da bi se delavstvo^ vznemir-nič druzega! Za nas nimate denarja za jalo. Kdor dvomi o poštenosti vodstva reveže! Za vsakih osem dni praznovati 1 organizacije, naj se sam prepriča o sta-svetovno morijo‘imate! Skrbite s tistim nju blagajne. Proti zahrbtnim obreko-denarjem, ki ga vržete v zrak! Skrbite valcem pa se bo strogo postopalo, za vdov* in sirote. Invalidov se ne spo- ■ Sodr. Colja je opozoril vse tiste de-miojate ? Vspostavite naše kraje kot so lavce, ki so zaostali s plačevanjem^ v bili in pripravite blagostanje in vse vam i Delavsko zbornico, da poravnajo raču-bo vpilo: viva! Brez vaših .zastav ir ne, ker je to njih sveta dolžnost Vsak slavnosti! Pa to v»m ni mar! Vi popijete delavec mora plačevati organizacijo; za ipontm vdov sirot itd. eno steklenico; drugače nima nobenih pravic in je pre-šampanjcal A drugi, na katere zdravje j dan na milost in nemilost gospodarju, uijete <n sc vjiselite, umirajo gladu in Iker se nihče ne potegne zanj, — Opozo-
ju, a so v resnici — Bog jim odpusti, ker ne vedo kaj delajo — fanatični nacio-nalci — «Edinjaši».
Br&vi! Lc tako naprej, bomo prišli prej do svojega cilja. Med najnaprednejše vasi v Bregu spadajo v zadnjem času sodeč po poročilih v «Edinosti» Boršt in Ricmanje. Ricmanje, ker je priredilo pevsko društvo «Sla.vec» — boljše in primernejše rečeno «Slabotno» dr. — veselico s polovico dobička v prid istrskim žrtvam in polovico za spopol-nitev društvene knjižnice in za močenje društvenih žejnih želodcev, a Boršt zato, ker so Borštani raje ojjustili prireditev tradicionalne šagre . kakor da so razobesili italijansko trikoloro.
Oj, ta nesrečna trikolora! Koliko prerekanja je povzročila v minulem poletju v našem Bregu. Nekega ricmanjske-ga partarja' je < Edinost > brez pardo-na tako hudo pofarbala> , da bi ga kmalu spravila ob pamet. Ona je kar bičala po razobeševalcih-krivcib.
Nas sicer prav nič ne zanima ne ta ne ona trikolora, ker mi pripoznavamo
Poznamo ih po delu
Nakom krvavog rata, 1919. godine se počeo dizati ponovo u ovim krajevima naš radnički pokret. Radništvo je videlo da je jedini spas i oslobodjene u socijal-cioj revoluciji, oduševljeno joj je klicalo i hrlilo je u svoje radničke redove. Odr-žavale se javne skupštine, govorilo se o potrebi organiziranja i svesti radne klase, spremalo se u klasnu borbu i socijal-nu revoluciju, bez koje nam nema izlaza iz ovog paklenog društvenog uredjenja, ni oslobodjenja ispod kapitalističke tiranije. Išlo je onda sve lepo i napredno dok se nisu pojavile unutarnje trzavice i polemike, izmedju levog i desnog krila. Desni, zavedeni od socijal-patriotskih vodja, počeše na sve moguče načine da blate prave revolucionerc, komuniste, kad več ne mogoše da i oni podju pravim putem klasne borbe, A leva struja je svakom prilikom osvetljavala pogreške socijal-patriotskih vodja u njihovom načinu «borbe», s kojom oni radni narod vode u kontrarevoluciju, to jest podupi-ru ugnjetače radnog naroda.
Socijal-patrioti i rukama i nogama na-stojaše da opravdaju svoje pogrešne pu-teve. Granz, onaj fanatik, što se dušom i telom predao onima, koji su počrnili izdajstvo radničke klase u poslednjem ocelnom štrajku, taj Granz se sluzi i naj-gadnijim pogrdama, kad mu ne pomažu njegove glupe primedbe, na pri: «ne može se glavom kroz zid» i t. d. Tako on o drugu Leninu ne zna ni da progovori, a da ga ne nazove papežom. Ovaku mu-drost nam je doneo Petejan, valda kao pozdrav od E. Kristana, koji se vratio iz Amerike i kog je Petejan posetio. Za dičnim se vodjoin povedoše. — krasno kolo slavnog kolovodje! Možda ima
drugova, koji još poštuju E. Kristana, jer je on nekad, kao pravi revolucioner, učio da je socijalna revolucia jedini put za oslobodjenje radnog naroda; grmio je protiv grabežnih kapitalističkih ratova i govorio da radnik nema domovine i t. d. Da, on je nekad bio revolucioner, dok je čovek mogao biti revolucionarnim samo na večima, ali je ubrzo promenuo dlaku — kao i drugi socijal-patrioti. Taj slavni govornik je posle godine dana pravog propovedanja proletarske revolucije počeo u Americi da uči radni narod sasvim drugome. Odjednom je pro-našao da radnik ima pola domovine, te da je ipak mora braniti. A kad je Amerika stupila u rat, ona je u njegovim očima (ili samo! u ustima?) postala sa svojim zaveznicima braniteljica pravde i slobode, Rekao je da bi on prvi uzeo pu-šku, kad bi Amerika bila u opasnostu A od dotadanjeg revolucionamog radnič-kog lista «Proletarec», načinio je najgad-nije buržoaske novine. Odobravao je u-gušivanje ruske revolucije od strane svetske buržoazije i na najpodliji način blatio ruski revolucionarni proletarijat, svoje doskorašnje drugove. A zašto. sve to? Jer su pravi revolucionarci bili izgnani iz Amerike, ili su sudjeni na desetine godina teške tamnice. Takav vam je to «borac» za oslobodjenje radnog naroda! — Mi velimo svima drugovima: Na muci se pozniju junači! A social-patri-otima velimo: Ne može se glavom kroz zid, pa ni vi nečete omutiti čvrstu stenu radničke savesti, svesti i sloge.
Ti smutljivci su uspeli za neko vreme da obustave rad u našoj organizaciji, ali organizacija svesnih radnika je opet oživila. Sve ovo smo izneli, da opome-nemo neke poštene drugove, koji se počeše kolebati pod uplivom onih smutlji-vaca. Ima i takih, koji su godinama ra-dili za unapredjenje borbenih radničkih organizacija, a sad škode toj svojoj tvo-revini. Njima kazujemo ko su socijal-pa-trioti i njihove vodje, dok ih još nisu zaveli potpuno1.
Drugovi radnici! Nemojte nasedati so^ cijal-patriotima i njihovim slepim agen-tima. Mi vas pozivamo u ime zajednič-kih interesa svih radnika, da se organizirate; stupite u naše redove, u redove, pravih boraca, pa da složno povedemo borbu za onu veliku oslobodilačku ide-ju, koja če spasiti radno čovečanstvo iz pandža kapitalističkih grabljivaca,
Napred drugovi, jedino u borbi vam je spas!
Živila svetska proletarska revolucija!
Živio Komunizam!
Radnik iz Matulje, MATULJA.
Spavalo se letnji san poput nilskih krokodila, što se zakopaju duboko u pe-sak, kad im ponestane vode, čekajuči kišu. Spali smo, jer smo osečali veliku sparinu poldtičke atmosfere, što nas je dušila i što se morala da raščisti snai nim zamakom vetra i jakim pljuskom kise, da odnese sa sobom sav onaj smrad i nevaljalost iz naših redova. I razdeli-smo se u one što rade i one što samo govore.
Trgnusmo se i ovde oda sna, ali nam se jošte dugo dremalo osobito onima, što osečaju na sebi teret briga mnogih de-setaka godina d .,, uradismo malo, to jest ne uradismo ništa.
Radilo se nesredjeno i bez proračuna-nih planova: jedan je činio ovo, a drugi Ono pa se tako svaki osečao osamljenim, samim. A volije se raditi u skupu negoli na samo, i složni je i odredjeni rad kudikamo uspešniji. •
... I njive su naše prostrane, široke, zanemarene, al ne posve puste. Izmedju plevelja se naidje i na pitomo bilje, što okruženo parazitima strši iz zemlje...
Da započnemo sa čupanjem korova? Pa da maha damo rastu dobrih biljki, što če nam ploda da pruže?! Mučna li i uzahudna posla, jer če korovlje opet niknuti. Uzahud nam taki posao. Valja da se i korenje uništi tog korova nam štetnoga, u plamenu da izgori sve, Ali pre nego zapalimo kres golemi spasimo ove plododajne stvore i presadimo ih iz njiva prokletih na njivu našu pognoje-nu krvlju tolikih boraca.
I to je naš rad, rad priprave naše za požar golemi. Presadjujmo ono, što je zdravo, a ostalo da zapalimo u ervenom plamenu revolte, kada sve dobro več spašeno bude. Treba da se radi sa hit-njom velikom i voljom snažnom neprisi-Ijenom, sa nadom u rada svog uspeh. Jedrno ovaki posao može da vredi.
A dosadanje mirovanje dojadilo je mladjim i energičnijim elementima, pa uznastojaše, da se započne valjanije raditi. To su večim delom posve slobodni, neovisni drugovi, koji mogu više da se izlažu, pa se baciše svom voljom svojotn u vrtlog rada, jasnom nadom u Buduč-nost, odredivši tačnije svoj zadatak,
I mlade če sile uznastojati da prodru što dalje, da urade što više ..,
Tajnik Komunističke sekcije Matulje.
RUKAVAC.
U našem mestu se nalazi društvo pod imenom «Domoljub», a nadalje, zove se još i — pripomočno i poučno. Kako vidimo, ima vrlo lepo in dobro ime, jer je naše seljaštvo v.rlo siromašno i to bi se-Ijaštvo trebalo poučavati i potpomagati. Ali, dok su u mirno vreme članovi plačali to društvo, otuda se malo narodu pomagalo, več je sijana u narod nacio-nalistička mržnja i kupovane su razne nepotrebne stvari, kao na primer: zlatni čavli u zastavu itd. A sad, kad se narod povratio sa ratišta, kod kuče našao dru-žinu bolesnu i iznemoglu od gladi, Zemlju zapuštenu.... ne zna čega bi se pri-hvatio da nahrani sebe i obitelj, »pripomočno i poučno» društvo sada spava i mirno gleda ovu bedu. Neki se još usu-djuju hvaliti, kako bi «napred vodili* da smo u Jugoslaviji. Kao da naš radni narod treba u bedi i neznanju da propad-ne, ako nismo u Jugoslaviji. Vidi se, da-kle, da se u toj zadruzi išlo samo za sijanjem nacionalističke mržnje, koju svaki pošteni radnik i seljak mora odba-citi od sebe, a nije se išlo ni za čim drugim. — Tako je ovili dana došao amo u Rukavac i doktor Štanger sa radničkom maskom, pa se prikazivao narodu, kao da j2 i on proletarac. Samo, veli nam on,j mi Hrvati moramo pre da se ujedinimo,
pa; s tim hoče da nas navede na svoj buržoaski tanak led. Ali, naš radni narod neče na njegov lepak, jer kad bi on bio proletarac, ne bi on sijao medju nas nacionalističku mržnju u korist buržoazije, več bi sijao ljubav medju svim radnim narodom i učio bi nas, kako da se oslobodimo nezasitnih kapitalista.
Radnici seljaci sa Rukavca i okoline! Pozivam vas da zbacite sa sebe takva društva i takve primazance, koji idu za onakim maškarama okolo. Udružite se u seljačke zadruge, kakva se osmva u Mi« hotičima, u kojima čete izmedju sebe birati odbor, da vas vodi i imati sva prava. U tim zadrugama se ne sije naoio-nalistička mržnja, več radničko bratstvo celoga sveta.
Radnici seljaci, osloboditi vas neče niko, ali — ako se združite — oslobocKti čete se sami.
Stari član «Domoljuba».
Jsfarski razgovori
Tone: Ja san smirom gjedal ako bin te kade trefil, Pepo, zač več od nedeje večera, otkada smo šli ča s Pojan i prišli smo va Opatiju, najedanput si se zgubil. Kamo si šal?
Pepo: Ja san gjedal, ma te več nisan videl, pokle san još šal na organiza-ciju ,
Tone: Ča ti se je videlo ono nedeju na onih skupštinah, a najviše na Mihoti-či, kada je ono prišlo do zadrugi. Veruj mi Pepo, ja san več šest let zapisan va onoj zadruge, ma pravice nisan još videl va njoj,
Pepo: Ča češ Tone, tu stvar se mora več jedanputa rešit i očistit, onako po komunistički, aš je jedna sramota več s ten konsumom. Ona gospoda ka onde sedi, va onim direcione, misle da su sami bogovi i delaju kako ča te. Kad jih se pita neka otvore još jedan magazin kade je trebe, oni store jušto nopak, otvore onde kade ni trebe. Kot ono ča su pitali va Lovrane, da njin otvore magazin; promisli malo ča s Pojan, s Iki, Lovrana i Moščenic toliko je člani upisano, da bi mogli nega va Moščenicah opret. Ma ne onde kade je trebe, leh va Trste si on veli fini magazin, kada neče ni jedan delavac ča kupit, aš ono je samo za gospodu, leh znaju oni kade bi ča o-tvorili. Ter su sami rekli da se boje otvorit kakov magazin mej slovenskim — bolje reč delavskim —• narodom, jer da su sami komunisti, Onda, Tone, čuvajmo, se i gjedajmo da čim prvo zamemo to va ruki, aš da nan ne bi oni i to još zaprli ča imamo, Aš oni diretori i išpektori nisu drugo akom pešikani. Moramo se spravit, da jih pul prve skupštine, kada bude za kon-sum, jedanputa šaldamo. Viš kako je i nedeju on išpektor ostal, kad san ga onako šaldal. Ča oni misle, da su oni gospodari? Ne poboga! gospodari smo mi, A oni su naši slugi, keh mi plačamo i zato oni prez nas ne moru niš storit, Ma čemo se gjedat na kongrese, kada bude; nisu bili vredni storit račun za dva leta, leh komač za dvajseto leto.
Tone: Ale me je pijažalo kad si njin žboknul onako, pa su šli opuhani. A ča pak oni va Pojanah! — ma se je videlo da je ono bilo dosta rečeno, ako su razumeli.
Pepo: A su, su razumeli! Aš oni judi va Poljanah se si naši, leh znaš, još ni bil nijedan od nas tamo, pak još judi su vavek onisti, ki su inšenpijani od onega Štangera. Ma češ videt, moj dragi, kad bomo šli još par puti gore, kamo če poč i Štanger i njegova lepa kumpanija. Aš če ga biti sran nanki s kuči poč, aš bi rekal Talijan:	ki
dorme, non pilja peše. A tako i mi, ako spimo — nečemo nanki judi imet; leh tako i tako judi su ono ča mi čemo samo mora bit pul njih, ki njin zna dobro ča dopovedet.
Tone: Ja san še dobro razumel, £a je onisti govoril, ma samo mi s mirom va glave šumi organizirat se. Reci mi ti malo ča je to ta beseda organizi« rat se.
Pepo: To ti je Tone tako: — no, ma neka ti ostane va glavine več jedanputa. Organizirat se kaže kada su si delavci i kmeti skupa složni i drže si zajedno. Onputa ti se mi si skupa stožimo da storimo sakakove zadrugi, kako ove ke imamo radničke zadruge, kade se dobivaju se stvari za jist. Pak onputa storimo i zadrugu da moremo sami zidat i več sakove zadrugi, za kakove nan je trebe. E, kad se tako si složno udružimo, onda se kaže da smo se organizirali. Ma delavci kmeti se moraju organizirat prez oneht popi, albukati i sakakove gospode, ako hočemo da nas oni ne vuku za nos.	•	*
Tone: Ja, a kamo redu si ti beči?
Pepo: Čekaj, ču ti se dopovedet. Se ono| ča se va njih kupi ti gre za sakakove/ stvari: jedan del gre za kupit drugu robu; jedan del pak za podpore; ako oboliš, imaš pravo da te pomoru; akti umreš, ima tvo^a žena isteši za prvu pomoč; onputa gre za toji novim, knjigi i za se ove potrebne stvari, ke je trebe za čoveka malo študijat. Viš Tone, koliko puti je samo ono naše «Lavoratore» zgorelo, i naša novina «Delo», koliko našeh domovi, — i to ti je se ovako opeta uskrsnulo, aš smrt složni i jaki. Gospoda su mislili da te nas deštrigat s tem, ma su se preva-rili grdo. Mi intanto imamo opet našu novinu «Delo», va ken se piše i hrvat-ski i kranjski, i nju mora čitat saki pošteni delavec i kmet, aš se od nje saki ča nauči. A čitaš li je i ti Tone?
Tone: Otkako si mi povedel za «Delo» i ja san videl da su to prave delavske novini, pretplatdl san se na liju, a osta-vio san «Pučki Prijatelj», aš ono ti je ruvina mondo ča popi pišu. I drugen prijatelji san to rekal, pak nam sad «Delo» pride s poštun.
Pepo: Tako Tone; ja ti se rakomandai da prideš saku nedeju na organiza-ciju i da dopejaš drugeh. A sada jas gren pomalo z garun va breg. — Zdravo!
Tone: Bog!
slancev, s katerimi so si stvorilijnih, kateri je poklican, da raašču-umetno večino in izglasovali reakcio- ■ jc vse zlo obstoječega režimr.. Ko-narno «Ustavo> z monarhistično obli-j;;:unistična stranka ni bila por.avlje-ko vladanja, Ker je med tem na-; na pod beli teror zaradi kakšnega raščala nezadovoljnost delavnegaj pogreška, pač ca radi tega, ker je
V kratkem*) bodo kapitalisti Jugoslavije praznovali triletnico svoje reakcionarne- politike. Z vriščem in ceremonijami bodo praznovali tri--letnico rojstva Jugoslavije, ki se je iporodila iz razvalin stare kapitalistične Avstrije. Ni več daleč dan, ko bodo krvniki delavnega ljudstva slovesno obhajali spomin na krvave or-igije, ki so jih skozi cela tri leta izvrševali nad delavnim ljudstvom Jugoslavije.
Tretjič bodo parasiti praznovali ; svoje orgije in v tretjič bo delavno pjudstvo mislilo s srdom v srcu na .trpljenje, v katero je bilo vrženo pred tremi leti.
Razočarano o domišljiji o enako-ipravnosti in svobodi, spoznalo je v Streh letih »svobodo«, ki so mu jo dali kapitalisti.
f Nacionalno in socialno zasužnjeno po avstrijskem kapitalizmu je mislilo pred tremi leti, da bo s razpadom Avstrije konec vsakemu suženjstvu. [Živelo je v iluziji, da bo s postankom [narodne države zavladalo boljše življenje, po kaaterem je hrepenelo sto tin stoletja. S to mislijo prevzeto jugoslovansko delavno ljudstvo je ob j-razpadu Avstrije vzelo puško v roke jan čuvalo svojo deželo pred poplavo [armad, ki so se vlačile z raznih bojite. Staro in mlado je hitelo na uli-|ce, da javno manifestira svojo nacionalno in — kakor je mislilo — tudi [socialno svobodo. V svoji pošteni naivnosti je ljudstvo prepustilo tako-jzvanim »narodnim prvakom« svo-'bodne roke, da mu vladajo in da jstvorijo zakone, ki mu bodo zagotovili popolno enakopravnost in socialno neodvisnost, Ali kako bridko Ise je varalo. Komaj so narodni prva-[ki spoznali slabost lega ljudstva in so jse nekoliko utrdili, začeli so delati ipo istem sistemu, kakor jc delala po-jpreje Avstrija.
Prvo razočaranje, je bila tako-tzvana agrarna reforma. Kapitalisti, tki so takrat prevzeli vlado v roke in tki se še niso čutili dovolj močne, iz-fdaii so polom svojega miljenca ^Aleksandra na ljudstvo manifest, v 'katerem so narodu obljubovali pravično razdelitev zemlje. Toda na-|mesto obljubljene zemlje, dali so de-llavnerac ‘judctvu bridke izkušnje, ki 'so mu dale spoznati, da je prišlo iz dežja pod kap.
Ne samo, da ni dobilo obljubljene 'zemlje, temneč doživelo jc, da se g;' |je z vojaško silo izganjalo s zemljišč, [ki si jih je vzelo ob polomu stare monarhije v veri da ravna pravilno. Delavstvo je spoznalo »svobodo- , ko jc v Sarajevu celi polk vojaštva s topovi in strojnicami obiegal Delavski dom, kjer je tačas praznovalo svoj prvi raajnik, ker mu je vlada j prepovedala vsako drugo slovesnost. TDcživelo je, da se je t,h tej priliki.1 tekom enega samega dneva zaprlo v j .vlažne ječe čez 25G0 oseb obojega j spola ne prizanašajoč niti starčkom, j niti otrokom. Videlo je od oblasti j ipodpirano in protežirano verižništvo iin špekulacijo, kar ga je vedno več [tlačilo in mu onemogočalo življenje.
. Ta izkustva prvega leta obstanka [»svobode'- Jugoslavije, so bila zna-jmepja, po katerih jc delavno ljudstvo spoznalo -svobodo«, ki mu jo je dal kapitalizem. To so bili prvi razlogi, ki so ga privedli, da je začelo gledati prihodnjost z bolj iem-
njegov račun. Na ta način je bilo izročeno trinajst miljonov ljudstva v roke vladajoči kliki. Vzdrževati je moralo armado 200.000 mož in 70.000 žandarjev nevštevši mnogoštevilno znana», policijo in detektive. Ker mu je bilo nemogoče prenašati vedno večja bremena, katera mu je nalagal kapica -
nanc in preprečiti katastrofalno pa-	Zavedno delavstvo bo nasproti tema
danje valute. Preganjanje in gonje	| poskuse ceatrumaško - policijskih
komunistov, niso bili v stanu popra-	ageniov, kateri hočejo razbiti de-
v iti promet, rešiti ogromno vpra-j lavsko gibanje, obdržalo neobhodno šanje in obvladovati vedno večjo	potrebno edinstvo, ne oziraje se
ljudstva,	ki	je	večinoma	bilo	v	vr-j	obstojala	kaker	močen	faktor proti j brezposelnost. Prepolne ječe niso	kateri stranki in mednarodni zreži
stah	Komunistične	stranke	(in	le	današnejmu	nasilnemu	režimu in	dc-j mogle ukiniti neznosno draginjo in	kdo pripada.
mal del pri Radičevi kmečki stranki) j lovala kot središče nezadovoljnih nezaslišano stanovanjsko krizo. Vse Delavski razred bo na svojih kon seje vlada odločila, da izda nek | delovnih množic. Vničili Komu-j laži in obrekovanja proti komunistom i gresih reševal, famozni razglas pod imeonm «Ob
s katerim bi vrgla ogromno večino ljudstva izven zakona. To je tudi izvršilo. Obenem je pojačala svojo 70.000 mož broječo žendar-
Iizem, se je to ljudstvo uprlo. V raz-!merijo, s kazaki Wrangelove arma-nih krajih Hrvaške je tekla ljudska-de, katerih je vse polno mrgolelo kri, Slovenec jc streljal Hrvata in 1 po raznih krajih države. Ta njihov nasprotno. V tem znamenju se je, nasilni korak je povzročil se večji končalo drugo leto obstanka Jugosla-j kaos v državi. Ljudstvo sc je privije, iz česar je bilo razvidno, da se; čelo upirati, ni hotelo plačevati v tretjem letu bliža še hujša nevihta.' davkov in prišlo je tako daleč, da so ki bo dala enkrat za vselej sramoten!se pojavili atentati na Aleksandra pečat demokraciji in svobodi, s ka-j m razne ministre. To je kapitaliste
tero so kapitalisti pitali ljuds tv o.
Pričeli so s svojim dobre organizi-1 veljavno
delavno j ustrašilo in izdelali ave, s k postavili
Vničili Komu-1 laži in obrekovanja proti komunistom gresih reševal, kakšne zveze bo nistično gibanje, osvoboditi se nje-i niso mogla zaglušiti vzdihovanje go- ustanavljal in komu bo zaupal upra-govc vedno več nevarnezše opozi- j lih in bosih, prekričati proteste odi- { vo organizacij in njih premoženje. J j o, zamašiti usta kritiki, vsega na- ranih in sestradanih, ter prikriti Strankini pristaši, jugoslovenski steiega zla v notranjosti in dobiti: grozote sramotnega stanja. Med- komunisti morajo sedaj bolj kakor svobodne roke za vojne pustolovšči-j tem, je to v sistemu kapitalističnega kdaj popreje ohraniti v sebi vero v ne na zunaj, to jc bil cilj reakcionar- j proizvajanja, neizčrpljivi izvor, iz neizbežno zmago komunizma. Po-nega ^državotvornega blok?. -. Pri katerega črpa Komunistična stranka nosni na vsa podtikanja podkupljena tern delu so sc radikalci našli v obje- iiv!jensko moč zn	i žurnalistike, policijska preganjanja
mu z bivšimi narodnjaki in liberalci.j sveti boj proti kapitalističnemu in denunciranje centrumaško-polici j-kateri so epora bljali nekdaj isti tvor	suženjstvu.	skih -socialistov — bodo objeli jugo-
proti njim.	D , .	*"	*	....	.	slovanski komunisti, bolj kakor
Komunistično gibanje je že tri me- ,_rezŽ?a^i so °e raz\esc 11 maro e>i ^cjaj pQpreje. sveto zastavo komu-sccc zakonsko prepovedano in udu-;	:° • sojajs i.ne s tan‘e\ninna. Zrušile se bodo vse laži, vsa
šeno z bajoneti; na t?soče <an-’'	obrekovanja, obtožbe in podtikanje
nov
zakon j državnih > elementov je
aretiranih in
rt
vedno končano s komunisti.
.pi-p reakcijo in da
i. j •	,	.	.j	,	v-	proti komunistom in Komunistični
o zaščiti države, s katerim so končno-, po vsem tem kaj vidimo danes? .	h	stranko	?deino°	Dodoro slranki na 'lsti način- „kakor se zruki
Komunistično K.sos in aaarmja v dezsli večja ka- : ■ , ..	*	'	P	papirnata	trdnjava*. Kakor vsi dose-
- -	-	-	—	-	~	pelaste	s	pomocjol^ ^ ^ zru§il tudi t;
kakor.se
je rodil. Delavski razred, komu-,e nistična ideja in Komunistična stran-
so naraščali vedno' bolj ki so ga izželi iz delavn podpirali so razne ruske rone, kateri so zbežali niso hoteli delati in so slavijo, ki je bila za njih prava | ljubljena dežela.
! Hercegovini, in Črnigcri,
državotvornega
i ,	,	-	...	.	.	,	danji, se bode zrušil tudi la beli te-
dclavskcga gibanja m vseh rQr na ^ sramotni načilJ)
Mizerna hlap-
zveza s oolicijo,
, .3nta , diskreditirala. jta JugosJav{jc bodo živele še na-:d očmi delovnega ljud- ^ in hodj!e	;	d(j	nedvonme
- . v,,e; . temyec tudi med 2magc H Vfrp~<že- Ce'5m *'iednarodmm	delavskim gi-
,j	•	’	• mogel še desetletja	Živelo
teror, bi bežalo od propalic vse pošteno na	isti načan, ka-	j
kuge.	Oni to s strahom	]
i cre^i, p;: n- ^di uvide vajo. Zato so si izmislili; a-c pre- f umetni trik in so vzdignili lažnjivo.
—^ -	--	—‘?o delavskega gi-i
strokovnih or-1
! caju.
i spodarj
lostno
Siviicaskih
osvobojenjc delavskega razreda izpod kapitalističnega suženjstva!
Živela Komunistična stranka Jugoslavije!
Živel komunizem! IZVRŠEVALNI ODBOR KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
katera mu jc na- i vr
mi,
hlapčevsk
rovali pred maščevanjem delavnega j kanska bremena, ljudstva, iznašli - so nov sistem, se jim je obnesel precej dobro. Raču na li so s tem, da čeravno je Jug slavija narodna država, vendar v j ceio Jrgoslavijo s kitajskim zidom, njej prebivajo razni narodi. In ker je;ker so se ustrašili, da bi kdo doznal, nacionalna ??onja skoraj prenehala, • kaj ce godi v Jugoslaviji in da bi ju-začeli so podžigati Srbe proti Hrva- j goslovansko ljudstvo delavno ljudstvo lom in Slovencem in te preti Srbom.! zvedelo, kaj se godi po svetu. Posledica lega nacionalnega hujska-! To jc maia slika triletnega trpi jen nja se jim je obnesla. Radar so se J ja delavnega ljudstva Jugoslavije. To
plače,
TOtrcbšcm m jo vzdno vc kapi-1
d klavci*- pvdašnjih nacionalista o nekak\ om je na pr. vlada določila razmerje strank rasrca jres Iblrtfostanju u Jugoslaviji, kojini|v Delavski zbornici za Sloveniio tako-
meluke. Tudi razmerje strank v deiav-| skih zbornicah določi vlada sama — se-Frcpune ::u nam uši pripovedanjem j veda na zeio demokratičen način. Tako
vice i:?. stavko in brez crgaaizcci; ses
:'.c da draže rc‘i\ T
naš siromašni svet pelavska zbornica za Slovenijo imej
Oni time zav,d jaju | ***»%”	“i	P
pojavili nemiri na Hrvaškem in Slo-! da kakor vsi zgledi veniji, pošiljali so nad nje Srbe in j trpinčenje nadaljuje. Macedonc
k? žejo.
bolj zasržajfjE.
Ustave ni več. ker jo jo octenlai r* “ u j ~ i •	‘	n‘m patriotom, a ta večina naj ima samo
okrnjeni p-lamčn*, prvi dan * poj*'^. bcdai.	1	ga progomma. j g!as večine nad ostalimi, n’aj bo torej
rp-dlSitv ~ ni zako iov	iih	ie	Uj!5ia'	1	ck°-1 ^ Zna,U’	SC	čisto	s	26	glasovi; osta-
raz^lasmi, t.i zakeno *--; l * - t^ra neče poshči priključen}e ovih kra- lih 24 glasov naj pripade buržoaznemu
sama ..atu za.iei-jaid, mco Lcssa-:^ Jugoslaviji. Mi i ne smatramo delavstvu, t. j. klerikalcem in liberalnim
to ; movoljo, ker jih je prc
:cnil
Po vsem tem i movoljna vlada in ker nihče
a sa-ne vc
.nužnim da dokazujemo, da su oni; socialistom. Toda demokratizem Paši-\r j	*	. ,	,	.	z	ul	o	ra*vcč* neprijatelji našeg naro-|^^'*^ 'križnikov. Pri biče vice vi H banko-
Aiacedonee, v nasprotnem slučaju pa j je pričakovati, da bo četrto leto | kaj je danes po zakonu. Kaj po us- 4	‘ dob-o radnog naroda j krate v in muslimanskih veleposestnikov,
Hrvate in Slovence. Ker jim to še ni! prineslo še hujša preganjanja, kakor. tavi. Ni javnega mnenja, ker jc po-	V „(vrJi‘n krlit*o"u te nii-; s* š* ne us.!avi»a Pri tei SV?P deroekra-
zadostovalo. pričeli so tuhtati, na; ta, ki so se izvajala do sedaj. Naj j stavljen ves cpozlcicrr.ini tisk pod: -	‘	t‘-	"i	tonam	BO-:U“i	mrmuh; on hoče biti popolnoma
kakšen način bi onemogočili njim so-i bodo ta preganjanja še tako grozo-j neomejeno cenzuro, d očim je padlo, i	■,	V.	«	'	•	'	•	t	J	!	mcocren in zato dekretira, d* bodi tudi
i	i	;	i	‘ . uu	vvv	i	,	i	i	i7*	n	i«	kazuju	natboiic njihovi er m ivompan- ženki sdoI zastoDan v Delavski zborni-
? pi°pagando. Tozadevno so, vita. mišljenje ljudstva bo ostalo J vse osialo vladno m podkupljeno . ^ <<05l0bociene
pričeli	razpravljati	o	nekem	zakonu	i :sto kakor doslej.	— Spoznalo je j časopisje, na najnižjo stopnjo drii-i £"Q ' vt>ie°oni-
o	«redu	i	radu»,	s	katerim	so	hoteli	lvso lažidemokracijo	in lažisvobodo, j žabnegr. smeiiLče. Teror nad naj-,
/ i.......................\	"	.	'	stranko	je	r-ne•'mokratsij,
hlapci. Spoznalo je,	da je vzrok te- j vstrašjl, drugo pcir.tril a socialpatri-
ga trpljenja kapitalistični drž?.br.r red j ole in cenirumaše pognal na-avnost
in da. bo takrat.
zaviadala' demokracija Me IV najnesramnejse vlogo lakajev, špi- ,	hrv*.»-k- ra t	, .. .	...
.	.	i*i1'	*	•!_	i*	»	»*	O Cit i-uH! .1 vet KO Z ♦ e»ns n F «au?Kv <-«* j novsnc oc vladi in za vlado*
ko ne bo več razreda :zk*>- ionov m najbrcrobr.ir.ieiiih oram cev . , .	,	,,	.	.	tj	.	>	“	^	•	V	.	•	,
nfc JJ Irt*.	!M,!,,	r>-	•	„	lednicc, da eno (držanje Hrvata) > Socialni demekratje. desna roka ju-
isčevalcev m razreda ir.kcri5»rn:h, 'leaKv-ioniinet?. bloka. r\o .e v prvi	. •	.	..	.	,	,	,	.	,	,
,	1 ,	..	.	...	.	.	■	t • i tu-	...	-ne	znači	biu	u	opoziciji	oroh	rezi-	goslovanske	burzoaztje,	katerim je dala
ko se sedanji družabni red izprcrnenj; fazi ustavnih bojev z nasiljem pesta- mii. vaJt arn^i	i	vkda	prvenstvo	...................
o stranko je ».ne
in vse drugo, kar bi eventualno znalo jim škodovati. Popreje so še razpisali volitve v konStituanto računajoč na gotovo zmago. Volitve zo se končale s polomom	za vlado,
navzlic temu, da so izvrševali na-silstva in da velika večina delavnega ljudstva ni Imela D
pričeli
proti
verižftiško trgovino, kjer so se prb-jvse do tistega trenutka, ko bo s po- i Savskemu rnzrodu. Zmešnjava in
proletariata' narhija« ucijri, zadušlji
Jugoslav ije. j ci in sicer po dveh zastopnicah. Seveda , se tudi te ave ne volita, temveč jih ime-Za»>rcbačka Rj,joč . organ de- nuje vlsda in ni treba, da še posebe poslanke. koja je odiučno1 ve®°< da sta obadve klerikalki. Take
jedinstvo (čitoi:	iedins,v„	deU.1”.	Stti
i.! uglijetavanje radnog naroda), p,še javce temveč, delavske zbornice, ime
tako zvane hrvabke za-
komunističn-ii*a.
! vil manjšino .~x. večino in v drugi fa-
mu;. več '<znači sebetireti drzovu f vlada, prvenstvo v tej delavski zbornici, i onemogudti naš nutarnji solidari- i0. ppplonooia neznatna strančica bivših —	r	Ut;jiikoY in malomeščanskih urj±4miUov
Riieč* br. 258.,	15. nov. -	.	. , ,
j in je pri delavstvu osovražena ravne*
j radi tega. ker jo vlada vsiljuje delavstvu
...........celokupna	štampa	u	Ju*	;	kakor židovski sejmar svoje pokvarje-
Jgoslaviji piše o tom kako se tamo ži- no blago. Klerikalci zastopajo malo o-
<Joše i kuoi stoka za komoru (tren). brt ia sploh ne morejo govoriti o de-
ni.ni -pc.fltdi.
ni se v
maralo.
dajali in kupovali poslaniški glasovi, i močjo mednarodnega proletariata n^rto^. uccr«.^ zadušljivo ozračje (prijikom 3e dalmatinski leijaci . lavaki masi. Narodni soriški so stranka
policijskega režm-a m odiranje na bjpiU ^ y.-e se[a u Hrvatskoj. uradniških slug in nižjega uradništva. In eni saaai, vedno vecp beda pa dru- ,;;ikcm Qne ]u£c mofcii5zacije. a. I ti ljudje zastopajo danes interese mdu-gi sirarn, vse to je delo «državo- •	.	.	.	.	...	stnalne mase! Jedro jugoslovanskega
tvornega-> bloka z njegovim reži- }1 °&"onini f °V ce .£e,.p' mir delavstva, rudarji, železničarji, kovinarji mori beieta 'ererja	;	samo	sa	ledja radne sirotmje, hr- ;n Kemični delavci se požvižgajo na tako
ccljici nisu hteli da se odazo- delavsko zbcrnico. v '
kakor navadna šara. Po dolgem br-i dvignil svoje žal j ave roke m z >v.:itarju sc jim je posrečilo, da so dal kapitalizmu smrini udarec, kupili za 1 miljardo 2C0 miljcaov kroa, i In maščevanje bo takr t strašno, glasove muslimanskih (turških) po-!	Mr.	rij n Čop.
?1? v težko j
•ntn
K
kapitalizem, ki je med iein organiziral svoj policijsko - žandarski aparat, je priče! izvajati svojo zlo-j cinsko politiko. S tem jc pričelo dru-■go leto življenje delavnega ljudstva Jugoslavije. Brezposelnost in beda; je naraščala cd dneva do dneva. Na! i.boče in de.ieltisoče družin je fcilcl brez kruha in brez strehe vrženih v i stradanje in obup. Vsporedno z naraščanjem bede med delavnim ljud-1 stvom naraščalo je kopičenje bogastva pri verižnikih, špekulantih in oderuhih. Dočim so b*li mali .zločinci preganjani in sanirani, so velik« uživali / pravem smislu besede vso >• s v ob odo«, o kateri se je toliko govorilo.
Ko se je sestradano ljudstvo zbra-1 lo po raznih krajih države, da javno I ;zahteva kruha in dela, mu je vlada j poslala nasproti vojaštvo in žandar-.merijo. Tjkcžala je streljati na lačne in sestradane delavce. Prelila se je nedolžna kri. Brat je streljal na brata, ker jc tako zahteval interes kapitalizma.
\ mržnji do delavnega ljudstva se je glavna ost kapitalizma obrnila proti Komunistični stranki, katero je kapitalizem smatral kot glavno zapreko. za zločinsko izkoriščanje. Širom cele države so se pričela preganjanja in divja gonja proti vsemu, kar je 'c r r.lo dišalo po komunizmu. Ječe so se polnil: sestradanih delavcev in kmeio«’, kjer se jih je mučilo, trpinčilo in pretepalo.
Vojaštvo, kot glavni čuvar kapita-!i je požigalo v svoji zašle pl jene-s;i cole vasi m klalo njih prebivalce. / ifrro oziru nesrečna Macedonija n«d» danes pravo sliko krvavega te-r^ir. jugoslovanskih kapitalistov. Za v: i.':.a:?asjc vojaštva. :'andar:r.orij: in coliciie. ic vlada nakladala vodno večj^ dsr,te, katere ie moralo plače-
Si delavno' ljudstvo. Poleg tega jc 'ilo slednje izročeno na milost in ne-
dlcst verizrtihoui in špekulantom, kateri so ga izrabljali in uživali na
n
i> lem jo. rrivedena de in strašno krizo
dosedanje in leti v gotovo propast, če šc nadalje obstane ta režim.
Propast dežele ali tega režima
Že več mesecev divja beli terorj e-ov uzurpirata . celi državni aparat, edino vprašanje,- katero •Jugoslaviji in ni kraja divje gonje j moč in iinančna sredstva, postavila j stavba danes pred nas.
tlllom
la celi državni
kateri gospodari
k; nadkrilmie v«^ y:I vclri0TTl pozivu. I gospoda se več; vladni pandur Miha Čobal. Oni bodo i n - -pje	mcdjU sobom ubijaju, ato je čudno, j priznali samo zbornico, v katero bodo
jer su oni do sada samo radni na- ■ svobodno volile vse delavske organiza-
cije svoje zastopnike in to po njihovi številnosti. Delavske zbornice v Italiji
70-
ko-
zr-
e kar je-delavskega in komu- j ves na^čd v suženjstvo, sama p? liističnega. Delavskemu razredu, na j gospodovala nad c:Jo državo in katerem sloni vsa proizvodnja, se! glasila ta sramotni zakon proti vežejo roke. Komunistična stranka j munision.
se postavlja izven zakona in obsipa) Tisti, kateri opravičujejo ta z neštetimi obrekovanji in k rmi. do- kon vreli humanistični stranki z a-čim po prenapolnjenih ječah stoka v j tentaii na regenta in Draškoviča. so nadčloveških mukah tisoče delavcev,! pozabili, da j« bil ta zakon že zdav-kmetov in članov Komunistične naj priprrvljcV., deloma objavljen
; minule jeseni in žc me j ljubljen javno od vlade v Skupščini,
divjaškim mučenjem, katerega so V M	z.a	;0bznano,. 'Tisti,
ječah uvedli hlapci vladajoče re- f?1™. Podtikajo Komunistični stran-a*c iio	■	povzročila	te	atentate,
..	,	iočividno	zaoirajo oči pred dejstvom,
Prejšnji absolutistični m KhUcnov;ds j bi]o ,• lan5kczinic z «0bzna-
i c zim je cvetje, v primeru z _a'|no> ustavljeno njeno delovanje, s
nafcnjnn rezirnem celega _ te? o je. | onemogočen nien vpliv na’čla-kjer se meče ceh delavski razred|ne ifl da „a„di . s :	more m od.
izven zakona — brez pra vic na j ,:ovcrn- za dei0 obrambo — na milost in
rod zavadljali — dok su oni zajedno jeli i pili znoj i krv našu. Tako ju-S' P°' j gosglovenske novine pišu. da su dja-ci visokih škola u Zagrebu hirali odbor potpomo društvo, kao
sva-
volijo na vsakih 100 organiziranih članov po 1 delegata in sicer proporcionalno. V posameznih strokovnih organi-cijah pridejo tako do veljave vse po-
lj s C da vseh reakcionarnih režimov ^ SV{}. dosega že tudi današnji režim v Ju- kc ^
tfoslaviji.	dre protivne grupe:	s jedne strane	številni moči, ne pa tako kakor bi se
zatem llrva{sk] blok. a s druge strane biok	to vkdi poljubilo! In kdor se zadovolja-
gnjdobe, to;z? lobožnje jcdi:lstvo. 5gde su 5e oku.	va z drugačnim sistemom, ta ,e izdaja-
ke gedine. Samo se sad podeliše na; litične smeri in to proporcionalno svoft
Izprva cpušto?cnjc dežele, razpadanje vslcd lastne
;tranke.
Srednjeveška inkvizicija zbledi pred
so ncizoežm sprcsrjjevalci vseh re- pj,j akricnamih režimov. Pcvsodi med-cbdnlfpv^
rbi pa ruski i naši begunci (je vlada plača). Prvi su oredst-:
(ko-
vlja-
lec delavskih mas in pomagač buržoa-zije.
rr •sr^Tr n,ani’ ri«	deUvsl™v uko reakdo"in'1
aprile, ob-	Posle	vbora	„iin,a	prikiju-	------------
šiio mr-ogobrojno gradjar.stv'o, a dru-, c," i gi su pretstav! j ali vlast i njene plače-c 1 mke, A koliko sc te dve skupine mr-
Sdefi utrinki
amo začetek razpadanja, 5 grehe in bankrotsko njihovega
"frank o ’ ^ri feni kar so izvedle in n ke‘ '\k,°.iko r,c }e ('vc s^uP*‘ie °?r';	<	Država	torej ni od vekomaj. Bite
f °	,	j	.	ize,	na	j	bo! ji je dokaz to, što je via- so družbe ki so živele brez nje. ki
njihovo zeljo da se otresejo odgo- dlna	tri revolverska
vornosh. Brez vsake zaslombe v L,ctka mcdju Hn.ate; imaidva ljudstvu, brez zivth socialnih sd, 1Anjeig
ki bi ga cbdržovale, je ta režim ori- j Qvake j s!ičae vesti iz ,sIobodne siljen, da razpade sam od sebe, ka- ;Ju^sfevijc stižu danomice. Dak{e
............  .	,,	..kor	je razpadel vsak drugi režim go- d L g
'i f ‘r	**** ’^v,w pc.čC-Hikoi. vsi iprfp na^ilo:-v2 Tudi do n.6’zo^itmli .	, ..	.
r -1 .... r- . 1„ nem'!os:: dru^i. kateri se delajo nevedne injZft£onih ztfodovinskejja razvoja, on'j“ia‘i ubl,a’ ves.a.! na tararucu su- trimi koraki bližamo razvojni stopnji kapitalističnih lzkomceva.ccv. jei j podtikajo Komunistični stranki takti-1 hodi do ooti k oreoadu" ooka-S *vaK°°. svesn<>J{1 > poštenog radm- • proizvodnje, na kateri obstoj razrede zamenjala samovolja napita.'Stov , kc teroristov in anarhistov, ne bodo; • • „ hodiU vsi r^ahcionarni režimi	1 sci!ilKa.- ««jedmjena» jugoslo- joe ne samo da je prejenjal biti po-
m njegove policije vse zakone mpri-, njkdsr v c{-nil prikriti dejstvo, da	•■	•	vepska	Durzoazija se ubija i med ju, freoa. ampak je pozitivna ovira pro-
rtiso imele niti pojma ne o državi ne o državni oblasti. Na gotovi stopnfi ekonomskega razvoja, ki	je bil
.	nujno spojena z razkolom države o
Jugoslavije	stižu	danomice.	Dakle	razrede. je bila država —	po tem
i pored	toga,	što	nemiiosrdno	pro-	razkolu — potrebna. Sedaj	se s hi-
vcala celi narod v sp.osno nesi^ur-(so Komuiustlčna internacionala in: t„ :p trrp: uost. Kjer je potisni a spijo..po-; Kom. stranke celega sveta, vedno in j kinka Or> - i kil litiko, udušila vse mescanske !•- po- vsaki priliki obsojale najener-' litične pravice kjer ie vlada uničila i gičmejše vsako individualno s pomočjo okrnjenega par.rmenta • ri;tičn'o akcijo, kot protikomunii 59 mandatov komumctičaih poslan- no in Jkodljivo za stranko. Radi cev. katere jim je dalo delavno |
reakcionarnega stanju uničiti de-
oGiiom.
...	.	I i2Vodnje.
Aa cast im takovo jedinstvo i mi izogibno.
*	fincnnH;	r\	.
j ga je tudi poizkus policijskega žima, ki hoče istovetiti naše organi zacije s terorističnimi organizacija-
gib *oje.
Njega ne ustvarjajo
mi teroristov in anarhistov, po- raznih fanatikov, katere se lahko azi;e celog sveta
pozapre. T cm več njega ustvarja in vodi do gotove zmage neizogibni raz voj družabnih moči. Sami slepci in
ljudstvo m katero samo ima pravico, da jih odvzame. Kjer jc zamenjala nasilno vse komunistične občinske
odbore; kjer .;e z današnjim sra- ^ polnoma. smešen in ostuden. Že dve motnim zakonom za zaščito drža- jrj poj !eli besnel teror po posa-ve», kateri ne obstoji nikjer na | meznih pokrajinah Jugoslavije, Ali
celem svetu. — preprečuje z ječo in ; ker je obstojala Komunistična stran-; norci poskušajo lahko, da z reakcio-s smrtno .vaznijo izpovea političnega ka_ legalno delovala kot c.elota, na-lnarnimi ukrepi uduše tc zgodovinske mišljenja in kjer se aretira na veli.c-.). stopala proti vsem terorjem in držala t tendence. Takih slepcev in norce\ za ^ cine lvzršenc popreje kakor j disciplino pri svojih članih, takrat ’ ni manjkalo na svetu. S terorjem in je ta zaxon izšel m jih prc-povedt:,.; n} i-)j|]0 indiv idualnh terorističnih či- reakcijo so pobijali tudi druga socia-Kdo je uvedel ta režim in postavil: nov. kakor se pojavljajo sedaj, ko i listična in komunistična gibanja. Ali Komunistično stranko izven zakona? J je prepovedano Komunistični stranki po vseh teh deželah (n. pr. v Rusiji
j in Nemčiji) so izšle komunistične
Razredi padejo enako ne-kakor so prej nastali, novo organizira proiz-svobodne in enake postavlja cel državni stroj V STARINSKI
 ........................ VRETENA	IN
pioglasivsi vlast i jedinstvo radne si- BRONASTE SEKIRE». vroče glave j rotmje celoga sveta protiv burzo- {Friedrich Engels:	Izvor	družine,
Tada če proletariat da ih nauči kako se stvara jedinstvo.
IMMli
zasebne lastnine in države).
Meščanstvo ni sposobno, da vlada, ker ni sposobno zagotoviti svojemu sužnji obstanek niti v dobi njegovega suženjstva in ker je prisiljeno, da ga j pusti pasti v položaj, kjer ga mora preživljati, mesto da bi bilo ono preživi jano od njega.
Jugoslovansko pričakuje ljubezni
IZ UREDNIŠTVA.
Oko komunista ▼ črniški občini:
•) Člcrveh jc bil spizan še pred na-
delavstvo gotovo ne;
.	..	s	strani	jugoslovanske	Oko	komunista	▼	črniški	občini:	Po
To niso napravili delavci, kmetje ir.! vsako delovanje.	in Nemčiji) so	izšlo komunističneIT.	svetu se ***> bolL^!!*	sLval.H?^
mah obrtniki, to niso na prav,n om,,	Trditev, da	ie	uveden	beli	teror ■ stranke po vseh	preganjanjih močnej-	{em	p^e	KS' 'pnm!r	Vt^vSTmet^	"ruzega^S
kateri predstavljajo večino prebival-. radi nujne obrambe pred namišlje- se in so postale sposobnejse za bo,, ciničnega zasmehovanja in zasramovanja »L strankT ^ Drufc želi^bSo^-s. va, Ta režim terorja ,c uvedel ve- mm terorjem Komunistične stranke. Navzlic vsem ranam, kateri je za- • delavstva, da je vredno, da ga oznani- po<levaii. Oko komunista pa mora pa-lesrbski burzoazni blok reakcionar-.je	:zmi»ljena m	vseskozi	lažnjiva. la dal raši stranki	beli teror, ona ziv	mo	evropski	delavski javnosti kot ne- da ne napiše takih stavkov, kakor
naj-; in v sebi nosi vse življenskc snke,;	sramen akt. ki	ga je menda zmožna samo	jc z'adnji v tvojem pismu,
je kateri ji bodo napravile v kratkem i f* ultrareakcionarna jugoslovanska fcur-! Idrija: Potrjujemo tem potom sprejem
cev, pest nasilnih veleposestnikov za katerimi stoji bančno-kapitalistič
tendeciozni politični proces srametejši od vseh dosedanjih
davljen, 'iccarbro-
]p vršilo
Ure d.
na oligarhija nn eni in monc.rhističns- delo rcakrionarcev. da bi uničili ko-'• zopet veliko in močno zastopnico!
žoazna. Jugoslovanska vlada je ust^no- va§ega zadnjega pisma. Prosimo še pi-
militaristična klika na drugi strani, n.unislično gibanje delavnega ljud-1 tlačenih delovnih množic Jugoslavije.' ’ •	1	c,a’	ske	zbormce, toda v ic z, or-; simene)ja pojasnita o obeh zvezah.
x „ ,	i. • ^ r •	. j - !	•	•	-m*	.	i	m-	t	/	nice	ne	vo.*i	delavstvo svoiin deiegatov,,	— -t--.-—-
ia neznatna manjvina tunogov	siva Jugoslavije m sc reiili na la	Prezgodaj	sc	zazvonili	reakcio-	anca*	vj3<ja	sama. Delavstvo im;; ^cer uaa;atei):	onBfr	mmmmCnm
STRANKE i I AtllE.	r'
Odgovorni urednik: J OS PTC	.;
kcrisčcvalcev. ljudstva je|s odelo-, čir močnega nasprotnika, okrog ka- narci zvon zmage. Žandarski baio-; pravico da predloži I vaajcm plačanih muslimanskih be- -terega se zbirajo stotisoči izkorišča- neli niso mogli dvigniti uničenih fi-jle kandidto*. toda ministrstvo
tov,
avstvo ima sicer) vladi gotovo itevi-j
za so-