sa korietl do lav- J , ||udatva. Dalav-io opr»vi¿«nl do |a kar producéra)o.
fhia papar la devoted IP the interest* of tha working claee. Work* «ra are entitled to all what they produce.
Enured a* »'ooud-eia»« nuli^r, D««\ ft. IIWT »i »h« offi< « •t Chicago III. und« the Adit' nvgtt »- of r»i trd IK7W
Office: 2146 Blue laland Ave
"Delavci vseh dežela, združite se ".
PAZITE!
na itavilko v oklepaju, ki «e naha|a poleg v», iega naalova. prilepite, nega e podat ali na ovitku. Ako (1H7) |e Atevllka
fedat vam a prihodnjo številko nagega lista po
irca naročnina, Proai-mo ponovite )o tako).
Stev. (No.) 186.
Chicago. IU., 4. aprila (April), 1911.
Leto (VoL) VL
Socialisti na delu za svetovni mir.
Socialistični poslanci v nem*
/ IZ DELAVSKEGA SVETA.
— Oweni "tisoč premolarjev \ Alberti in iztočni British Colurn-biji, Canada, je zaštrajkalo dne
škem parlamentu so 21. man a	l- »prila.
predložili resoluoijo, s ktero' za-	—Večina premogarjev pri llni-
htevajo ml vlade, da Nemčija pri-	teti Mine Workers of America je
fne i iniciativo ¿a mednarodno	praznovalo na dan prvega aprila, razoberoSevanje. Resolucijo so""*« ta dan leta 18<>S je bilo prvič
podpisali tudi ostali napredni po-	vpeljano osemurno delo v premo-
alanei. dasi so nekteri mnenja, da	okopih in premogarska organi-naj bi ktera druga velesila sapo-je pozneje proglasila prvi
čela s tem gibanjem. Državni kan-	»Pril kot oaemurni dan za praz-
eelar Bethman Hollweg je pa	»ik premogarjev. Predsednik Le-
odgovoril socialistom, da ideja za	wis je par dni poprej uradno na-
razoboroženje "ni praktična".	z»»«il vsem lokalnim unijam, tla
(Seveda ni za kronane opice kot	" «».i 1- «pnla kolikor mogoče
je cesar Viljem!)	polnoštevilno vzdrži dela.
Iz Pariza poročajo, da se socia-	— Osemnajst "kozakov" dr-
ljsti v iraucoskein parlamentu ze-	policije v Penna.. je zadnji
lo zanimajo za novo angleško-	teden premeščcnili iz Butlera \
ameriško arbitretno pogtnlbo. ki	Greensburg, Westmoreland Coun-
je zdaj v teku razpravljanja. Čim	kJ«r se » »^o dni vrši boj
se ta pogodba sprejme, zahtevali	premogarji in operatorji, bodo socialisti takoj francosko- Kapitalisti menda nimajo že do-ameriško pogodbo, ktero je že volj profesijoneln.h morilcev tam-
pred sedmimi tedni sprožil M	k«i ™ »»učenje ubogih strajkujo-
Jaures.	% čih premogarjev.
___| — Jolui Mitchell, bivši pred
1 4 »»na	sednik premogarske organizacije,
DIAZ SE BRCA.	j ^ i>(ipove(iai 8VOje nie8to pri Na-
Meksikanski trinog Diaz se je tiollflj rivic »tleration, ktero mu premislil. Neče odstopiti od pred- ^ nosi,(> |6000 letnp plaie oa. sedništva, kakor so poročali pred pove(j je poledica znanega skle-dobrim tednom, da je bil pri vo-; pft prem(>i?arjev na zadnji kon-lji storiti. Sedaj se zanaša, da ga vencyj v Olumbusu. pQ kterem bo pred ljudstvom pral k(mgres.' ^ ^
kteri se je sešel v Mexico City l..Mke iml)t, m tU)li -1}m | r p aprila in kteri sestoji iz samih MitcheW je izjavil, da mu je prin-njegovih podrepnikov. V svoji eip yeg kot t|enarrin da se eno-<4poslanici" na kongres Diaz brid stHyno pokori 8klepoiJ premogar-ko toži, "kako da so ti presneti skp Qr^Hnizaoije. revolucionarji razburili deželo^ v _ ' KIewrji ^ od Chicaire. kateri je doslej vlada! tako lep, &	^
(!) mir. On upa na spravo z	_ ....	, v.
•' I j — V lllinoiskih premogokopih
Madevo, vodja ustašev, je ^ že nekaj te<lnov jako slabo tle-zadnjih poročilih pripravljen za	rovov je zaprtih m
mirovna pogajanja, toda rair mnogi poslujejo s skesanim de-
• 1 . ^«AIOT« «ilrn «p	lovnim časom. Voditelji organi-sprejme le po<l pogojem, aRo se
Diaz odstrani s svojega trona in	premogarjev so mnenja,
izžene »z Meksike.	to znamenje splosne indu-
Krvavi boji med ustaši in fede-	f	depresije, k, je pa le za-
ralisti se nadaljujejo. Zadnji te-	™sn«-
den. v sredo in četrtek, je padlo — Premogarji štrajkajo v sle-
_ kakor poročajo _ čez tisoč	dečih krajih: Westmoreland Coun
mož na t>beh straneh.	tv, IV, (že eno leto) Nova Seo-
Aineriške čete "na straži" v	tia, severni Colorado in Ohio ter
Texasu s.« pridno vadijo morilnem	v British Columbiji. V South Wa
fOSLANICA SLOV. DELAVCEM V AMERIKI.
V drugem letu svojega javnega življenja je povedal Krist tole priliko:	/x
"Nebeško kraljestvo je podobno Človeku, ki vseje dobro seme na svojo ujivo. Ko pa ljudje zas-pe, pride njegov sovražnik in jh>-seje 1 ju like meti pšenico in odide. Ko pa vzraiste setev in obrodi sad, takrat se prikaže tudi ljulika. Pridejo pa hlapci hišnega gospodarja in mu reko: "Gospod, ali nisi vsejal dobrega semena na svojo njivo?" Odkod torej ljulika? In jim reče: "Sovražen Človek je to storil."
Kar je Krist povedal takrat, se godi tudi danes.
Njiva, to so Vaša srca. Že po naravi sUh podedovali čednost ljubiti svojega bljižnika kot samega sebe. Tudi slovenski duhovniki, ki .smatrajo svoj poklic vzvišenim, vas z vzglednim življenjem spodbujajo do nravnega življenja.
Ali vi imate sovražnike. Ti sovražniki so takozvaui kranjski farji. Prejeli so vse blagoslove kot drugi slovenski duhovniki. Dovršili so ljudsko in srednjo šolo in lemenat. Komaj so zapustili leme-nat, že so podivjpli. Zabredli so na pot n^čistogti* kvartopirstva 'in pijančevanja. Moralne nauke irista so potisnili v kot, iz hiše [»ožje so napravili jamo razbojnikov. v kateri inijgjo prvo besedo politični kramarji, ljudski oderu-li in izkoriščevalci.
Vas strašijo s peklom in hu — m, «la bi še vprihodnje ostali ponižni hlapci vaših oderuhov in izkoriščevalcev in da bi iz vaših že-I m i v iztisnili /a sebe zadnji cent. da bi tem ložje ugajali svojim strastem.
Kriit je dejal: Vi ne morete slutiti obema, Bogu in inamonu.
Kranjski farji služijo mamonu. Denar jim je Bog, denarni mo-šnjiček j ia cerkev, Delavci/m, ki obiikujejo njih cerkve, svetujejo in zapovedujejo, naj volijo kapitalistične kandidate — republikance ali demokrate, dasi je v republikanskih ali demokratičnih vrstah več ateistov kot v socialističnih. 'ker so jih za to umazano agitatorično delo dobro plačali kapitalisti. Kranjski far ne jaine v Boga. ne v biriča, ue v huf~ea, saj drugače bi bilo nemogoče, da bi se med sveto mašo vs pričo vernikov valjal pijan žganja pred oltarjem. Kaj takega je |možcn človek, od katerega je sramota zbežala proč. Ni čudo. ako v taki fari narašča pijančevanje in se množijo pretepi.
Na ta način kranjski farji po-surovijo svoje farane. Pokvarijo jim 11111 in voljo, glavo in srce. V njih vzbujajo najnižje strasti in I
listični stranki, ker je to edina stranka, ki se bojuje za siromake, največje trpine na tem svetu — za delavce.
Slovenski delavci! Radovedni ste zakaj sem rabii besedo kranjski far. izmečke, ki skrunijo s svojim obnašanjem duhovniški stan, vendar ne morem prištevati svojim tovarišem. In ker v stari domovini mnogo doživel, srečal mnogo duhovnikov, katerim je denar vse, ki živijo tako razuzdano, kot sem jih opisal v tej poslanici, sem jih krstil za kranjske farje, da jih bodo slov. delavci in obrtniki v Ameriki tem lažji» ločili od pravih slovenskih duhovnikov in se obračali proč od njih.
Slov. duhovnik in socialist.
obrtu.
lesu na Angleškem je 12.000 premogarjev že šest mesecev na štrajku. Med štrajkarji v]ada velika beda
Po najnovejšem poročilu iz
62 KONGRES.
Danes (4. aprila) otvorjen je v
Vashingtonu, D C., 62. kongres	jp y prfMm)(rarskih
s svojim izvsnrednim lasedanjem.	drfjw ^^
Kakor znano, sklican je novi kon-	arjev brp7 deh Vpfjt p0
gres vfsled nujnih zakonodajnih	trjnjejo kapitHli^ti in nTadnik
poslov, drugače bi bilo redno /a-	OPiraniza,iie v ifli
sedanje otvorjeno sele v decem-	^^
bru. Ko je pa kongres enkrat o-	OAAAA . ,
nmvipnli	— 20.000 mizarjev in drugH
tvorjen. sme po ustavnih pravican	^ _ , . J .. .
, .. , . ,.oni»nfrirnmii	ltsnih flelaveev je zantrajkalo v
zborovati, ako hoče, nepretrgoma	•» ..
. ,	i o i -i ir<t „ru^r.p nip- i '»ran d Rapids. M*ch.. zadnji te-
do 4. marca 1913 ko poteče nje-	«
. ,	«len. Delavci zahtevajo pripo gi>va doba. t
Novi kongres, ki je po večini poslam-ev demokratičen, se bo ba- i — Protest proti zbiranju zve vil predvsem z vzajemno' trgo-' zinih vojaških čet na meksikans
vinsko pogodbo s Oanado, revizi-	ki meji se razlega čimdaljebolj iz io tarifa, novima ustavama Ari-; delavskih vrst. Večina unij po
zone in Nove Meksike, direktni-	vseh državah je že poslala ostre
mi volitvami senatorjev in s pred-	protestne resolucije Taftu v Wa-
logo o obclodanitvi volilnih skla-	shington. Delavci soglasno zahte
dov preti in po volitvah. Bodoči	vajo, da Taft odpokliče čete zbornični predsednik (besednik) { vstran iz meksikanske meje.
bo Ohamp Clark.	f
Otvoritev 62. kongresa je pa za	— Italijanski kralj je pozva razrednozavetlne ameriške delav-	sodr. Biscolatija na posvetovanje ce še posebne važnosti-. V zborni-	glede novega ministerstva. Bisso-co zastopnikov dane« vstopi prvi	lati je odšel v svoji navadni oble-socialistični poslanec v Ameriki	ki v. kvrrinsl — v širokokrajni-sodrug Victor L. Berger. Prvič v	ku, mehki srajci in svojem vsak-zgodovmi ameriškega proletaria	danjem povrSniku. Kralju je pota ima delavstvo danes svojega	vedal. da je tned meščanskimi dr-pravega zastopnika v kongresn.	žavniki najsposobnejši za mini-Sodr. Berger bo v kongresn	sterskega predsednika Oiolitti. predvsem vložil protest proti zbi-	Kralj je vpošteval njegov nasvet ranju vojaštva na meksikanski	Zdaj je Oiolitti pozval sodr. meji. Dalje ima na programu:	Bissolatija v ministerstvo. Ponu-predlogo za starostno zavarovan-	dil mu je mesto za poljedelskega je: resolucijo za ustavili dodatek	ministra. Sodr. Bissolati je oilklo-%% odpravo senata; predlogo za	nil ministerski stvlež, ker kot pre-po«lržavljanje železnic, telefonov,	pričan socialist ne more biti član L telegrafskih črt, «fkspresa in vseh	kapitalistične vlade, r premogokopov, ki so lastnina že-	Vzlic temu jasnemu dokazu bo s» lezniških družb; predlogo za iz-	pa pricapljal kak skozinskoz v gi volitev vseh zvezinih sodnikov,	duši Črn slovenski ameriški ča-i . \H5teviii zvezino vrhovno sodišče,	sniksr in trdil, da so socialisti i * za dobo Štirih let.	koristolovci. tč« >	. '
Vprašate, kdo so kranjski farji? Ljudje, ki so vzvišeni poklic slovenskega duhovnika, oznanje-valca pravih Kristovih naukov o-besili na klin. V vaša srca sejejo sovraštvo in zaničevanje do socialističnih naukov, do edino znanstveni» utemeljenega gospodarskega nauka, ki ima prinesti vsem trpečim slojem odrešenje. Sovražijo vsakega in vpijejo na križ ž njim, kdor uči slovenske delavce, da se morajo organizirati politično, strokovno in gospodarsko, ako hočejo sebi in svoji deci zboljša-ti bedni položaj.
učijo jih sovražiti vse, kar je dobrega in lepega na svetu. Iz fa-ranov vzgojijo hinavce, ki se globoko klanjajo vsakemu višjemu, če tudi je hudodelec, proti sebi enakim pa nastopajo surovo, o-durno in neotesano. Spoved smatraj«» za sredstvo, ki ima olajšati jim kosmato vest: od vezati jih zločinov, ki so jib zvrnili napraut Bogu in ljudem.
¿ranjskT far se pred vsem odlikuje tudi po svoji nevedi in neotesanosti. Pijančevanje in kvar-t spirat v o mn izpolnil jeta pr«»sti Čas, za študije nima časa.
Slovenski delavci! Moral sem spregovoriti in ni^em smel itiolča-ti^Ne zamerite, da *m spregovoril odprto beseilo o kranjskih farjih, ki so največ krivi, «Ia peša vera in spoštovanje do slov. duhovnikov tudi v Ameriki.
V Ameriki je cerkev ločena od države. Vsakemu je svobodno, da se ji pridruži. Slov. duhovnrk bo skušal mlačne farane pridobiti za cerkev s prijateljskim in mirnim razgovorom. Nikdar jih ne bo napadal. Živel b«» z vsakim slovenskim delavcem in obrtnikom v miru. Svetoval bo, kjer bo nje-gov nasvet potreben. Pred vsem se bo pa trudil, da bo živel z vsemi Slovenci v naselbini v prijateljstvu, ne oziraje se, koliko kdo da za cerkev v podobi dolarjev. V politiki bo pa svojim farnnom svetoval, uaj se pridružijo socia-
Pozor', Majska številka. Pozor!
Prvi majnik, mednarodni delavski praznik, m bliža. Razrednozavedno delavstvo se že povsod pripravlja, da dostojno proslavi svoj pomembni dan. "Proletarec" Je doslej vsako leto iziel za prvi maj v slavnostni obliki. Le toftnja majska številka "Proletarca", ktera izide
26. APRILA.
bo pa daleč nadkrilila vse StevUke preSnjib let. Izide na OSMIH ali DVA NAJSTIH straneh — čimveC naročU, temveč strani — opremljena z najizbra-nejfto vsebino in okrašena z mnogimi slikami. Za prvo stran sme naročUi, posebno alegorično sliko, ktera bo zavzela celo stran in bo pravi kras prvomajske števUke. Uredništvo sploh jamči, da bo prvomajska slavnostna številka "Proletarca" nudUa najbogatejši material za propagando razredne zavesti in socializma in najprimernejše čtivo za izobrazbo slovenskega de lavca v Ameriki.
Uredništvo in upravništvo se je zavezalo, da izvrši svoj del naloge kar bo največ mogoče — dmgi del naloge morate pa izvrišti vi, sodrugi. Na delo takoj, vsi! Ne zamudite niti minute! Majska števUka mora v roke sleherne mu slovenskemu delavcu v Ameriki. Na delo agitatorji, zastopniki! Na delo socialistični klubi in napredna društva! Od vas pričakujemo najboljših uspe hov. Ako vam Je bilo mogoče naročiti in razpečatl 7000 iztisov zadnje novoletne številke, mi upamo in se zanesemo, da se bo majska številka tiskala in razpečala najmanj v
10.000 IZTI8IH.
\
Ne čakajte z naročbami do zadnjega. .Do 25. aprila morajo biti že vsa naročUa tukaj, tako da vsakdo dobi liste za prvi maj. Naročite takoj t V vsa ko večjo naselbino mora najmanj 1000 iztisov.
Cene so sledeče:
10 iztisov 46c; 25 iztisov S1.00; «^iztisov 11.85; 75 iztisov $2.60; 100 iztisov S3.26; 200 iztisov $5.60; 300 iztisov $8.00; 400 iztisov $A0.00; 600 i« tisov $11.60; 1000 iztisov $19.00.
Tukaj je kupon in vsakdo ve, kaj mu je storiti.
UPRAVNIftTVU "PROLETARCA", 2146 Rlue Isl. Ave., Chicago, IU.
Sodrugi:—Pošiljam $ ........ sa......... iztisov M*AJ8KE ŠTE
VILKE Proletarca".
Ime.............................................;.................
Naslov............................................................
Kdo vničuje srednji stan.
Naši demagogi, ki niso bili poleg, ko je Berthol«! Schwarz izumil smodnik, kaj radi podtikajo socialistom, da hočejo vničiti srednji stan.
v #	,
Citali smo mnogo neumnosti o verskih in ntopiatičnih komunistih. ali to ¡»«»dtikanje pa presega vse dosedanje «lemagogične cvetke, ki jih hočejo vsaditi v možgane onim, katerih ne bo nikdar srečala pamet tekom njih življenja.
Socialisti ne nameravajo vničiti srednji stan. pa tudi nimajo moči, <la bi kaj takega zvršili tako bedastočo.
v	'
Stanove, sloje in razre«le je nemogoče vatvarjati umetno, kakor je tudi nemogoče vniČevati jih po ljubno. Stanovi, sloji in razredi izražajo le lastninske razmere v družbi, oblike družabnega življenja, ki soglašajo z. njegovo gospo «larsko vsebino.
Gospodarska vsebina družabnega življenja .določi njemu oblike. Ako se pa spremeni njegova obli ka ali celo zruši, se mora spremeniti tiuli njegova vsebina. Fevdal ni stanovski red se je zrušil, ko je počasi naraščajoč kapitalizem od znotraj na zunaj raz jedel fev «lah\<» lastninski» razmerje. To ni bilo poljubno po gotovem načrtu določeno razdejanje, marveč naraven in stapnjevalen razvoj.
Neumnost je torej s«»cialistom podtikati, da hočejo vničiti sred nji stan. Vsak s«»eialist ve, da je kaj takega nemogoče, ker mu je poznat zgodovinski razvoj človeške družbe. Ali kdor ni slep. lahki» opazi, da kapitalizem v današnji družbi kot ogromen polip izsesava srednji stan — počasi in sigurni», dokler ga ne bo Več.
Ohranile se bodo posamezne oblike srednjega stanu, ki so pa tako tesno združene s kapitalizmom z ozirom na gospodarsko silo in moč, ila jih skoraj ni ločiti od kapitalizma.
Kar se nam dandanes prikaze-va kot srednji stan, je le privesek kapitalizmu, ki je tudi od n.^ga g<»sp«»«larsko odvisen. Dandanes so redko sejani samostojni obrtniki, ki bi živeli v dobrih g«»spo-darskih razmerah. Za srednji stan bi bilo smatrati dandanes agente, pisarniške, državne in upravne uradnike. V resnici pa ti ljudje nis<» nič druzega kot malo boljše plačani mezdni sužnji kapitala ali pa njegove politične mašine.
Ako bi ilanos v resnici imeli gospodarsko močan sretlnji stan, ne bi socializem prišel do' take veljave, kot jo ima in katere mu ne odreka noben pameten človek. In ker je kapitalizem obsodil na smrt jako močan socialni faktor — sre«lnji stan. je postal socializem potreba..
Socialisti* torej ne vničnjejo srednjega stanu, marveč le kon-štatirajo, da ga vničuje kapitalizem.
In to jezi kapitaliste, njih pod-repnike in neveniče! Zato obešajo delo vsevničujočega kapitalizma socialistom.
Lasallčani na piano
18. aprila!
Rojaki v 1/aSalle, III., kteri i-mate volilno'pravico, vi ste tlel tiste sile, ki odloča, ktere koristi zastopajo predstavniki vlade, l>odi si mestne, državne ali splošne v republiki. Z matfcni tajam* mi vsi predstavniki se lan je vla-de, med temi tudi člani vawk mestne uprave in mestneega counci-a, zastopajo koristi kapitalizma, to je koristi, ki so direktno nasprotne koristim delavstva. ' Vi ste izključno delavci. Tudi tisti, <xteri slučajno vodi malo trgovini» ali gostilničarsko obrt, ne more spa«lati drugam kakor tae«l delavce, proletarce, kajti kapita ' izem s svojo divjo konkurenco ga tlači ravno taki» k tlom kakor delavca, kteri dela v jami. Zato je vaša sveta dolžnost, <la «»d se-laj zanaprej glasujete za kandidate iz svoje lastne sre«le, za kandidate samostojnega delavskega jrepričanja, za kandidate, kteri »odo zastopali vaše in splošne de-avske koristi.
Delavci v LaSalle^! Ravno sedaj se vam nudi lepa prilika. Ravno sedaj lahko pokažete svoj delavski ponos. Ravno se«laj si lahko priborite pravo zastopstvo v mestnem svetu. Dne 18. aprila, to je za štirinajst dni, bodo v vašem mestu lokalne volitve. In pri teh volitvah kandidira nas sodrug
VALENTIN POTISEK za aldermana v 3. wardi.
Slovenski delavci-državljani, vaša dolžnost je, <la brez izjeme vsi, kar vas je v 3. wardi (okraju), oddate svoje glasove za Potiska. On je med vami že lepo vrsto let. Delal je več let v premo-gokopn, pozna delavske razmere in že peto leto deluje v javnosti kot neutruden bojevnik v vrstah naše,politične in izobraževalne ar ganizacije za delavska prava. Vsaka nadaljna beseda je odveč. Potisek. ako bo izvoljen, bo storil vse, kar bo v njegovi m »či, da se vresničijo nujne zahteve i delavstva v LaSalle.
Na boj torej za našega kandidata! Delavci, kteri stanujete izven 3. warde in ne morete glasovati zanj, pomočite mu do zmage z živo agitacij«» med delavci drugih narodnosti. Ne zamudite te prilike.
Ako v polni meri izvršite važni»' ielo, ki vam ga nalaga stanovska dolžnost, in če tudi delavci ostalih narodnosti izvršijo svojo razredno dolžnost, te«laj bo 18. april dan zmage in Potisek bo ne samo prvi slovenski socialistični alderman v Ameriki, temveč tudi prvi delavski alderman v La Salle.
• Majska izdaja.
Jugosl. socialistični klub št. 1. v Chicagu je naročil tiaoč iztisov majske številke ''Proletarca." Dober začetek. Naročene iztise pošlje klub v tiste naselbine, kjer je list še bolj na slabih nogah kot n. pr. Joliet itd. Tudi o«l drugod že prihajajo naročila. Le tako naprej ! Pričakujemo, da bo tudi o-Stalih petindvajset slovenskih klub«»v sledilo chikaškemu in naročili», y«e že ne tifcoč, pa saj 500 iztisov vsak, ktere naj potem raz-dele med rojake. Prvomajska izdaja " Proletarca** bo najboljše sredstvo za propagando socializma, zato je sveta dolžnost sodru-gov, da zanesejo list v sleherno hišo, v kteri stanuje slovenski de. lavec T«»rej na velekoristno delo! Oe«lo vsakega sodruga bodi: majska številka se mora razpeeati v 10.000 iztisih!
Iz upravništva.
Na razna ustmena in pismena vprašanja odgovarjamo vsem, ki prihajajo zadnji teden, da GOSPOD Mike Koštrun ni zastopnik "Proletarca" v Chioagi, marveč je zastopnik 4'01aa Svobode."
PROLETAREC
ust sa intkkk8e delavskega
ljudstva IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik In l*da)aUIJ.
Jofoslotan&kn delnvtka tiskovna dru/Sa
r	v Cbkafo, lil.
Naročnina: Z« Aminco ti SO t« celo Isto. lic ss 901 mu. Za Evropo U m c«lo Isto. ti « pol leta.
Omla.t p« dnoovor* rr* iprtmmtbi MtaliMt »00*9* *at***Ui tudi ST.iH/natiot
PROLETARIAN
Owaid and published Evest Tuesday by
Sontli Slavic Workmen'» Publishing Company Chicago, ¡iliaois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
if riul l'íd11 pec. rrestdent;
Joud Petrlct, Secretary;
- Krank Jsoeilč. Treaeurer.
»OBScnirriON hates: United States and Canada. iiJO a year, 75c lor half year. Foreign countries %2 a year. $1 lor half year. snvestitino sates on agreement.
NASLOV < ADDRESS)! .
"PROLETAREC"
*I46 Blue Island ave. Chicago, 111.
SOCIALISTI HOČEJO DELITI!
Tovariš, -delavec kolikokrat »i že čul staTo in pogreto laž: socialisti hočejo razdeliti imetek med seboj t
Kaj nt*, brat delavec — verjel si to bedastoČo, ker so jo podtikali socialistom. Mislil si tako le: Vsak bo dal vse, kar ima. Totem 1 bo vsakdo dobil enak delež, s katerim bo lahko storil, kar bo hotel. Ifcedar bodo premoženjske razmere neenake, bomo pa zopet delili. Delilo se bo vedno. Predvsem je denar, tijive, cerkve itd.
No, brat, delavec ali si res že kedaj slišal, Človeka pripovedovati take neumnosti? Ne! Zakaj? Ker tako neumnih ljudi sploh ni na svetu. Zahteva po splošni delitvi bi bila največja neumnost, ki bi se rodila v Človeških možganih. '
Delavec, pomisli vendar, komu naj bi dali stolp cerkve v Wau-keganu, komu streho, komu stene t In če bi delili železnico. Kdo bi dobil lokomotivo, kdo sine, •kdo vozove t Vsi bi imeli enake pravice do deležev. Torej bi ne kazalo druzega kot zdrobiti in stolči vse, kar smo zgradili z velikim trudom, da bi vsakdo dobil enak delež kamenja, peska, malte, železa, lesa itd. No, o takih be-dastočah ne govorijo niti v norišnici.
Ti, brat — delayec pa verjameš, ker ne razmišljaš o lažeh, ki jih podtikajo socialistom.
Kako naj bi pa delili denar? N .pr. župnik v Waukeganu bi razdelil svoj imetek ifled svoje farane. Mogoče bi^na vsakega fa-rana prišla desetica ali pa malo več ali manj. Kaj bi se zvršilo z denarjem. Štedljiv in varčen človek bi hranil, Ilrjulc in Trnovčev Pavle bi pa naložila svoje deaeti-ce v jeružu pri Petkovšku ali komu druzemu. Takoj drugi dan bi bila zopet neenakost in deliti bi bilo treba z nova. Ilrjulc in Trnovčev Pavle bi hodila pijai^ varčnitfi ljudem bi pa rastel imetek.
Tudi za tako delitev, ki bi bila gotovo všeč Hrjulcu in Trnovče-vemu Pavlu, se ne more ogrevati noben socisli/rt, sploh noben pameten človek.
Ako socialiste obrekujejo ns tako nesramen način, tedaj socialisti gotovo zahtevajo nekaj dobrega in pametnega za vse delavce, saj se število socialistov množi z vsakim dnem.
Kaj pa vendar hočejo socialisti ? Mar hočejo res deliti? Si li razmišljal o tem brat, delavec?
Ako boš čital socialistične spise in časnike in hodil poslušati na shode socialistične govornike, se boš prepričal, da socialisti hočejo odstraniti delitev.
Deli se danes v kapitalistični človeški družbi. Delitev je dandanes v polnem cvetju. Dandanes deli kapitalist z delavcem, ki dela za njega, In sicer deli krivično. Dve tretjini obdrži kapitalist za sebe, dasiravno ni delal, delavcu pa prepusti le eno tretjino, ki se mora pri trdem delu mučiti od ranega jutra, pa do poznega večera. Malokateremu delavcu se posreči od krvavo zasluženega plačila dati na stran kak dolar-ček za slabe čase. Večina delavcev je pa vsled pičlega zaslužka, ki so jim ga odmerili kapitalisti, v vedni bedi in revščini, njih o-
troci morajo lačni pohsjsti v šolo, mej tem ko se pes kapitalista vozi v avtomobilu.
Brat, delavec sli se strinja* s takimi razmerami? Ali si zadovoljen, da moraš trdo delati, da so tvoji otroci bosi, raztrgani in lačni?
Ako nisi zadovoljen, tedaj se pridruži socialistom, ki hočejo odstraniti obstoječo krivično delitev tvojega zaslužka in izvoje-vati, da bo vsak delavec vžival sad njegovega dela.
Brat, delavec odloči se!
jar, ti boi kmalu dober za škofa, ako boš tako "prebrisan"!
PRIPRAVIMO SE ZA JESEN
V zadnjenr mesecu smo imeli po enem letu zopet dve gledališki predstavi v Ohicagi. "V boju za vsakdanji kruh", je priredil jugosl. soc. klub na komunistični slavnosti, "Divjega lovca'* je pa dalo fantovsko podporno društvo 44Danica". Obe predstavi ste bili v "Narodni dvorani". Dvorana ima dobro akustiko, oder pa ni za gledališke predstave, posebno če je treba menjati scenerijo in če nastopi več oseb.*
Splošno se je igralo srednje pri prvi in drugi predstavi. Posamezni igralci so pa pri prvi predstavi — ŠuŠnikov» Tona, župnik Grilec in hišni posestnik Trdež. do cela pogodili svoje vloge v karakterju, kretanju in maski. Itvalevredni so tudi ostali igralci. BiH so prvič na odru, vzlic temu pa ni bilo o-pažati na njih treme, ki se kaj rad» prime vsakega, ko prvič nastopi na odru.
Isto je bilo opaziti pri 44 Divjem lovcu." Posamezni so igrali za di-letante tako dobro, da bi kaj boljšega ne videli na marsikaterem diletantskem odru v stari domovini. Tudi nied njimi je bila skoraj večina, ki je prvič nastopila na odru. Obe predstavi ste bili dobro obiskani, kar dokazuje, da se slovenskemu občinstvu v Chicagu bolj ugajajo prireditve z gledališkimi predstavi, petje pevskih zborov in deklamaeije, kot pa plesne veselice.
Ta resnica bi morala nase di-letante v Chicagi toliko navdušiti, da bi zopet kmalu nastopili na odru in sicer z dramo. Mjalo^več vaj, dobre volje in pogi/ma. pa pojde.
Naša dramatična literatura ni zelo bogata. Imamo pa drame, ka^ terih bi se noben velik kulturni narod ne sramoval imenovati jih svojo lastnino. Poleg imamo tudi prevode boljših dramatikov tujih narodov. Obrniti se bo treba na» intendanco slov. deželnega gledališča. ali pa na g. Schventnerja, knjigotržca v Ljubljani za dobre igre, ako nočemo zopet eno leto ostati brez gledališke predstave. Za prihodnjo jesen se je treba pripraviti že sedaj in treba je iti na delo takoj.
Tudi delav. pevski zbor "Orel" je na novo oživel. Na komunistični slavnosti je zbor bil popolnoma svoji nalogi kos, kar je občinstvo priznavalo z burnim odobravanjem. Deklainatorja na komunistični slavnosti — gdča. Jennie Erzar i nsodr. Ivan Molek sta pa tudi vsem govorila do srca.
Pripravimo se za jesen. Združeni bi lahko (Rajali veselice z duševnim vžitkoTnv^i katerim bi se moral zadovoljiti tudi najbolj razvajen človek. Vsaj glede drame, petja in deklamacij je treba sloge, ako hočemo vspehov. Umetnost ne pozna strmnkarstva, ker je umetnost le umetnost in nič druzega.
Baje ta blagohoten nasvet ne bo padel na nerodovitna tla, mar; več ga bodo vpoštevali vsi, ki se zanimajo za« dramo, petje in de-klainacije.
rpajmo, da bo taktrt
NEKAJ ZA SOJARJA.
Kdo pravi,'da "na*" chikaški 4>gaspud" Tone Sojar ni «|ober sociolog? Je in je! V 44Amer. Slovencu" piše, da b<>g ni kriv siromaštva in drugega splošnega zla v današnji človeški družbi. Prava božja istina*. Tone! Tudi mi pravimo, da bog ni kriv tega. Kako naj bi bil bog kriv? Kdor zvrača krivdo na boga ali kdor drži križem roke in čaka na božje maščevanje za storjene krivice, tisti je res pomilovanja vreden in treba mu je dobre šole, da se bo "zbri-hta!". Resnično, bog ni kriv! So-
Toda socialisti smo včasih hudomušni, zato se hočemo postaviti na Sojarjevo staliAČe. Stvar sedaj zgleda precej drugače. Predvsem bi vprašali Sojarja, da - li je že pozabil na nauk o 44 božji volji"? Cerkev vendar uči po svojih duhovnikih, da vse na svetu se vrši po "božji volji"; niti las ne patle s človeške glave brez "božje volje". Ako je torej "božja volja", da sc mušica vtopi in da odleti dlaka s kožuha, ni - li tudi 4-božja volja ', da kapitalist tlači delaivca, da sta revščina in zločin na svetu, da so skopuhi, oderuhi, tatovi, lenuhi, ohreko-valci, lažnjivci, roparji, ubijalci, pijanci in drugi taki neoedni ljudje na svetu? In ni - li tudi/'božja volja", da imamo policaje, žandarje, advokate, sodnike, rablje, morišča. jetnišniee in norišnice? Ako je celi kaos življenja po 44božji volji", potem se logično vse vrši po volji boga. Kako je torej s to stvarjo, Sojar? Z vašega stališča je eno gotovo: ali cerkev laže, ali pa ti na svojo pest tajiš "božjo voljo."
je svet prav; ustvaril", pravi Sojar. Hm! Ako je svet prav ustvarjen, kako je to, da potem vsi ljudje prav ne živijo? Kaj bog ni imel drugega dela, kakor da je ustvaril'svet in prepustil ljudi svoji usodi, da se koljejo med sabo, izkoriščajo drug drugega in žive v bedi? Ako je po vaših dogmah svet prav ustvarjen, kako to, da vsi ljudje ne uživajo zemeljskih dobrot kakor trebaTj Kako to, da od početka privatne lastnine, manjšina ljudi živi v. razkošju in bogastvu, a ogromna večina hlapčuje prvim, strada in umira v največjem siromaštvu? Odkod ta razlika, če je svet prav ustvarjen? Bog je re-k<*l tako pravijo 'prvemu
človeku: "V potu svojegs obemst boš jedel kruh." To jc bila baje kazen za greh. . Kako pa to, da ima en človek — otrok Adamov
—	za kazen palačo in milion dolarjev letnega profita, drugi pa vedno prazen žep in prazen želodec? Ali se tako 4'kazen" izpolnjuje? Ali je na ta način svet res prav ustvarjen? — Zraka in vode je dovolj za vse ljudi! Sreča Ves, da še ni monopola za zrak in vodo. Sojar pa mora vedeti, da ljudje ne morejo živeti samo od zraka in vode. Tudi premoga je dosti — pravi Tone — m zemlja rodi obilo. Seveda ga je dosti, posebno v Ameriki; vendar kljub "ppavemu st varjen ju" sveta premog ni božja ne ljudska lastnina, temveč privatna lastnina kapita-« listov. Zemlja je ravno tako pri vatna lastnina manjšine ljudi. Če je torej bog ustvaril premog, zemljo in ostale naravne zaklade za vse ljudi, ni - li potem privatna lastnina teh zakladov največja krivica, največji rop? In Sojar zagovarja privatno lastnino, namreč privatno lastnino proizvajalnih in distributivnih sredstev, na kteri temelji cela stavba današnjega mizernega družabnega reda! Kje je tvoja logika, Sojar? Ako je bog ustvaril svet in vse kar je na njem za vse ljudi, potem bi moral priznati, kar prizna^ mo socialisti, da je privatna lastnina predpogojnih življenskih sredstev največja krivioa, in priznati bi moral, da imaimo socialisti popolnoma prav, ko zahtevamo spremenitev privatne lastnine v kolektivno.
Seveda, Sojar tukaj zopet odgovarja po svoje. On je mnenja, da so si ljudje 44prav ustvarjeni" svet sami pokvarili. "Vprašanje je: kteri ljudje? Izkoriščane in tlačane mase že ne, kajti te so morale hlapčevati in poslušati tiste, ki so vihteli bic. V'smislu So-jarjeve trditve so torej pokvarili svet oni ljudje, kteri so ustvarili privatno lastnino: vir vsega zla in bede; oni ljudje, kteri so sla-bejšim soljudem zlezli na tilnik: ropafji zemlje, tatovi delavskega produkta., veleoderuhi in velemo-rilci na vladarskih prestolih, kte-1 ri so zasužnjili narode tn kteri še danes vladajo po "milosti božji"
—	oni ljudje, za ktere cerkev še danes moli v litanijah. da bi jih bog očuval in blagoslovil!! Prav imaš, Sojar! Svet so grozno pokvarili, izpridili, popačili in poga- ,
nanco je že od nekdaj cerkev in v kterem ima cerkev svoje največje zaveznike in prijatelje. K tej pokvari in popačen ju je veliko pripomogla tudi cerkev sama kot nekdanji mogočni posvetni vlanlar in feid. Zamore-li Sojar tajiti? Nikakor ne, če hoče biti dosleden. Svet so pokvarili ljudje sami. Ker je pa svet (človeška družba) razdeljen v dva razreda: razred vladajočih in rasreti vla>-danih, izkuriščujočih in izkoriščanih posedujoči h in proletai^ev — tedaj na^u zdrava pamet govori, da vladani iu izkoriščani sloji nikakor ne morejo biti odgovorni za siromaštvo in zločin, ki je posledica hudodelskega družabnega sistema. (XIgovoren je vedno bil in je še danes le vladajoči razred.
Da. svet so pokvarili ljudje — iu ljudi dolžnost je — ne boga. da ga zopet popravijo. Ali ga Sojar popravlja? Ne! On blati ljudi, ki hočejo popraviti svet. Noroe brije iz njih, zato, ker je "kranjski" pop,
(Dalje prih.)
Dopisi.
Chicago, III, 1. aprila.
Cenjeni sodrug urednik!
Nevem če bi kaj dejal, da mi oprostite, ko se obračam s tem dopisom na vas, ali ne; meni se zdi, da se ni potreba oprašati, kajti storiti hočem le tisto delo, ki ga je uredništvo hote ali nehote zanemarilo. To je, govoril bi rad malo o poročilu kumonietič-ne slavnosti.
Iz Prolet a rČevega 44 poročila" o tej slavnosti je inoral vsak, kdor ni bil sam na veselici dobiti utis, da sploh ni bilo nič zanimivega na slavnosti, vzlic temu, da je bil to eden najboljših večerov, kar jih pomnim, s stališča zabave in poselmo domačega odra.
Na take ocene bi se moralo polagati več važnosti.
Posebno je potrebno pečati se s kritiko o kretnjah ^igralcev in igralk; kajti ua ta na-cin se prižiga veselje pri članih do dramatike.
Igra 44V boju za vsakdanji kruh", je bila zelo pripravna za ta večer. Kratke scenerije iz delavskega življenja imajo na malih odrih vedno efekt. Igre v več dejanjih niso za odre te vrste^ ko se ne razpolaga s kulisami.
Igra samanasehi je izpadla prav dobro, vzlic temu, da so imeli igralci — kakor sem slišal — le dve izkušnji na odru.
t)obro so izvedle ulogo sodru-ginje Rozi Janežič, ki je pred stavljala Tono Sušnikovo in Man-nie Molek. ki je imela ulogo hčere Maričke Vrhnikove Ane, vdove.
Med moškimi so dobro igrali Fr. Udovich, ki je imel vlogo hišnega posestnika Koširja, Pr. Sto-nič fajmoštra Grilca in E. Delles, ki je predstavljal Klopčiča. delavca. Tudi sodr. J. Žvanut je izvršil ulogo Trdeža zasebnika, s kretnjami dobro; tfeba je bilo njega le malo več glasu.
Dobra misel ob takih prilikah so deklamaeije. In te slišijo vedno bolj dekletom nego mladeničem.
, "Tragedija" od A. Aškerca, ki jo je deklamirala gdč. Jenny Erzar, je bila na mestu. Želeti bi bilo, da bi nam ob drugi priliki zopet obogatila program s svojim nastopom.
Gotovo je, da si ta<cih večerov želi sleherni, ki ima zmisel za duševen vžitek po napornem in težkem delu v delavnici.
Le tako naprej!
Sodrug.
Indianapolis, Ind.
('Onj. uredništvo "Proletarca":
Gotovo mislite, da smo zaspali, ker se ne sliši nobenega glasu; no, pa temu ni tako.
.Z delom gre tukaj sedaj slabo; dela se po 4 do 5 dni na teden in ako kdo slučajno zgubi delo, mora že skoraj ene čevlje raztrgati, predno dobi drugega, tako, da« dokler je tak položaj, ne svetujem nobenemu sem hoditi, ker sedaj je zopet tako, kot je bilo leta 1908. Eni gredo na West z tipom, da bo tam bolje, drugi jo zopeUpopihajo v stari kraj, ostali brez dela se pa kratkočasijo s tem, da ksj čitajo.
Naša skupina jugosl. soc. Zveze žili ljudje vladajočega razreda — j št. 25. je imela svojo redno sejo tistegs razreda, pod čega.r patro- dne 19. marca, t. I. Na zasedanju
seje so nas obiskali sodrugi iz gl. urada za Marion Co. Ind. in sicer sodr. W. H. Henry, tajnik in M. (Jreuling iz prvega warda in še dva aodruga iz 15 warda, kateri obstoji na vogalu Germania Ave. in W. Mich. St. na Haughviloh, prav v bližini naše slov. naselbine. Objedncm so nam razjasuili bratsko ljubezn in pomeu medn. socialistične propagande, ter nas vljudno povabili, da se smemo vdeležiti njih shodov, kateri se vrše vsako nedeljo ob 10 uri zjutraj v gori omenjenem kraju. Priznali so tudi, da velja eden iz naše skupščine toliko in še več, kot eden izmed njiju, to pa radi agitacije v ptujein jeziku; podali so nam roke vsi zaporedoma ter pokazali svojo ljubezen do nas ter nam zagotovili, da bojo nam na strani v vsaki zadregi, ter da so nam pripravljeni pripomoči do najboljšega uspeha.
Sprejeli smo 5 novih članov in izvolili smo si dva delegata, ktera imata nalogo poročati vse razmere med našo skupino št. 25. in med gl. odborom Soc. Party of Marion Co. Ind. Potem se je razvila mala debata glede izboljšanja za agitacijo in nagovor za socialistično propagando, k temu je govoril sodr. John Petrovič iz Milwaukee, Wis., kateri je govoril o potrebi literature in raztolmačil napredek socialistične stranke v Milwaukee, Wis. Potem se je odločilo, da se naroči nekaj iztisov majske številke "Proletarca."
Le tako naprej, sodrugi, in prijel bo dah zmage, ko bo delavec stal na vrhuncu s svojo delavsko zmago. Naše geslo mora biti: preč s kapitalistično sužnostjo, ktera nas tlači in preč s krvosesi prole-tarijata in njih podkupljenimi hlapci v imenu raznilr uradnikov. Ali je vam še znano, kako »o se borili in agitirali pri zadnjih volitvah, obljubili so vse, samo da ste jih postavili v urade, v kate rih vas danes tarejo. Da, izvolili ste si kar ste hoteli, in to tudi imate danes. Kot znano, izvoljeni so bili večinoma- demokratje, da vas rešijo sužnosti. Ali so izpolnili svoje dolžnosti in obljube? Ali so kaj napravili za vas delavce? Nič! Kaj so storili dobrega za delavce v legislaturi v Indianapo* lisu? Nič za vas; v»1 za bogate truste in inkorporacije. Jaz vam lahko pokažem črno na belem,, za vas prav nič; razun velik strošek $126.000, za katere bodete morali še nadalje trpeti in skupaj zlagati. Fbogi delavec! Ali bomo to še v nadalje pustili? Mi pravimo — ne!
S socialističnim pozdravom, Josip Gotlina, tajnik.
reč: Oče odpusti jim, saj ne kaj delajo.	.
Mihael Parna*.
Opomba uredništva: Če j« dopisnik oni, ki je zadnji pisal v "A. S.", tedaj je da dotičnik ne hvali socialuu ker ga ne pozna; kajti sicer se hi posluževal klerikalnih listi katere v " I^oletarcu" napada.
Kansas City, Kansas.
Cenjeno uredništvo: —
Delavske razmere so neizpre-menjene. Na tisoče ljudi Čaka pred tovarnami na milost kapitalistov, kdaj vele iti delati. Ali trda srca kapitalistov se ne zmenijo za njih bedo in revščino. Dasiravno eni slov. časniki — seveda klerikalni — prinašajo novice, da je dovolj dela. Celo duhovniki trdijo, da je dosti dela, kdor hoče delati. To trdijo torej tiste osebe, ki še niso nikdar delale in tudi ne marajo delati. Zato ni čuda. da priporočajo^'4Am. SI." slovenskim delavoem, trdeč, da je najboljši za vsakega delavca, ker s tem jim hoče omračiti um, da ne spoznavajo delavskih naukov. Ta list se večkrat izraža, da kompa-nije plačajo dovolj in da tudi one nimajo denarja. Vsak zaveden delavec mora priznati, da je to laž in velik škandal za tako pre-varanja. No, saj vemo, da skrbijo samo za večno življenje, zato ae pa ne brigajo, kar je najbolj potrebno.
Kar se pa tiče naše organizacije, še precej dobro napredujemo pri takšni slogi in če bi delavci imeli količkaj pbjma o socialistič-ni organizaciji, bi bilo še bolje in bi lahko bili ponosni, ampak je ravno nasprotno; nekteri si domišljajo, da so socia-listi vzlic temu, da niso organizirani, drugi pravijo, da ven» zatiramo; tretji, da gremo zoper Boga; meneč, tla je Bog žf tako ustvaril, da morajo eni biti siromašni, drugi zopet bogati, ker drugače ne more biti, zato je tudi vsako agjtiranje brez uspeha. Takim se mi. zavedni so-cialisti, smejemo. Pravimo nam-
E Palestine, 0.
Cenjeni urednik!
Dela se v našem kraju vsak dan, toda ne svetujem nobenemu hoditi semkaj, kajti delo je težko. Premog je visok komaj od 2l/j k večjem do tri čevlje.
Plača je za pikom $1.00 od tone, potem se lahko sodi, kako je treba poprijemati, če se hoče kaj zaslužiti.
Dobro plačo ima kompanija in to celo ne da bi kaj poprijemala.
Dne 25. februarja smo imeli veselico, katero je priredil jugosl. socialistični klub, štev. 38., ktera je bila prav dobro obiskana in je izpadla prav povoljno. Čistega prebitka je bilo $22,39. Ta svota je namenjena klubovi blagajni in našemu listu " Proletarcu."
Le krepko naprej!
Vsem udeležencem veselice naj-topleja zahvala!
S pozdravom
John Poženel.
Clsridge, Pa
Cenjeni urednik!
Prosim, priobčite v "Proletarca sledečo
zahvalo.
Skupni odbor od društev S. N. P. Jednote v Westmorelandskem okraju se tem potom srčno zahvaljuje Jugosl. soc. klubu št. 27. v Cleveland. Ohio, kteri je nam priskočil na pomoč v tem bednem času, ko se že eno leto borimo za mali košček kruha s tem grudnim kapitalistom.
Jugosl. soc: klub, št. 27. v Clevelandu, O., je priredil shod in je preostanek poklonil štrajkarjem in sicer svoto $18.00, ktero je poslal po br. tajniku kluba, V. Ine-man. fte enkrat srčna hvala vsem darovalcem, kteri so se na nas spomnili.
S pozdravom, za odbor:
,J. Mlakar, skupni tajnik, box 68. Claridge, Pa.
Panama, 111.
Cenj. sodrug urednik!
Da hi vam poročal važnih stvari menila ne pričakujete; kaj tudi neki, saj se ne zgodi nič izvan» rednega v takih krajih kot je ta.
Vse po enem kopitu. Delamo 4 dni v tednu. Delo se dobi pa težko, ker je mnogo brezposelnih. Zadnji teden smo ustanovili soc. klub, katerega smo priklopih jugoslovanski ^socialistični Zvezi. Klub šteje 22 članov. To se šteje lahko v napredek.
Na Jožefovo smo se spomnili tudi našega 44Proletarca" in smo darovali sledeči na sledeči način: John Mah nič, ker je vesela druž ba 25 ct; J. Ferjančič, za povzdi-go 44Proletarca" 25 ct; Math Griča r, ker sem na pepelnico ploh nlekel 25 ct; Leop. Kravos, ker je vzrok zafo 25 ct; M. Gričer še 15 ct; Jaka Lipove — kučer 5 ct; in še 5 ct; M. Gričer da pride ploh pred njegov house 10 ct; in se 15 ct; L Kravos, da bi šestnajstgar-ca ven stopila 10 ct; Frank Petrič h predlogu 25 ct; Val. Andolšek 10 ct; ker so Vipavci za socializem J. Mahnič 25ct: Jak. Janeš, ob ustanovitvi socialističnega kluba 25 ct; Fr. Goličtiik, da bi pristopili vsi h klubu 10ct; J. Rozman 5 ct; in še 25 ct: John Valant 5ct; J. Rozman 5 ct; Jos. Mikec
25 ct; J. Jane« 5 ct; Fr. Petrič ob
* 'l
zaključku zapisnika 25 ct.
Pozdrav na vse zavedne delav-
1
ce.
Josip Ferjančič.
— Socialistično gibanje v Ameriki inora biti tako mnogojezično, kot so številni narodi, ki živijo v republiki. Ako bi omejili siciali-stično gibanje le na angleške prebivalce. bi to pomenilo bankrot za socialistično stranko.
In to so uvideli tudi sodrugi na zadnjem socialističnem kongresu v (thicagu. To je rodilo sprem< m>^ bo v konstituciji soc. stranke, ki daje pravico sodrugom vsake narodnosti, da se organizirajo v svoji narodni socialistični zvezi in se kot zveza pridružijo celokupni 1 stranki.	J
HKOLETARKC
lugoslovanska socijalistična Zveza ■-v Ameriki--
EK8EKUTIVA:
fevtrtnU »t. Tomo BeSeulč, B. K. Bavlft, John Petrič, Katarina Strahota *8paaoJe Markovič, Stjepan Zlodl, MlUvoJ Lnčifc.
Frank Petrič, tajnik, 1890 So. Gtntr« Ave., Chicago. '
Chicago, III. — Jugoiil. soc. iikupina, tajnik Prank Podlip«m, 604 Curtia 8t., organizator M. Kulovec. 0ktnoe, O. — JukomI. so<\ iikupina, tajnik Johu Kravauia, Box 101 ■gfceay, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajuik (ij. Mokrovič, 014 Middle St pis Salle, III. — J ugodi. *(H'. ttkupina, tajnik Valent. Potisek, l'J37 — Ut St. ^pamaugb, Pa. — Jugosl. »o., «kuj-ina, tajnik Stefan Zutirič, Box 508.
Obi«ago, 111. — Jugodl. soo. udruienje, tajnik Andr. Trsteujuk, 1830 So. ~biter Ave.
Jtyraukee, Wid. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Niek. Him. h 404 Park St. Forest City, Pa. — Jugodl. »oc. dkupina, tajuik Frank Verba)», Box 140. Keno«ba, Wit. — Jugoal. sot', udruienje, tajnik Fr Z»*rovet\ 1 i;i Milwaukee av. t Pittaburg, Pa. — Jugodl. aoc. udruienie, tajnik John Gračanin, Box 388. tygan, Pa. — Jugosl. hoc. klub, tajnik Ix>uis Olalar, Box 77, Morgan, Pa. 8t. Louid, Mo. — Jugosl. doc. udruienje, tajnik Joh Pilipovich, 1419 Salid-bury Street.
Johnstown, Pa. ~r Jugodl. nov. skupina, tajuik U'o. KoSiurlj, 717 Ck.«stiiut ' Street.
^birton, Pa. — Jugoal. aoe. udruienje, tajnik Tom. Vunak, Box 270. Kkago, 111. JugoaL seasko so«-, udruienje, tajnica T ere za Petrak, 631 So. Centre Ave.
Kguntown, O, — Jugodl. »oc. udruienje, tajuik Luka Oašparič, Box 1373; oriramzator J. Filipan.
Mlipan
BoTSharon, Pa. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Ivan Mak, 1016 Hamilton av , III. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik B. K. Savii, 2318 Clybourn av.
arg.u,:. m.! [Bs. ShaiH Bplcago
City, Kaus. — Jugoal. eoc. udruieuje, tajnik L. 1 je.uard, 343 N. 5th Ave.
ChUholm, Minn. —Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Gjuro Crep, Box 679. Seattle, Wash. — Jugoal. doc. udruieuje, tajnik Andrej Bedednik, Box 435, jf Seattle—Georgetown.
Pullman, III. — JugoftJ. *oc udruie«je, taj«lk M. »taukovich, Block D. R. 2, Fulton Avenue.
Indianapolis, lnd. — Jugosl. aoc. dkupina, tajuik Filip Godina, 909 W. Pearl St
Steel, <>. — Jugosl. soe. skupina, tajnik K. Gradišnik, Box 224. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Vine. Jurman, 1128 E. 63rd St., Jos. Jauch, organizator. ,
Koalvn, Wash. — Jugosl. soc. udruienje tajnik Vlad. Blaievič, Box 595. Hackett. Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Tony Mrak, Box 31. Breezy Hill, Kun».,— Jugosl. soc. skupina, tajnik John Lekäe, Box 94. West Mineral, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajuik Pongrac Jurshe, P. O. B. 357.
West Newton, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Bartl Vertačnik, K. F. D. 3, Box 98.
New York, N. Y. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Luka Mustapič, 589— 11th Ave.	..
Frontcnae, Kaus. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank K^ajzelj, Box 108. West Allie, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Celieh, 541 — 60th Ave.
Hegewich, 111. — Jugosl soc. udruienje, tajnik ..........
Milwaukee, Wis. — Jugoal. soc. skupina, tajnik Fr. Novak, 257 — 1st Ave. East Palestine, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Poienel, Box 139. Oglesby, III. — Jugosi. soc. skupina, tajnik John Bergaut, Box 173. Oregon City, Oregon. — Jugosl. soe. «upkna, tajnik John Kurnik, Box 155. Clinton, Ind. — Jugosl. soc. skupina, tajnik I^eop. Prašni kar. Box 67. Joliet, 111. — Jugdsl. soc. skupina, tajnik John Andlovicb, 205 Indiana St. Adamsburg, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Josip Mostar, Box 120, organizator A. Steh.
Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas (iroser, Box 341. 4& Waukegan, ill. — Jugosl. soc. klub. tajnik Math. Warsek, Box 296. 44, Panama, Iii. — Jugosl. mm-, klub, tajnik Jacob Pint.ir. Box 816.
SVETA DOLŽNOST
izaeija: čarobna beseda Itofi ea-sa, najmočnejše orožje Iturne&a napredka! Organiza-js pomeni v našem času vse! «notrene organizacije ni mo-fo<f noben napredek. Združenje vseh tistih, ki enako mislijo in hočejo doseči isti cilj, zlasti pa se «druženje vseh stiskanih, je življenjske važnosti.
Kakor je «tal človek v davnO-davsth časih slaboten nasproti nalivnim silam, prav tako je tudi brez moei, ako stoji sam v burni reki današnjega življenja. Ttnii najmočnejši in najvztrajnejši človek ae mora udati, ako stoji s&m v boju življenja. Toda kakor si Človek pomaga proti naravnim silam dandanes pred vsem s tehniko, tako mu je najkrepkejsa opora v življenju — organizacija: z organizacijo si lahko uredi življenje.
Največjega pomena pa je organizacija za rešitev socialnega vprašanja. V njem je rešitev raz-nasprotstev našega gospodarskega življenja. Najhujši nesmisel tedanjega družabnega reda je ta, d« mora devet desetin človeštva kljub trdemu delu živeti klaverno življenje, medtem, ko ena desetina, kt zanjo dela teh devet desetin, kljub svojemu brezdelju živi jako razkošno in si kopiči največja bogastva. Ali mora to tako biti? Ali ni to nezmiaelf Ali nimamo pravice in dolžnosti, da se teras upiramo t
pij vseh tistih pa, ki nimajo ničesar razven svoje delavne moči in svojih zmožnosti, cilj vseh teh mors torej biti ta, da postanejo tudi oni deležni večjega de-tega bogastva, delati pa morajo tudi na to, da imajo tudi do-Voli '"asa za uživanje lepote tega 8Ti,a Vsak delavec in uradnik
**a imeti to stremljenje, ako ho-dvigniti svoje življenje iz da-klavernosti. Razmere so »atidanes take, da mora vse obu-sko bodo prizadeti roke ttztm držali. Današnjemu kapi-*'Etičnemu gospodarskemu raz-morajo zastaviti pot nasprot-J® delujoče sile. In te nasprotno Mujnep Hi|¥ izvirs.jo e<lwiole iz in pa iz pravične so-postavmlaje. .
organizacija mora in delali na to, da svojim
iltDO!" *** pripomoči do boljša življenja. Prazno je upanje, ^ P'>sameznik lalvko popolnoma
h r* ^ dim*f* izho,^HU.lc-
cTriv »e to morda tupatam
kakemu izvoljencu po«reči, kaj je s tem pomagano množici T Ako bi ne bilo ogromne množice revnih, bi ne moglo biti majhne množice bogatih.
Svojo samostojnost in moč • si delavec lahko osvoji šele v bojni vrsti organizacije. Združena mm>-žica delavcev je vedno močnejša, kakor združena množica podjetnikov. Vsaka močna organizacija lahko uresniči zahteve svojih članov.
Tista vez pa, ki veže člane organizacij med sabo, je skupnost koristi vseh čla*nov. Njih stremljenje je enako in sredstva za dosego tega cilja so enaka. Posameznik se da voditi od ¿skupne koristi in skupnost dela zanj. Čim močnejše je čnvstvo vzajemnosti, tem močnejši je vpliv organizacije. Odveč bi bilo razpravljati, zakaj je organizacija tem močnejša, čim več ima Članov. To je tako ja«no, kakor da je dvakrat dve štiri. Kdor ne pristopi k svoji organizaciji, ta ne škoduje samo sebi, ampak škoduje tudi svojim tovarišem. -Tak delavec najbrže priznava potrebo organizacije, a kljub temu ne gre v organizacijo; on bi najrajši žel sadove tujega truda in napora. To je malo častno in je tudi kratkovidno. Kajti koliko več bi se lahko doseglo, ako bi pomagali vsi tisti, ki stoje izven vrst organiziranih bojevnikov! Da, največkrat se prav vsled tega nič ne doseže, ker nočejo pomagati tisti, ki -niso v or-gamizaciji, bodisi iz strahu, bodisi iz sebičnosti. Zatorej naj si vsak neorganiziran delavoc temeljito zapomni besede:
1' Sveta dolžnost delavca je, da pristopi k organizaciji!''
"R. P."
Chicago, BI.
NAZNANJE.
Sodr. J. Šušnjar, 417 Ferguson Bik. Pittsburg, Pa., ki je organi-zator U. M. W. of A. za Penn§yl-vanijo, je opozoril gl. tajnika Jugosl. socialistične Zveze, da se novci, nabrani za Westmoreland-ske štajkarje ne pošiljajo na izven Unijike odbore, ampak direktno na blagajnika U. M. W. of A., kateri izplačuje vsak teden štrajkarjem podporo.
Vse tozadevne podpore, ki bo-lo v bodoče priile na gl. tajnika Jugosl. socialistične Zveze, se bo-do v bodoče poslale na blagajni ka U. M. W, of A., Mr. J. Mc Oartney, 63 E. Ottorman Street, Greensburg, Pa.
? Tajništvo J. 8 Z. .

POPRAVEK
V zadnjem *' Proletarcu" se je pri predlogu, ki je šel na splodno glasovanje glede izpraznjenih
Siest v gl. odboru Jugoal. Soc _veze urinila neljuba pomota, kjer se gla«i, da imajo narodni osrednji odbori v sporazumu m tajnikom spopolniti mesto v gl. odboru.
Prav se ima glasiti predlog takole:
"V slučaju izpraznjenih mest v gl. odboru imajo narodni osrednji odbori v sporazumu s chikai-kimi organizacijami izpolniti mesto v gl. odboru.
NAdE GIBANJE. ,
Nov socialističen klub se je u-
stanovil v Waukegiinu, 111., z 18 timi člani in obeta v kratkem še več članov. Tajnikom je bil izvoljen soglasno sodr. Mat h War-šek; izvoljen je bil obenem tudi zapisnikar.
Seje kluba so vsak mesec v prostorih sodr. lilaž MahniČa na Market St.
Nov socialističen klub se je u-
stanovil v Panama, 111., z 22 timi člani. Tajnikom je bil izvoljen gb-drug Jakob Pintar, organizatorjem »odr. J<mip Ferjančič, zapisnikarjem sodr. Frank Petrič.
JUGOSLOVANSKI DELAVCI V CHISHOLM, MINN., POZOR!
Jugosl, aoe. klub št. 22 v Chis-holm, Minn., priredi v nedeljo dne 9. aprila popoldne ob 1. uri veliki javni ljudski shod.
Ta shod se vrši v novi Finski dvorani. Ker bo ta shod z ozirom na to, da se bo razpravljalo o 8 urnem delavniku, zelo važen, je upati, tla <&e ga udeleži sleherni delavec. Čimveč na« bo, tembolj se bodo upoštevale naše zahteve.
Govorilo ^te bo v raznih jezikih. Za jugoslovanske delavce bo govoril sodrug Tomo Bešenič iz Chicage
Delavci naj se sestanejo v novi finski "dvorani, odkoder odkorakamo po mestu in se vrnemo zopet nazaj, kjer se otvori javni ljudski srh od. Zato pa vsi na krov na 9. aprila!
Odbor.
II.)	4'Rdeči Prapor" (poje soc. pevski klub 44Naprej.")
III.	'Smjesa Štajerskih pjesmi' (D. Elias) svira soc. tam. zbor MNovs Slobods."
IV.)	44Vzbujenje duhov" (Po^ je imk*. pevski zbor 44Jodnakost." V.) 44Arbeiter Lied" (S. S. Da-menehor 4'Aurora.")
VI.)	Ca Valeria Rusticana, inter-tneko (Maseagni) tam, zbor 44Aj dria."
VII.)	"Sturm der Freiheit" (8. S. Mfenerehor 44Aurora."
VIII.)	"Svračanje" (44Nova Hloboda.")
IX.)	44Pastir", pesem bariton in tenor solo. 4 4 Soc. pevski klub 4 4 Naprej".
X.)	14Grünes Tirol", S. S. I)k-tnenehor "Aurora".
n. del.
Knodejanska igra: 44Bra.tova o«veta", (spisal J. Zavertnik.) Slika iz delavskega življenja.
Potem sledi prosta zabava.
Začetek točno ob 2 uri pop.
Sodrufi! NaI list je naš« naj-močnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo ga! Agiti-rajmo, da bo "PROLETAREC" ie večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca.
Imporliran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Itn portirane cigare cigarete. V*e pristno in po zmernih cenah,
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago, 111. POZOR! POZOR!
IG. KU&LJAN
GOSTILNIČAR 229—Irt kit.,	Milwaukee, Wit,
I ni» najbolj» |ii)a«e in v*dno pripravljen prt-grtiak. ]*> /.morn I b o»n»b. -Lokalni tu potujoti romki dohrodoftli! .	r '
La Salle, HL SHOD.
Slovenski soe. klub št. 4. v La Salle, 111., je sklenil na zadnji redni seji, da se skliče slovenski javni shod dne 9. aprila ob 3. tiri popoldne v dvorani Val. Potiska na 1. cesti. Namen tega shoda je ojačiti agitacijo tukajšnega slov. socialističnega kandidata sodr. Val. Potiska za 3 okraj (wardo). Shod bode velikega pomena; sodr. J. Zavertnik bo glavni govornik, kteri pride v ta namen iz Chica-»e, 111.	|
Slovenci! ne zamudite te prilike, posebno tisti, ki socializem napačno tolmačijo.
Vaš za socializem,
Val. Potisek, taj.
Slovenci v Milwaukee in okolici pozor!
Socialistični pevski klub "Naprej" in tamburaški zbor "Adri-ja'" priredita v nedeljo dne 9. aprila veliko zabavo s plesom v S. S. Tam dvorani s sodelovanjem hrvatskega tamburaskega zbora 44Nova Sloboda", soc. pev. kluba "Jednakoat", s sledečim vzporedom:
I. del.
I) "Proletarec", Koračnica i v proslavo prvega slov. soc. Časnika zložil sodr. D. Eliaš.
Frontenac, Kansas.
Listu v podporo.
Jos. Radel 20 ct; Al. Slapšak, ker sva se z Bratkovičem sešla 25 et: ker sein bil ta sitni Janez 5 ct; ker sem Unkel Janez 5 ct; ker se z Janeza m nisva še skregala 5 ct; ker sem biznis mož 20ct; ker fin-gerbut v žepu nosim 5 čt; ker sem "Proletarca" naroČil 5et; da ne bi bil Janez več tako siten, ker se je za Unkel Janeza, prekrstil 15 ct; ker se Slovenci v Frontenac tako slabo za društvo zanimajo, Ant. Koeman 25 ct; ker sem me-žnar v Avstrijski dvorani 5©t; ker moram biti na vsaki veselici eranžnik 20 ct; ker sem sedem let na Frontenac šuštar Mike Pencel 25 ct- Frank Šetina, Yale 25 ct.
—	Chicago; Ker ni gnjilo jajce zadelo Zavertnika $1.00.
—	Panama: Soc. klub 25ct.
Pozdrav
Jožef Bratkovieh:
C itafte!
ČltaJte!
Razširite svoje znanje I Poučite so o socializmu! Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Diungel". Povest i* ehicaSkih klavnic.........................................$1.00
Etbin Kristan: "Francka in drugo"..................................25
Pavel Mihalek: "I« ni*in življenja"..................................50
"Tajnosti španske inkvizicije". (Dosedaj izili samo itirje snopiči). — Snopič po ........................................................5
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Etbin Kristan: "Nevarni socializem".................................lo
"Strahovi." (Priporočljivo)........*..............................15
•4 Komunistični manifest' *.........;..................................20
"Zakaj smo socialisti".................................................
"Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................15
*' Socializem * *..........................................................
"Kapitalistični razred" . .............................................15
"Socijalna demokracija in kmetsko ljudstvo".........................5
"Vojna in socialna demokracija"..................................... J5
"Občinski socializem" .................................................
"Moderni socializem" ................................................
"Nafta bogatstva" ...................................................
|*o C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"................. .10
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan):
"Katollftko svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35
"Krst sv. VladimirJa." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25
"V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.)................................20
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
'O konsumnih druitvih"............................................
'Narodno vpraftanje in 81ovenci".....................................
■ Primoi Trubar in slovensko ljudstvo"..............................
Razprave VII. rednega zbora Jugoslovanake socialno demokratične
stranke v Avstriji"..............................................
•Dr. Jsnez Bleiweis in njegova doba".,....................„ ./.......
•Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji so
dalizma." ......................................................
'Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz življenja fajmofttra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes sveto pisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedel za "ne-
heftko kraljevstvo".............................................
Kako Je lep vojaftki stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" «. snopič.)..
.10 ,15 . 5
.30 .50
.10
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Ohlcttfo. Bi
Imm večjo ud o go or, veirtftie, pre nov im dragih drago tin. Isvriuje rwl vaakorretaa popravila v tej stroki h aelo nizki
ObiMHe ga!
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik za notranje bolezni in raaoceinlk.
Inlravniftka preiskava brez^a/no— pia>
čati je le Bdavila, 1984-20 Ave. Chicago. Za dne are. Od 1 de i po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izve« Ohieage ftiveči bolniki naj piielo eLov« '
Velika prodafa!
Za $85.000 blapi; oblek, sukenj, hlač in potrebščin za moftke, moramo razprodati po tvorntikih cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor za
spomladansko zalogo.
Nikar ne zamudite velike prilike, ki se vam nudi. Pridite prvi, da zbere-te naiboljie blago, ki ga je dobiti na zapaani strani mesta. Naša prod*-jslsa je linijska.
. 1853-55 Bine Islaid Ave.
Ust. 1886	Chicago, 111.
.12 12
Vse te knjige in broiure poiljemo pofttnine prosto.
Za dobre fotografije
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne
in nafflrtelde
vslike: otroke, družine, slrupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotogrsfira tudi zvečer po naroČilu.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACB. TELEFON O AN AL 2S7.	USTANOVLJHNO ltSS
Izdelujemo oblckc mcri
Proda jemo fotove ob,ekc po
po $20. $22, $25.
otove oblek« 10, $12, $14, $15.
ImamA	zalogo modrmih klo-
lllldlllv bukov v na jrazno vrstnih boja h.
V TUlftni imamo veliko zalogo srajc, kra-f ¿i<liuyi vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Zn mnogobrojn« naročila se priporoča TIIT1V M A MI?If
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 Ifl/ilfUiflU
/
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. .................................. . ....
Skladišče	čevljev
za dame, moike in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v Čevljarsko obrt!
Za obila naročila se priporoča si. občinstvu
JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.'t Chicago. 111.
		b	IAJBOLJSA KUHINJ		A!
Billiards, Pool Table Jedi pripravljene po domače. P. Perič, im 18.				, Prenočišča za potnike. Odprti po dnevi in po noči. St., Chicago, III. W™ (anni ^	
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih necpojnIH pijač.
1837 Bo. risk 81 Tel. Canal 14o6
Jak« važno vnrasanfe?
"Ali sem ie poslal zaostalo ročnino na "Proletarca"t 6« ne! —
pkoletakkc
Splošen pregled.
_V Chicagi je tekom zadnjih
treh let počilo že toliko bomb, da jih že več ne štejejo. Najzadnjo delo italijanskih karaoristov /zveze hudodelcev) »e je zavriilo vprav pred nosom čikanke policije.
Policaji na postaji 22. ulice so sedeli v pondeljek zvečer v toplo zakurjeni sobi, se gugali na stolih in razgovarjalt prijatelsko med seboj, kdo bo prihodnji župan mesta Chicago, ko je preti italijansko goatilno na štev. 2218 Wentworth ulici počila bomba s tako silo, da je policaje skoraj pometala raz stole.
To izzivanje italijanske včrne roke je bilo pa tudi čikaskim policajem preveč, ki najrajše po noči uživajo nekaljeni mir, S samo-
Šole so izobraževaliiča za otro-	kapitalistov. Izmed navzočih so ke vseh ameriških državljanov,	govorili ie nekateri drugi sodniki pripadajo k raznim veram, ali	gi. Posebno sodr. Zakrajsek je v pa k nobeni. In to je vzrok, da se	kratkem govoru vzpodbujal nav-s pomočjo države ne sme ustano	/oče, da posvetijo vse moči, da viti &ola, katero bi nadzorovala	se socialistična ideja razširi v na ena verska družba, ker bi to žali-	¿i naselbini.
lo ve roki čut državljanov, ki niso Shod bil je glede na slabo vre-
pristaši istega veroizpovedanja.	me precej dobro obiskan; kar je
• t •	zavednih delavcev bili so vsi nav-
Sistem profita se mora uničiti	zoči in videč, koliko je še med
korenom. Tak sistem je le sredet-	nami takih, ki v zaduhli sobi ča-vo za take ljudi, da zamorejo ž* /kaj°> kedaj bo "Huh" dal boljše,
veti brez dela in da kopičijo bo-	storili so trden sklep, da ne mini
gaatvo potom profita, cente in ob-	jejo dokler ne posije žarek svo-
resti, ki jih izžemajo iz tistih, kte-	bode tudi med te duševne reveže,
ri delajo. Tak sistem je odgovo-	Priložnost za to bo posebno sedaj,
ren za vso bedo, ktero ustvarja	ko izide majeva izdaja 14 Proletar-
potom ropafija delavcev.	ca". Zato že sedaj poživljamo vfee
• M •	zavedne rojake, da se takrat po-
Stoindvainitirideset .svežih žr-	trudijo, da pride "Proletarec" v
tev na oltarju boga profita! Da-	vaako slov. hiso.
nes tukaj jutri tam — vedno ista	■ I H pesem. Potem pa "preiskava", kresi in količi v rokah so tekli na Kapitalistični volkovi vedno pre-ulico, da primejo krivca, ki se je iskujej0 ostanke, kosti, ko se na-
drznil z bombo kaliti nočni mir. I žro človeškega.mesa. "Preiskava-' nKlipni <mnor Mrainiijocin cia-
A kje dobiti krivca? Pred ra.de- |r, 80 Irroqui8, v kte.'	g g p ? yfts pJro«i pri«b<.i-
jano gostilno je stala radovedna mn je z„orelo m OHeb. >*preilh	t0 zahvalo dru^u u & $ s.
množica in prodajala zijala, u kavmU» g^veleumor v cherrys-	P Z v Milwaukee Wis za nosla-
katere ni bilo dobiti pametne be- kem rovu, kjer jp zaglavilo 300 ^	^ J - ; «
sede. da si je pobcija grozila a pwn0|Jarjev: vieelj, kadar je iz-	¡J^ 8VOto ki je nabral
kohe. in samokres m povdarjala, (Hhnilo par ,to ^ ye5 delavcev	¿obrat j. Krolnik „a društveni se-
,m V,8hCe' kl M»« > «ledil* l)re"	ji in na njih vcliei. Darovalci
F/ Novak, tajnik.
Arona, Pa.
Zahvala.
Skupni odbor štrajkujočih čla-
zalučal bombo.
Vzrok temu zločinu je slednji: Gostilničar Santo je dobil večkrat
iskava". In kaj so dosegli s pre iskavami"! Sedaj "preiskujejo
so sledeči :
Po 50.: Marija Ocvirk, J. Oc-
Gostilničar Santo je dobil večkrat r)0žHP v uewvorški tvornici, kjer	virk j ' Marinko W R™ An t
ftenhr r - * ^ U2kratni umor. Ju-	f?^ JT»S
Cfotm ni tH b° kje ntt	J. Prislan, A. Turnšek R «obesi,,
Sj?i v Par premogarjev	M. Hinich, 1). Kreculovit, F. Breč-
ugodil in črnoročarji so se maščevali z bombo.
Drzni nastopi črnorokarjev ne dokazujejo nič druzega, kot da policija ni kos organizirani tolpi hudodelcev, da je čikaška polici-
in spet bo "preiskava". Da bi	ko, Neimenovan. L. Hebrovich, A.
preiskavah tvornice in rudnike	Novak, W. Razboraik, p. Skru-
poprej, pred katastrofo, če so v	belj, J. Chopp, U. Perat, F. Ro-
varnem stanju, tega čudeža še ni	bach, L. Zakrajšek, Fr. Adler, A.
bilo. Navadno "preiskujejo" po-	Tominšek, J. Kranjc, Fr. Žerjav, tem, ko je moloh že opravil svojo a. Turk, A. Verhovnik. M. Flu-
ia zelo mlačna v zvrsevaniu svo	wF«r»w».	A mrk, a. vernovm*. M. Klu-
iega Doklica	"[krvavo delo. Zaspano, o<lrvenelo dernik, A. (Jlojek ml., P. Ocvirk,
jega poklica.
Naloga sociabstov ni reformirati policijo. Ali hudodelstva črne roke se zadnja leta tako množijo, mora mlačnost policije že tudi
najmirnejšemu človeku presedati. • •
— Belgijski lrst "I>a peiuee" je prinesel o premoženju rimskega papeža, i z- verostojnih virov vest, ki dokazuje, da sv. oče ni ubogi jetnik, ki nima kaj jesti. Dohodki papeža so v zadnjem letu 21,375.-000 lir. Troški pa 6,875.000 lir. Ubogemu siromaku v Vatikanu, za katerega prosjačijo po cerkvah, ostane še 15 milijonov lir.
Lep profit!
delavsko ljudstvo pa radovoljno j Kalan, J. Prescčnik, J. Staut, vzame na znanje vsak tak kapita- Fr. Baêiwi ml., J. Primož, J. Er-
menc, J. I>evstik, J. Tisol, F. Olo-jek, Fr. Ma^aš, J. .lorie, Joe Olo-jek, J. Krolnik. L. Suban, Frank Pešec, J. Praznik, V. Brawn, A. Stop ar in j. Musga; po 15 ct. :
listič ni bluff.
_• • , __
V starih časih so gospodarji kupovali delavce in skrbeti so jim
morali za hrano in stanovanje. . _ ______
Današnji moderni g<»spodarji so	Frančiška Žovla, Fr. Ambrož, Fr.
pa bolj prefrigani. Delavcev sa-	Hanrej; po 10ct.: Fr. inincer, G.
mih ne kupujejo več, pa<*« pa po-	Anler, R. Podlin&ek, M. Gregom,
kupijo zemljo, na kteri delavec	Frančiška. Kalan, J. Kren, R.
živi in pokupijo tvornice in rud-	Walte, J. Sušnik. J. Bends in 20
nike, v kteri hdelavec dela. Po-	ct. Apolonija Dobnik.
sledica? Delavec nima ničesar	enkrat prav sri-.na zahvMla
svojega zato mora biti suženj go-	poberalcu in vsem darovalcem ter
spod a rje v — alt pa stradati na	daroval k am. — Pozdrav na vse
smrt. Vprašam vas: Kakšna je to	8avedne delavce v naši novi do-svobotla če je pa drugi človek go
spodar čez vsak moj grižljej, ki ga nesen, v usta T In vendar si de lavci še dom ¡siju je jo, da so svobodni! O Kriste! Kdaj se jim bo
m oviri i/
• — Tukaj rojeni Američani se kaj radi pobahajo, da je zemlja v ameriški republiki njih last. Frederick W. Have pa poro6. ,	— ^
povsem nekaj druzega.
129.000.000 akrov so darovali promotorjem pacifične železnice. 3,000.000 akrov sveta, najboljšega sveta lastujeta vojvoda Rut-landski in lord Beresfordski v Teksasu. 3.000,0(X) akrov sveta v Kansa.su lastuje British I^and družba. 1,000.000 lastuje v Floridi sir Er. Reid. 2,000.000 akrov v
M. Briuiet^ tajnik skupnega odbora.
* i Dokler takozvani "civilizirani" ljudje še natikajo prstane na prste, verižiue okrog vratu in se kiti jo z drugo dragoceno 'šaro in otročarijo, zlasti ženske, niso dosti boljši od divjakov, kteri so se šemili s ptičjimi peresi in živalskim zobovjem. To dokazuje, da
KDO JE DOBER SOCIALIST.
'Dober socialist je tisti, ki spada po svoji organizaciji k socialistični stranki. Socialist Party.
Dober socialist je tisti, ki obiskuje redno mesečne seje kluba, h kateremu spada.
Dober socialist je tisti, ki pla-
čuje redno mesečne prispevke in pridobiva klubu nove člane. r
Dober socialist je tisti, ki irvr-ftuje sklepe in naloge, ki mu jih ualaga njegov klub.
Dober socialist je tisti, ki čita in je naročnik na socijalistiČno časopisje, ki je priporočeno ali priznano od stranke.
Dober socialist je tisti, ki pri vsaki priliki agitira za priznano socialistično literatun», nabira nove naročnike in podporo socialist ičneuiu listu.
Dober socialist je tisti, ki se ne poalužuje neaocialističnih listov, kadar ima kaj poročati o napredku socialističnega gibanja.
Dober socialist je miroljuben, vzdržep v pijači in dostojnega vedenja vsepovsod.
Dober socialist je razredno zaveden in izkazuje vsikdsr delavsko solidarnost.'
Dober socialist hrepeni po splošni izobrazbi, spoznanju resnice in kreposti — značaja.
Dober socialist je vzor človeka bodoče družbe.
Skeptiki.
človeka, ki dvomi nad i*fcsnico od vsake stvari, imenujemo skeptika. Ne zamorete ga prepričati, tudi če se sklicujete na najbolj zanesljive in zaupljive osebe. Edina pot jek dati mu priložnost, da iznajde sam resnico. Mali primer! Gosp. Jot. Triner, dobroznani izdelovalec Trinerjevega ameriške-' ga zdravilnega grenketra vina, se je odločil povišati zdravilno vrednost tega izdelka tako, da bi mala doza imela istotaki učinek, kakor jo je imela popred velika doza. Sedaj je najbolja priložnost za skeptike prepričati se, da je to zdravilo v slučajih bolezni prebavnih organov, bledice, nervoz-nosti, v slučajih, ki so v zvezi z zabasanoet jo m njenimi posledicami, glavobola, zgage, zgube teka. bolečin v spodnjem delu telesa, od velike vrednosti. Ono hitro pomaga.
V lekarnah Jo«. Triner 1333— 1339 South Ashland Ave.' Chicago, III. .
SODRUGI!
Vsak socialist bi moral naročiti "PROLETARCA," kajti list šivi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA," ker le na ta način se zamore osigurati napredek naše. mu listu.
Priporočajte in sirito jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletarec", "Radni-čka Straža", "Svjetlo", "Na-rodni Glas". f
1' N ATURALIZACIJSKI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena sa tiste rojake, ki šele postati državljani Zed. držav.
Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave.t Chicago, 111.
Sodrug Josip Bratkovič potuje za "Proletarea" po državi Kansas Pooblaščen je pobirati naročnino in nabirati oglase za "Proletar-ca" ter ustanavljati socialistične klube.
Sodrugom in čitateljem priporočamo, da mu gredo na roke.
Odbor J. D. T. D.
-
DOBRO SLUŽBO
lahko dobi vsak mladenič ali go spodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal za
kon in se mnole brezžične postaje, -primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vsiužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom vi šjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu za vodu, ki vam je najbližji. Natio nai Telegraph Institute, Cincin nati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Da-/venport, Ia., Portland, Ore.
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expelí er". Pravi Pain Empeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenice in se spozna po varstveni znamki a sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
A.Aiè
AiAiA.AiA
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK, 1837 So Centre ave., Chicago, DI.

fWW
Mississippi lastujeta lady Gordon l,aniet povprečnega človeka je še
in marki Treddale, 1,300.000 a-krov lastuje Wulliser, Marshall Co. v Londonu; 2,000.000 lord Sullga dediči. 4,500.000 akrov lastuje Holland Land Co: 54 ljudi
vedno v otroškem stadiju. Kak šno korist vendar imay človek od nepotrebnega nakit ja* In pomi-1 slite, koliko koristnega bi lahko i produciralo tisoče in tisoče de-
in inozemske dnižbe la«tujejo	lavcev, kteri Aanes zapravljajo j
26,710.390 akrov inH50,000.00(T	^ eneržijo in material z izdelo- j
ukradli državnih zemljišč.	vanjem raznih igračarij za odra-
Kdo lastuje vendar zemljo v	ljudi - otroke. Daleč, daleč
ameriški kapitalistični republiki?	im° za civilizacijo.
Na.jjirž ni lastnina ameriških de-	• * •
lavcev, marveč jo laatujejo ame-!	Morala verskih fanatikov (V
nski in inozemski kapitalisti.	„e moreš pobiti nasprotnika z be- ;
# * #	sedo. z argumentom, zaženi mu
— Iz nekega lista v St. Louisu 4v glavo. Taka je "izob-posnemamo, da je državnozborski ra*ba" popov in popovskih flik - 1 4 J- . ..	o lá "Amerika" etc.
poslanec Awivews stavil predlog, da se nadškofu v Santa Fč in njegovim naslednikom daruje 300-000 akrov zemlje v Novi Mehiki, (New Mexico), da bo nadškof iz dohodkov, ki bi prihajali iz tega ogromnega zemljišča, ustanovil šolo za ročna dela.
Ta predlog je navaden klerikalen trik, ki ima namen klerikalcem darovati ogromna zemljišča, da bi na njih ustanovili močne klerikalne postojanke v podobi klerikalnih naselbin, obenem si patnapolnili denarno mošnjo s prodajo zemljišč. Ako ne bo ameriško ljudstvo na straži, bodo rimski klerikalci kmalu pokleri-kali ameriško republiko.
Ako je šola za ročna dela pogrebna v Novi Mehiki, tedaj je dolžnost države, da jo ustanovi. Absolntno nepotrebno je pa, da bi verske družbe ustanovljale šole

• i r L11 : > ■ a » ■ > sa n dr. unuii nrnri ■ m^
ICHTERSf
PA1N-EXPELLER
Najbolje emlf«tvo proti bolem, revma-tuotu, ohromeli hrbtenici in fnMkiui teiavum je UR. RICH . tiRcJUV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine or.lrsvi takoj, zmanjia vnetje in mehurje in oIm.,;* bo!ečedele. l>rjjnite!«e t njim s večer in rjutraj; drgnite se dobro, da prehle lek v k<>xo. Pomaga takoj pri raznih bolečini h, ter je n» jlioljši lek 7.a revmo. p:! t, vnetje, ohronv lwt, aaprtj«, bolečine v Ilirih, za koIk.IoI in neuralgiio. 1'ro.lnja f« v vsrh lekar-2."» in 50<\ (ilejte ns .«ulro pri ^'af1) j" *fl§člfa»
F. Ai Tichtcr & Co.
215 Pearl St, NEW YORK.
nah po
steklen'' i
Milwaukee, Wia.
Cenjeno uredništvo: —
Prosim natisnite v "Proletarcu" med poročili iz stranke sle-' dece:
Soc. klub Edinost priredil je v i nedeljo 26 marca v prostorih F. Komarja javen shod. Govoril je sodr. Karl Minklej. f kandidat k» aldertnana at Large. Opisal je vse zahrbtne spletke, s katerimi bt rade kapitalistične stranke oblatile delo mestnega zastopstva, posebno p« nakup novega sveta, ob obeh straneh Milvaukee River za park, o katerem upijejo, da
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele £;T,KANJR
Osdravim vtaeega, kdo» trpi na VsrieoeeU, «trieturi Dalji ORdrsTim nslesljivo sMtruyienje, ti vine oMinoinotti, voia' nico Vn bolezni tiAoiih te moikih
T« prilika je dsns tistim, ki »o iadali te velik« svoU »«Imvnikom ne ris bi bili ozdravljeni in moj namen je, po kazati vnem, ki ao bili zdravljeni od tueztov zdravnik» brezuspeftno, da posedujem le jai edino aredatvo, a ktvna zdravim rfl|*Ano. Za nevspetoo zdravljenje nI treks piacstl—le ta vepotot Ozdravim pozitivno ielodeine bolesni, pljuina. na jethl in ledvicah ne gl#de kako «tara jv boleren.
■ ~m.....— — «,------------je -------
Tajna molk« balami zdravim hitro, za atalno in tajno, tivéene on*mog)oeti mora biti predložen ljudstvu za n*1**^ ^	n»P°T. «^tmplonje ia tguba vod«, Pljuča, aadr:..
frloB^vonin A tr č««,,, t« •	j Bronchitis, aré ne boleni in pljuéne zdravim z mojo najnovtjfto metodo
glaso\ anje. A v času. ko je smrd- ....žensk« bolesni v ozadju, beli tok in drug« zdravim za «tiüno. -fcaatrupl)«**
ljivi Rose Z njegovimi prijatelji	ia dn>** kohl* boleni kakor priiée, tur«, garje. Otekline.—Moéni U* b
prodal mesto družbi cestne želez	bol>Mt; ta ,T#tu)# "•tonJ Govorimo alovsnako. . ,
nice za celih 36 let, ni nihče iz-	f|D 7|]\IC SQ* CLARK ST.
med teti "poštenjakov" omenjal	IlUllJt HI between Randolph s^ I Lake Sta.
na državne stroške - ns račun ljudsko glasovanje. Tiho za hrb-	Uraduj«: od 8 ure .jut. do a nre zvo*,r. v n^i>| ameriškega Ljudatva. • torn so Oropali mesto, na korist
CHICAGO
»d S ur# «jat do 4 ure
AVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
NajpripravnsjAa in najcenejša paro brodna ¿rta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med: New Yorkom, Trstom In Reko.
Brsi poštni in novi parobrodi aa dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Dmge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Yorka ob aredih ob 1 po poldan in iz Trata ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vai par-niki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in »o moderno urejeni. — Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite ae na naše zaatopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
Največja trgovina
7. žganjem, vinom in smodkaini na debelo.
Vse blago prve vrste! Dve proda|alne:
JOSEPH H. MILLER et Comp., 9X7 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave. Cleveland, Ohio.
Tolofon: Cujahoga C. 4254 R in Pxincenton 2002.
Blago poSiljamo tudi izven Cleve-landa.
PiSite slovonsko! -Cene nizke. Potroiba točna!
ROJAKI *
obsk ce kočete piti dobre pijače in se zabavi ti po domače pojdite k
B. Mahn!cli-u,
714 Market Street, Wankegan.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vtjanie, naj se prepiča.

dobra, domaČa gostilna
v Clevelandu, Ohlo
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clstrsve
toil rlno. phr. In Iffanj* prv.	SnrMdk.
prv. k v.lit#v «> n. prod.j. Za mnocnbntjm po^t m priporoma rojakom v Ctovrlandu, p« potnikom	Imetnik.
/
Po navodUu slovanska angleika
niče, tolmača m augl. »lov. ilarsriT lahko vaaki preproati človek »yj ne, kakor jo v navadiu>ui iivlj®®^ ^ priuči, kar je v t, j .i^jj ^^ trebno ako hoče kak boljši j, odviano živeti. Knjiga v platno »J ataue samo $1.00 in je dobi>i prj V. J. KUBELKA, 538 W. U5th St., Vew Tork.
Nove Pomladanske obleki
v vseh najnovejših krojih i'\ barvah
87.50 do $25.00
~ "PRESTO"
najnovejši patentovan ovratnik.
p » krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke
86.50 do 930.00
SWCorner 26 * ¿Central PaikM
Rudolph Layer,
lastnik.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostiln«
V Kaliforniji,
kjer m toči dobra vina in in po rti rano i ilrtik« pivo. Prodaja vina na aaione in nadrobna
Ant. Schnabl, •
cor. Trumbull au. » 26. Str., Chicagi, llf
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodj pri H. SCHWAETZ,
. 16—18 N. Halsted St., Ohicagt Velika zaloga klobukov, čepic, č* vljev, perila in kovČekov.
Kdor kn p j za pet dolarjev dobi darilo.
FRANK UDOVIC
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenue.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaža pohištvo, premog, drvm it! drago O^lnaite ae pri niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico.
brez učiteljst Slovensko An-
Angleščina
ca, Tolmač in Angl. Slov, Slovar stan» samo $1.00, in je dobiti pri • *
V. a. KUBELKA,
5 38 W. 145 St.. New York. N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!

POZOR! SLOVENCI! P0Z0KI
S A L O O N
s modernim kegljisČen
Sveie pivo v aodčkih in bntalJM in druge raanovratne pijače ter oaijto an»dke. Potniki dobe čedno prsat I ¿iftče ca nisko ceno.	M
Poatrezba točna ln is borna. JM
Vaem Slovencem in drugim Slovajj i m toplo priporoča	\
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centr* Ave. ChicajJ
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lsl St.,
La Salle. Ill
To« v»e, foetilni podrejeno pájaÜ inae priporoča rojako« aa otvHon oMl
M. A. Weisskopf, M, D,
Ukuien sdravnik
Uradoje od 8—11 predpoldn* in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave. I
Tel. Canal 476 Chicago. M
J. Kosirnik, krojač
izdehije nove obleke, Čisti, lik» »« popravlja. Cene zmerne.
J. Kosirnk, 3708 W. 26tl St.
Tel. I^nwdale 1761.	Ch»
i
PL '
LOUIS RABSE^
moderno urejen aalun Râ 113 MILWAUKEE AIE., KEROSIN V»
Tele foi 1199.