Stav. 217.
Pavlalnl franke v drlavl SHS.
V LhibUanl, « sredo 24. septembra 1919.
Leto 111.
Uhaja razen R&ežoiJ in prašnikov vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* -pisati, sicer se jih ne pri-ttbči. Rokopise se ne vrač*.
' Inserati: Bnostolpna petit-Wstica 75 vin., pogojen prostor l‘25v; razglasi in poslano vrstica po l’GOv; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Glasilo Jugoslov. soclialno - demokratične stranke.
Posamtesna Ctev. stan« —— 40 vinarjev. ——
Naročnina: Po posti ali x dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol teta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 0 K. Za Nemčijo oelo leto 77 IT, sa ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste.
DpravnIStvo je v Ljubljani^ Frančiškanska ulica št, & L, Učiteljsko tiskarna.
Telefonska št» Sl 2.
Ignacij Borštnik.
Mlado slovensko kulturo Je zadel težak udarec. Iz redkih vrst slov. gledaliških igralcev je iztrgala Usoda njih najboljšega člana — Ignacija Borštnika. Slov. drama, ki se je Jedva poslednji čas jela oproščati .svojih diletantskih početkov in zavzemati v kulturnem organizmu naroda tisto mesto, ki ji gre po prirodi, je utrpela s to nenadno smrtjo neizlečljivo izgubo. Na pragu najlepše bodočnosti, prišedši v Ljubljano, da s svojo umetniško osebnostjo dž igralskemu naraščaju pogona umetniškega vstvarjanja, da s svojim globokim pojmovanjem igralske umetnosti m bogatim strokovnim znanjem pomaga v koma* otvorjeni Dramat. šoli vzgajati mlade duhove, je v polnem, zrelem razcvetu svojih sil šel dragi mojster od nas. Včeraj opoldne je Ljubljano Pretresla tragična vest njegove smrti.
Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je sin tiste dobe, ko se je slovenska duša jela boriti za prvi izraz svoje kulturne in Il^Ine osvoboditve, tiste lepe
alizmn ii!£;b-ila4 t?k° bogata na ide* ta,kl ,e.*dala slov. narodu nle-? tovariša, nepozabnega Ve-ravšeka. Borštnik in Verovšek —
—	dva zvesta borca naše gled. umetnosti, ki sta stala ob njeni zi-DClKl lil jo spremljala preko vseh prilik in neprilik, skozi labirint pre-krutih usod vse tja do včlike osvoboditve tega naroda. Oba v svojem Umetniškem bistvu neskvarjen slov. fluši, realista vseskozi, je bil drugi glasnik slovenskega humorja, veder. pronicav duh, gibek in žolčen, a Borštnik interpret tiste mrke, glo-
boke resnobe, v&se zamišljene, ki Je tipična črta slovenskega značaja. Komplicirane, težavne karakterne uloge so bile Borštnikovo torišče. V njih se je izživljal, stopnjeval svojo osebnost in razžigal blesteče utrinke svojih bogatih življenj. Ljubljana ga pozna zlasti po njegovi sijajni kreaciji Kralja na Betajnovi, slovenskem nadčloveku. Se poslednji čas smo ga videli v Strindbergovem »Očetu«, kjer nam je z izrednim bogastvom svojih sredstev podal masivno očrtani tip ritmojstra, ki ga je majstersko obložil z vsemi minuci-Joznimi detajli. Zagrebu pa, kjer je preživel mnogo svojih najboljših let, je dobro znan iz Macbetha, Leara* Beneškega trgovca, neštetih Ibsenovih dram — velikih kreacij, dovršenih v sebi, in harmoničnih umetnin. Nepregledna je vrsta njegovih kreacij. — Borštnik Je tudi pisal za oder. Med njegovimi deli je najbolj znan »Stari Ilija«. Njegovi igrokazi razodevajo predvsem spretnega ve-ščaka. ki do zadnje podrobnosti obvladuje tehnično plat odra, rutinerja, ki se je poglobil v skrivnost efekta.
Borštnik, ki je z vso dušo visel na slov. gled. umetnosti, nepriznani in neljubljeni, ki je, dasi ločen od svojih najožjih rojakov, vedno spet prihajal k njim in jim dajal iz neizčrpnega vrelca svojega umetniškega bogastva in zakladnice svoje zrele osebnosti, bodi njegovim mladim tovarišem svetal pogon za sedaj in za v bodoče 1 Bil je eden naših prvih zidarjev, prvih graditeljev — zato v nas spomin nanj ne sme umreti!
Fran Albrecht.
Strankin zbor.
Izvrševalni odbor Jugoslovanske sOcijalno-demokratlčne stranke sklicuje v zmislu § 37. org. pravilnika na dan 1. in 2. in event. 3. novembra 1919
XI. redni strankin zbor
P Ljubljano, v deželnozborski dvorani (Deželni dvorec na Kongresnem trgu).
Provizorični dnevni red:
1. Verifikacija mandatov. Sprejem poslovnega reda. Volitev odsekov.	'
2. Poročila:
a) strankinega tajništva;
b) strankinega blagajništva.
c) o strankinem tisku:
č) strankine delegacije v Narodnem predstavništvu, v pokrajinski in v osrednji vladi.
d)	strankine kontrole,
3. Politični položaj in taktika stranke. Uledinjenje jugoslov. soci-Jalističnih strank in internacionale.
4. Naša mejna in narodnostna vprašanja.
5. Izobraževalno delo in njega pomen za proletarijat.
6. Gospodarska organizacija proletariata.
7. Kmečko vprašanje in socljalna demokracija.
8. Eventuelni samostojni predlogi.
9.	Volitev izvrševainega odbora in strankine kontrole.
Začetek 1. novembra 1919. ob 8. uri dopoldne.
Imena poročevalcev objavimo posebej.
V	Ljubljani, dne 17. sept. 1919.
Tajništvo .JSDS.
Iz strankinega org. pravilnika:
§ 37. Redni strankin zbor je vsako drugo leto. Izredne strankine zbore skliče izvrševalni odbor, če ga zahtevajo vsaj tri deželne organizacije, ali če smatra izvrševalni odbor, da je nujno potreben.
§ 38. Zastopnike na strankini zbor imajo pravico poslati:
a) vsaka krajevna organizacija po enega za vsakih 50 članov;
b) vsaka deželna organizacija po dva;
c) strokovne skupine vsake dežele imajo pravico do enega zastopnika; ravno-
1	tako	imajo tudi mladinske
<n ženske strankine organizacije pravico do enega zastopnika za vsako deželo.
Parlamentarni zastopniki stranke in izvrševalni odbor morajo na strankin zbor in imajo na njem sedež in glas, ki je v zadevah, tičočih se njihovega delovanja le posvetovalen.
Krajevne organizacije morajo voliti delegate na krajevnih članskih shodih, deželne organizacije pa na svojih odborovih sejah,
§ 40. Predloge deželnih in krajevnih organizacij je vposlati vsaj 14 dni pred zborem izvrševalnemu odboru, da jih priobči v glavnem strankinem glasilu vsaj 8 dni pred zborom; to velja za predloge izvt-ševalnega odbora.
§ 42. Stroške za delegacijo na strankini zbor nosijo krajevne, oz. deželne organizacije same.
Ad § 38. V smislu izvrševainega odbora z dne 11. Julija 1919. je merodajno za preračunjenje števila delegatov, ki odpadejo na posamezne podružnice, število podružničnih članov z dnem 1. Julijem 1919., v kolikor so plačali svoje prispevke in so podružnice te prispevke strankini blagajni vplačale.
Ameriški sodrugi pred senatnim odborom Zedinjenih držav.
Vprašanje Primorja in Reke.
Minister za Sume in rude ie prejel iz Amerike sledeči brzojav:
Anton Kristan, minister, Bel-grad. Waschington 193/10.
Prosim obvestite »Naprej« in drugo Jugoslov. časopisje: Skupina
delegatov ».Jugoslov. republlčan-skega udruženja« (.J. S. A.), sesto-ieča iz sodrugov Etbin Kristan, Sa-rirtnan, Kerže, Godina, Mihailovič in SkublČ iz Chicago ter Lazareviča in Hrebilanoviča iz Njujorka ie bila v četrtek sprejeta od senatorskega komiteja Zedinjenih držav za zunanje posle.
Kristan ]e predložil detajliran memorandum z ozirom na sedanje stanje naših meja, predvsem Primorja. Predložil ie nazore Jugoslovanov glede spora z Italijo, nagla-šaioč nesoglasje med motivi ameriškega vojskovanja in sedanjimi mednarodnimi ambicijami ter zlasti poudarjal mednarodni značaj balkanskega vulkana. Pojasnil ie domače težkoče za Jugoslavijo, ki potrebuje nacionalnega miru. Konšta-tlral Je, da Jugoslovani žele prijateljskih odnošajev z drugimi narodi na temelju pravice. Izjavil se ie proti londonskemu paktu, ki Je izzval Jugoslovansko irredento in nevarnost za bodoči mir Evrope in vsega sveta.
Delegacija je predložila skrbno izdelano etnografsko karto In podala tozadevni statistični materija! In druge podatke. Kerže, Godina, Sku-bič in drugi so nato podali obilo podrobnih dokazov, da gre v našem slučaiu le za imperiialistično nasilje.
Protestirali so proti očitnim pariškim manevrom ki streme za tem, da bi se omalovaževalo vprašanje Reke, ter obrnilo pozornost na druga absolutna man) važna vprašanja. Na vpogled so stavili vso ono literaturo, ki Jasno kaže mišljenje Italijanov, ter priča o nevarnosti Italijanskega Imperializma. Delegacija Je dala nadalje vsa potrebna pojasnila na vprašanja poedinih senatorjev.
Seja ie trajala dve uri._________
Koncentriranje italijanskih čet na demarkacijski črti.
iLDU. Split, 23. (DDU.) Opaža se neko sumljivo gibanje italijanske vojske v zasedenem pasu. Vasi in pozicije, ki so jih Italijani zapustili, so zadnje dni zopet zasedli. V Pa-pretnicj, kjer vodi cesta v Trogir, se koncentrirajo italijanske čete, istotako na Labinu, kamor so zopet pripeljali topništvo in oklopne avtomobile na demarkacijsko črto. Rav-notako se opaža ojačevanie vojske zlasti proti Sinju. Iz okupiranega ozemlja prihajajo alarmantne vesti, o nameravanem vpadu proti Trogiru in Splitu. Med dalmatinskim prebivalstvom vlada veliko razburjenje. General Viora v Šibeniku je izdal okrožnico na dalmatinsko prebivalstvo, v kateri pravi, da je razpuščanje poveljstev in oddelkov
stvar organizačne in ne politične narave. Ker so ta dejstva izzvala, ozir« bi mogla izzvati razna domnevanja1, obvešča svoje častnike in vojake, da se dosedaj ni ničesar izpremenila v političnem položaju in da se razen odpuščenih niti ena puška in niti enai sablja ne oddaljuje od Dalmacije.
Dr. Lotrič:
Misli o šolstvu*
n.
V	Cislajtanili smo dobili moder«! šolski zakon z dne 14. maja leta 1869« Leta 1870. je zboroval v Rimu splošni cerkveni zbor, ki je proglasil rimskega papeža za nezmotljivega. Te-dajna avstrijska vlada je na to sporočila v Rim, da odstopa od konkordata, sklenjenega leta 1855. Formalno pa je bil konkordat razveljavljen od strani avstrijske vlade še le z zakonom z dne 7. maja leta 1874., ki Jfl nudil' t. zv. zunanle razmere knto* liške cerkve, predvsem premoženjske razmere, patronatne zadeve« vprašanje cerkvenih občin, uradoVi itd. Rimska kurija pa se konkordat« ni odpovedala. Papež Pij IX. je celfl slovesno proklel novo avstrijska ustavo, ki je jamčila državljanom po^ iitične svobodščine, človeške pravice, svobodo vesti in verskega prepričanja, svobodo vede. Ta od pa<-peža prokleta ustava je postavila Avstriji tudi šolstvo na moderni le-, melj. Sicer so klerikalcem naklonjene vlade šolski zakon večkrat obŠH na ljubo cerkvenim krogom. O tem pozneje.	(
Konkordat pa Je bil odpravljen 14 v Avstriji. Hrvatska je imela na polju zakonodaje svojo avtonomijo, neJ ke vrste samostojnost. Cerkveni krogi so bili v Banovini tako vplivni-da so dosegli, da hrvatski sabor n| odpovedal rimski kuriji konkordatau Tako je prišlo, da je konkordat ni Hrvatskem Še danes v veliavi. Zgo-i raj sem nakratko očrtal, kako moflj daje konkordat cerkvi glede šolstva? in vede. Ta vpliv gotovo ni koristil zagrebški univerzi na polju svoboda znanstvenega raziskavanja. Kdor b<s pisal zgodovino hrvatske univerza in znanstvenega ter kulturnega napredka hrvatskega naroda v novejši dobi, ne bo mogel prezreti dejstva, da je imela katoliška cerkev ravmi vsled konkordata velik vpliv na raz-j voj vede in kulture na tem ozemlju,, Kdor vpošteva navedena deistva, bd pač lažje razumel zaostanek hrvatskega znanstva ter brezpomembno*! hrvatske univerze v primeri z vseučilišči drugih narodov, kjer se Je veda lahko svobodno razvijala. ;
Živimo v dobi splošnega napredka. Tehnika dela prave čudeže^ Vedno bolj obvlada globine morja in višine neba. Davno Že pozabljenj preteklost vstaja živa pred nami. Ya.
LISTEK.
GLAD.
Spisal Knut H a m s u n. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalje.)
Ko sem prišel z grajskega holmca, sem dohitel dve dami. Idoč mimo, sem se oplazil ob rokav ene izmed njiju; ozrl sem se vanio, imela je polno, nekoliko bledo lice. Zdajci je zbledela in postala navadno lepa; ne vem, čemu, — nemara beseda, ki jo je slišala od koga mimoidočih, nemara samo tiha misel. Ali morebiti vsled tega, ker sem se dotaknil njene roke? Njens obokane prsi so se parkrat valujoč dvignile, njena roka se je krčevito oprijela solnčnika. Kaj ii je bilo?
Obstal sem in pustil, da je šla spet mimo; jaz v tem hipu nisem mogel naprej, vse se mi je videlo tako čudno. Bil sem sila razdražen, srdit nad samim seboj radi zgodbe s svinčnikom, in v največji meri razburjen vsled te hrane, ki sem jo zavžil na prazen želodec. Po nekakšnem muhastem domisleku so se zdajci moje misli zaokrenile v neko posebno smer; objela me je čudna slast, da bi prestrašil te dve dami, da jih zasledujem in nadlegujem na kakršen-
koli način. Znova sem ju dohitel, šel mimo, se hipoma okrenil in obstal pred njo iz oči v oči, da Jo opazujem. Stojim in Ji gledam v oči in v hipu sem iznašel ime, ki ga nisem slišal nikoli poprej, zategnjen, nervozen zvok: Ylajali! Ko Je stala tesno ob meni, sem se zravnal in rekel vsiljivo:
»Knjigo boste izgubili, gospodična.«
Slišal sem, kako je ob teh besedah moje srce glasno utripalo.
»Knjigo?« Je vprašala svojo spremljevalko in šla naprej.
Moja zlobnost je rastla in jaz sem sledil damama. V tem trenotku sem se jasno zavedal, da je moje početje blazno, ne da bi kaj mogel za to; ves sem ponorel v svojem zmedenem razpoloženju, ki mi je šepetalo najbrezumneiše nasvete in ki sem jih poslušal po vrsti drugega za drugim. Nič ni koristilo, ako sem si še tako govoril, da se vedem kot pristen bedak; za hrbtom gospodične sem se pačil na vse mogoče bedaste načine in sem ves besen nekajkrat za-kašljal, ko sem šel zopet mimo nje. Ko sem tako stopal dalje čisto lagodno, vedno nekaj korakov pred njo, sem čutil njen pogled na svojem hrbtu in nehote sem se sključil od same osramočenosti, ker sem jo bil nadlegoval na tako nezaslišan način. Polagoma me je objelo Povito čustvo, ko da sem daleč proč, nekje druizie;
nejasno sem čutil, — kot da nisem jaz ta, ki Je stopal tu tako sključen po trotoarju.
Nekaj minut pozneje je dospela gospodična pred Pašovo knjigarno; jaz sem obstal že pred prvim oknom in ko je šla mimo, sem zopet stopil k nji in rekel:
»Knjigo boste izgubili, gospodična.«
»Ah ne, kakšno knjigo?« je rekla prestrašeno. »Ali veš ti, o kakšni knjigi pravzaprav govori?«
In obstala je. Kruto sem užival ob njeni zmedenosti; ta zbeganost v njenem pogledu me je očarovala. Njena misel ni mogla pojmiti
mojega malega, obupnega nagovora. Saj ni imela nikake knjige s sabo, niti lista iz kake knjige, a vendar je iskala po svojih žepih, ogledovala svoje roke, okrenila se z glavo, se ozirala na cestni tlak za sabo in napenjala svojo ma’o, nežno lobaniico, da bi doumela, o kakšni knjigi pravzaprav govorim. Njen obraz je iz-preminjal barvo, zavzel zdaj ta, zdajfoni izraz; dihala je jedva slišno; zdelo se je celo, ila gumbi njene obleke strme vame nalik vrsti prestrašenih oči.
»Kaj se neki brigaš zanj,« je rekla spremljevalka in jo potegnila s sabo, »saj je pijan: ali ne vidiš, da je pijan?!«
Najsi sem si bil v tem hipu še tako tuj, popolnoma v oblasti cosebnih in nevidnih vdU-
vov, — vendar se krog mene ni nič pripetilo, česar ne bi opazil. Velik rjav pes je tekel prek<| ceste doli proti Tivoliju; krog vratu je imel ozek trak iz novega srebra. Bolj gori na cesti se je v drugem nadstropju odprlo okno, deklg se je naslonilo ven in pričelo snažiti zunanji del šip. Nič ni odšlo moji pozornosti, bil sem prS polni zavesti, vse Je delovalo name s tako jasna razločnostjo, kot da se je hipoma razlila rnočnal luč krog mene. Obe dami pred mano ste nosili sinje ptičje krilo na klobuku in šotski svilen trak krog vratu. Smatral sem jih za sestri.
Zavili ste vstran in obstali potem pred Eislerjevo trgovino z muzikalijaini, kjer ste nekaj govorili med sabo. Tudi jaz sem obstal. Potem ste šli nazaj, šli po isti poti, kjer ste prišli1, stopali mimo mene ter jo zavili naravnost proti trgu Sv. Olafa. Ves čas sem jima bil tako tesnoi za petami, kolikor sem le mogel. Enkrat ste se oklenili in me premerili z napol preplašenim, napol radovednim pogledom; v njunih obrazih’ nisem odkril ne jeze, ne namršenili obrvi. To potrpljenje z mojim trapastim nadlegovanjem me: je napravilo čisto osramočenega. Povesil serii oči. Nisem jih hotel delj nadlegovati, zasledovati jih iz gole hvaležnosti samo s pogledi ter, jih ne izgubiti iz oči, dokler ne bi kamorkoli iz-
(Dalje pril,.)
Stev. 217.  -*»
izkopanin se porajajo pred našimi očmi prastare kulture: Egipčanov. Indicev, Babiloncev. Asircev. Zgodovina in primerjajoča veda verstev dela ogromne napredke. Iz najsta-refših zemeljskih rtasti pa vstejajo fosilne priče človekove rodne zg-., dovine. Spale so več milijonov let večno spanje. Z veliko vnemo se proučava problem svetlobnih žarkov in bistvo elementov radiia. To je zmagoviti pohod vede.
V	tej dobi visokega razvoja vede dobimo vseučilišče v Ljubljani. Naloga našega, kakor vsakega vseučilišča, bo vedo gojiti ter izobraževati dijake za praktične poklice Za male narode ima vseučilišče še poseben pomen. Naše vseučilišče nam bo še le začelo resnično ustvarjati pravo znanost. Priborilo nam bo pristojno mesto na mednarodnem znanstvenem polju. Kulturni svet nas bo začel spoznavati in vpošte-vatl. To bo predvsem zasluga naSe univerze, našega bodočega kulturnega ognjišča. Od dveh glavnih pogojev zavisi razvoj vede: od plemenitega tekmovanja med znanstveniki in popolne svobode ra?,« iskavanja na polju vede. Tekmovanje uspeva predvsem, če 3e na razpolago več znanstvenih središč.
V	Jugoslaviji bomo imeli, icakor sem že omenil, zaenkrat tri univerze. S tem je dano znanstveni tekmi zelo ugodno polje.
Se važnejša za znanstveni raz-voj pa je okoliščina, če sta veda fn uk^ svobodna. Naša univerza mora biti svetišče svobodne vede in zn*w nosti, njeni profesorji pa apostoli resulce in znanstvene neodvisnosti. Iskanje čiste resnice mora bit* vedno zvezda vodnica našim učenjakom. Resnica ostane resnica, hčerka božja, pa če Je kom« še tako neprijetna in bridka. »Išči resnico, ne boj se resnice, govori resnico, Hubi resnico, ravnaj se vedno po resnici!« Te zlate fiusove besede naj bi bile napisane ne samo na vhodu našega vseučilišča, ampak vsak profesor jih mora nositi v svojem srcu in po njih delovati ter uKtl. Seveda se lahko zmoti tadi učenjak. Treba pa Je tudi napake In zmote prizna tl. To jo znak moralne moči. Tajiti Jih, pa je znak moralne slabosti Podlaga znanstvenemu raziska vanju mora biti povsod iskanje resnice. To Je prvi pogoj zdravega znanstvenega razvoja in njega resničnega napredka. Naša univerza mora biti trdnjava resnice, ki se bo neustrašeno postavila v bran proti vsaki potvoritvi resnice, ki se bo uprla vsaki blodnji to zmoti, ki se bo borila proti vsakemu nasilju na kateremkoli polju razvoja č!ove§-‘ kega duha. Le tako bo vršile, svolo pravo misijo. Boriti se bo morala proti predsodkom na znanstvenem polju, razkrinkati ho morala laži-vedo, ki se pri nas še v raznih strokah Šopiri. Za vzgled naj ji služi ne-ustrašenost tistih čeških vseučilišč-nlh profesorjev, ki so zapričeli neizprosen boj proti rokopisnemu malikovalstvu češkega naroda. — Mislim na »Kraljevodvorski-« in »Ze-lenogorskl rokopis«. Lepe pesmi iz »najstarejše« češke zgodovine. Ves narod Je bil ponosen na te »prastare« spomenike slavne češke zgodovine in stare kulture. Ves svet |e občudoval te kulturne spomenike deSkega naroda, Toda Češka univerza, Kr se ji Je šlo v prvi vrsti za resnico, Je dokazala, da so te pesmi fatelfikat, da so ponarejene v novejši dobi. Bridka Je bila ta resnica. Uničila Je nekaj, na kar je bil ves 'češki narod — seveda pomotoma
—	silno ponosen. Proti zastopnikom resnice se je dvignil spočetka ves narod in jih dolžil, da so izdajale! naroda. Toda borilci za resnico so bili neustrašeni. Konečno Je vendar le zmagala resnica in češkemu narodu to ni prav nič škodovalo, amjpak le koristilo. In tisti mož, ki je vodil ta rokopisni boj, bol češke univerz* za resnico, je nalveč pripomogel k osvoboditvi češkega naroda, Je to Masarvk, predsednik češkoslovaške republike. Resnica konečno ved.io mora zmagati, čeprav šele po hudih bojih.
Zgodovina vede je v bistvu večni boi luči s temo, boj resnice z jažlO, Veda se mora vedno boriti s človeško nevednostjo in neumnostjo. Svobodno vedo spremlja vedno kakor senca nazadnjaštvo. Trnjeva pot je življenje učenjakov, ki se neustrašeno bore za svobodo vede in znanosti. Ako hočejo svoje nove iznajdbe vpeljati v praktično življenje, zadenejo na odpor tistih, ki inwio koristi od že obstoječih, zastarelih naukov in naprav. Te ljudi Uii£:iuj<;i3:o reakcijonarce ali na-zadnjike. Oui so sovražniki vsake novosti, Za res;iiqo so slepi in gluhi. Ce mn tako jasno dokažeš, da so ni>'ioy: ii»'L2 ri napačni, da tje odgovarjajo resnici, vse ne pomaga nič.
Proglase te za krivega proroka. Konservativnost m nezavednost ljudskih mas jim je najja-ija opora in imenitno živijo od ljiui - ke neumnosti. Ti ljudje so coklja vsakega napredka. Za seboj imajo nevedno ljudstvo, katerega poncarrnenost grdo izkoriščajo.. Pregovor »Ljudski glas, božji glas« se ie v zgodovini navadno pokazal kot napačen. Resnica ie bila navadno vedno na strani manjšine, kakor pravi Jan Mus. Zgodovina človeškega napredka obstoja pravzaprav iz muče-niških zgodb raznih učenjakov in iznajditeljev. LJudie, ki so se borili za resnico, za svobodo vesti in prepričanja, so bili vedno preganjani. Gorje tistemu, ki si je upal proglasiti nekaj kot neresnično, kar je smatrala večina za resnično. Kdor v starem Babilonu ni veroval v mestnega boga Marduka, ali v Atenah, da Zevs meče strele iz Olimpa, je bil od večine proglašen za nemoralnega človeka, za propalico, katero Je treba pobiti kakor garjevo ovco.
Vsi veliki možje, ki so nastopili z novimi idejami, so bili preganjani, mnogi izmed njih so žrtvovali celo svoje življenje za resnico in svobodo vesti. Mislim, da bom čita-teljcm ustregel, če jim podam na kratko nekatere najmarkantnejše prikazni iz zgodovine, ki so bili mučeniki, ker so se borili za zmago resnice in svobode vesti. So to apostoli svobode, vede in uka. S tem se tudi ne oddalim od svojega predmeta, ko pišem o vseučiltškem vprašanju. Univerza mora ravno biti trdnjava resnice, svobode vede In prepričanja.
_____________(Dalje	prih.)
Glose.
Konferenca česko-slovašklh organizacij se je vršila v Pragi in obravnavala vprašanja mednarodnih stikov, socijalfeacije in draginje. Na zboru Je bilo navzočih 120 delegatov od 40 strokovnih zvez, ki imajo sedaj že nad 300.000 članov.
Ultimat rodu Lobkovlcev. Organizirano delavstvo v Roudnicich
u.	L. Je sklenilo na velikem Hudskem taboru, da da knežjemu rodu Lob-kovicev, tel stanuje v Roudnicich ultimat. Ugotovljeno Je namreč, da Je celi rod Lobkovlcev denarno podpiral zadnje klerikalne demonstracije proti čehoslovaškl republiki in da 90 se na gradi Roudnice vršila večkratna posvetovanja ljudij, ki se boje dnevne luči. Razni ljudje so bUi tam dolgo gostje in policiji sploh naznanjeni niso bili. Delavstvo nima do tega izdajalskega rodu nobenega zaupanja več in zato se glasno zahteva, da odide vse, kar spada k rodu Lobkovicev, v 48 urah iz Rou-dnic in da prevzame upravo gradu z veleposestvom vred odbor, ki mu bo ljudstvo zaupalo. Po 48 urah delavstvo ne jamči več za osebno varnost članov tega rodu. Dalje smatra delavstvo za sramoto češkoslovaškega naroda, da Je slavnoznana gora Rip še danes last Lobkovica in zato slavnostno proglaša to goro »a last celokupnega češkoslovaškega naroda in nalaga novemu okrajnemu odboru, da uresniči to soglasno voljo delovnega ljudstva na PodUp-skem. — Ta energičen protest Pod-fipskega delavstva nam je jasen dokaz za mišljenje In voljo češkoslovaških proletarcev. Kdaj se zganimo pa mi?
Zemlje legilouarlenil Zemljiški odbor češkoslovaškega »N. P.« Je obravnaval v svoji seji ob navzočnosti zastopnikov agrarnega in finančnega ministrstva ter zastopnikov legijonarskega zemljiškega odbora predlog o oddajanju zemljišč legijonarjem, Po obširni razpravi je bil sprejet predlog, da se izvoli pododbor, ki bo legijonarjem oddajal. — Z delom in razumevanjem ljudskih koristi se napravi že kal več kot pa
S	sabotažo parlamenta in z kričanjem.
Sladkorna banka v Pragi. Živ-
nostenska banka in Avstriiski kreditni zavod, sta skupno ustanovila Sladkorno banko v Pragi, ki je nastala z združenjem sladkornih oddelkov obeh bank. Banki sta — kakor znano — razdeljevalnici češkega sladkorja. Da bi pa ljudstvo lahko še bol! izžemale, sta si ustanovile zopet novo —* najbrž »neodvisno« banko. Znajo pa, znajo!
Zveza narodov začne z delom. Zveza narodov dobi veljavo v onem trenotku, ko bo mirovna pogodba ratificirala od Anglije, Francije in Italije in začne takoj po ratifikaciji delovati v Londonu. Glavni sedel Zveze bo do premeščenja v Ženevo zaenkrat London. Mnogo nujnega'' dela čaka Zvezo, ko vstopi v življenje, kar se Ima zgoditi 15 dni po ratifikaciji miru*, najprej mota Zveza imenovali u-*
pravno komisijo za saarsko ozemlje in najvišjega komisarja za mesto Gdansko. V Zvezinem svetu bodo tudi zastopniki neutralnih držav, v kolikor se te pridružijo Zvezi. V tajništvo Zveze so že poklicani zastopniki 10 narodov. Zato ker je tudi jedro Zvezine organizacije, da ne zastopa nobene oddeljene države, ampak vse narode, ki so se Zvezi pridružili, bodo Zvezo vodile osebnosti, izbrane na temelju svojih posebnih zmožnosti brez ozira na njih narodnost.
Parlament sinnfelnovcev »a Irskem je po poročilu »Gazette Dublin« razpuščen.
Razmere na Španskem so tako zmešane kot v Jugoslaviji. Španija, ki Je bila svoje dni tako cvetoča in napredna, je danes ena naisiro-mašnejših in najbolj nazadnjaških držav v Evropi. Dvoje vprašanj pretresa danes Španijo:	avtonomi-
stično in socijalno. Buržoazija v Kataloniji, kjer je industrija in trgovina najbolj razvita, zahteva, da se odtrga od ostalih pokrajin in pri zadnjih volitvah je to gibanje dobilo tudi 30 poslancev. Španska kamarila je v velikih stiskah. Medtem ko so si meščanske stranke vsled tega hudo v laseh, se jači gibanje proletarijata. Kot povsod, je tudi Španiji vojska zarezala globoke rane. Španija je med vojno dobavljala ententi, vsled tega so silno bogateli kapitalisti. Draginja je velika in agrarno vprašanje pereče. Ta dejstva so združila delavce in kmete in revolucionarno gibanje je dnevno močnejše. Vlada se poslužuje pri oviranlu tega gibanja najrazličnejših sredstev. Vlade se prav pogostoma menjavajo, vse to pa ne pomaga nič, ker ostane vedno vse pri starem. Zapira se seveda prav pridno socijaliste. nastopa se tudi z orožjem. Opažati je, da je
komunistično - revolucionarno g;i banje v Španiji pridobilo mnogo n.; obsegu.
Socljalna vojna v Ameriki. Po poročilih »V. Z.« so cene živil v Ameriki nenavadno visoke in dnevno še stopajo. Mizar zasluži n. pr. 3000 dolarjev (150.000 kron) letno, porabi pa veliko več; vedno stopajoče mezde ne morejo zadržati stalno naraščajočih cen. Delavska moč se je v Ameriki zvečala, toda na-sprotstva so se tako poostrila, da tudi v Ameriki najbrž odloči nekrvava ali krvava revoluciia. Prvi njeni početek je zahteva železničarjev po nacijonalizaciji železnic. Amerika ve. da ji je Evropa potrebna in interesi Amerikancev za Evropo so danes precej večji kot nekdaj. Ni Amerikanca sedaj, ki bi ne nameraval ogledati si Evropo.
Amerika In mandat čez azijsko Turčijo? Čuje se, da je Wi!son iavil ameriškim delegatom na mirovni konferenci, da zavzamejo stališče, da Amerika ne prevzame mandata nad azijsko Turčijo. Ne čudimo se temu »demokratizmu« Amerike In Wilsona, ki še ne more računati na možnost z orožjem posegati v spore, ker je vojska v Ameriki itak že izzvala veliko nezadovoljnost to se opaža silno revolucijonarno gibanje, na katero je Wilson moral pogledati z obema očesoma. Ali Amerika bo znala tudi na drug način prodirati v svet s svojim kapitalom...
Tudi Danska zahteva vojno odškodnino. Kodanjski »HandelsMa-det« priobčuje Statistiko izgub, ki so jih povzročile Danski vojujoče se države z uničenjem ladij In blaga. List zahteva, da se svojcem danskih državljanov, ki so umrli vsled vojske, izplača nagrada, ki Jo list ceni na 100 milijonov kron.
Uspeh kovinarjev v Kamniku.
Kovinarji »Kranjske tvornice za železne in bravarske robe v Kamniku« so potom svoje organizacij^ sklenili sledečo svojo prvo potfodbo.1
Pogodba
sklenjena med ravnateljstvom Kranjske tvornice za železne in bravarske: robe v Kamniku in delavstvom te tovarne, zastopanim po »Osrednjeraj društvu kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani« in zaupnikom delavstva*
Pogodba se sklepa v navzočnosti gospodov:
1. od ravnateljstva podjetja g. inž« Josip Jellinka;
2. od osrednjega društva kovinarjev g. Ivan Hlebš;
3. od delavstva tovarne gg. Be-ster Alojzij, Pavič Josip in Kramec Bruno ter zastopnik strokovnega tajništva g. Kosič Franc, nadalje navzora zastopnik »Zveze industrialcev« Vi Ljubljani, g. Milan Štiklje.
1. Dosedanja urna plača se delavcem profesijonistom zviša za 40%, f pristavkom, da velja za vse te delavce, v kolikor so dovršili 17. leto' kot najmanjša urna mezda 2 K 20 V«
2. Pomožni delavci, ki so dopolnili 17. leto, dobijo kot najmanjšo urno mezdo 1 K 80 vin., pomožni d«« lavci pod 17. letom so deležni 40 nega povišanja mezde.
3. Ženskim delavkam pri strojili! se poviša urna mezda za 70%, vsetrt drugim delavkam pa za 50%.
Urna mezda se razume dosedanja z vsemi draginjskimi dokladami.
4. Oženjenim delavcem (moškim) se plača na teden družinska doklada za ženo 6 K, za vsakega otroka pod 14. letom 5 K. Istotako se izplača nezakonskim otrokom, to pa le, če se oče izkaže, da ga vzdržuje.
5. Za čas te pogodbe se izplača delavcem podjetja enkratni nabavni prispevek. In sicer: oženjenim delavcem (moškim) 150 K, nadalje za vsakega otroka, kakor pod točko 4 po 25 K, nadalje neoženjenim delavcem obojega spola po 100 K. TI enkratuf nabavni prispevki se izplačajo dne tl oktobra tistim delavcem, kateri so v podjetju od 1. avgusta 1.1., ostali delavci, ki so danes zaposleni v podjetju, prejmejo ta prispevek 1. novembra.
6. Podjetje priznava S 1154. b. o. d. v zmislti dogovora z dne 1®. januarja 1917.
7. Vodstvo tovarne se izjavi, da bo vso najemnino za prostore kantine vplačalo v Magajno delavska knjižnice podjetja.
8. Določbe te pogodbe stopijo v veljavo z današnjim dnem, to Je 17. septembra 1919 in veljajo za dobo
6	mesecev.
V	Kamniku, 17. septembra 1919.
Podpihl.
S tem uspehom so kamniški kovinarji lahko zadovoljni, ako se vzame, da je to prvi boj med kovinarji in industrijo v Kamniku, ter tudi, da se je prvič oficijefno udeležil obravnav zastopnik zveze Industrljcev, s tem se je tudi že pričelo to, kar ja bilo poprej v drugih večjih mestih, namreč da podjetnik n« obravnava z delavstvom, temveč organizacija podjetništva z organizacijo delavstva.
Med pogajanjem smo imeli kratko stavko, ki j* pa ponehala na *«■ zlv zaupnikov.
Mladi m žilavi organizaciji kličemo: naprej po tef poti, boj bo Šf prišel ali treba se bo dobro pripraviti ter izpolniti, kar Se mnjka; vsi do zadnjega morajo biti organizirani.
Novice.
— Ponovno žigosanje denarja.
Ministrstvo financ je naročilo znamke, s katerimi se bo zopet žigosalo naš denar, predno se bo končno izmenjal.
— Uprava monopolov prevzame
v	svojo upravo tudi štiri tovarne za vžigalice.
— Ameriškim rojakom na znanje. Svojčas smo opozorili naše ameriške rojake, da ne menjavajo dolarjev za krone v Ameriki, če odpotujejo v domovino. Kakor smo izvedeli, je sedaj ministrstvo financ na našti) linicijativo organiziralo tozadevno akcijo v Ameriki za vso našo državo po našem državnem zastopstvu v Ameriki.
— Pred izmeniavo denarja. Cu-jemo, da je finančni minister naročil vsem podružnicam avstro-ogrske banke v Jugoslaviji, da pripravijo vse potrebno za menjavo denarja, ki se začne v najkrajšem času.
— Ustanovitev samo^iojmj občine Grahovo. Ustanovi se samostojna selska občina Grahovo s sedežem v Grahovem, obsegajoča celotne katastralue občine Grahovo,
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Združenje monopolskBt uslužbencev za SHS.
LDU. Belgrad, 23. Včeraj se je v Beigradu kostituiralo združenje monopolskih uradnikov ta uslužbencev za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izvoljen je bil odbor, ki naj izvede organizacijo po vsem kraljestvu. Svrha združenja je varstvo interesov članov. Društvo bo izdajalo svoj list.
Po svetu.
TUDI v PRAGI POMANJKANJE PREMOGA.
LDU. Praga, 23. (CTU.) Z ozirom na vesti z Dunaja o tamoš-njem kritičnem položaju glede preskrbe s nremogom, se na podlagi informacij predsednika upravnega sveta praške elektrarne sporoča, da stoji tudi. to podjetje pred katastrofo. Dnevno se potrebuje 30 vagonov premoga, dospejo pa v zadnjem času samo 3 vagoni na dan. Zaradi tega se uporabljajo rezervne zaloge. V 14 dneh bo praška elektrarna izčrpala vse zaloge, ako se ne bo zvišal dovoz premoga, za kar pa Je le malo upanja. Kmalu bo došlo do tega, da se bo moralo prekiniti obratovanje električne cestne železnice že ob 6. zvečer. Pozneje se bo moralo obratovanje sploh ustaviti. Obstoja tudi nevarnost, da bo nastala vsled te*& smanlšania razsvetljevale energije zopet tema po ulicah in da bo ogroženo tudi DO-$lovanje telefonske centrale.
Ustanovitev svetov za rudarske okoliše na Češkem.
LDU. Praga* 33, (CTU.) Vlada prpravlja zakon, s katerim se ustanavlja Institucija svetov za rudarske okoliše. Ta načrt ima namen, da potem zakonite določitve obsega, ki ga naj ima voliv delavstva na vodstvo rudarske propagande, prepreči nasflen prevrat. Obenem pa se hoče zagotoviti delavstvu glede upravičenih zahtevkov vpliv na upravo podjetij.
RESEN POLOŽAJ V ITALIJI. -NAPETOST ITALIJANSKIH NA-CIJONALISTOV. — N1TTI PRED ODSTOPOM.
LDU. Curili, 23. (CTU.) Od italijanske meje poročajo: Razvoj reš-kih dogodkov povzroča v Italiji ve-'■ liko razburjenje. Vladna prepoved, da se ne smejo objavljati direktne vesti z Reke, je dala povod, da se razširjale najrazličnejša poročila Tako se razširja vest, da je D’An-nunzljo sklenil odpovedati se rimski vladi in celo kralju, ako bi v re-ški zadevi ne zavzel patrijotičnega stališča. Neprestano prihajajo k D’Annunziju novi prostovoljci. Položaj vlade je vsled reške akcije zelo težaven, »Corriere della Sera« hudo napada NUUia ta mu očita, da
policijski uradniki ponoči preiskujejo uredništva časopisov in da plenilo članke in poročila o reskih dogodkih.
Lugano, 23. (CTU.) Zdi se, da ie med Nittijem m Tittonijem prišlo do resnega nesporazumljenja vsled tega, ker Tittoni odločno kot pred-zgodnjo graja Nittijevo prvo ostro obsodbo D’Amumzijevega početja. V parlamentarnih krogih prevladuje nazlranje, da reško vprašanje tako dolgo ne more biti rešeno, dokler ostane Nitt) na krmilu. Časopisi izjavljajo, da je Nittijevo stališče omajano. Vsa vojska je proti ministrskemu predsedniku, ravno tako tudi kmetje in delavci. Zanj so samo tisti poslanci, ki se boje, da brez Nittijeve podpore ne bi bili zopet izvoljeni. Pri takih razmerah z napetostjo pričakujejo nadaljevanje zborničnih sel, ki se začno v sredo.
Italijanski volni svet.
LDU. Rim, 22. (DunKU.) Včeraj popoldne je bil v Rimu vojni svet, kateremu so prisostvovali ministrski predsednik Nitti, mornariški minister, vojni minister, državni podtajnik za zunanje posle, general Diaz in admiral Cagnl Kakor poroča »Corriere detla Sera«, je bila debata v tem vojnem svetu zelo živahna. Admiral Cagni je odklonil ponudbo ministrskega predsednika Nittija, naj doseže z D’AnnunzlJem sporazum, potem ko Je imel s Tittonijem razgovor o diplomatskem položaja.
Kovinarska stavka v Berlinu.
LDU. Nauen, 23. (Brezžično.) K krizi berlinske kovinske industrije je pričakovati odločitev y pondeljek zvečer povodom glavne skupščine zveze kovinskih delavcev. Sedat obstoje delne stavke prt 14 tvrdkah. V posameznih primerih so se morali nestavkajoči delavci odpustiti, ker so morali zaradi delne stavke posameznih oddelkov cel! obrati ustaviti delo.
Zima v Vogezih.
LDU. Pariz, 23. (DunKU. - Brezžično.) Temperatura je zelo padla. Mraz je občuten. Vogezi so pokriti s snegom. V Remiremontu v dolini Temse Je padla temperatura na 0. Sneg je močno zapadel v Yorkshire, Chamberlainu in Devonchire.
Revolucijonarno gibanje v Egiptu.
(1200 smrtnih obsodb.)
»Telegraph« poroča: V Egiptu deluje tajna revolucionarna družba. Ubitih je bilo doslel vseh 28 vladnih prič v zadnjem veleizdajalskem procesu, ki se je končal s smrtno obsodbo obtoženih. Revolucionarji so sklenili smrtno obsodbo ministrskega predsednika, kar je razvidno iz zadnjega bombnega atentata, enako tudi poveljnika angleške armade in kairskega tor aleksandrijskega poveljnika. Celotno so §kleni!i revolu-cijonarji 1200 smrtnih obsodb.
8tev. 217,
Žirovnica, Obločice in Lipšenj s pridržkom, da se poprej izvrši za to potrebna ločitev skupnega premoženja in imovine in skupnih bremen.
-- Tihotapci zlata. V Zagrebu je Policija predvčerajšnjem ustavila nek avto, v katerem so hoteli goto-
vi	tihotapci utihotapiti v Nemško Avstrijo večjo količino zlata.
— Za zdtavje naroda. Razne bolnice na Hrvatskem skrbe za svoje bolnike prav izvrstno. Posebno venerični in tuberkulozni bolniki so hitro »zdravi«. Pošiljajo jih namreč Pozdravljene domov, da se bolnice »očistijo« teh nepotrebnih bolnikov, narod pa — »da bude zdrav«. In zagrebški cenzor je »Hrvatu«, ki je o tem obširnejše poročal v interesu »države« in — »narodnega zdrav-ia« zabrisal celo notico. Blagor ...
— Odprava napitnin v gostilnah, restavracijah in kavarnah. V Zagrebu bodo odpravili napitnine natakarjev in natakaric, ko se uredi vpr_a-'3nje plač.
— Tatvina čevliev. V Zaprišiču so neznani tatovi ukradli za 150.000 kron čevljev.
—• Plače orožnikov. Vlada je odredila znesek 300 dinarjev mesečno kot plačo za orožnike.
— Devet mest ie na proda}! Celo fnesto si lahko kupite v Ameriki, če bnate denar. Dobite ga prav poceni. Dn Pout Chemical kompanija Je namreč prenehala z izdelovanjem municije in prodaja sedaj devet •nest, ki jih je zgradila okoli svojih tovarn. Kdor želi kupiti mesto, naj kar piše tej kompaniji.
— Stavka duhovnikov v Ameriki- Red. John R. Straton. duhovnik v ne\vyorški kalvarijski baptistov-ski cerkvi je izjavil glede stavke duhovnikov v Ameriki sledeče: »Le odrevenelo čustvo dolžnosti še brata duhovnom v Ameriki, da se ne organizirajo v uniji, proglasijo štrajk *n rečejo deželi, da naj gre v pekel. Vse na svetu je že štrajkalo, razen duhovnikov in pogrebnikov, a zdi se. da so sedaj tudi oni. na vrsti.«
Dnevne vesti.
»Slovenčeva« resnost.
»Stovenec« je najbolj resen list na se v tu. Vse, kar piš«, je lepo in modro. Da ne govorimo še posebej o njegovi polemični spretnosti. — Žaljivih izrazov ne rabi nikoli, demagogija mu je še bolj tuja, kakor hinavstvo samo. Ves čeden in pošten je, od naslova do inseratov. Pa he samo to. »Slovenec« je tudi najbolj revolucijonaren list. Karl Marks i« njegov ideal. On je proti sodelovanju z meščanskimi Strankami, Proti militarizmu (prazprav proti Srbom — njegove tozadevne briljantne članke prinesemo v kratkem v celoti), proti nacijonalizrou (po njegovem mnenju bi morali ustanoviti v Jugoslaviji takoj posebne nemške, madžarske, slovaške, ma-cedonske, albanske in črnogorske socijaiistične stranke), proti verstvu (v imenu svojega revolucijonarnega radikalizma zahteva logično, da se očisti šole vsakega kvarnega popovskega srednjeveštva itd.). Sploh, kakor je rečeno, »Slovenec« ie na vseh koncih in krajih, zlasti pa v polemiki najbolj resen list. Kdor Ima o tem še kake dvome, naj bere njegove duhovite in stvarne odgovore na naše Članke. Spoznal bo tako}, da ga v politični in polemični spretnosti in resnosti prekaša edinole "Večerni list«.
Odškodnino za rekvfefclle. Val
oni, katerim je vojaštvo ob ofenzivnem pohodu srbske vojske v letu 1918, rekviriralo v svrho vzdrževanja vojske kake predmete tli živila, naj vlože s tozadevnimi dokazili opremljene prošnje za Odškodnino pri polkovni okrožni komandi (vojno dopolnilno poveljstvo) do vštetega 1. oktobra 1919. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
— Pokrajinski pokojninski sklad ža Slovenijo pri začasni delavski zavarovalnici v Ljubljani bi prov|-gorija pri bratovskih skladnlcah. Sprejeta je naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o ustanovitvi pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo pri začasni delavski zavarovalnici v Ljubljani in o ureditvi provizij pri bratovskih skladuicah v okolišu rudarskega glavarstva v Ljubljani.
— Cercle francais. S poukom francoskega jezika se prične tekom meseca oktobra v treh kurzih, in sl-6er vsakikrat ob 6. uri zvečer. Da ha se more določiti število vzporedne in visokost članarine, ki pa vsekakor ne bo presegala 10 K mesečno. je odboru treba naprej vedeti število članov in članic. Prosi se to-rej, da vsakdo, ki se želi udeleže- j v«ti pouka, bodisi da ga je že lan- I
sko leto obiskoval ali 'da namerava na novo vstopiti, čimprej pismeno ali ustmeno javi svoje ime, stanovale, event. značaj ter kateri kurz da želi posečati, društvenemu predsedniku dr. V. Korunu, prof. na I. gimn. v Ljubljani. Članom je tudi knjižnica na razpolago.
Prepleskanje pisemskih nabiralnikov. Ker je pleskanje pisemskih nabiralnikov na licu mesta nemogoče, je sklenilo kr. poštno in brz. ravnat., pobrati po mestu vse pisemske nabiralnike, da se izročijo pleskarju v delo. Občinstvu v porabo ostanejo nabiralniki pri vseh poštnih uradih. Tekom enega tedna bodo po možnosti nabiralniki prepleskani in postavljeni na običajna mesta.
Izpred sodišča.
Tragičen umor v Tržiču.
Včeraj, ves dan se je vršila pred ljubljanskim porotnim sodiščem razprava proti Leopoldu S e v d 1 u, 42-letnemu ključavničarju, oženjenemu, rojenemu v Oberlaa pri Dunaju, pristojnemu v Schelbring na Oor. Štajerskem. Razprava je bila ponekod polna dramatičnih prizorov, zaslišanih je bilo 23 prič. Leopold Seydi je obtožen hudodelstva posilne nečistosti in hudodelstva umora, ker je dne 11. Julija t. 1. v gozdu pri Tržiču posilil 11-letno deklico Milado in jo potem zadavil s trakom za čevlje.
Obtoženec priznava samo dejanje umora, dočim odločno in vztrajno taji dejanje posilstva. Obtoženec le tekom dneva 11. julija t. 1. hodil po Tržiču po raznih gostilnah, ponujal sladkor na prodaj ter nagovarjal razne nedoletne deklice. Popoldne se je sešel tudi z Ano Brej-lovo, katerj je ponudil sladkor na prodaj in zahteval, naj gre 11-letna hčerka Milada ž njim na mesto, kjer ima shranjen sladkor.’ Ana Brejlova ie v to privolila, obvestila pa je o tem svojega moža Jana Brejla, ki je bil zadovoljen. Obtoženec je vzel deklico s seboj in jo Deljaf v gozd proti Bistrici, Jan Brejla je nekaj Časa sledil obtoženca, ki mu je pa v gozdu izginil. Ker se Milada zvečer ni vrnila domov, so stvar ovadili orožnikom, ki so začeli zasledovati Sevdla, katerega so prijeli drugi dan. — O dejanju pripoveduje obtoženec: »Dekle sem vprašal, če ima denar. — Odgovorila mi je, da nima denarja za sladkor. Nakar sem ji rekel, naj ml da uhan. Ona ie vzkliknila: »Baraba! Ravbar!« ter hotela uteči. Mene je prijela Jeza In v nagli jezi sem S vrgel trak okoli vratu. Nato sem jo vlekel v goščo. Posilil jo nisem.
Izvedenci dr. Vučffta, dr. Mta-vina, dr. A. Serko in dr. Plečnik podajo mnenje, da je bila II-letna Milada zadavljena, da so poškodbe na spolovilih bile neposredno predsmrtne, ker imajo znake podplutb. Nato je bilo zaslišanih 23 prič, ki so z vso natančnostjo opisale delovanje obtoženčevo. Glavni priči: Ana in Jan Brejla sta obširno očrtali Seyd-lovo ponašanje in prigovarjanje glede sladkorja in deklice. Zlasti je bil dramatičen prizor, ko je priča Jan Brejla dejal obtožencu: »Te ne boli srce?« Obtoženec se je nekam izgovarjal, priča mu pljune v obraz, nakar obtoženec: »To je nečisto od Vasi« — Priča Jan Brejla Je dalje s trpkim, pritajenim glasom izjavil; »Odškodnine ne zahtevam, ker ml on ne more vrniti moje hčerke. Prosim samo, da dobi smrt tako, ka-koršno hi pretrpela mola hčerka!
Po zaslišanju prič sta podala vseučiliška docenta dr. A. Šerko in dr. Plečnik izvedeniške mnenje glede duševnega stanja obtoženče-vega in glede njegove odgovornosti1. Dr. A. Serko je poudaril, da je obtoženec, ki je storil to bestialni čin, rojen hudodelec, duševno degeneriran. manjvreden človek, da ie storil svoje dejanje v popolni razsodnosti In da le tora! odgovoren za svol čin. Slično mnenje je podal dp, Prečnik. — Po kratkih plovdojerjlh državnega pravdnika in zagovornika ter sklepu predsednika so porotniki enoglasno pritrdili obe glavni vprašanji glede hudodelstva po-sBJne nečistosti in glede umora.
Predsednik Regally je nato prečita! sodbo, s katero se obtoženec obsoia na smrt na vešafa.
Obsojenec je hladno sprejel sodbo in prijavil pritožbo.
Sodrusil
Te dni izide v založbi „Slovenske Socijalne Matice« v Ljubljani«, poštni predal 91, brošura znanega nemškega sodruga Oto Bauerja:
Po« k sodiallzmu,
ki bo stala približno K Z*—. Naročite in razgibajte!
Zanimiva razkritja
o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO. SO SLEPARILI.
(Dalje.)
5.	Leto 1917.
Vsled izrednih razmer se deželni proračun tudi za leto 1917. ni ustanovil, marveč je deželni odbor v seji dne 23. novembra 1916. le sklenil, da je v letu 1917. začasno pobirati enake deželne doklade, kakor so se pobirale v letu 1914., 1915. in 1916.
Za sestavo računa za leto 1917. pa se je vzel za podlago proračun leta 1914., enako kakor se je to napravilo tudi za leto 1915. in 1916.
Na tej podlagi se kažejo pri gospodarjenju po proračunu nastopni uspehi:
Uspe h;
Dohodki	,	. . 9,568.112 K 92 &
Stroški * . . . 17.271.437 K 39 h
Primanjkljaj Presežek .
7.703.324 K 47, b
Proračun:
(7,883.528 K + 1,684.584 K 92 h)
h)
(7,879.167 K + 9,392.270 K 39 h)
(	4.361 K — 7,707.685 K 47 h)
Da je predstoječi uspeh tako neugoden, temu je v glavnem krivo to, da se Je leta 1917. odplačalo več dolga, nego Je bilo določeno po proračunu. Na tem temelju je bila namreč za poplačilo dolgov določena le vso-ta 282.589 K, dejanjsko pa se le v letu 1917. poplačalo dolgov 7,384.484 K 68 h, t. j. več za 7,101.895 K 68 h.
V vsoti 7,384.484 K 68 h, plačani na račun dolgov, so vpošteta tudi nastopna plačila, in sicer:
1. vsote 385.765 K v pokritje ostanka dolga pri Kranjski deželni banki, izvirajočega iz transakcije iz leta 1914. za financiranje deželnih elektrarn;
2. vsote 187.000 K v poplačilo posojila vojne posojilnice v Ljubljani za n. vojno posojilo;
3. vsote 226.400 K v poplačilo posojila Kranjske deželne banke za IlL vojno posojilo;
4. vsote 962.083 K 83 h v poplačilo posojila Kranjske deželne banke za V. vojno posojilo;
5. vsote 1,201.050 K v poplačilo posojila Kranjske deželne banke z& aprovizacijo deželnih zavodov;
6. vsote 4,144.543 K v delno pokritje dolga pri deželnem melioracijskem zakladu.
V splošnem se glede neugodnega gospodarskega uspeha leta 1917. opozarja na to, da proračunska podlaga leta 1914. sploh več ni odgovarjala dejanjskim razmeram in da torej za pravilno presojo dejanjskih uspe^ hov leta 1917. nikakor ni pripisovati proračunu leta 1914. tiste vrednosti, kakor Jo je imel za leto 1914. To sc vidi n. pr. že iz tega, da Je leta 1914. še bfla samostojna deželna naklada na pivo, dočim te naklade leta 1917, več ni bilo. če je radi tega uspeh leta 1917. v primeri s proračunom leta 1914. negativen, je to samo navidezno, dejanjsko pa ne.
Večji ali manjši dohodki in strolkl so v več slučajih tadi v medsebojni zvezi ta se torej ugodnejši ali ne-
ugodnejši uspeh more pravilno presojati le tedaj, ako se primerja strošek s korespondentnim dohodkom.
Ljudskošolskemu učiteljstvu so se v času do 30. junija 1917. dvakrat dovolile vojno-draginjske doklade, za čas od 1. julija 1917. do 31. decembra 1917. pa so se mu priznale stalne mesečno vojno-draginjske doklade, kakor so jih takrat prejemali državni uslužbenci. Razen tega je prejelo ijudskošolsko učiteljstvo za leto 1917. enkratni nabavni prispevek po izmeri, ki jo je določila država. Skupni izdatek na vseh teh plačilih je znašal 1,751.900 K 75 h. Ker je pa država povrnila od teh izplačil vsoto 1,017.896 K, to je izdatek na enkratnih nabavnih prispevkih, je znaša! izdatek iz deželnih sredstev le 734.004 kron 75 h.
Tudi deželni uslužbenci so uživali
v	letu 1917. vojno-draginjske doklade in se je izplačalo na teh dokladah 361.297 K 18 h.
Na stroških vsled vojske se je izplačala v letu 1917. vsota 55.286 K 97 h .
Za elektrarno na Završriici se je pokrila leta 1917. bilančna izguba za upravno dobo od 1. julija 1916. do 30, junija 1917. v znesku 123.082 K 52 h.
Izguba se je pokazala leta 1917. tudi pri deželnem zakupu državne užitntae in je znatafa 44.015 K 64 h. Pokriti Jo Je bflo Iz tekočih deželnih sredstev.
O stroških ta dohodkih posameznih deželnih zavodov so računi sledeči:
Deželna prisilna delavnica
Uspeh:
Dohodki	.... 167.138 K 70 h
Stroški............. 215.522	K	60	h
Primanjkljaj ... 48.383 K 90 h Proračun:
(130.412 K + 36.726 K 70 hj
(171.340 K ‘+ 44,182 K 60 h)
( 40.928 K +	7.455	K	90.	h)
Deželna bolnica.
U s p eh:
Dohodki	.... 574.944 K 98 fi
Strbški .	.	930.382	K	50	h
Primanjkljaj . . . 355.437 K 53 h Proračun;
(237.609 K + 337.335 K 98 h)
(499.656 K + 430.726 K 50 h)
(262.047 K + 93.390 K 52 h) Deželna blaznica.
Uspeh:
Dohodki	.... 75,713 K 62 h
Stroški.............. 187.224	K	18	h
Primanjkljaj . , . 11L5U K 56 h Proračun;
( 31.989 K m 43 723 K 62 h) (177.910 K :+	9.314	K	18	h)
(145.921 K — 34.409 K 44 h) (Dalje prih.)
NaJnovelSa poročila.
(Vesti LDU.)
ITALIJANI PREKORAČILI DE-MARKACIJSKO ČRTO.
Split, 23. (DDU.) Danes zjutraj na vse zgodaj je italijanska četa, kateri Jakost je še nepoznana, z nekoliki oklopnbni avtomobili prekoračila nad Trogirom demarkacijsko črto te vkorakala v Trogir. Po spopadu z cfesetorico naših vojakov v Trogiro so se naši vojaki umaknili. Ameri-kaner so z dvema vojnimi ladjama odpluli proti Trogiru, da ustavijo Italijane. Admiral Miilo je javil uradno ameriškemu poveljniku, da gre z* odpadnike, ki sč pobegnili na svojo roko, V mestu vlada veliko razburjenje. Vrše se manifestacije in se pri glašajo vsi moški za prostovoljce.
ITALIJANSKA SOCIJALISTIČNA'
STRANKA PROTI REŠKEMU PODVZETJU.
Milan, 23. Oficijelna socijalistična stranka je objavila oster manifest
proti reškemu podvzetju, v katerem, kakor naglaša, vidi nevarnost za mir. Proglas obsega tudi odkrit priziv do
upora, kajti med drugim naglaša delavcem, bodisi civilnim, ali vojaškim, da ona disciplina, ki ne Brani pustolovcem izvrševati njlb nakane, ne sme zabranjevati niti proletarcem, da nastopajo p6 svojem prepričanju in kakor veleva njih interes.
JEKLARSKA STAVKA V ZEDINJENIH DRŠAVAH.
Pariz, 22. (DunKU.) »Chicago Tribune« poroča iz New Yorka, da
obsega stavka v ameriški jekleni industrijf 145 tovaten z 280.000 delavci, od katerih odpada na Pitts-burg 200.000 delavcev, ostanek pa na Cleveland in Chicago. To Je, kar se tiče Števila udeležencev, kakor tudi radi načelnega pomena ta posledic, največji industrijski boj v Zedinjenih državah tekom mnogo let. Voditelji stavke, kakor tudi jekleno združenje nestrpno pričakulejo izid boja, ki ne stremi za ničemur dragim, kakor na zedinjenje jeklene industrije. Ako bodo delavci zmagati, jim bo mogoče nastopiti s svojimi zahtevki ono pot, kakor so jo nastopili rudarji in Železničarji. — Isti list poroča iz Washingtona: Ta stavka pomeni nadaljevanje boja, ki so ga delavci pred 27 leti po krvavi ustajti izgubili. Smatra se splošno kot začetek velike vojne proti kapitalu v Zedinjenih državah. V senci tega tekom let največjega boja bo poizkušal predsednik Wilson na prihodnji industrijski konferenci v oktobru doseči stalen mir v ameriški industriji. »New York Herald« poroča: Dasiravno začetek bojd še ne dopušča presoje o moči obeh strank, se vendar lahko ugotavlja na obeh straneh velik optimizem o njegovem izidu. Tako zastopniki jeklenega združenja, kakor tudi tajniki narodnega odbora za zedinjenje železnih in jeklenih delavcev so s pričetkom bitke zelo zadovoljni. Na borzo boj dosedaj še ni veliko vplival. Jekleni papirji so samo malo.
padli, pri zaključku pa se je kurz v, korist jeklenega združenja izboljšal za 10%. Po mnenju voditeljev stavke pa se more polni vpliv stavke ookazati šele v dveh dneh.
Iz Slovenije.
Jesenice.
Dolgo smo že molčali, toda seda) moramo govoriti. Povedati moramo, da se je gospodu Kapuzu pl. Bil-cheisteinu že popolnoma udrlo od same agitacije proti socijalistom. Hodi že namreč po Žirovnici slepe miši lovit. Toda niti tam ne bode ime! sreče, ker je tam ljudstvo bolj zavedno kakor Kapus, akoravno ni plemenitega stanu. Posebno rad b( prepričal gosp. Krž„ našega starega prijatelja, da hočemo socijalisti vse premoženje in vso zemljo popolnoma odvzeti tamkajšnjim kmetom ter jo razdeliti. Temu gospodu, ki nima kosmate vesti kakotj Kapus, in tudi drugim vaščanom, se ni treba poštenih Hudi kot smo socijalisti prav nič bati. Urediti hočemo vse tako, da bode celo Kapus zadovoljen. Sedaj pa, dragi bralci »Napreja«, pozor!
Dne 17. septembra t. 1. zvečcrt ob pol 9. uri je prišel zgoraj omenjeni gospod na postajo k svetilničarju, da si tam ne vemo kaj ogleda ter pri tem pokaže, kakšno orožje ima na razpolago: imel je ono že davno rekvirlrano in od vseh poznano pištolo repelirko, o kateri pa je pozabil, da je nabasana. Začel se. Je igrati, akoravno je bil opozorjen, če morda niso patroni v pištoli. Odgovoril je. da jih ni, v tistem tre« notku pa je že tudi počilo. Strel J« šel v zid. Slučaj je hotel, da ni Mlal večje nesreče. Ako bi pa prestrelil rezervar — ati celo oba, ki sta bital polna petroleja, si posledic ne moremo niti predstaviti. Uslužbenca je od strahu padel, ker }e mislil, da
je zadet. Kapus je zelo zamišljen ^
svoj poklic, s katerim pa državi še nikoli nič koristil. Zgoditi so zna na Jesenicah največja katastrom Prosimo merodajne oblasti v ime« mi Zakona varstva vseh uslužbencev, da se omenjenemu človek* takoj odvzame orožje, za katerega! nima pravice, (ta ga nosi, ker takti pištole že davno spadalo kam drugam, ako so bile rekvirirane. Mogoče ima dotlčnik še kaj dntgeg% kar bi naši Jugoslaviji koristilo^ Ako se res kateremu od gospodom krmarjev država smili, Je njegov* sveta dolžnost, da Kapusa iz Jesenic odstrani ta se ga pošlje v kak! gozd zajce lovit.
Gospodje na merodajnih mesttfi skrbite za to, d« mn prej kot mo«*-če preskrbite potni Ust.
Shod v Kropi.
kT se Je vršil zadnjo nedeljo, je Ml zelo dobro obiskan. Tudi v Kropi so prišlf delavci in delavke do zavesti, da se morajo vst priklopiti socialistični armadi, če hočejo Zase svojih pravic. Sodrugi, ki ste pr-
vi	začeli delovati za socijalistična ideje v Kropi, bodite prepričani, d* vršite veliko nalogo. Dolgo sm<$ namreč Ječali pod terorizmom lin« dl, ki so vedno klicati: »Molite ixti nosfte svoj križ, ker tako hoče večni bog!« Tiho in udano ste, poniža? Kropenčani, trpeli med gorami, kovali ste Železo od zore do mraka* možje, iene, otroci. Uboga dekleta« Iti Še danes morate privzdigovati težka kladiva. Ali gospodje v Črnili suknjah, bodo In so že spoznali, dti niste več tako tihi ta udani, kakr bf sl gotovo še nadalje želeli nekateri gospodje. Saj bo kmlu prišel čaš, kc| boste lahko tudi vi z glasovnico ti
rold pokazali vrata tistim, ki vani
t m
Še danes obetajo bič. — Na shodu poročal sodrug Vehovec o političnem in gospodarskem položaju de« lavstva. Danes živimo v dobr, k| nam prinaša vsaki dan kaj novega, največ pa hudih udarcev za delavstvo. Gospoda je postala že preob« jestna. In Še Vedno skuša držati delavske sloje v nezavednosti, da bi lažje gospodarila nad njimi, ta t* preobjestna gospoda je vprizoriist tudi to strašno svetovno!vojno. N« bodemo pozabili, kako je cerkvena gospoda s križem v roki blagoslavljala ubogo paro, ko je šla umiral na bojišča za kapitalistične parasi« te! Jugoslavijo pa, ki smo jo socUtf« listi že davno prorokovali, že imamo. Kakšna naj bo ta Jugoslavija zato moramo sedaj predvsem skrbeti. Ne pustimo, da bi posvetna m cerkvena gospoda sedela za preobloženo mizo, delavstvo pa da bi gledalo skozi prste. Ako delavec dela, tedaj naj ima za to delo tako plačilo, da bo lahko preživljal svoje otroke. Delavec mora biti soudeležen dobička, ki ga on proizvaja. ~« Socijalizaciio podjetij hočemo, nadalje socijalno zavarovanje. Zahte-
h
Konsorcij slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani javlja, da je
gospod
Ignacij Borštnik
profesor 1. jugoslovanskega konservatorija v Ljubljani, član kraljevega hrvatsicega scmaljskega kazališta v Zagrebu, bivši dolgoletni Član in režišer ter učitelj dramatične Sole slovenskega
gledališča v Ljubljani itd. itd.
v torek dne 23. t. m. opoldne v deželni bolnici ljubljanski po kratki bolezni preminul.
Pogreb bode v četrtek dne 25. m. ob 4. uri popoldne iz Narodnega doma na pokopališče k sv. Križu.
Slovenska drama je izgubila ž njim svojega prvega umetnika.
V Ljubljani, dne 23. septembra 1919.
_____________________________________  Menini	pogrebni	zavod	v	Ljubljani.
Hiši, pod«ene, Izdelova-
stenice, »urhi l
prelzku$encga radikalno učinkujočega trni* čevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 6; za šeurke K 6 — ; posebna močna tinktura za stenice K 6'—, uničevalec moljev K 3 — ; prašek proti mrčesom K 5*—; mazilo za Človeške uši K 3; mazilo proti uSem pri živalih K 3; prašek za uši v obleki In perilu K 3; prašek proti pernlm ušem K 3; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) in mravljam K 3; Potil ja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JO likar, Zagrab 40, Petrinjska ulica 3, lil. U
Slovenska eskomptna banka LJUBLJANA. SELENBURGOVA ULICA ST. 1 Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu.	
Izvršuje vse bančne tn QPDFIFMA* V1°8* na kl'iilice ariVLJLliln• in na tekoSi račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE i.PRODAJA: valute, efekte itd. ESK0NTIRA: lwi“Te’ Brzojavi: ESKOMPTNA. 543	insakcije najkulantneje. r| k IF • kredite in predujme na blago ■SAJI* . ,n ,M 171)11 11 . akreditive na vsa tu in-ILUnJn . inozemgka mMta pncpF&n if • tfK°,ino' }ndu* rUjrLoUJL. BtrJi0 ter llvoy in izvoz. 50—1 Int. telefon it. 146.
..
obrestuje hranilne vlage po čistih
Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
mm			mmmam			usmfl	mmm	
		mBUBM	MBBBm			uSBhkS		
M
Pl Fifi!
Rimska c. 6
Mit. 6
Mi Uit
vatno takojšnje volitve, občinske In držav ne,- Vid imo, da v I3eleing t u >tu danes hočejo vsa ta za nas tako .vežna vprašanja spraviti z dnevna-ga reda, pri čemur so posebno naši klerikalci pridno na delu. In njih glasilo »Slovenec« piše vse druga-če, kot faktično delajo klerikalni poslanci v Belsrradu. Kako je v Kropi? Delavcev, ki se razumejo na delo, ne marajo. Za delavce, ki so 15 let delali v zadrugi, nimajo dela. Delavci, ki so strokovnjaki, ne smejo biti Slani zadruge! Na ta način se v Kropi zida hiša! Stavba je pa le takrat dobra, kadar jo zidajo strokov..-njaki. Kakor hitro ni vodstvo tovarne v pravih rokah, v rokah strokovnjaka, tovarna ne more napredovati. Ako tega ni, je vsako podjetje obsojeno na smrt. Vse to odpravite delavci iz Krope s tem, da se z vsemi močmi oklenete naše sc* cijalno - demokratične organizacije. Ne iščite rešitve v latinskem pregovoru: »In vino veritas«, v vinu je resnica — tu rešitev! Dokažite, delavci, da ste spoznali v sebi človeka, za kakršnega vas noče priznati gospoda! Iztrgajte se iz rok cerkvene in posvetne gospode, ker 1>rej ne bodo nastopili boljši časi!
Po shodu se je vpisalo precej so-drugov v politično organizacijo.
Delavci, neustrašeno naprej za pravično delavsko stvar in ne strašite se groženj s hudičem!
Omenjamo še tole: Lepak našfc stranke, ki je bil od sodrugov nabit v Kropi, ni dajal miru nekemu surovemu in zahrbtnemu »inteligentu« izmed župnikovih ovčic. Veleučeni in velepošteni »inteligent« ga Je namreč kratkomalo strgal s stene. S tem svojim juaškim činom si Je zagotovil večno slavo: ko namreč umre, mu postavimo na naiblifnjem hribu spomenik iz opeke z vzidano ploščo in napisom: Tukaj počiva k roparski Inteligent, ki je bil slab učitelj in hud sovražnik rdečih lepakov.
Gospodarstvo.
Sladkor Iz Češke. Minister prehrane je naročil 600 vanogov sladkorja iz Češke. Ta sladkor pa se toliko časa ne bo začel izvažati h Češke, dekler se od tam ne izvozi na Francosko 2000 vagonov sladkorja, ki jih je Francija naročila.
Tovarna stekla. V Belišču v Slavoniji Je ustanovljena tovarna stekla s kapitalom združenih slovenskih trgovcev.
Iz stranke.
Politična Sola na Jesenicah. .V.
nedeljo, dne 28. t. m. ob 10. uri redno predavanje v novi šoli.
Krai. pol. org. za Krakovo-Trnovo odborova seja in seja zaupnikov je danes, v sredo, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu, Krakovski nasip št. 14. Pridite vsi! — Predsednik.
Shod krojaških pomočnikov se vrši v petek, dne 26. t. m. ob pol S. uri zvečer v Mahrovi šoli. I. nadstropje. Poroča srbski delegat iz / Belgrada sodrug Pešič, Dolžnost vseh je, da smo polnoštevilni. — Odbor.
Podružnica oblačilne stroke v Ljubljani sklicuje za nedeljo, dne 28. t. m. shod vseh šivilj, modlstinj itd.
Stev. 217.
v prostorih Malinove šole, I. nadstropje, naspio^ »Mestnega doma«. Razpravljalo se bo o vašem gmotnem položaju ter o potrebi vaše stanovske organizacije- Stvar je zelo važna, zato prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Siiod radeških usnjarjev. V nedeljo popoldne ob 2. se bo vršil shod usnjarjev v Radečah v gostilni pri Halerju v Radečah pri Zidanem mostu.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Sodrug Karl Zavolovšek, Trbovlje I., savski rov: V kateri številki »Napreja« ste čitali inserat?
Gosp. Janko Leban, nadučitelj, Bukovica: Naznanite nam, katero številko lista reklamirate.
Češka obec, Ljubljana: Pošiljate nam notice v brezplačno objavo, pa niste naročnik »Napreja«. Ali je to res?
Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Kiaria Mlin za vse,
posedrovalnica služb, Celje, Kolodvor. uL 9.
jjnn tnhfl kuhinjske oprave,
G, postelje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mizo in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej.	677	10-3
Milk Dragotin Pat i dvorska ulica St. 18,
prej v Trstu, se priporoča za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela. 568 8-3
Dnetnntbi laclirinb 1,hek’ hiter in dober, rUiUdllsul iUullUen, dobe zanesljive in spretne osebe (tudi otroci nad 14 let) s prodajanjem BNapreja#. Oni, ki ee javijo osebno prej, nastavljeni bodo vrhu tega že na dobra mesta. Zglasiti se je od '/,11. do U. ure dopoldne v upravi »Napreja' Frančiškanska ulica 6,1.
f nuli j (Oolserer) it. 41, močni, trpežni, skoro IcilJI novi, se eeno prodado. Kje? pove upravništvo .Napreja*.
ni|X okrog treh metrov, pripraven za otroško rlH obleko, se odda. Naslov pove uprav* nišUo sNapreja*.
za dečka, starega od 8 do 10 let, — dobro ohranjena, se eeno proda. Pozve se naslov pri upravništvu .Napreja'.
Izjavljam, da je govorica, katero je !. izrekel napram moni gospod Franc PiVnat, sodavičar v Novi vasi, laž. Dokler
teea ne prekliče, ga imenujem podlega laž-nika. — O i inče, dne 21. septembra 191* 589	Iv.	Korofiin.
Kolporterja *a Celje
■Komo.
Kdor želi prevzeti ta posel, naj se zglasi pri sodrugu Josipu Marnu, Celje, boln. blag., Vodnikova ul. 3.
Priporoča se trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
ZALTA & ŽILIC
Ljubljana, Marije Terezije cesta 10. 5	(Gosposvetska	cesta.)	532
Poslovalnica bolniške blagajne ljubljanske v Kočevja
opozarja njene člane, da se izplačuje bolniščina vsako soboto tedensko za nazaj.
Obenem se opozarjajo vtsi delodajalci, da točno plačujejo vse poslane jim račune, da se izognejo V6em neprilikam.	582 2 -2
Poslovalnica boleiUe blagajne IjebljiBMeievji!.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po posti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven 10-7	rotovža.	631
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela
4«
v Celju
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo, ter se priporočava za mnogobrojen obisk.
Ivan in Ana Černe
__________z Goriškega. 538 15-7
KljiMfai
starejši, izvežban v autogeničnem rezanju in varjenju se išče 586 8-1 Elektrarna FALA ob Dravi.
St. 2432.
Razpis.
^es inventar jugoslovanske milarne v Sp* Šiški (za poslopjem ljudske šole) je naprodaj bodisi v celoti, bodisi v posameznih delih (stroji i. i d). Reflektantje si morejo ogledati miiarno vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne In od 3. do 5. ure popoldne. Ponudbe z navedbo cene je vložiti najkasneje	569	3_ž
do 15. oktobra 1919
pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, Sodna ulica št. 1.
552 10—I
Gospodinja, ki rabi
Milo „SRNA“ 3
Stedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poizkusni zavoji po 4‘/a kg vsebine.
IGNAC F O CK, tvornica mila in sode, Kranj.
DRVA
mehka in trday vsako množino, pripelje na dom družb«
„IMPEX“
Hahrova hiša, Krekov trg
it. 10, I. nadstr. :,3 10-3
Inženir dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbeni Inženir.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, 2elezobetonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Hilierjeva ulica it. 7. Izvrluje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske In Jelezobetonske jezove, mostove, ielezobetonska tovarniška poslopja, skladiiča, betonske rezerva rje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in lelezobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno Izvriitev vse nažrte stavbene Inienirske stroke. Tehniika mnenja. — Zastopstvo strank ▼ teh-niških zadevah.	184
kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
Banatsko moko !
prodaja v komisiji, samo na cele vreče, dokler traja zaloga. BALKAN, trg. šped. in kom. del. dr., Ljubljana, Dnnajska cesta 33.
brez odbitka rentnega davka, i 11 .m« Ustanovljena 1. 1881.