Ugoden čas slovenskim prošnjam. Na slovenskib tleb hočemo Slovenci obraniti se, razvijati, napredovati, in toraj kot Slovenci, domačini, priznani in spoštovani biti. Zato tirjamo aloven8ko besedo v uradnicab in šolab. na Slovenakem tako, kakor jo iraamo v svojih katoliškib cerkvab. Dosledno bočemo potem, da bodo Slovenci v naših uradih nastavljeni, Slovenci poslovali kot profesorji in učitelji pri nas. Doma naj dotnačini v prvej vrsti boljše službe dobivajo in boljši kruh jedo, ne pa nameato njih tujci, ki našega jezika ne znajo, pa ga tudi znati nečejo. Tirjamo in zahtevamo to tem bolje, ker nam je ta pravica v osnovnib poatavah zagotovljena in od cesarja samega podpisana. Toda Nemci, zlasti liberalci, v zvezi z odpadniki nemčurji, nam to branijo, kolikor le morejo. Slovenci pa se borimo za svoje pravice in, bvala Bogu in našitn vrlim državnim poslancem, z upanjem na uspeh, na zmago. Upiraje se na slovenske prosnje, katerih se jim na Dunaj pošilja iz alovenske zemljej začeli so, zlas-ti naa g. dr. Vošnjak in goriaki dr Tonkli, trdno piitiskati na ministie, naj vendar cesarjevej besedi in grof Taaffejevim obljubam o jednakopravnosti potnagajo do dejanske veljave. No, in ree, minister prava, dr. Pražak, je obljubil javno v državnem zboru, da kmalu predloži zbornici ertež jezikovne postave. Po tej postavi bodo vai uradi na Slovenskem dolžni, slovenske uloge sprejemati in reševati alovenski. Tedaj ne bodo smeli sodniki zametavati slovenBkib ulog, kakor sedaj po zaukazih predsednika graške nadsodnije, plem. Waseija, delajo. Bog daj, da se to brž zgodi. Na dalje eo naši poslanci od Čebov, Poljakov in nemških konservativcev dobili besedo, da bodo podpirani, kedar bodo od ministra naučnega, barona Konrada, tirjali sledeče: 1. v Ljubljani popolno 8lovensko gimnazijo, 2. na gimnazijah v Novem mestu in Krauji in učiteljišcih v Mariboru in Ljubljani slovenaki učni jezik, in 3. na gimna- zijah v Celji, Mariboru, Gorici in na realki v Ljubljani pa paralelke (zraven-razrede) slovenske za 4 spodnja leta. To utegne obveljati in storjen je velik korak naprej.; K temu uspebu so pa slovenske prošnje, doposlane na Dunaj našim poslancem, veliko pripomogle. Toda ae več"se jih naj nemudoma odposlje. Rodoljubi štajerski! gauite 86! Sedaj je ugoden čas sloveaskim prošnjam.