Btinjeva gora v Mežiški dotfni. Med Faro ui x»ed Guštanjein vidimo na severni strmi zv Žen grič, imenovan Brinjeva gora. N,i nje.i stoji daleč naokrog znana kapela sv. ^Kjsma in Uamijana. Dolgoletna želja ljudi, da se kapela rcveča, se je tudi uresničila. Dne ?3. ssptembia t. 1. je ob 4. uri popoldne to nično kapelj blagoslovil g. dekan Riepel. Bilo je zbranih mnogo ljudi ne eamo e Koroške, marveč tudi s Štajerske in tudi iz Avstrije. Točmh podatkov, kako je nastala kapela, menda jii. Po ljudski govorio: sta bila v bližnji okolici bolana dva kmeta, V enakih sanjah In isto noe je bilo njima naznanjeno, da ozdravita, 2o pO3tavita kapelo na tast svetnikoma-zdravnikoriia E7. Kozmi Jn Damijanu na Brinjev: go:-i. To ee je zgodilo. V raznih boleznih pri Ijudeh h\ pri živini se priporočajo sv. Kozmi in Daniijanu. Po ljudskib vesteh eo te pro-šnje mnogokrat uslišane. Ptuj. V soboto, dne 28. septem>ra, je bila felovesno otvorjena kmetijsko-obrtna razstava. Otvoril jo je sam ban dravske banov'ne g. dr. i\Ia.rko Natlačen ob 10. uri dopoldne ob veUkein številu predstavnikov obl&sti, korporacij in obeinstva. V imenu razstavljalnega odbora kmetijsko-obrtne. razstave je pozdravil g. bana na Cvetkovem trgu, ki je bil pravi cvetlienjak, g. Ignac Vintfš ter se rnu v to¦plih. besedab zahvalil za prevzem pokroviteljstva nad razstavo. Nato je pozdravil še g. bana predsednik ptujske občine. Po pozdravnih govoiih se je g. ban prav lepo zahvalil za iskren in lep sprejem in je imel na zbrane globok in lep govor. Nato je g. ban otvoril razstavo m ei ogledal vse njene znamenitosli. Vpisal se je tudi v knjigo na lovski razstavi. Kmetijsko-cbrtna razstava je bila res nekaj lepega in marsikateri razstavi bi bila lahko za vzgled. Deljena je bila na štiri dele: pohištveno, čebelarsko, gozdarsko i:.n sadjarskoobrtniško v Društvenem damu. Sadjarska razstava je bila nekaj veličastnega. Raznoviistno cadje je bilo razvrščeno in okusno predočeno in to jabolka vseh vret iz celega sreza, nato grozdje iz Slov. goric in Haloz. Tudi zemeljeki pridelki s krompirjem, bučami iin ogromnimi pesami so vzbujali splošno pozornost. Raznovrst.no klasje je bilo okusno opredeljeno in pritrjeno na steno. V isti dvorani so obrtniki razstavili svoje izdelke prav lično. Čebelaraka razetava je v jaeni sliki predslavila slovenskega čebelarja v vseb njegovib iznajdIjivostib in domačnostih. Lovska razstava v Narodnem domu je bila v ponos vsem lovcem in videli smo vseh vrst divja&ne v ptujskem srezu prav nazorno. Pohištvena razetava je prav dobro uepela. Kot uvod v to kmetijskoobrtniško razetavo se je vršil sortiralni in pakovalni tečaj sadja, kf ga je obiskovalo 26 fantov in deklat'. 28. septembra je bila tudi razstava goveje i'oi konjske živine na sejmi- škem prostoru mestne občine. Obiskovalcev te razstave je bilo precej in prišli so celo iz inozemstva. Delale so se tudi kupčije. V splcšnem so razatavljalci dosegli evoj namen in tako je ptujski srez zopet vstal pred ljudmi kot eden najdelavnejših in podjetnh srezov v dravski banovini. Istočasno s kmetijskoobrtno razstavo se je vršila tudi poskušnja vin iz Haloz in Slov. goric. Razstava se je zaključila 6. oktobra s popolnim moralnim in materijaln:m uspehom in moramo vsem razstavljalcera kakor organizatorjem iskreng. čeetitati k uspehom tako uspele razetave! Št. Vid pri Ptuju. Dne 30. sept. smo obhajali v Trnovcih veselo gostijo. Zgledni niladenič Jakob Gojkošek je dobil roko pridne Marijine družbenice Katarine Turk in se preselil na njen dom, kjer bosta zanaprej skupno gospodarila vzorno Turkovo doma&ijo. Mladi par je poročil na Selab ženinov brat g. p. MaHjan, minorit iz Ptuja. Nov&porofenca naj Bog obilno blagoslovi! Teharje pri Celju. Društveno se lepo razvijamo. Ob prvih nedeljah v mesecu vidiš moCno četo Apostolstva mož n'n fantov, kako pristopajo k obhajilni mizi, da si pridobivajo svežih moči za vsakdanje življenje. S kora slišiš lepo petje moškega zbora pod vodstvom delavnega organista Maksa Feguš, ki je bil letco potrjen k vojakom. Tudi katol'ško prasvetno delo reže zopet veselo svoje brazde, da nadomesti to, kar je v bližnji preteklosti vsled nas.ilja bilo zamujeno. Ustanovili smo tudi krajevni odbor Jugoslovanske radikalne zajednice za občino Teharje. Za predsednika tega odboi-a je b:l izvoljen ugledeai kmet g. M. Rebov. Sv. Peter pod Svetimi gorami. Predzadnji »Slovenski gospodar« je poročal o velikem razmahu naše božje poti na Svetih govah, danes pa poglejmo, ka,ko je kaj v župniji, kamor spada ta božja pot, v prijetnem Sv. Petru. Orgle, pokvarjene vsled svoje starosti, saj so služile v božjo slavo nad 100 let, smo podrji, nabavili velik harmonij, napravili novo hrastovo ograjo na koru, preidelali pevski kor, kakor tudi postav'li novo beton.sko stopnišče na kor. Po dolgem pričakovanju emo vendar dobili organista %? osebi že starega znanca, g. Janka Kutnjak iz Razkri/.ja pii Ljutomeru, kateri se je ob naetopu nove službe poročil z nečakinjo pOikojnega šentpeterskega župnika č. g. Laha, Anico, dolgoletno 'n neumorno prosvetno delavko v vseh naših kafoliških organizacijah. Mlademu paru želimo od Boga blagoslovlje.no bodočnost! — Tečaj za vkuhavanje sadja in sočivja, kateri se je vršil v Kat. prosvetnem domu in katerega se je udeležilo 42 tečajnic, je nad vse pričakovanje dobro uspel. Zahvaljujemo ee vsem, ki so prlpomogli do (ečaja, posebno še ljubeznivim gospem učiteljicam kr. ba.nske uprave. Veselje, ki so ga pokazale udeleženke na tečaju, nas navdaja z upanjem, da se bo priglasilo dovolj deklet za tromesečni goepodinjski tečaj, ki se bo predvidoma vršil v prvih mesecih novega leta v Kat. prosvetnem doinu v št. Petru. V mesecu novembni nameravam-o vprizoriti lepo ljudsko igro v Kat. prosvetnem domu. Bo nad vse lepa in jo bo res viedno priti pogledat. Pripravite se za obfek. Sev&da vani borno pravočasno nazna.nili datum in naslov 'igre. Do tedaj pa le ugibajte, kaj neki vam bomo spet nudili. Sv. Lenart nad Laškim. Naš kraj se je piičel tudi v diuštvenem oziru malo gibati, daeiravno daljna okolica tega ne ve, ker ne obesimo vsega na veliki zvon. Lansko leto se je u&tanovila Proetovoljna gasilska četa, katera pa vkljub težki gospodarski krizi dobro dela. Takoj se je podala na delo za nabavo nove motorne brizgalne, ki je za vso bližnjo in daljno o^kolico velikega pomena. Dne 15. septembra t. 1. je že slavila slovasno blagoslovitev nove motorne brizgalne. Blagoslovitev je izvriil domači g. župnik, ki je smel krasen nagovor, vreden, da istega ohvani vsak v spominu. Posebno bi bilo dabro, da bi se besede župuika vzeli k srcu dotični občani in okoličani, kateri 60 do gasilske čete in motorne brizgalne bolj mlačni in mislijo, da je to nepo.trebna. novotarija in t'«ti, kateri vkljub temu, da bi lahko uirpejj. kak^. denarno žrtev, pa prepustijo to čast drugim, ki po švojih Taz_* merah težje dajo. Hvala Bogu da teh ni dosti in da so to ljudje od katerih denar ita.k ne gre, ali pa ga raje dajo za drugo manj potrebno stvar. Veem pa, kateri so že darovali, se j''m gasilska četa lepo zahvaJjuje. Vsak posestnik v slu:aju požarne nesreče hrepeni po pomoči ter bi rad vse žrtvoval, ako bi mu gasilska pomoč obvarovala le nekaj poslopja. Pomisliti je treba, da si moramo sami pomagati poleg božje pomoči. Toliko v preudarek nekaterim. — Gasilec cd Sv. Lenarta.