lajvečji ilorentki dnevnik v Združenih državah
reUa za Tae leto • • .	$6.00
>1 leta .....	$3.00
w York celo leto -	$7.00
inozemstvo celo leto	$7.00

NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki*
Tke largest Slovenian Daily K tke United States.
Issued every da; except Sundays and legal Holidays. 75,030 Read«
feiFON: CORTLANDT 2876,	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2876.
HO. 19S. — ŠTEV. 198.	NEW YORK, FRIDAY, 22. AU GUST 3^24. — PETEK, 22. AU GUSTA 1924.	VOLUME XXXII. -	- LETNIK XXXn.
DONSKI DOGOVOR - JAMSTVO MIRU ameriški letalci
so na greenlandiji
tcoski mins irski predsednik Herriot vidi v london-:em dogovoru pričetsk nove dobe trgovske in indu-strijalne stabilnosti v Evropi. — Parlamentarno odobren je v Parizu je baje zagotovljeno. — Celo najhujši politični nasprotniki Herriota nimajo upanja, da bi strmoglavili. — Bankirji bodo skušali v najkrajšem ;asu pregnati Francoze iz Ruhra,
'arz, Francija, 21. avgusta. — "Vidne posledice lončke konference, čeprav so ziuiiniive in bistvenega la, so manjše kot pa moralne posledice, katere se je >gla, — je rekel ministrski predsednik Herri olt v odra na pr< šnjo j oročevalca Worlda, naj poda pregled jrtienih, političnih in trgovskih posledic sprejema na-izvedencev ter izpraznenjn Ruhra. "Moralna soudeležba Združenih držav pri sklepih Iferene," je nadaljeval, "in zopetno ust a no vi j en je an to. vse to predstavlja glavna jamstva za svetovni mir — ki svetovnega miru so odvisni vsi politični in trgovski ?lii.
"Sedaj snu) zmožni spraviti v isto središče vse evrop-interese, katere sotrapile pretnje celih pet let in ki so v kroničnem stanju nestabilnosti. Sedaj, ko delujejo [ezniški in žnjimi narodi soglasno, potrebuje položaj le potrpljenja.
"Kako bi mogli priti preko tako težavnih vprašanj kot hrenosi na temelju načrta izvedencev, če bi ne poklicali |pomoč duha, ki obstaja sedaj? Krenili smo po novi
ARGENTINSKI LETALEC NA POLETU KROG
SVETA
Močan veter je zopet zadrža! ameriške armadne letalce, pa so pozneje kljub temu poleteli včeraj na Grenlandijo. Mornariške patrulne ladje pcslanc na določene postojanke.
Reykjavik, Islandija. 21. avp. Amer. letalca poročnika Lowell ^niith in porof-nik Nelson sta pristala v Fredericksdal na Grenlandiji <>b šestih zvečer.
V manj kot enajstih urah sta napravila 825 milj.
Najnovejša poročila ne omenjajo poročnika Locatellija.
Prejšnje brzojavke so se plašile :
Reykjavik, Islandija. 21. av«. Ameriški armadni avijatiki, ki se nahajajo na poletu krog sveta, in italijanski poročnik Locatelli, ki jih bo spremljal na poletu v severno Ameriko, bodo odleteli danes zjutraj na dolgo potovanje iz tukaj-niesa kraja v I^pederieks-dal, na Grenlandiji.
MYtTom.vii«t.cft..iaw.yg«KJ
Ta sklep je bil storjen "včeraj zjutraj na konferenci, ki se je vršila na krovu križarke Richmond in katere so se udeležili pod admiral MagTuder, poveljnik patrulne flotilje; poročnik Smith, poveljnik polet ter italijanski poročnik Locatelli.
|. Biznes bo kmalu videl, da vlada v Evropi stabilnost. "Kakorhitro bodo pričele reparacije normalno prilia-se bo celi evropski trgovski in industxijialni stroj pri-odil stalnemu novemu redu. Trgovci in podjetniki bo-lahko investirali s priličnim zagotovilom dobičkov.
"Tpamo, da bomo videli Evropo prav tako mirno kot [)ila pred vojno.''
Pariški finančniki in podjetniki pa čakajo, dokler ne londonski dogovor odobren v parlamentih, predno se bo-lotili novih načrtov, a večina njih je sprejela nabiranje Herriota. Stališče Herriota podpira nadalje tudi ameriški opazovalec, polkovnik Logan.
"Prva resnična mednarodna konferenca izza vojne je -bila ravnokar zaključena. — Tekom konference ie nanra-I V	• i •
■ j	... . v	litine jc "'»piti jdico pomanjkanje kuriva na pa
vila name vehk vtis poštena m odkritosrčna želja zavezni-jtrulnih iadjah in to pomanjkanje' škili voditeljev m Nemcev, da dosežejo uravnavo, ki bi bi-'je bolj kompliciralo Ia pravična za vse prizadete.
"Na prejšnjih konferencah so bili Nemci povabljeni šele potem, ko so se zavezniki dogovorili. V tem slučaju pa so sedeli nemški in zavezniški zastopniki Icrog mize ter lazpravljali o težkočah njih odnosnih pozicij, odprio in odkrilo, v poštenem prizadevanju. da dosežejo uravnavo.
"Moja sodba se glasi, da bedo dalekosežne dobrodejne Slwtsl*e™ ]K>sledice uveljavljenja Dawesovega načrta glede ekonom-'T- /V ske in politične stabilnosti Evrope.	*1<? Z!U e
"Precedent odprtih razprav med zavezniškimi in nem-
Tudi Argentina je poslala svojega letalea krop: sveta. To" je major Zanni. ki je sedaj s svojim spremljevalcem, mehanikom Beltrime, nekje na Japonskem.
PROCES PROTI LEOPOLDU IN LOEBU
Država je potom svojih zastopnikov izjavila, da imata oba morilca možgane moških, starih štirideset let in da naj vsled tega visita kot vise odrasli. — Nestrpni sodnik je prekinil argument. — Državni pravdnik ju je ime noval "satana". — Oče umorjenega fanta odšel iz dvorane.
Chicago, 111., 21. avgusta. — Državni pravdniki so včeraj odločno potisnili na stran fantazije obeh mladih morilcev kot olajševalno okoliščino pri umoru Roberta Franksa ter ponovil svojo zahtevo, naj se uveljavi smrtno kazen. Nathan Leopold in Richard Loeb, ki s!ra na-l.'j; j stopala kot človeka in pol, sta izvršila zločin in pol in po-1 1 j stavi je treba zadostiti, — so izjavili državni pravdniki. Ni-|ri fantastični filozofija Leopolda, niti "omedlevice" Loeba
Križarka Richmond je dospela včeraj zjutraj ob devetih z nadomestnimi deli za poškodovane a« roplano, katere so takoj sprav na kopno za potrebne poprave.
štirinajst dni trajajoče zavla-i-,„ __-	, ^ ,	. ,
. 1+ - ■ ;	7 ne morejo služiti kot olaisevalna okoliščina
cevanje poleta je imelo za posle-1	°	in*	- v	. .
Thomas ^Marshall je zaključil svoja izvajanja glede postave in precedentov" in sodnik Caverlv je dal be-položaj sedo pomožnemu držia.vnemu pravdniku, Joseph Savage. | Mr. Savage je govoril o neprovociranem zločinu, o
»»ruder je priznal Njegovem skrbnem zasnovanju in izvršen ju. Dober govor-je prišla zastavna nik je in smehljaj je izginil z obrazov obeh morilcev. Zrla
škinii voditelji otvarja po mojem mnenju metodo postopa- se je vrnil v Revkjavik, na krovu nja; r bc\na zadovoljiv nacm rešila številne narialjne(Richmonda? je *sporogil admiralu.
probleme, ki so posledica vojne. Glavna posledica uve- da je cela iztočna obal Grenlan Ijavljenja Datvesovega načrta pa bo zopetno rveljavlje-'dije, kro? An-ma-salika nepri-nje normalnih trgovskih ill ekonnmskill odliošaiev V Ev- merna za izkrcanje in sicer rad!
* ? j	'
ropi.	,	i ledu. Rekel je. da bi aeroplani ne
Pariz, Francija, 21. avgusto. — Parlamentarne sku-1 naš!i nnbeneS* svetišča v sluca-pine so bile danes ali navdušene ali pa potrte, soglasno'da bi bUi	s^llst!ti
z njih političnim prepričanjem, a niti najhujši politični, "a VOd°*
frlede poleta.
Admiral Ma to dejstvo, ko
ladja v pmtnišce. Rekel je. da bi sta predse ter se skrbno izog,*.,ula pogledom državnega bilo treba patrulne ladje nanovo pravdnika, ki ju je imenoval "satena, morilca".
Višek govora je pognal iz sodne dvorane očeta umorjenega dečka, ki ni mogel še nadalje prenašati izvajanj državnega pravdnika. Matere ter sestre drugih majhnih dečkov kot je bil Bobby Franks so pretakale solze, ko se je stori mož opotekal iz dvorane.
"Alienisti soglašajo, da ima Leopold možgane štirideset let starega človeka in sicer človeka, ki je preživel svoje življenje s študijami." je vzkliknil Savwge. "Vsled tega mora tudi sprejeti kazen človeka štiridesetih let.
"Njegova obramba glede človeka in pol, ki stoji nad postavo, je zelo šeptava.
Danes bo sledil pomožnemu pravdniku Savfagu zagovornik Baehrach. Pečal se bo z izvidi izvedencev obram-
opremiti s kurivom v Rosyt,h, na škotskem ali kje drujrod, če bi jevanje poleta še nadalje zavleklo radi vremena ali dru-sreira vzroka.
Letalni poveljnik Leijrliton. ki
Ko se je križarka Richmond
sovražniki Herriota niso napovedovali njegovega pad- mldnhl tukaj je div;al vihar -m
,,„ .... „1	V '	• • , . • .	. .	•	/,flM( 1 <1 Irf L I&d I*" 111 \ , «I \JU'll ill
ea^ parlamentu, ^ Njegov prijatelji pravijo, da bo gootovo tmm,nika SmiJthJ in T^ate]li sta
odobren londonski dogow, dočim pričakujejo njegovi ,e s težavo prišla na križar ko, da nasprotniki, da mu bodo napravili par neprijetnih nr. se udeležita konference z admi-.Prepričani so. da imajo na razpolago izvrsten materijal za ralom. Admiral je predočil navzo-napad na ministrskega predsednika, posebno pismo Mac- čim težkoče položaja z mornarv Donalda, o katerem trdijo, da kaže, da ni Anglija resnična	stališča ter povdarjal po-
pri jat eljica Francije in d^ predstavlja dokaz, da bodo sku- ma»ikan.ie kuriva, šali bankirji pregnati Francoze iz Ruhra pred Časom kot' Po k(>nferenct Je izjavil poročne bil določen na mednarodni konferenci.	jnik Smith:
Politični sovražniki Herriota si ne drziiejo poskusiti' - trpim kot v,akdo dmgi
s trinogi a v 1 j en j a sedanje vlade ob času, ko je bilo navidez nllakaTnTSo dtTi ^ ^ doSnirtll° f ^ kea* ^ bil star devetnajst let," Rešeno repa raci jsko vpra|anje. Ni še znano, kaj bo storil	S* ^r	, . ^ .
1 oincare, vendar pa se domneva, da l>o trpko analiziral vsakdo drugi bi .se vrnil v Ame-I + Jfz.ne razpravljam o tej fazi slučaja. Jaz govorim poganjal jministrskega predsednika t Londonu,	j riko in jadrali bomo hitro, ko s ° tem- lp ctnr,1°	"
nično stališče Poincareja bo postalo znano šele danes, kt> enkrat dvignemo, se bo zbrala njegova skimina, da glasuje o tej zadevi.
be ter izjavil, da morilca sicer nista blazna, da pa stojita na mejni črti bbznosti. N jih fantazije niso še dosegle
stadija popolnih deluzij, a se oklenile obeh tako, da nista več imela zdrave sodbe.
Marshall je porabil večino dneva z navajanjem precedentov, ki se tičejo smrtne kazni.
"Imamo nekega Davi s a Andcrsona, starega devetnajst let, ki je tekom ropa ustrelil nekega policista. An-dersonova mladost ga ni rešila pred najvišjo kaznijo," je rekel Marshall "Bil je spoznan krivim ter obsojen na smrt.
"Mr. Marshall, vi veste, da je bila obsodba izpreme-
NAJVECJI NEMEC JE UMBL
Berlin, Nemčija, 19. avgusta. — Danes je umrl tukaj največji Nemec. Star je bil enoinšestdeset let, visok je bil skoraj osem čevljev ter je tehtal petsto funtov. Imenoval se je Herman Feig. Bil je poročen ter oče petih normal-nih otrok. V svojih mladih letih je -bil mizar, ker se je pa začel re-liti, ni mogel več opravljati svojega dela. Zadnji čas je imel ti-»vino ter prodajal jajca in mle-
MEHIŠKI DELAVCI PROTI FAŠISTOM.
Mexico City, Mehika, 21. avg. Radikalni pristaniški delavci v Vera Cruzu in Tampico so izjavili, da bodo bojkotirali italijansko razstavno ladjo 4'Italia", ki bo kmalu dospela na svoji poti po Južni in Centralni Ameriki. Delavci izjavljajo, da bodo skušali preprečiti izkrcanje častnikov m posadke italijanskega parnika, ker smaitrajo italijansko fašist o vs ko vlado sovražnikom proletariat«.
o tem, kin J je storilo sodišče.
Navedel je nadalje slučaj Walt era Krauserja in Ber-Poročnik Locatelli je rekel, rialnarda Granta- ki sta tekom roparskega napada ustrelila mora zmanjšati težo svojega ae-1 "eikega "policista ter bila obsojena na smrt. Zadevo ima se-roplana in da bo radi tega vzel m daj v rokall gCVCmer Small.
seboj v Grenlandijo le tri može, j "Najvišje sodišče je potrdilo obsodbo obeh teh de-mes*o prvotnih štirih.	jvetnajst let starih mladičev, ki nista bila človeka in yjol.
Richmond je zapustila Revkja- Čikažki anarhisti pred pet in triidesetmi leti so se tudi vik ob sedmih zvečer ter odplula smatrali ljudem in pol. Skušiali so imičiti postavo z di-na svojo postojanko, sedemdeset namitom
milj Od tukaj.	"Filozofija takih ljudi je, cln nima postava nikake
veljave glede njih. Anarhisti so bili usmrčeni od postave, katero so obsojali, ne radi njih filozofije, temveč radi kršenja postave.
Kansas City, Kans., 21. avg. —L "Nobena filozofija ni izgovor ali opravičila za zločin.
BANČNI ROP V KANSAS CITY.
Trije maskirani band it i so napadli danes tukaj Corn Exchange banko ter zbežali s približno $15,000. ga je treba kaznovati.
1 Leopold je prestavil svoje nazore v dejanja ter izvršil ■umor. S tem je šel preko čistte filozofije in za to dejanje.
najnovejši zeppelin 'angleško-ruski pakt pripravljen na polet! velikanski uspeh
Ogromni ZR—3 je pripravljen za Rakovski je rekel, da so bila po-poslnisne polete. Zračna križar- gajanja težavna in do^otraj-ka bo odpotovala v Združene dr-	toda uspeh je vse poplačat,
žave dne 16. septembra. Vožnja "Živela rdeča diplomacija" preko Atlantika bo trajala od petdeset do sto ur.	Moskva, Rusija. 21. avgusta. —
Ko se je včeraj vršila plenarna seja moskovskih sov jet o v. sn cisti razpravljali o ipogodbi med sovjetsko Rusijo in Anglijo ter jo označevali kot triumt' rdeče diplomacije.
V soboto bo dala vlada sovjetskim svetom ofeijelno pororilo o pogodbi ter se bo začela pečati r. nad a 1 jniin i podrobnostmi.
Značilna govora sta imela R kovski. ki je načelnik delegacije, in ruski zunanji minister Cičeriri. Rakovski je rekel: — Pogajanja so se precej zavlačevala in premagati je bilo treba dosti te/koč. V resniri vam povem, da je bil 1o ,iak<> t<-/:>k porod. Sijajen uspeh je pa kronal vso težavo. Pogodba no l:rVs nobenega principa sovjetskih postav.
< 'ičerin j'1 zaključil svoj govor v. besedami: "Živela rd»n'a diplomacija !*"
Friedrichshaf cn, Nomč i j a. JI.
avgusta. — ZR—3. velikanski vodljivi zrakoplov, katerega s • zgra«lilo tukaj za vlado Združenih držav, bo najbrž pričel s svoj;m p<det om v Lakehurst, X. J., krog 15. septembra. Tako je bilo objavljeno včeraj po prvi javni inšpekciji. Sedaj so pričeli inštalirati motorje.
Ugodno napreduje tudi polne-nje z vodikovim plinom v štirinaj stih kompartmentih.
Prvi poskusni polet se lm vr šil med 27. avgustom ter .">. septembrom v bližini tukajšnjega kraja.
Približno dvesto oseb. v glavnem tehnikov, inozemskih časnikarskih poročevalcev in nemških uradnikov si je prvikrat ogledalo vodljivi zrakoplov v lopi. v kateri je bil zgrajen in kjer bo počival do dneva tehničnega poleta preko Bodenskega jezera.
Za poiet v Združene države ima ZR—aparate kot jili nima noben drugi vodljivi zrakoplov. MH lomi j,, tudi takozvani "materinski*'' gvro-kompas, katerega so so posluževali Xnnei na svojih podmorkih -čolnih in na katerega nima višina nobenega učinka. Poleg tega bodo še drugi kompasi na krovu zračne križarke.
Svilene padalne priprave se nn hajajo na dnu gondole, ki vsebuje kontrolni prostor terj ^tau»v vanja častnikov. Padalne priprave so pritrjene na vrvi. ki segajo od zunaj v gondolo skozi okna. Po ena padalna priprava je* za vsakega častnika in potnika.
ANGLEŠKE BOJIiE LADJE POSLANE V SUDAN.
Chartum. Egipt. 20. nvsrusta. - -\'eč angleških bojnih ladij je do-spelo v Port Sudan, kjer bodo pomagalo tamošnjim angleškim četam vzdrževati red. Ker so se v kolici Port Sudana završili« na-daljni nemiri, je bilo proglašeno obsedno stanje.
ZPvA.CN A
POSTA ZA TIC CITY.
ATLAN
Atlantic City, X. J.. 21. avgusta. Zračna poštna služba je bila ustanovljena. danes tukaj, ko je bil (e bi se pojavila potreba, da se postavljen posebni nabiralnik na rabi te padalne priprave, si bo na- South Carolina Ave. in Board-takni! vsak član posadko krog pr- v.-alk. Številni, ki so videli rdeče, si pas. spojen z vrvjo. Ko bo sko- belo in modro pobarvani nabiral-čiL nato skozi okno. bo teža odtr- e.ik. so so vrnili v hotelo, da spi-gala padalno pripravo, ki so bo čf,.ir> pisma.
takoj odprla.	|	-
Dr. Hugh Eckencr. ravnatelj NA TISOČE JIH JE BREZ STRE-Zeppelin kompanije. je rekel da-, HE VSLED POTRESA.
nes, da bo trajal polet preko	-
Atl antika od petdeset do stotih London, Antrlija. 20. avgusta, "r. soglasno z vremenskimi raa- Potres je uničil mesto Osli v pro-inerami. Nadalje je rekel, da bo vinoi Semirješensk. Enoinštirideset zračna ladja najbrž odpotovala oseb je bilo usmrčenih. nad osem-dne 10 septembra.	tisoč jih je brez strehe.
"Leopold je bil prepričan, kot ruski nihilisti, da stoji nad postavami. Bil ,je mnenja, da lahko izvrši umor, če misli, da je prav izvršiti umor. Karkoli je storil, je bilo prav, ker je on storil to. To je bila njegova filozofija."
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum bo naš« mbi iltArit! JUGOSLAVIJA:
10C0 Din. _ $13.20 2000 Din. — $26.20 5000 Din. — $65.0U
Pri nmkMilih, ki mafej« manj fc«t m IM itanrM nfiiimi |iiifti|
IV rento* n poštnino in druge atroike.
teyoillja na zadnje pošte in Upiatnje Tattnl Mnri nraC^
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $10.00	500 lir..........$24.00
300 lir .......... $14.70 1000 lir..........$47.00
Pri naročilih, Id znašajo manj kol tM Ur n{«Mm pinii] pm U va poštnino in drriRe stroške.
Razpošilja na zadnj« pošto In Izplačaj« Jmirmmdkm Banka t Trsta, Opatiji In Zadro.
Ea poMIJatro. ki preKgajo PETTISOČ DINARJEV aH pa DVATISOfl
LIB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust ▼rednost Dinarjem in Liram sedaj nI stalna, menja M večkrat In upi takovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po eeni tistega dno. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKU $1.—
blede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas ▼ tem listu.
Denar nam Je poslati najbolje pe Mew York Bank Draft.
Festal Money Order aU ?a
FRANK 8AK8ER STAtE BANK B Cortland! Stm«»	New Tort, K. T.
SSL Oos&aaOt

"GLAS NARODA"
(SLOVENK DAILY)
FRANK MKUR, PrMltfant
Owntd and Published by
Bfrenio Publishing Compaay
(A Corporation)
]
LOUIS BEN EDI K. Trurarar
PtiM of Bual tt Cortlandt
of tlM Corporation and Addroaao« of Abovo Offlearat Borough of Manhattan. Naw York City. N. V.
QLAS NARODA
(Vole* of tho Pcopto)
Evory Day Excapt Sundaya and Holldaya.
Opustošenja omamljivih sredstev.
se spominja.
GLAS NAHODA, 22. AUG. 1924.
Kaj vse stori vlada Združenih držav.
i
• lato valja In Kanafl«
Hal xa
Ca Ca
Idui *	«HMi* « • «KCi	$3-1
katrt lata ...................IIJ
Amariko .Za Naw York sa aala
....... 16.001 Za pol lata ........
001 Za inozemstvo sa oata .60 Za pol lata ............
ite . . . 17.01 ......... 13.60
rta ....... 17.00
......... 14.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
_MQlaa Naroda" l«haja vakl dan Izvzemšl nedelj In praanlfcav._
Dopisi, bres podpisa ln oaebnoatl se ne pziobčujejo. Denar naj ae blagovoli povijati pa Money Order. Pri spremembi krajr, naročnikov, prosimo, da a* nam tudi prajinjl blvallSCe nama nI. da hitreje najdemo naalovntta._
-GLAS NARODA" ■ Cortland! Straat, Borough of Manhattan, Naw York. N. Y,
Talaphona; Cortlandt 2878	__
TAKO ZNAJO
Vsakdo se spominja, kako ( y ^liklh stojnicah v pitts-strasno se je razširila poraba ne- hurghu se nahaja stroj. ki lahko varnih omamljivih sredstev po izvede pritisk enega milijona fun-vojni, ko so razkrili naravnost tov na kvadratlli palec. Ta veli. kaotične razmere v mestih m na kan;jki ^ se uporablja za prt_ deželi Tudi prohibicija je v veliki izkužnje moči konkreta, železa, meri pripomogla, da se je pov^ljeMa kamenjH in drugega mate-čala mora I lena zmeda. Oblasti so riaJa^ katere se rabl v stavb?n-
Prefd kratkim smo obdolžili Mr. Antona Grdino petih, laži, katere je javno in namenoma izrekel, — v namenil, da nas diškreditira in opere samegSa. sebe.
S' *
<irdii*a je odgovoril v Glasilu Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote z dolgo klobaso, v kateri pa ni ovrgel i liti ene naše trditve. Dost i je napisal, povedal pa ničesar.
Toži in tarna, da mu hočemo škodovati, po ovinkih nas prosi, naj ga pustimo pri miru in končuje svoj duševni izliv v preniili prošnji: — "Pustite me, za božjo voljo, kaj sem vam storil1?"
S takimi prošnjami se zbriše madeža laži. Take prošnje dokazujejo, da se dotičnik predobro zaveda svoje krivde. " '
Koverta je seveda vzel ta njegov odgovor za pristno zlato ter ga podčrtal z besedami:
''Ko smo te dni brali odgovor našega vrlega predsednika K. S. K. J. smo videli, kako je newyorski list nesramno lagal. Sedaj vidi laliko vsiatk, kje je resnica, ker njeni žarki v odgovoru so razsvetlili celo obzorje in pustili na tem obzorju; list Glas Naroda vsega osramočenega s strgano mu masko s hinavskega obraza. Sedaj vidijo, kako ti proti vn i ki K. S. K. J. in njenih svetih načel lažejo, kako potvarjajo, kako narod begajo s slični-mi natolcevanji. Sedaj vidimo, kako znajo."
Koverti svetujemo, naj objavi naše pojasnilo in Grdino v odgovor zapovrstjo. Edinole v tem slučaju bodo rojaki na jasnem, kdo je lagal in kdo je pravo trdil. ~
Ker })ti tega Koverta brez dvoma ne bo storil, ker sr boji resnice kod živega zlodja, bomo objavili mi oba članka drugega za drugim, ako ne bo kmalu tego podtikava-nja konec.
V tem slučaju bodo lahko čitatelji izprevideli, koli -ko naših očitkov je Grdina izpodbil. Oni, ki so pazno zasledovan celo afero, predobro vedo. da ni izpodbil niti enega.
Najboljše pa ve to sam gospod Grdina.
'Višek patentirane flečldajnarske zlobe dosega ^Koverta v trditvi, da smo protivniki Kranjsko Slovenske Katoliške J ednote.
Toda ta njegova metoda je že znana in smo čitiatelje ponovno opozorili nanjo.
Koverta naj nam dokaže, da smo začasa Grdinovega predsedništva le enkrat omenili Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto v slabem smislu oziroma ji skušali škodovati.
Do^ro ^e pa zavedamo dejstvo in zavedati bi se ga morala vsa^ slavenska javnost, da pogrebni k Anton Grdina ni vteleseng Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota, kot tudi
ni pater Koverta v telesen a katoliška vera.
Bog ne daj, da bi bilo tako in vsakdo je Ijaliko hvaležen. da'ni;
Navzlic temu pa resno opozarjamo članstvo omenjene Jednote, naj bo previdno. Vsem so še dobro v spominu časi zloglasnega reinšurenca. Bivši predsednik in Koverta stla ga skovala na papirju ter stla ga hotela proti dobremu komišnu speČati.
Zavedno članstvo je pa pravočasno izreklo odločilno (la se omami in položaj stvari se besedo ter z obema temeljito pomedlo.	|ie vsJed tega neizmerno poslab
Toda ljudje radi pozabljajo. To ljudsko slabost je sal' izkoristil Koverta ter skuša zopet dobiti pri Jednoti poglavitno besedo. Topot po ovinkih in od strani. Izbral si je lepo skupino vdanih matadorjev. ki so slepo orodje v njegovih rofeah.
Kranjska Slovenska Katoliška Jednota izdaja glasilo. Članstvo ga plačuje zato, da cita v njem o Jednoti* nem in društvem položaju; ne pa brezplačnih reklam in opravičevanj raznih trgovcev.
Gospod Grdina ni bil še nikdar napaden kot predsednik Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote.
Radar bo kot tak napaden, naj mu članstvo odpre kolone svojega Glasila, da se bo zagovarjal v njem.
Toda Grdina je prebrisan. Glasilo mu je na razpolago . kot predsedniku in kot pogrebniku. In kot trgovec se ga pridno poslužuje v svojo brezplačno trgovsko reklamo.
O raznih svobodŠČinah, ki si jih je izciganil od glavnega odbora, pa prihodnjič. __
Ker pa se je slična prikazen pojavila tudi v evropeskih glavnih mestih kjer ne poznajo prohibi-cijo. bi človek skoro domneval, da je to ena onih čudnih prikazni v življenju človeštva in da je posledica presenetljivih in napornih vojnih leit.
Na vsak način bi bilo treba z vso strogostjo nastopiti proti tej ostudni navadi ter zasledovati predvsem tajne razpe-čevaice. Žr-tve omamljivih sredstev je le težko rešiti, ker so v skoro vsakem, slučaju izgubljene, za človeštvo.
Navidezno ozdravljenje ne nudi niti najmanjšega jamstva, da ne bodo zapadli zlu, kakorhitro se jan bo nudila prva prilika.
uvedle energične odredbe in tudi listi so opozarjali na to novo nevarnost. ki se je širila koi epidemija. Priobčali so dolga poročila, kako se je razširjalo nevarne strupe kot kokain, heroin, morfij, opij in eter med občinstvom.
Kljub vsem svarilom zdravstvenega urada, kljub vsem pogonom in aretacijam razpečevalcev in tihotapcev pa se ta strašno kuga vedno bolj širi v gotovih slojih prebivalstva.
Posebno v kabaretnih in plesnih lokalih, v katerih se shajajo mladi in starejši lahkoživci. so uživale te katilinartske eksistence noči v radosti ter se posluževale omamljivih sredstev, ne le moški, temveč tudi ženske. V bolnicah se je nato pokazalo, kakšna opustošenja so povzročili ti nevarni in zavratni strupi.
Lahko si mislimo iz kakšnih elementov obstajajo oni. ki se udajo tej gnusni navadi. To so v prvi vrsti uživanja željni mladiči, a tudi postopači, vlačuge in drujri, ki žive kot zajedavci od dela in naporov drugih.
Neki odlični kriminolog v Bei linu je ugotovil, da ofbstajajo slic-ne razmere tudi v nemškem glavnem mestu ^rogoče je v Berlinu še hujše kot v New Yorku in do-tični uradnik, ki imenuje to grdo navado kokainizem. je mnenja, da je to posledica vojne in da je kokainizem razširjen predvsem v visokih krogih in v takozvaneni deminondu.
Preje je bila le Kitajska dežela opija in celo v New Yorku so se udajali ljudje tej grdi navadi le v temnem in zagonetnem kitajskem mestnem delu, ki pa ni predstavljal takrat nobene nevarnosti za splošno prebivalstvo. Razmere v tem pogledu pa so se izza vojne korenito izprememile.
V Berlinu, kjer je ta kuga že sedaj povzročila velikanska opn. stošenja, so odredile policijske m zdravstvene oblasti obsežne varnostne odredbe, ki so bile vsaj deloma uspešne, česar ni mogoče trditi o New Yorku, kjer je pr^ bivalstvo neizmerno bolj kozmo politsko in mešano.
Kako strašne so posledice stalnega zavživanja ali vbrizgavanja kokaina in sličnih omamljivih sredstev, more presoditi le človek, ki ima v svojem poklicu opravka s takimi eksistencami in ki lahkt? natnčno zsasleduje usodo posameznih.
Žrtve so vsled neprestanega zavživanja strupenih snovi ne sposobne za vsako telesno in duševno delo. Vtfled tega postanejo kmalu breme javne dobrodelnosti in morajo poleg tega še trpeti velikanske duševne in telesne bolečine.
Prohibicija je bila brez dvoma v veliki meri kriva, da se je to zlo tako strašno razpaslo. Uživanja željni svet, kateremu so vzeli alkohol, se je poželjivo oprijel tega novega razburljivega sredstva.
ski obrti. Na celem svetu ni mogoč najti ničesar sličnega. Ta stroj in edinole ta stroj more natančno določiti odporno silo tega raznovrstnega materijala. dokler se ne zruši.
Zvezna vlada je zgradila ter uporablja ta stroj.
V "VYashingtonu sedi slehrni dan umetnik s paleto v roki. a ta umetnik ne. slika portretov ljudi, temveč portrete bakterij, ki so tako majhne, da je treba najmočnejših mikroskoplov. da se razkrije- njih obstoj. Portreti kažejo ta majhna živa bitja v vseh podrobnostih njih telesnega ustroja. Ta umetnik je v službi Združenih držav in njegove »like pomagajo v boju proti boleznim.
Pitna voda. katero dobavljajo železnice potujočemu občinstvu v vseh vlakih, je stalno pod nadzorstvom zveznih zdravstvenih uradnikov. Kotle za vodo se preiskuje od časa do ča.sa glede njih čisto sti. Metoda polnenja kotlov je natančno predpisana in inšpektorji pazijo na to, da slede železnice natančno predpisom.
Skupina kartografov v zemljepisnem uradu zvezne vlade je zaposlena že več let z izdelovanjem velikanskega zemljevida Združil ih držav. ?,IeriIo je en palec za vsako miljo. Ko bo zemljevid iz-gotovljen, bo videti na njem slehrni grič. vsako dolino, vsako goro. vako reko. vsak most in vsako poslopje. Se par let in zemljevid bo izgotovljen. Seveda bo kmalu le zgodovinske vrednost:-, ker se važne izpremembe kaj hitro za vršu je j o.
Žival ali rastlinstvo.
Pri površnem spoznavanju naravnih znanosti sodimo, da prav lahko omejiti kraljestvo živalstva od kraljestva rastlinstva. Kaj je živalŽ V al imenujemo prosto gibajoče se bitje, ki hrano išče ali lovi in požira, rastlino pa cvetoč, prirastel in sadove rodeč organizem. Vendar meja med o-bema kraljestvoma ni tako enostavna. Poznamo prv«, primitivno ustvarjena bitja, pri katerih se ti razlikovani znaki tako izgubljajo, da le z največjo težavo in bistroumnostjo ločimo žival od rastline. Taka živeča bitja označujemo v splošnem za "najnižje organizme" in prirodoslovci sodijo. da se je ves naš živi svet razvil iz takih v gotovih ozirih med živalskim in rastlinskim kraljestvom stoječih bitij.
Ako si živali in rastline natančno ogledujemo. najdemo veliko množino zelo presenetljivih slic-nosti. Opazimo najprej temeljne elemente, iz katerih sestoji ves organski svet! To so takozvane celice ali stanice, mikroskopično majhni prostorčki, ki rastejo, se na kompliciran način cepijo in dele ter tako razmnožujejo. Te celice imajo isto obliko pri živalih, kakor pri rastlinah. Prav taku imajo živali in rastline enako vsebino v celicah — protoplazmo.
Ako torej vemo, da je vse živ-1 jen je vezano na te v celici se nahajajoče! temeljne substance, se ne moremo čuditi, da je tudi živ-ljensko očitovanje pri živalih in rastlinah v bistvu eno in isto.
Današnja prirodoslovna znanost izvaja živalsko in rastlinsko kraljestvo iz enega vrela, ko ugo* tavlja, da so se naši današnji organizmi razvili iz živalskega bitja, ki ni bilo niti žival niti rastlina in ki je imelo v eni smer! razviti v žival, v drugi v rastlino. \
"GLAS NABODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING
kediuh
| Peter Zgaga
Sredi meseca septembra bo pri-plul v Ameriko, če bo šlo vse posreči, nemški Zeppelin, katerega so izdelali Nemci za Ameriko.
V	Nemčiji se bo dvignil ter bo priplul preko Francije in Atlantskega oceana v Združene države.
Parkrat bo zaokrožil nad New Yorkom in se spustil na letalno polje v Lakehurst.
Ta polet bo Francoze najbolj bolel.
Ko bo plul nad Francijo, bodo Francozi od same jeze in lie-vožčljivosti zeleni, ker bodo morali priznati, da so Nemci že vsaj v nekaterih ozirih vzvišenejši nad njimi. Nemci, ne nemški kajzer in njegova klika.
V	tem je razloček.
Kdor namreč tlači nemškega kajzerja in nemške znanstveniku v en žakelj, je zagrizenec in ne-vednež.
Taki nevedneži so Francozi.
Bivši boksar in poznejši kinematografski igralec McCoy, ki je bil že devetkrat poročen, je usmrtil svojo ženo. Vsi dokazi govore zoper njega.
Oblasti so ga zaprle. In v kratkem se bo začela obravnava proti njemu.
McCoy je pa pameten človek. Advokatu, ki ga bo zagovarjal, .zaobljubil stotisoč dolarjev nagrade.
In nadalje je pameten vsled te«ra. ker se v ječi neumnega dela.
Od jutra do večera sedi na tleh ter rezlja iz papirja punčke in se s temi pogovarja.
Te punce bodo igrale pri obrav navi brez dvoma veliko ulogo.
Ženske, ki jih bo iz papirja iz-strigeL mu bedo mogoče pomagale, da ne bo obsojen, ker je živo žensko spravil s sveta.
Obravnave proti Loebu in Leopoldu bo brez dvoma šele takrat-konec, ko bo zmanjkalo sodišču in zagovorništvu duševnih izvedencev in starišem denarja. ★
Zadnjič sem slučajno videl glasilo jugoslovanske soeijalistične stranke "Naprej".
Suh je revček, da se Bogu smili.
Samo na dveh straneh izhaja in izhaja samo po potrebi.
Nehote sem prišel do prepričanja. če bi se tiste tisočake, ki so jih darovoli ameriški Slovenci za jugoslovansko republiko, porabilo v kak drug namen kot pa "Naprej u*r v podporo.
Ali bi ne bilo lepše dati vse skupaj "Proletarcu".
Bi že vsaj ne bilo treba v njem citati tistih priskutnih prošenj za podporo.
V tem sta si namreč s Koverto enaka kot dva centa.
"Dajte, dajte in dajte!"
Če list s svojim pisanjem in vsebino ne more dobiti pristašev iti podpornikov, jih tu s prošnjami
za vbogaime ne bo dobil. ★
Angleški kroprinc bo prišel v Ameriko.
Ves svet je že obiskal, samo sta-repra strica v Doornu, bivšega nemškega kajzerja je pozabil.
K njemu naj gre ob prvi priliki.
On mu bo iz lastne skušnje povedal. kako je minljiva slava tega sveta. Fant je še mlad, in če pride pravočasno k spoznanju, se lahko še kakega poštenega dela loti.
*
Časopisje poroča, da je žena tožila moža. Neusmiljeno jo je pretepel. ker si je dala odstriči lase.
Mož pride skesan pred sodnika in pravi: — Oh. če bi vedeli, gospod sodnik, kaj je ona lani naredila z menoj, ko sem si dal mu-štace obriti, bi me milostno sodili.
In možak je bil oproščen. ★
Če
hočeš dežja, prijatelj, jaz poznam dobro sredstvo:
Pojdi na cesto v lepi novi beli obleki in novem slamniku. Tvoji čevlji naj bodo beli, platneni.
Da bo še sigurnejše deževalo, moraš iti kolikor mogoče proč od človeških bivališč in n!e smeš rze-ti marele seboj.
3mj0fli0timtska
Ustanovljena 1. 1898
iKatnl. Sfeimnfc
Inkorporirana 1. 1981
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornki:
Predsednik: RUDOLF TERDAN, 933 E. 185 St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOL'IS BALA NT. 1808 E. 32fid Street, Loraln. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOL'IS CHAMPA. Box 961. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12th Ave. Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg. 600 Grant Street Sixth Ave, Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBA8NIK, Room 206 Bakewell Bldg, cor. Diamond and Gr
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. IS Street. Chicago. IH. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver, Colo.
Pnrotn! odbor:
LEONARD SLABODNTK. Box 4?0. Ely. Minn.
GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bldjr.. Puyallup. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland. O-
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC. 780 London Road. N. E-, Cleveland. O, PATJLIXE ERMEN'C, 3S3 Park Street. Milwaukee. "Wis. JOSIP STF.RLE. Pine Bluffs W'yn.
ANTON CELARC, 638 Market Street, Waukegin, 111.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda".
Vse stvaH tikajoče se uradnih • radev kakor tudi denarne poSilJatr« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se po5ila na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih Članov ln bolniSl" Spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom obilen pristop Kdor želi postati Man te orpanizaHje. naj se zglasl tajnlV bližnjejra društva JSKJ. Za ustanovitev novih aruštev se pa obrnite • gl tajnika. Novo društvo se lahko vstanovf r. 8 člani ali članicami.
Razne vesti.
Nova knjiga G-abrijela d' An-nunzija.
Italijanski listi poročajo, da jr zavojevalec Reke Gabriele d'An-nunzio napisal iti pravkar ilal v ti.sk svojo najnovejšo knjigo, ki nosi naslov " Pustolovščin a brez pustolovščine". Delo je založil.-, knjigarna Treves v Milanu in i>. ide konccin teka meseca.
Grozno dejanje matere.
Pred kratkim jc pometala 30-letna delavka -Tohanna Strcmpfel v Gradcu zaradi bode in rodbinskih prepirov svoje tri otroke v starosti 2 mesecev. 2 in 4 let v reko Muro. potem pa je skočila Se sama v lj.-lto.
Otroke so valovi odnesli, mater pa je močan tok zagozdil mM dva kola. tako da se še ganiti ni mogla. Orožniki so še živo potegnili iz vode.
Proces proti državi.
Ves madžarski tisk z interesom razpravlja o čudnem procesu, vr-šečem se v Budimpešti. Obtožena je sama ogrska vlada, odnosno država in toži jo več tisoč vojnih ujetnikov, ki so bivali v Rusi.jr. Po prevratu je madžarske ujetnike prepeljala v domovino neka japonska ladja, izplačajoČ za vsakega po 300 jenov za prevoz. Madžarska vlada je vračajočim st» ujetnikom obljubila, da jim vrne plačafto svoto za prevoz Svoje obljube pa ni izpolnila. Eden bivših ujetnikov, dr. Rodes. je sedaj dw gnil tožbo proti državi, ki ni izpolnila svojih obveznosti. Prvo inštančno sodišče v Budimpešti je obtožbo kot nenmcstno zavrnilo. Kasačijsko sodišče pa je smatralo obtožbo za upravičeno in tako je dobil dr. Rofles iz državne blagajne 300 jenov, približno čedna svotica v madžarskih kronali. Toda sedaj je bil ogenj v strehi.
Ostali ujetniki so dvignili ko tivno tožbo proti državi, zalit« joč. da tudi njim izplača ob V I jene >vote. Madžarska vlada sedaj v neugodnem položaju, kasaeijsko sodišče istotako poj
upravičenost obtožbe, peten j pričakovati popolen polom džarskih financ.
Zadnjih 50 goril.
Angelski LI —t i energično pri stiraji proti pobijanju goril, k ! ve danes sanm še v belgijskih; Ionijali fh v nekaterih krajih i pad ne Afrike. Zadnja lota so ci gorile tako preganjali in bijali. da bodo kmalu popolnoma iztrebi jene in da	lov nanje
^plob ne bo več izplačal.
Princ William švedski je nedavno na lovu ustrelil 14 goril, ki jih je podaril stokholmskenin muzeju. Naravoslovec Abelov trdi. ie na vsem svetu samo še kakih ">() goril. Krivda. da bo gorila kmalu izginila, zadeti«« poleg lovcev tudi muzeje, med katerimi se odlikujejo londonski, newyorski in stokholmski. ki neprestano nagovarjajo potovalee. naj love iro-rile. Angleški listi zahtevajo od vlade, naj napravi temu konec, ker drugače kmalu no bomo vedeli, kakšna jo živa gorila.
Dar francoskih komunistov Moskvi.
Francoski komunisti so podari li moskovskemu sovjetu zastavo pariške komune iz leta 1S71. Razstavili jo bodo v Leninovi grobni ci ki je sedaj dostopna občinstvu.
Pijanec na strehi.
Pred kratkim so zapazili ljudje v Temišvaru zjutraj na stre. hi moža, ki jc sedel v žlebu, noire pa so mu viselo navzdol. Mož je spal spanje pravičnega. Policija in rešilna pos-taja sa ira spravili na tla. Pijanec ni vedel kako je prišel na streho.
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" <jJ2Q 22
S strešico sa slovenske čr-ke, č; i, ž . $25. -
'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laliko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 tiortlandt Street	New York, N.

GLAS NARODA, 22. AUG. 1924.
f
TUJERODKE IN ŠOLA
NAJVEČJI AMERIŠKI SUBMARIN
. s-rs? > Sili ■	•»■•■■v;
Glasom ljudskega štetja od l.tprečiri prenapolnjeno stanovanje 20 je bilo v Združenih Državah pomanjkanje in tirni tete. mešamo 84,432 tujerodlntih belok ožndh J sožitje in resno socijalno zlo. ki «sk. Od teh je bilo 896.918 v sta-i dostikrat izvfcra od. tega, da se ti'čez 30 let, ki so bile nepLsme-j sprejemajo 41 border jT' v hišo.
808,915 pa ni znalo govoriti Ta vprašanja odpirajo široko gleški. Le 11.287 tujerodk v sta- polje za prizadevanja ženskih or. i čez 21 let je pohajalo šolo jranuzacij in je ni organizacije vj Pred kratkim so spustili v morje pri Portsmouthu, X. H., največji ameriški submaTin "V—1". Po-►m L 1920. Večerne šole no že Združenih Državah, ki bi bila bolj'	polnoma bo dovršen meseca oktobra. Submarin bo lahko napravil pot iz Amerike v Evro
rile ogromno delo v amerikani- spodobna ukvarjata se s problemi ciji tujerodeev, aLi do sedaj se tujerodne ženske, kot "parent-1
Tli posrečilo pridobiti večje teacher aiSf^iatkm' \ Točka, o kol o'-
"ilo tujerodk. jkatere se vrti zanimanje te or- narodno življenje, kajfci — kakor Federalni pnKVPtJli uriui je ne-	je otrokom ravno la je rekel Tabore _ ------
Tatovi na potovanjih.
Divje kamele na Španskem,
polnoma
po, ne da bi mu bilo treba medpot^ma vzeti na krov kaj* kuriva ali kakih drugih potrebščin. Dolg je 341 čevljev ter ima 2164 ton.
države raz-
vno priobčil o tem vprašanju tofka ana- P°tom ka/tere je naj- padejo, ko človeku odvzamejo anek iz peresa Dr. Karjotine Iled- ^«je doiseoi tujerodno maito-r. — njegovo osebnost." Poleg pripo-— kd je nunen ja, da bi takozva- ^draženja staršev in učiteljev ima. znanja priseljenca to osebe mi a parent-teacher association u_ v sv<>jem članstvu že veliko šte- moramo imeti pojem o njegov egnila biti primerno sredstvo, po. tujemodnih žensk, ali veliko vrednosti ne le kot delavca,, kajti
o m katerega bi tujerodne ženske V<* ->e tj<eba doseči- Xa	m vrši	^ marveč tU-
nogle dodati prvi poduk o ame- A™nkancev, je treba večjega di kot koristnega činitelja v na-iškem državijanstvu ''Parent- uvazevanja nnietnaskih in soeijal-sem narodnem ž*v*je<nju. Končno seller aviation" "je udnižen* ™ht detiovanj^ priseljencev
taršev š< ilskih otrok in njnh uči-eljev to je tapena ameriška or-Ito a^jjenje, marveč bi omogočilo ter smo ga postavil* samozafca.
ranizacija. ki je velike važnosti hoJj^ stike med ™<>zcmci -in tu- jevanje, kateremu se on podvrže.
To bi moramo pri poznati njegovo potr_ ne le obogatilo naše lastno narod- pežljivost pod okolščin/ami, v ka-
za skladno sodelovanje med uei-
roebiimi Amerikanei.
da bi postal del naše družbe in
tel ji in stariši v prid otrokove Dotltu P^eljeneev ima prekras. težkoče. ki jih je izkusil, da bi pri vzgoje. Vsi starši šolskih otrok, ki mko<k3a v *v°ji posesti,, kot Sel med nas; an končno se mase za to zanimajo, se od časa do vezetniw, domače lanonine, čipke ramo zavedati, da priseljence rav-oasa shajajo z učitel.^kim zborom ,n kaOcšenkrat Ion če vine, ki se lah- ™ kot mi goji ambicije gle.de
in pretresu je jo ra-zna vprašanja
on sam.
ŠTIRISTOLETNICA KAKAO.
leio združajjo v zanimive razstrave hla.gra svojih otrok, da bi jim o-
dede vzgoje otrok. Ta svobodna «tarokrajske<ga rokodelistva. Neka-'«®?«**	vzgojo m boljšo
organizacija mosi naslov: parent tere T><**bae izurjene tujenodke bi^ečo v življenju, kot jo je imel
teacher association.	Lahko	za podučevanje
Članek dr. Karoline Iledger je	vezenju in čipkariji.
pisan v takem .simpatičnem tonu' A	Pa" w * šolski obla^i
... ,, •	• posrečim pridobita italijanske ma-
in s takim redkim razumevanjem	'	J c Ilia
-	• t. , t t tere za vetrno šoflo s tem, da ie se
tczkoc naših priseljenic, da utegne .	^	***
to uradno poročilo živo zandmati	HaJi^ldh
zkiNti naše čitalteljice.	da 80 pazHa na deteta ki ^
"Tujerodna odrasla ženska," — J . mat°re	*	V
piše Dr. I ledger. - jc v splošnem ^	V vsak$m "blodni"
odsekana od stika s turodnimi	^^ <<bflock ma"
• j i i--- __■» troln "jena d^olžinofst je, da vznod-
Ammenkanci veiled okolscin. pod t __	i	*' ; ' , ,
kilterimi živi. To velja zlasti za
nekatere naselbine. Mi w «e žrir
•jo '*bC trt je, d
bujta Aise ženske v svojd okolici k pohajanju večerne šole. Čim učen-
zavedamo, kako so posebni "skup- keJ***™*)*, obišče svoje.so. ni standard ja^e morale, jav»e- ^ m ^raša.zaokaj ne prihaja-ga zdravja m družinskega ž i vi je-^ ™ v tJ°I°- N>no z^immje je I.ja ,ali prišel ^nka se ne more njim ^^ apatično in ona po-prilapocWti. ako le malo ali nič ne	P^^eOica in zagovornica
govori naš jerik in ima le malo	ne moreJ°
ali nič prilik opazovati ameriško' ^^ razredi ^ Pa ^^ ^^r živl^je v pol not i in v njegovih	P^ent-te^cher association ^-
najboljših straneh. Pred dnem 22. ntiSe	na->V^e	Ni
i i noo • * • i « - ^ treba da so ti razredii iako di*a"i s<'ptembra 1922 je tujerodna zen- _	J
, .	^ • , , - Lahko se \TŠijo v ziisebnd hiši v
ska avtomatično postajala držav- „	J •	^
Ijianka skupaj s svojim možem, ne
šolskem posSldpju a'li v otroških da bi iS bilo treba dokazati svojo '**rlWy«inicah. Form'alna ^^ vsposobl i en os t, sedaj pa - pod naj	JVa	ne
takozvanim Cable Act - se more ^gajo-tujerodke preplašne. ona podvreči istemu izpitu kot njen ^tk(>ma treba jih osebno pri-mož. Karkoli je potrebno znrati za ^iti^Phporočljiva je, da se jim
t	-ii i postreže s kakaom ali iuho ka iti
naturalizacijo pa te le korak n«- V	J ?
prej k polnemu razumevanju on	navadno prinašal jo «voja
v pošt o van ju ameriškega državljan. d°tHa sispbo3 ako J™ P°-
st va. V s vrh a, da človek razumno izvršuje svojo volilu o pravico in da se popolnoma vdefležuje ameri-
streže s kavo, bi je tudi otroci do-
bili. Tudi — kakor
se je t<o v
Erie storilo — mora tam bita
ne-
ške-ga javmega ža\-ijenjJ,^trel>a ve_ kdo pHsotm- ki na'j Pazi Ktko več kot površnega znanja	doWer se ™	^^
Konstiitueije in vladnega sistema,	Za Meka'j 5a(sa	^
pod kaiterim živimo. Btvz znartnega	P" roki.
znanja angleščine je nemogoče za 20 Samo shaJa(n^ m P^kusi go_
tujerodko, da U znala vpoštevati	^opnnaša nekaj znanja
. . .	... .	angleščine,
ideale ameriškega javnega, politi- °
črnega in sooijalnega življmja.	X (	Women's Oity C4ub
Vzemite, na primer, predmet javne	^nt Welfare Society
liipijene. Tim tujerodna mati ra-f.^ midil ^jerodkam te_ zuine, cla zdravstvene odredbe sin-	so nazwejl	P^-
ž"k> za dobro v«di, vštevši njo, in XW0Xah predmet- kot P^hrana o. da nki-> to nikafke ^amopašne od- tmk- obLa«enje otrok, telesa red.be za mtnarjenje ljudi, ona je ^^ 0tr**k- I™**™ vaoja. pripravljena sodelovati z oblastmi. Jf™ po,ložaJ mateTe ™ ^ok ^d.
Kar se tiče družinskih stanular. Predava'^ izurjene strokovnjakov. smo mi Amerikanei dostikrat ^^ Eden 12med teh vre graje vredni kot tujerodna ^	razvil v ^eoaj za
ženska. Zmedena novodošla vaš- P°duk ^^čine. čanka ne mere takoj pojhati na- " Parent-teacher associations'' kompliciranega življenja in lahko veliko storijo za odpravo ob majhnem zaslužku reševati plemenskih in verskih predsodkov probleme, katerim mi Amerikanke rn za bolj še stike med tujer.odni-muo komtaj kos. Ona se ne more i® tnrodnmi ženskami. Primerka r ni sebe naučiti primerne rabe na ^	tudi kampasnja proti k /palne katli, zlasti ako je za kur- Potovalnim nadevkom, ki se žali-j'ivo od\-wno od nabranega pre- dostikrat rabi jo na račun pri-nvoga, aii ako nima v hiši prosto- se-liencev. Ta škaindaHozna oavadii ra za shrambo krompirja in pre- jc vzrok precejšnjega dela onega moga. Od izbire srtovi, njej tujih odtujenja in imsprotstva, ki se point čudnih, katere ji nudimo, ona javlja pri tujerodcdh. ne more izbrati hrano, ki bi deja- Neka prise-ljenka finega tipa jc la njenim otrokom zdrave zobe in rekla: ''Xe, nisem še poslala hčer-raiA-ne hrbte. Nitd vse Amerikanke ko v šolo. Toliko se bojim, da bi nmo te«ga dkusegla z vsemi svojimi ji nadevali kako psovko." ugodnostim. Radi grospodaresrkih^ Ozdaje te reforme mora _brti pri-prilik, ki so izven njene kontrole, poznanje osebnosti priseljenca.
Ravno štiristo let je poteklo izza časa, ko so prvič uvedli v Evropo kakao. Kolumb je našel to pijačo pri domačinih zapadne Indije. Ko je prišel Tortez v Mehiko so bila zrna kakao drobiž, ki je kurziral mesto denarja. Kralj Montezuma je bil naravnost strasten pivec te pijače, kajti vsaki dan je izpil kakih petdeset čas. Ni ugotovljeno, kako velike so le te čaše. a znano je, da je kralj rad in obilo pil. Leta 1524. so u-vedli Spanci to zrno v svojo deželo. Leta 1657 pa je bil kakao še vedno posebnost v Londonu. . Neki francoski trgovec iz Bishop-Gate je prinesel kakao v Anglijo in pri njem ga je zasledila kraljica Ana ki. ga je splošno u-vedla v svoji deželi. Polagoma sc je razširila navada zavživanja kakao.
Na neki konferenci proizvajalcev kakao se je ugotovilo, da je v pričetku tekočega stoletja zadostovalo stotisoč ton zrn kakao, da se pokrije svetovni konzum. Let* 1922 pa je bilo treba že 400,00(5 ton. Resnično je, da so uporablja. Ii kavo v Abisiniji že v petnajstem stoletju in da je bil čaj znan na Kitajskem že tri tisoč let pred Kristom, — a kakao je vsega spoštovanja vreden, ker je prišel pivi med evropske narode od vseh osvežujočih pijač.
Grozna noč v polhograjskem pogorju.
Strahoviti nalivi, t— Hudourniki so razdejali številna poslopja in popolnoma uničili polja. — 15 ljudi utonilo. — 3 večji in vec manjšilh mostov porušenih. — Ve črnili jonska škoda.
Nad prazno sorško dolino in sin sta si še pravočasno rešila živ-nad Polhovim gradcem je divja-jIjenje.
KAKO GLOBOKO PRODRO SOLNČNI ŽARKI V MORJE?
V Sredozemskem morju napravljene fotografičiie slike so pokazale da prodre solnčna luč v morsko vodo do globine dvestotih metrov. Telo v globini 480 mb t rov je mogoče opaziti sledove svetlobe, posebno v južnih vodov jih ter pri ugodnih svetlobnih razmerah. V severnih vodovjih je'že v globini petdesetih metrov solnčna svetloba tako oslabljena, da jo je mogoče primerjati glede mo či še z luninim svitom, dočim še lahko v Indijskem in Karaibskem morju v tej globini še razločno vidi korale in druge morske stvore. V globini stotih metrov je v se vernih vodovjih solnčna luč le še medel blesk in v globini dvestotih ■metrov vlada večna noč.
Obnova ruske vojne mornarice.
Bolj še vik i nameravajo sedaj obnoviti brodovje v Baltiku. Med drugimi se bodo oddal v delo štirje dreadnought i, štiri lahku križarke, 24 torpedovk in potreb-
je za tujerodno žete&o te3to pre-. To je ogromne važrlosti za ofiae ne pomožne ladje
la 9. avgusta fwmoei nevihta, ka-krSne ljudje ne pomnijo že desetletja. Po silno soparnem večeru se je okoli pol 9. nebo nenadoma stemnilo. Gosti in silno črni oblaki so zakrili vso dolino. Le šviga-nje bliskov je razsvetljevalo dolino, strahovito grmenje in tre-skanje pa je naznanjalo bližajočo se katastrofo. Po hribih so neprestano udarjale strele v drevje in skalovje, ki je med groznim ropotom dreveio v graje. Okoli 9. zvečer se je vlil dež. ki se je vtre-notku spremenil v ploho, nakar je
pričelo liti, kakor iz škafov.
*
Najprej se je pričela-v vrhovih zbirati deževnica, ki je lila potem s strahovito naglico v grape in iz-premenila tamkajšnje neznatne potočke, ki so bili že skoro suhi, v grozovite hudournike. Tekom ene ure je v potokih narastla voda za več metrov, in dosegla ponekod celo pet do šest metrov.
Grozna opustošenja je povzročil potok Ilrastnica, ki je drvel po hrastniški grapi proti Puštalu pri Skofji Loki.
V puštalski grapi, ki gre od Škofje Loke proti Sv. Ožboltu, je ponekod teren popolnoma iz-premenjen. Hrastnica si je izbrala svoje prve žrtve na Fojkali. Tam se nahaja star mlin. v katerem je stanoval dninar Jaka -Jan-kovič s svojo družino .obstoječo iz žene in petih otrok. Nekolika nižje se nahaja Kržišnikova žaga. Hudournik je zasačil nesrečno Jankovičevo rodbino, v spanju. Voela je vdrla v mlin in ga v tro notku popolnoma porušila. Valovi so odnesli s seboj štiri njegove otroke, dočim so se Jankovič in njegova žena. ter starejša hčei-ka rešili v hrib. Otroke še sedaj pogrešajo in so najbrže našli smrt v valovih.
Popolnoma je razbita tudi žaga Lovra Kržišnika. s katere je odneslo ves les. O hlevu in šupi ni nobenega sledu. Oetrt ure navzdol je imel s vaj o žago kmet Jakob Fojkar. Fojkar se je *redi nevihte vračal s svojim hlapcem ž vozom domov. Ko je prišel ravno do svoje žage, so objeli voz mogočni valovi, ki so butali z vso silo navzdol in potegnili s seboj Fojkarja, hlapea in konja.
Ogromna masa polomljenega drevja hlodov in desk se je za-ffojzdila nato pred hišico tesarja Pavla Kristana v Puštalu. Gospodarja ob usodnem trenutku ni bilo doma, njegova žena in mladoletni hčerki Francka in Tončka pa so mirno počivali. Nenadoma opazi žena Antonija pri oknu hise vodo. Vsa preplašena skoči pokonci in hiti v sami srajci proti veži, Nkjer pa je že stala voda. Kmalu nato so valovi razbili tudi vrata in spodkopali hišo, ki se je naglo sesedla. in porušila. V kamrici ležeča otroka Francko in Tončko je voda kratkomalo sp!a-vila iz postelje in ju odnesla s seboj. ne da bi jima mogel kdo pomagati.
Neizmerna nesreča je doletela lesnega industrijalca Franceta Hrrbernika. p. d. Dobravca v Puštalu. Imel je ob potoku dve žagi veneeijanki lin cirkularko
Med groznim trušeem in pokanjem tramov so se žage pogrez-nile v potok.' Hribernikov brat in
Živina je bila do vratu v vodi. vendar pa se je rešila.
Hribernik c#ni škodo najmanj na 5 milijonov kron. Izguba je tem občutnejša. ker ni bil zava rovan proti vodi.
V Puštalu je tudi oelneslo polovico lesenega mostu. Enaka usoela je zadela leseni most čez Soro v Host i.
Popolnoma enaka slika kakor v hrastniški grapi je tudi v ločni-ški grapi nad Soro. Tudi tam je pričelo liti že okoli 9.. ob 11. pa se je utrgal nad Ločnico oblak in potok , ki teče v bližini vas;, se je mahoma izpremenil v divji hudournik, valeč se proti Sori.
Nekako ob koncu Ločnice se nahaja hiša posestnika in lesnega trgovca Matevža Aliča, p. el. Še-miča. zraven pa hiša njegovega brata Janeza, ki se je pred dvema letoma ponesreči ubil. Pri tei hiši se je priženil neki ruski bt. gunec ki je poročil Aličevo hčei-ko Katro. Matevž Alič ima tamkaj tudi žago. Beli potok, ki teČe-mimo njegove hiše in se izliva v Ločnico, je žalil hišo. Ločnica sa ma pa je podrla in razbila žago Izpodkopala je tudi hišo. od kate re je ostala samo ena stena z dimnikom. Vdova Janeza AliČa se je rešila na dimnik, kjer se je d;--žala krčevito toliko časa, ela So prinesli lestev in jo rešili. Njene otroke pa so valovi med tem žt-iztrgali iz .hiše in odgnali po gra pi navzdol. Od petih otrok pogrešajo štiri. Mrtva sta tudi Rusova žena in njen devet mesecev stari sinček.
Reka Sora v katero se zliva Ločnica, je narastla preko elvp metra ter valila ves svoj ogrom ni plen proti državnemu mostu v Medvodah. Tudi ta most se ni mogel ustavlja* i mogočni vod m sili in je kmalu pričelo hreščanje, pokanje in lomljenje mostovnega ogrodja. Pritisk pa je bil tako močan, da se je kmalu ena most ovna koza popolnoma podrla, dve pa elo polovice. Šele nato je mogla nakopičena masa naprej.
Na gostoškem produ v vasi Gosteče pri Sori je popoldne Sora vrgla na suho okoli 50 let starega moškega, ki ga je voda očividno prinesla s seboj iz hrastniške grape. Domneva se. da je to Fojkar Jakob. Skupno število pogrešanih v hrastniški in ločniški grapi znaša 12 do 15
Od Polhovega gradca do Šuice je voda uničila okoli 14 mostov in brvi. Najhujše je prizadet posestnik v Petačevem grabnu v bližini Črnega vrha pri Polhovem graelcu. Voda mu je odnesla in razrušila hišo .ter gospodarsko po slop je. Zelo poškodovana je t ud' Božnerjeva hiša in domačija po sestnika v Mačkovem grabnu, ki je okoli četrt ure oddaljena od Polhovega gradea. V Polhovem gradcu je poškodovana elektrar na, uničen vodovod, voda je oel-nesla jez in struga je sedaj pt> popolnoma izpremenjena. Tu je nanesel hudourni^ na polja in travnike večje skale. Ljudstvo je obupano. V pol ure je bila cela dolina poplavljena.
—	Da, — je rekel umirovljeni policijski inšpektor ter se smehljal, — kako vam pride na misel, da se zgodi na %leznicah le sorazmerno malo tatvin.' V tem ozi-ru ste na povsem napačui poti. Na potovanjih se elosti krade in triki, katerih se poslužujejo lopovi. so v številnih slučajih zelo originalni.
—	Ce pride kak železniški porter, obložen s kovčegi in paketi, ima tat le malo prilike, da kaj izmakne, a pretežna večina potnikov si ne privošči nobenega no saČa ter prenaša sama svoje stvari. Sedaj pazite.
—	V New Yorku se sorazmerno manj krade kot izven New Yor-ka. Tako stoji naprimer deset ali dvajset ljudi na peronu ter čaka na vlak prtljago. Ki jo vilni prično nervozno hoditi po peronu gorindol. Paziti na kov-j čeg? Tukaj vendar ne more nik-do izmakniti kovčega. si mislijo ljudje, ker hi tatu takoj zasačili.
Nato prisopiha vlak in vse seže po prtljagi, le eden lovi prazni zrak.
—	Tu sem postavil svoj kovčeg. — si misli dotični. Njegove oči prično iskati, a ne najdejo niče sar. Dotični pogleda vsakemu na peronu na prste, a nikdo nima njegovega kovčega. Vstopiti n« mogel še nikdo, ker se vlak še ni ustavil. Kovčeg je izginil, kot da da se je udri v tla.
Konečuo pa so vendar zasačili pri denarju takega uzmoviča in njegov votli kovčeg. Ta Jatinski kovčeg ima dno, ki se s pritiskom roke odpre navzdol. Tat postavi svoj kovčeg na kovčeg gospoda, ki se je šel ravno izprehajat. Pritisk na drugi vzmet in tatinski kovčeg se zopet zapre spodaj. Ra-ditega se ni treba prav nič čuditi. če ni mogel dotični gospod najti svojega kovčega. Kovčeg je v najkrajšem času zrastel za polovico.
Bolj nevarni kot tatovi kovče-gov so potujoči žepni tatovi in o-ni, kojih špecijaliteta je nakit. Svoje žrtev poiščejo, če le mogoče, že pri stojnici, kjer prodajajo železniške tikete. Za lopove jc merodajen obseg listnice moža ali to, kar vzame dama iz svoje ročne torbice. Te ni mogel tat pri stojnici videti, kam je nič hudega sluteči mož utaknil svojo listnico, potem se. zaleti njegov tovariš, — kajti vedno nastopajo paroma, — v dotičnega na poti proti vlaku in že ve, kje ima mož denarnico.
V železniškem vozu delajo tatovi le redkokdaj podnevi. Tudi na vlaku nastopa lopov s pomočnikom ali pomočnico. — a nikdar v Pullman karali, temveč v navadnih vozovih. Tovariš seele k žrtvi ter prične ž njo pogovor, da izve od nje, kaj se da napraviti Nato se s te mali onim opraviči lom odstrani, informira svojega tovariša in slednji stopi nato v akcijo. Dela se zelo trudnega, si de ter* kmalu navidez zaspi s pre križanimo rokama. Nikdo ne sumi, ela je ena roka le napeta ce\ iz gumija. Tako seeli, z drugo pravo roko razreže blago svoje žrtve ter potegne dcnarnico ven ^Zadnji naskok se završi ponavadi tik pred postajo. V Naenkrat se tat predrami.
—	Kakšna postaja je to? — Thatham? — O, izstopiti moram!
In že je zunaj.
teJAXX. HABOCAJTK OB HI
'OTJkfl IABOD1', KAJVX&7)
•lovehski iimvam « IPEUiEam DBtiYAE
Malo kateremu je znano, da žive v zapadni Evropi divje kamele- To pa je dejstvo, o katerem ni mogoče dvomiti in vsakdo se laH-ko prepriča o tem, če se popelje nekoliko navzgor po Guadalquir-ju, najkrajši, a najvažnejši glavnih rek Španske. Kamele niso zastopane tukaj v posameznih ek-semplarjih. temveč tvorijo črede, ki žive neovirano v obširnih močvirjih. nedostopnih za človeka.
Da so mogle ostati pri življenju, so se morale kamele prilagodit i novi okolici in novim razmeram. Mesto običajnega peska in suše so obdane od vode in so vsled tega postale napol vodne živali. V vodi in močvirju leže do kolen ter vodijo življenje kot bi
i-	i	ne	živeti nobena afri-
. \ sak postavi koveeg ali,,. , . „,
i • ■	-	sita kamela. Kdor ima dober elalj-
, ki jo ima, na tia in ste-, . .	, .	J
nogled ter se ne boji mrzlice, lah-
l ko vidi te živali, če se popelje po Guadalquivirju navzgor. Ker žive v pravem močvirnatem peklu ter so obdane vsepovsod oel močvirja. ki jih ščiti pred vsakim sovražnikom, jih je mogoče opazovati le iz velike razdalje. Tam, pod velikanskimi roji žrjavov, gosi in rac žive te kamele ter se bodo lahko vdržale še stoletja. Močvirje, ki se steza na milje, jih varuje pred napadi, tako od strani ljudi kot od strani živali. \ petih letih bo poteklo sto let, odkar se mude kamele v teh španskih močvirjih.
Leta 1829 je uvedel mark i j de Villafranca iz Afrike par kamel, da jih porabi na svojih posestvih mesto konj pri delu na poljih. Izkazalo pa sc je. da niso kamele uporabne v ta namen, kajti mesto dobička so napravile le škodo. Mark i j je vsled tega na kratko sklenil izpustiti jth. Nekatera teh živali so postrelili. ostalim kamelam, ki so pradedje sedaj živečih, pa se je posrečilo zbežati v močvirja Guadalquvirja.
OBED DELFINA.
Znani danski raziskovalec dr. .Schmidt poroča o nekem ženskem delfinu, katerega so ujeli ribiči ob španski obali in kojega želodčno vsebino je preiskal raziskovalec. Našel je v želodcu dobro ohranjene ostanke rib. preelvsem takozvane "otolite", to je ušesne kamenčke, kojih je bilo v želodcu nič manj kot 15,191. Delfin je torej pe>žrl najmanj 7596 rib, ker ma vsaka riba dva taka ušesna kamenčka. Najdeni kamenčki pripadajo petim različnim vrstam rib iz družin slanikov, makrel in makrelnih ščuk. Ponavadi ne naj-elejo v želodcu delfina otolitov in vsled tega j" upravičen sklep, da je predstavljalo 7596 rib en sam obed delfina !
Zmagovalec na Olimpijadi — misijonar.
V športnih krogih celega svet ie zadnje dni vzbudila največjo" senzacijo vest. da je eden izmed zmagovalcev na Olimpijadi — bivši misijonar. To je namreč Eriek II. Liddell, ki je dosegel svetovni rekord v teku na elaljavo 400 metrov. Liddellov oče je svečenik in živi v Tientsinu. Erick s«i ie treniral v teku komaj dobro leto dni. In zelaj je elosegel svetovni rekord. Misijonarji naše vt»-re bi kaj takega gotovo ne dosegli.
PRISTAN NA VISOKEM MORJU
Na ladji "Patoka' v Narraganaett Bay so zgradili velikanski stolp, ob katerem lahko pr&tane največji ameriški vodilni balon "Shenandoah".

. p/"1 -
GLAS NAHODA. 22. AUG. 1924.
Volitve vzrok slabih časov?
Poroča John Flyn.
—	Nobenega vzroka ari. zakaj bi — Isto jiapako delamo tudi gle-moraio biti predsedniško leto sla- de Evrope. Večina novic, katere bo Leto za biznes in stara tradicija, dobimo iz Evrope, se tiče prepira da finančna in industrijaJaia de-'med politiki. njjih napovedo vaaija o preglja vednto .spremljata narodne uničenju in njih obljub o iaobilici. volitve, niraa v ameriški (narodni Dejstvo pa jev da so narodi Evro-zgiod-oft'inii za. seboj irkta najmamg- pe v času, ko so poli.tiki besediciii, šega dokaza.	(delali, da .so bile veii'ke eknomske
To ugotovila je podal Robeirt sile na delu in počasi miki prijeli (Huck, zrtam-i ekc.inom.ski prijatelj, prihajati do -spoznamja.. da se po-Sta^-il .sem to vp-rašamj«, ker so stavi ja. Evropa zopet na nogv. To Htovilni ILsti v zadnjem času ugo- je prwledS-ea dela proizvajalca v tavljali, da je splošno mrtvilo v delavnici, farmer,ja na polju. de-trgovini in industriji, soglasno z lavea v tovarni in drugod, ne pa izjavami trgovcev in ind1 tstrijtd -' p ogledi ea praznih besed politikov, cev, poledica narodne kampanje' — Kaj pa glede leta 1920.' Iz-ki se vrši vsako četrto leto.	volitev Hard i n g-a je še vedrno v
Vem, da so številni trgovci in spominu kot skrajni o neugodtna do_ industrijalci prepričani o tem, —J ha za biznes.
je rekel. — To je star po-jem, kij — O tem ne more biti nobelne-je ostail živ izza le>fca 1896, ko se 'ga dvoanb. — je odgovoini. — je vršrla kampaaija za prosto sreb- PodjeUniki in trgovci se tudi spo_ ro. V onem času je bil biznes v ze- mlnjajo vzroka te prikazni. V, lo slabem stamju. in čeprav je pro- istem letu se je namreč pričela 1a-padaJ že doflgo čaisa, so bila ven- kiozvania dolegacLja. To je bilo li_ dar sporna vprašanja mod obema kvidiranje, ki je sdedi'o jvovojfcii vioditouma strankama taka, da so protspe/iiteti. Seme fte bilo zatee-glohoko upJivala na celo ameriško jamo že dolgo pred volitvami, finančno strukturo.	— Pa zakaj posegati tako da-
Nobenega dvoma ne more biti. leč nazaj? Vzemimo tekoče leto. da se je spl**hio prekinilo aktiv- Tri stranke se bore med seboj gle-notst v pričakovanju izida onih vo_ de temeljnega vprašanja, vsajj z litev. V javnih zadevah naj »e le ekonomskega vidika. Takoj po / enkrat pripeti ena s/tvar in ljudje ključen ju obeh velikih konvencij bodo v vsakem slučaju domnevali, pa se jo pričel biznes krepčatj. Zada se bo ponovila.	j kaj? Vsakdo ve zakaj. Bliža se
—	Leta 1900 in 1904 ni bil go- kemečna uravnava v Evropi. Ker spodarski jn>ložaj Amerike poseb- mo mudile poljedelske razmere po no sijfctjen. V obeh teli slučajih pa celem svetu našemu farmer ju natise je pričelo propadanje že eno bljše eene. kar jih je v zadnjih leto poprej. Depresiji v onih dveh lotih dobil za svoje pridelke, predsedmišknh letih sta bili le na- — Stojimo šele na pragu kam-
daltfevanja gibanj, ki s se^prf- pa«j in že se je splošni efccmomski vodne k alj ki laj(> na tla iu cela ze ver mescev poprej ter položaj izdatno izboljšal. Nikdo ne ki nasltB^ prav tak;. kakor na. mso -imela nobenega stika S pred- dvomi da bo postal položaj še staia dež To naziranje in razla-sedniškimi volitvami.	.fctfjffi. Kampanja nima s tem st-'^nje je morda bilo dobro za nek-
Oe obstaja sploh kak dvom veda nlobmega opravka. To je de-'danjo ljudsko šolo. ne odgovarja
nič več današnjemu iiiiu stanju problema
Nikdo ne veruje, da so naši od«o_ in delovanjem potttiftniih strrank. To' toče. Že davno so raziskovalci zrn šaji vpropastili bimes v Angliji. \so ekonomske sile obsegajoče celi toče opazUi.. da se njihova struk. Franciji, Nemčiji in v drugih ev_ svet. ko.jtoga del je Amerka. [tura ne ujema z gori navedeno te-riopskih deželah. Kljub temu pa ko! Xčom reč<i da
NARODNI SAMPUON
Izpoved obupanke.
Ženska je storila vse, kar je mogla, za svojega ljubimca, ko jc pa izprevidela, da nobeno sred-j stvo več ne pomaga, ga je u-strelila. Obravnava, ki se bo vr-, sila proti nji, bo zanimiva.
Pri igranju tennisa uživa v
^OrvniQHT UWOIKWOOO A UNOCDWOOD. N. V.-
Ameriki prvenstvo William T. Tilden.
Postanek toče.
Mlada Poljakinja Stanislava Iminska je v neki pariški bolnici z rerolverskim strelom umorila pisatelja Jana Zuznowskega. Pisatelj je ležal dalj časa v pariški bolnici, ker je trpel na neozdravljivem raku. Te dni je bila gospodična Untinska zaslišana pred preiskovolnim sodnikom.
Vminska je mlada igralka, kij je nastopala z velikim uspehom na poljskem državnem gledišču v: Varšavi. Bila je po izvršenem n-j j moru silno potrta in jo je tudi k' | preiskovalnemu sodniku moral j spremljati zdravnik.
Preiskovalnemu sodniku je pri zaslišavanju izjavila sledeče:
''Spoznala sem dana pred tre- ( mi leti v Varšavi. Takrat sem bila stara komaj dvajset let. Sim-j patinčnega in dobrosrčnega člf>ve-; ka sem tako vzljubila, da sem bila duševno popolnoma potrta, ko sem izvedela, da boleha na neozdravljivi bolezni. Trpel je grozne muke in bil tudi dvakrat operiran. Prizadevaija zdravnikov pa
človeka, katerega sem iskreno ljubila".
Ko je preiskovalni sodnik vse te izjave zabeležil v zapisnik je Um in ska zopet odšla na svobodo. Javno mnenje se Parizu močno zavzema za nesrečno igralko. Vse časopisje'označuje njen zločin kot umor iz ljubezni in sočutja in z nestrpnostjo pričakuje sodne obravnave.
Sedemintrideset zaročenk.
Kaj se spodobi in kaj ne.
Italijanski djihovniki so odločni nastopili proti nespodobni žen ski modi. Pred cerkve so posti viii posebne "nadzornike", so določali, katera sme notri katera ne.
Italijanski J isti poročajo iz R 1 o trne:
Pml kratkim je tukajšui nan škof izdal odlok, ki strogo prJ poveduje vstop v cerkev ženskai ki so premalo — oblečene, in otl V Parizu so aretirali Italijana reja. da se mora preprečiti z vs( Mneele Spis.su. ki se je špeeijali- sredstvi "onečaščenj,-' sveftj ziral v iskanju premožnih vojnih kraja z žensko goloto", vdov, s katerimi se je zaročil m Nadškofov ukaz se je pr> vse vsem obljubil skoraj|no poroko, župnijah uveljavil kar najstrožji Italijan je lep človek, govori mno- ženske so se mu vsepovsod p? go jezikov, zelo prikupljiv je. zn- J korile brez odpora. Incidentov to pa je imel tudi povsod uspe- l)il<> i"11 zlasti ženske po deželi, he. Ko se je vsa stvar pri eni in|s Pr»šle z golimi rokami in goliir
vratom do cerkve, so se vrnile do] mov. se oblekle, kakor je bilo troj ba in prišle takoj zopet v cerkovj ma izginil potem, ko je znal	živahno pa je bilo vrvenje v|
vabiti iz svojih žrtev hranilna.7nesf 11 *aniem pred cerkvijo sv. knjnžice, gotov denar ali raznp' l^tronija. kamor zahaja ob ne-dragocenosti. Tako je prisleparil j deljah k zadnji maši cvet bolonj-na stotisoče frankov. Te dni sta skih krasoiie. Tu jo bila stvar ne-
drugi z;iročenki razvila tako d.-^-leč. da jc bila napovedana poroka. je italijanski ženin nenado-
Kadar se v navadnem življenju , široka eden 18, drugi pa 10 km. ali v časopisnih noticah govori o j med obema pa je padal dež. Ta
toči, se misli navadno le o škodi, j katastrofa pa je bila malenkostna j niso rodila nobenega uspeha. Kun=
proti oni. ki je dne 27. maja 16341 eem meseca maja je -lan iz Var-
Pariz. da vpra-
ki. j'» povzroča to ledeno zrnje v vrtovih. vinogradih, sadonosnikili ter na polju. O bistvu toče in o njenih zanimivih pojavih se pa navadno ne razmišlja. Velikanska več.na naše današnje generacije se enostavno zadovoljuje z ono tako prijetno in enostavno razlago iz šole. da so zrna toče zmrznjene
~ ------"X ~	iuv/.^uiic^. upira\jva. jo je da njo J]tub
g-lede tega, nam je le treba ogle- ,lo dragih sil. sni. ki nimajo mbeJ pa čisto da<td sji p«r!oža j po ostalem svetu.'nega stika s strankarsko pnlitniko' zna ust venet
n j traja narodne
bile razmere vsepovsod slabe, še katmpainlje uobenega oieioka na bi>z_ Hlabše k(A pri nas. Mi smo le dto-jne^ ki postane ^ofj iie^balcirT. bdli sr\'oj delež splošne slabosti v kak or hitro obstaja leak dvom gle. tr go vin i.	Ide tega ali one«-a
vprašan.vi.
- Mtogoee pa bi moral poseči toljeistvo bajk pa spada tuditev, se navadno, v nekoliko bolj nazaj. Rekordi ki j da je predsedniško leto že samo- lal1- enostaviu
jih imamo iz .leta 1892. niso tako p ose bi slabo leto s trgovskega in pripombo, da problem nastanka in popo-lni kot so današnji, a je p^- industrijalaie.ga «taiiišča.	izvora toče š
polinoma gotovo, da jo vladala proKperitota«, nuogloče celo več^ia kot so ljudje, živeči takrat, domnevali.
—	Sedaj pa vzemimo kampainjo med predsednikom Taftom in Brv. nom leta 1908. Številna trgovci in podjetniki se spomin!jajo neurejenega stanja razmer v zadnji polo-vied leta 1907. Pojavila ise je neke vrste panika. Ta položaj jo trajal naprej tudi leta 1907. Celo to leto
bilo vse preje kot dobro. ^ pričetkom junija pa se je pričel položaj izboljševati.
—	Znae-Jikio je, da se je preobrat na boljše pničel nekako ob času. ko so se sestale narodne konvencije itn ta preobrat je trajal napnej do konca leta, ko «o trgovci »n Midiisfcrija-lod zapet pričali uživati takosrvaoie dobre ča<e.
—	Depresija jie bila posiediea splošnega svetovnega položaja. Vse povsod je bila industrija ovi*rana. Mi pa smio hitro in celio hitrejše ok revadi kot katerakoli druga de-žeJa in sieer sredi takozvane dušeče narodne kampaaije.
—	Ali mislite, da je gotovost izvcfirfcve Tafta pripomogla k temu?.
—	Prav mič. Zadrega je bila posledica tonneljnili ekonomskih razlogov in vzrokov. Okrevanje pa je bilo poledica "ntairavne odprave teh temeljnih vzrokov.
Mr. -Gluek mi je nato pokazal par številk, tikajočih se let« 1912, ko je bil izvoren predalnik Wilton iai ko je bila republik atrws(ka pti'amkA natzeepljenia vt-led spora med Rootšieveltiom im Taftom.
—	Na temi ju tega boste Hpozna-li, je nadirje val, — da delamo veliko napako, ko domnevamo, da cttopajlo politika in pdlitiki ter vol Ktve v naae biznejs zadeve v zadostni meri, da povzrtačijio razliko jtt^jpWBpentwtK) ki psua^ao.
Konvencija glede opija.
Posebni komite Lige narodov za iK»svetovanje o programu mednarodne konvencije glede opija in osvešeevalnih sredstev je zboroval to dni v Ženevi.
Stavljenih je bilo več predlogov, ki zasledujejo cilj, da bi se z resničnimi kontrolnimi odredbami uporaba omenjenih sredstev omejevala zgolj na medicinske m znanstvene potrebe.
urijo in danes med znanstveniki ni več mnogo mož, ki bi sploh še skušali razlagati nastanek toče na ta način. Tudi v šolah se danes toča V ne razlaga po stari teoriji, ampak
..........."saj po ljudskih šo-
no izosne razlagi s
stanka še ni popolnoma znan.
>Zrna toče so povprečno tako velika, kakor zrna lešnikov ter okrogle ali pa tudi robate oblike. Sredina je navadno bela. zunanje plasti pa so bolj prozorne. Plasti so običajno razvrščene v obliki krogel, znana pa so tudi zrna, ki so sestavljena iz vodoravnih in krivih plasti. Večkrat pa so se našli tudi veliki kosi toče, ki so imeli raz!ieneoblike in ki so tehtali po !SOO in celo več gramov. Ob velikih neurjih v letih 1898—1906, ki so razsajala v Franciji. Španiji in tudi na jerskem. so se našla zrna, ki so tehala 500—800 gramov in ki so bila v sredini izredno Mi se pozitivno ne bomo vme- mrzla. Iz raznih neurij drugod šavali v evropske zadeve, izvzem- poznamo že tako velike ledene ko-ši sempatm, da uravnamo spore, se. da jih ne moremo več imenovati zrna, ampak naravnost skale. Toda že ta 500—800 gramov težka zrna dokazujejo, da po navedeni stari teoriji niso mogla nastati. Če bi nastala iz zmrznjenih vodenih hlapov in potom združevanja zrn. potem bi morala nastati najmanj v višini 11—12 tisoč metrov visoko, kar je pa seveda nemogoče, če pomislimo, da je v taki višini zrak že tako redek, da niti provih vodnih hlapov ne more več vzdržati. Bazen tega bi se pa na vsakem zrnu moralo poznati, kako je zlepljeno iz različnih kosov v nepravilni razvrstitvi, do-čim je v resnici struktura zrn in kosov popolnoma drugačna.
Se bolj zanimivo je naglo na-: stopanje neurja s točo in ravno-tako hitra razjasnitev neba po padavini. končno pa dejstvo, da pada toča v pravvilnih pasovih in ne kakor dež. Dne 13. julija 1788 je obiskala toča Francijo ob južnem robu in jo opustošila v ravnem 50 km širokem pasu do Belgije, šla preko na Holandsko in do morja,
POGUMNA DEKLICA

Slika nam predstavlja Miss Emily Sites, hčerko harrisburškft-ga kongresnika Sdtesa. Pred kratkim je rešila iz vode dve J torej v dolžini preko 1000 km. dekliei ter dobila za nagrado Zanimivo je bilo pri tem to. da je
k	f___ J________*1_ 1_" .j _ i !l_
Carnegijevo kolajno.
padala v dveh pasovih, ki sta bila
obiskala Rusijo od Baltiškega do J šave odpotoval v Črnega morja ter od I)nje->tra do ša za svet zdravnike špecijaliste.
«ra v bolnico Paul-
ga končno prijela dva redarja, baš ko je korakal po eni glavnih
koliko resna, ker ni šlo za ženske, ki bi se dale izlahka prepn-
Njemena. torej v obsegu 15 stopinj zemeljske dolžine in 10 stopinj zemeljske širine. Oblak- toče
Odposlali so Brouse. 15. junija mi je brzoja-vil v Varšavo, naj pridem k nje-
se je pomika! naprej s hitrostjo 94 mu. kar v bolnici silno trpi vsled km na uro. Padali so tako veliki i osamelosti. Ustregla sem njegovi
kosi. da so večje živali bile ranje-l želji in v nekaj dnevih sem dosp« ne, ovce. koze. kokoši in druge take manjše živali in tudi nekaj ljudi pa je toča naravnost pobila. Po noči je ležalo povsod na tisoče ubitih ptic in razne divjačine. Padle so takrat na Rusijo take ogromne mase toče. da si niti predstavljati ne moremo. Iz vodnih hlapov bi ta ogromna množina ledu nikdar ne mo<rla nastati.
Se bolj nego ta pa kaže nastopni slučaj, kakšne ogromne množine toče lahko padajo na tla v najkrajšem času. Dne 7. junija 1894 je divjalo neurje nad Dunajem in takrat je padlo v sredini mesta na tla 45.5 padavine, toče. torej približno 1 meterski cent na kvadratni meter! Vse drevje je bilo okleščeno do golega in pobitih skoro milijon šip. Dunaj je po toči izgledal kakor bombardirano mesto. Enaka katastrofa je zadela 1. 1903 Neukoein pri Berlinu, dve leti pozneje pa pokrajine ob gornjem Renu. Dne 13. julija 1903 je vihrala nad madžarsko vasjo Erdo-Szakal strašna toča, ki je pobila 90 ljud i. Posamezni kosi toče so tehtali do 10 kg in časopisna poročila so trdila, da so dobili celo pet kosov, ki so tehtali do 100 kg. Profesor Waeehner poroča v svoji knjigri o toči, da so v Indiji našli celo tako oprromne ko.se toče, da so dosegrali velikost slonov. Indijcem, ki so te kose razbili, so ob dotiku zmrznili prsti, tako silno mrzli so bili njihovi notranji deli. O velikanskih kosih toče pripoveduje tudi Darwin v svojem popisu "Potovanje okrog sveta in si ne moro razložiti njihovega nastanka. —
Sile. ki se absorbirajo pri takih katastrofah, so tako ogromne, da nikakor ne morejo biti atmosfe-ričnega izvora. Iz vsega tega se da sklepati, da je toča kozmičnega porekla, da nastaja torej iz delov vsemirske»ga ledu. katere privlači nase zemlja prav tako. kakor o-stale meteorje mineralne vsebine in strukture. Ti kosi se. ob zraku razbijejo in drobci, ki padajo na zemljo, so toča. To teorijo zastopa danes že več strokovnjakov in jo podkrepljuje tudi z dejstvom, da bi na zemlji bilo vedno manj vode. oziroma bi je sploh ne bilo več, če bi je ne dobivali v obliki ledu iz neskončnega vsemirja. Na tej teoriji bazira tudi glacijalna kozmo-gonija. Naša naloga ni razmotri-vati o veljavnosti te razlage, ker smo v glavnem hoteli le konstati-
la v Pariz. Ob njegovi bolniški po stelji sem preživela najbridkejše dneve svojega življenja. Stregla sem mu z vs«> gotovostjo ljubečega srca a zraven tega opazovala. da vedno bolj gineva. Bila mi je dana tudi prilika, da sem mu doprinesla majhno žrtev. Zdravniki so izjavili, da bi mu morda j »omagala transfuzija krvi. Podvrgla sem se potrebni operaciji, da mu tako s svojo zdravo krvjo rešim življenje. Toda vse je bi*;, zaman. Takoj nato so mu tri tltii morali dajati močno injekcijo morfija, da ga vsaj za he-kaj ur rešijo strašnega trpljenja. Vedela sem natančng, da je vsaka rešitev popolnoma izključena in polastila se me je velika duševna depresija.
Nekega večera je Jan mirno zaspal in zdelo se je, da se je pomiril. Že par dni poprej pa je od zdravnikov in prijateljev, ki so ga obiskovali, zahteval, da naj ga usmrte in tako rešijo groznega trpljenje. Tudi mene je često prosil z povzdignjenimi rokami: "Ubij me. zlata duša. stori to žrtev za mene T'
Ko je nekoč mirno spal in ko SO poteze njegOA-ega obraza pričale, da se vsaj v spanju dobro počuti, tedaj se me je polastil grozen strah, da bo moral zopet strašno trpeti, ko se prebudi. V trenutku največjega razburjenja in duševne strtosti sem pograbila za revolver, zaprla oči in ustrr* lila. Takoj sem vsa zbegana kll-'cala na pomoč, on pa jc mirno umrl v mojem naročju. Ubila sem
ANGEL FIRPO
rati, da je danes že popolnoma o-vrženo staro mišljenje, da nastaja toča iz zmrznjenih vodnih hlapov.
Slika nam predstavlja argentinskega boksarja Angela Firpa, ki se bo boril na Delavski praz-znrk z zamorcem Willsom.
ulic s svojo zadnjo zaročenko.! C'ati* dil	ne mara v svoji hi |
sedemintrideseto, in sta ga are< j ši golili rok, razkritih ramen n. tirala.	razgaljenih neder, pa če so še ia-
Zadnjo svojo goljufijo je izvr- ko lePa> in še tem manj. ker iniaj šil v škodo neke bogate Italijan- za bolonjske krasotice zahajanjel ko. ki mu je izročila dragocen ka-, k zadnji maši ob nedeljah večino-] men v vrednosti fiO.OOO frankov da bi ga prodal.
Misli,
ma vse druge namene kot pa i z-j
vrševanje verske dolžnosti.
Te dni so bolonjske krasotict?,
ki so prišle k zadnji maši k sv. IV-
troniju zagledale pred vsemi cer-j
kvenimi vrati — straže. Pred
vsakimi vrati je stal oddelek £ika-]
toliških skavtov", ki je imel na-
lojr, da brezobzirno zabrani vstop j
ženskam, ki bi ne bile oblečeno, General D*wes poudarja, v svo- kakor je llkiiyn{sL nje„ova emi_
jem govoru, ki ga jc imel v Evans- j nenca Ubopi 113li.il.-niol so imeli ton-u. 111., da pradedji in dedje kaj opraviti h] nazadllje .so jih gL.
celo izkupili. Lahko si je misliti.
Ignac Mušič, Iloboken, X. J.
niso prelivali svoje krvi za namene kot jih ima La Follette.
kako pozornost je pobudil ta u-
Mogoče da ne, kajti niti sanja- krep v Vsem mestu Ker tUto lo se jim m. da se bo iz dobrega I skora- yse mesto na l|]iL.j m
vina. ki so ga s težavo napravili, izeimila taka godlja.
se je vest o zastražen.ju cerkve raznesla bliskoma po vsem mostu, je vse drlo pred cerkev da vidi. kako se izvaja nadškofov ukaz. Ženske, ki so prihajale v cerkev, so morale skozi dolge špa-. lirje. zlasti moških, ki so seveda precej glasno izrekali svojo sodbo o posameznih gospeh in gospodičnah, ki so hitele v cerkev. Po centimetrih so se merile pole roke. vrat. ramena in noge, kolikor jili je gledalo izpod krila, češ:
—	To pusti!
—	Te ne pust i!
—	Te najbrž ne! Občinstvo se je izborno zabavalo. vsekakor manj pa ženske, o katerih se je na tak način iz-
nazadnjaštvo je duševna , rekala sodba. Pred cerkvenimi
j vrati je bilo seveda na j živahne je. *	j Tiste, ki so bile prepuščene, so
. Pri igri ženska nima užitka, če bile ^eda ves^ zavrnjene pa ni ob zaključku solza in z možem
Izpridena sol tudi najboljše jedi ne osoli, da bi bila užitna.
★
Xewyorškim slamnikarskim bosom se prav nič ne mudi z delom, kajti dobro vedo, da se jim bo para veliko bolj slepo pokorila, ako jim denar poide do zadnjega! centa.
★
Ko bi delavec poznal vrednost svojega obstoja, bi nikdar ne vzdignil klobuka pred gospodarjem.
★
Naprednost je spremljevalka ( časa, sužnjost.
ni zadovoljila, nekaj skrbi.
ce ji ne pripravi
Canada je sedaj upanje priseljencev. Canadski veleposestniki so poslali svoje šarke lovit ubogo paro j k) južni Evropi, toda tu jih čaka presenečenje in dostikrat
beda večja kot doma.
★
Ako moliš, ne malikuj!
so večinoma glasno protestirale in so skušale vstopiti skozi druga vrata, kjer so jih pa seveda tudi zavrnil.
Katoliški skavti so imeli veliko posla in so se nahajali v zelo kočljivem položaju, kajti protestom so se pridružile tndi grožnje fn prišlo je celo tako daleč, da se je spremljevalec neke gospe, katero so zavrnili, užalil tako zelo. da ni samo glasno protestiral, temv^«* skavtu, ki je zabranil gospe vhod v cerkev, prisolil krepko zaušnt-Odkrit prijatelj jc ena duša v ' co Stva«r bi bila imela resne po-
dveh telesih.
★
Strahopetci so večkrat mrtvi,
pred resnično smrtjo.
★
Življenje je komedija za onega.
slediee. da ni prišlo nekoliko duhovnikov, ki so pomirili razburjene duhove.
Splošno mnenje pa je bilo, da je ta prva lekcija imela dobre uspehe, pripominja se pa, da je za mlade katoliške skavte ta na-
ki misli in tragedija za onega, k> Io„a hila nekoliko pretežka. So
čuti
★
Marsikateri je trdil, da gre na počitnice, a v resnici je šel delal, da se preživi tekom dolgih mesecev štapanja.
★
Vzrok zakaj moški izgleda daij časa mlajši kot pa ženska, tiči v tem, da ženska prerada opravlj-u njegove skrbi.
Vsaki pot, kadar je obtožen Glej in misli dn spoznal boš, umora kak bogat človek, se moda si pena na razburkanem mor- ramo nanovo naučiti one težko ju. Pride val, pa izgineš za vedno, prebavne besede "psihiater
pa še mladi, se pravi, in še niso "kompetentniza pravilno presojo golih rok. razkritih ramen in razgaljenih neder, vsled česar tu-do nimajo dovoljne avtoritete. Očita se jim tudi. da niso vršili svoje naloge s primernim taktom in tisto nepristojnostjo, ki jo more imeti človek zrele dobe, ko ni več izpostavljen — skušnjavam.
BLAS KARODA. ga. ATTG. 1924.
Strašna bolezen - gobavost,
?pra aLi gobavost je je v	gobavih. Ostale siučaje so našli v
sivk eni pogledu ena na jzsuri- d/rugih del5h angleškega svetov-[ejšrti bolezni. Že v na-j.-sta rej - nega oizemlja. Vendar angleško mi-ratch «> jo poznali Egipčan i, nnsfcrstvo looionij ne dvomi, da je 11 in Judje. Iz .svetega pi-ma pravo število bolnikov do«ti več-, je anan gobavi I^izaruts. Le-je, ker se po izkušnjah mnoga go_| omenjajo in popisujejo naj-bavi Stegujejo zdravniški konsi. nenitejši zdravniki in pisatelji giiacij i. Za enkrat je za odvračanje pga veka kakor Hipokrat. Cra-horfezni po novem postopanju na Aristotel, Lukrecij. Plunij in razpolago četrt malijouia funtov, Itarh. V Ameriki je bila dalečštefrlingov. vlada je pa pripravi je J iirjena še preden >o odkrili ta na dovoliti šo inadafjkie zneske, j ji del sveta. Oba obal Sredo-Xovo zdravljenje temelji na upo_' pskega morja -o jo raznesli Pe-rabi olja ginokardije, ki je zna - ! ni i s n\i<,V ni prekon^nskim no tudi pod imenom kaulmugna. junetom, v srednji Evropi pa seoflje in ki ga v Lidiji od pamtive-' razširila ob priliki selitve na. ka rabijo proti lepri. Preiskava >v hi križarskih vojn. Kak ob_ skrivi Iekov, ki se jih v Indija je tu zavzela, nam izpričuje poslužujejo s presenetljivim uspe-' Min*!. <la -o imeli v Franciji v hom. je z gotovostjo dognala, da stoletju 2000 hiš. v katerih so vsebujejo vsi ti leki kaulmugra-' prraili in zapirali gc^ve. Evropa d?je. Ekspea-imentaine j imela ob istem času okoli 19,000 zadinjali let so pa pokazale, da ;e hroz.'rij. Papež Damaz II. je u_ moči iz kaulmugra-olja z raznimi linovil Ma 1048. red lazaristo-v kemičnimi metodami dobiti piv_' s+režbo leprozrmm. Veliki moj_ parate, ki učinkujejo ugodino na •r tega reda jc moral bati sam ixyvrocevaileem lepre sorodne ha.1 M)J,V-	cife tuberkuloze iin ki bodo torej
Dandanes je lepra razširjena po predvidoma velikega pomena tu-' leni sveta, v najhujši meri pa se di pri ".dravljenju tuberkuloze. \ |>Ja vi j a v
ODLIKOVANJE NAČELNIKA AMERIŠKIH TEK
MOVALCEV
Par koristnih nasvetov.
copvnigmt kcvitoni vitw co. mcw v o« k
izkušnje Ameriške tekmovalce je peljal v Francijo k Olimpijskim igram Col.
R. \V. Thomson. V priznanje* njegovih zaslug I>odelili zlat kipec.
so mu te dni
Izpred sodišča.
Gostilni čarka izmaknila gostu 1000 Din.
Konzerviranje stročnega fižola.
Menda ni treba šele poudarjati, kako dobrodošlo je vsaki gospodinji ako more tudi pozimi postaviti na mizo splošno priljubljeni stročji fižol. Za naše gospodinje sta n a jpri pravne jša dva načina: konzerviranje v kisu ali v soli.
V	kisu; še mlado stročje otreb-in operi, ga skuhaj v dobro slani vodi, o deed i in pol i j z mrzlo vodo. stresi v prsteno skledo in po-li.i /. zavretim kisom v katerem naj se ohladi, potem ga zopet odredi. Ta kis uporabljaj za kisa-nje prikuh. Zavri v dobro pološče-ni kožici vinskega popra . Hladnega zlij na fižol, ki si ga medtem lepo naložila v steklenice s širokim vratom da leže stroki Ie-po počez v stekleniei. vmes pa polagala semtertja kako šalotko. rt. je malo čebule, zrno česna in lor-berjev listič. Na vrh deni čez fižol dva snažna klinčka. vrh teh lahko vliješ malo olja. Popolnoma mrzlo sočivje dobro zavezi s pergamentnim papirjem ter shra ni na suhem in hladnem prostoru
V	soli: Fižol otrebi in oprri. Pol oži v steklenico eno vrsto strokov in dobro osoli. zopet naloži
pa otežkočijo prebavo le kumarč-na zrna. ki jih lahko odstranis.
----i Razopolovi kumareo. poberi z žli-
1'iŽol. ga moraš prekuhati v naj- jco peške, zopet obe poloviei lepo manje treh vodah, da izgubi pri* ' zloži in zreži kakor običajno na slan okus. Nekateri pa fižolovo! listke. Ako pripraviš .solato mest o stročje sušijo kot gobe. vendar s kisom in oljem, s eitronovim so-izgubi pri tem fižol nekaj svojega k(>m i"	ali sladko smetano,
najboljšega okusa.	; jo lahko uživajo tudi ljudje s sla-
bim želodcem in otroci.
Kumarce kot lepotilo.
Ako iztisneš iz kumarce sok. o-duje in povzroča neprijetno pc-| stalo sredino pa skuhaš in zmešaš
banje iz želodea. Za vzrok dolze z enakim delom glicerina, dobiš
| n
nekateri olje. drugi priporoča jo. i preprosto sredstvo zoper hrapo-da naj zrezane in nasoljene ku- j vo kožo. ki jo napravi belo m marce delj časa leže ter jih po-i mehko, tem dobro ožmeš. Morda je vča-
Zdrava kumarčna solata.
K n marčna solata je jako priljubljena. vendar m a rs:: komu ško-
sili res olje krivo, ker ga mnoge ljudi ne presene in ker otežkočr. prebavo. Izženianje kumarčuega soka pa ni priporočljivo, ker po stane solata vsled tega trša in
Luskine na glavi
oilpr-jviš na sledeT-i način: Zmešaj
vprašal, če je v gostilni bankovec se imel. Ko mu je priča to potrdi-
luŽJni Ameriki Južni Kemično postopanje, ki ga je iz.1 Notorični alkoholik Burja jej ia- > <^jal Burja: " a potem je nk^Sr^lnji Indrji in Vzhodni del Sir Leonard Rogers, obstoji v'prisel "nekoliko vinjen" v gostil-j Pa ^ dobro!" Tudi priča Ku- dni-ro" vrstoVžcdTin 'zopet "nsnh.
: Šterle. ki ie bil lr.n:lr«i.	T>	.. . , ,
Pa ponavljaj. da bo steklenica
polna in zavezi. Čez par dni s?
močno usede fižol v stekleniei m
se napolni s slano vodo. To neko
jliko odi i j in zopet polagaj fižol
Aziji. V Evropi ovi vidno izumira tem. da Čisto prirejajo' tolščobne no Ivane M., kjer se je nahajalo j šterle, ki je bil. kakor smo omeni se pri sedamtjem stanju splošne kiriiine kaulmugra-olja in iz njih tudi več gostov. Burja, ki je sicer r,ili- v usodepulncm trenutku na-higi>ne tudi ni bali. da bi se zo_ dobivajo gotove sodi. Te soli so I>"*cstnik, se bavi tudi s poprav- VZ<H'- ^.povedal za obdolženko pet razpadla. Vendar pa imamo tu-novi lek. intra ven ozn o vbrizgajo Ijanjem streh in zasluži s tem od' us'm!,,°- lziavil .i«'- <la je privlekel di v Evropi še nekaj gnezdišč, ta- v žil je in ki bolnike v kratkem ^asa do časa kak večji zaslužek.; Bur-i'a bankovec ven, a tako. da ga
ene limone in dva rumenjaka, i Sto zmesjo dobro namazi glavo m pusti tako en četrt ure. Nato do-prebavljiva ter izgubi svoj prije-1 i,ro jzporj jn jz-.j>Tj z g0stim glaviču duh in osvežilnost. V resnici I nikom.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, 1'IIKHNO OI»!>ASTK DRT'OKMl" N Ali« h'II.O, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO. 359 Grove Street	Rldgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Everirreen 5006
ko v Islandiji, kjer so dognali go- tako ozdravi, da se zopet lahko Tako .H1 tudi usodepolnega dne in-bavo-t j)ri 3 v tisoč prebivalstva, povrnejo k svojemu poklicu, do- kasiral večjo svoto. Ko je v go-na Norveškem in Švedskem, v Ru- čim jih jie bilo do sedaj treba lo_ Ntilni l)rvil" plačal., so videli pri-siji. kjer sta iiain zna™ dve večji č«ti od človeške družbe. Le na s°tni- <la h' imel poleg nekaj *4ko-srenlišči eno v baltiških pokrajinah živčno lepr.o, pri kateri odmrjeio va^ev	tisočdinarsiki banko-
obdolženka ni mogla videti; potem ga je spravil in šel domov. Na podlagi tega dejanskega
stanu je obsodilo okrajno sodišče s pergamentnim
in osoli. Ko se fižol že dobro usede in napolnil sfeklenico. dodaj na vrh malo salicila in dobro zavezi
i«.! ^ouHaHuim papirjem ter Ivano M. radi prestopka tatvine. shrani na Sllhe(m hla,lnem
na / dni zapora. Vzklicno sodiSee I sthru. Večje množine fižola pri-1
drugo ob Črnem vorju in na Bal- in odpadejo celi deli, »k on čin. do_	voc- — Gostje so polagoma odšli, j *	_ . ..............
kanu. V Carigradu je T,00 do 600 fflej ni bilo moči %-plivati stem no_	tako (la sn osta,i v sobi sam<» da-,-e to so,11)0	izpremeuilo v ! praviš na isti način v kadeh. <ra
li-proznih, veeirtdma španjolskih rim zdravljenjem. Kakor pa kaže.	našn-ia obtoženka. njen sin. neki! t!']lko- ,la jp spoznalo obdolženko : pokriješ s čisto krpo in desko ter
Židov, dokaj slučajev je v Grčiji se bo tudi tu obnesla kombinaciia	Kllšter,° in Hm'-ia- Drugi dan Bur- krivini prestopka goljufije, kazen obtežiš s kamenjem kakor kislo
r„ ^	-i ••	i -.	_ .	..	• j.- - t	i	i i	- i n-itann t>?i	. . ,.	__
in n« grških otokih, v Bosni in raznih zdravilnih meto<l.
ja tisočdinarskesra bankovca ni! 0sta»t' pa ista.
Ib rceirorini so jih leta 1905. na- Nori demokratski angleški via.' 'niel V<M
Obravnava je bila jako zanimi-
zelje ali repo. Predno uporabiš Ta
GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE!
Razpošiljamo že številna leta vsepovsod v popolno zadovoljstvo vsakogar!
Trgujte z izvedeno in odgovorno tvrdko in ne boste
se kesali!
Pišite in brzojavite za cene, kajti sezija se je začela!
Bakulich Predovich Company
California Fruit Building Sacramento, Calif.
----- ----------- j-« -- "iuniikiinjcm eaKamo na	..	. ,	.	nom 1-; 4 >,	i	^
tega so že v srednjem veku spo- rezultate, zlasti v koJiifcor bi bili S°	^^sobiswno še ( ^ ^
jnm fi izolacija za, na|jatspean(ejfle uspešni tudi proti tuberkulozi, sredstvo, ki zabranjuje raešdrjienje.!	j)r rgj
Okoli leta 490. p. Kr. se v duhovnih etopish vj>rvič omenjajo le-prozerije. Ivepi-o povzroča pa&ioast bakterij, ki ima mnogo skupnega z bacilom tuberkuloze. Radi tega so uspehi, ki se dosegajo proti lepri, posebno zanimivi. V stanu bi	_
bili nam pokazati pota. po katerih v	i	o
, -, , . .	slovitem kopališču San Se pridemo tudi tuberkuloz do žive-fl- r	^	, ...... bast lanu na Spansem je umrl te
Smrt najstarejšega diplomata.
» « »m tui j;iraivi v IfJ—.	1*11
šteli 135. znana so pa tudi gnezda di gre vsa čast. da se ,> tako veli 1 Burja in obtožba trdita, da si	ratl1 bese«lnega dvoboja med
v Srbiji. Bolgariji m Romuni j.. kopotezno lotila te akcije Zdrav" bankovec Prilastila Ivana M., in '^zavrnili pravdmkom Oomeni-
Lepra je hudo nalezljiva. Kad, niki pa z zanimanjem čakamo na" sk'er ,w t:" ,,aC'in- fla ^ P°tem' ko'C°m	^
f so ostali v gostilniški sobi samo še nom- kl -le Podiral s tako vervo
ona. njen sin. Burja in Kušterle.ukino nekrivdo. da je opomnila Burjo, da ima plačati še j zel eel° 0<1 ' traili Domenica pri-dva četrt litra vina. nakar je Bur- j znanJe- k"i j'* omenil temu 4izago-' ja izvlekel poleg drugega denarja !vornikn la>;tn" spretnost**, tudi tisočdinarski bankovce, ona!	ali Pa fantovska šala.
'pa je to priliko porabila, vzela na! -Mirko Kranjc iz Malr stare vasi (mizi ležeči bankovec, rekoč, '"naj Je srcčal pri belem dnevu na cesti ga shranim jaz, ti si pijan, bi ga 'ailta I. Podržaja. ki je imel nov lahko zgubil, jutri ga ilobiš na-ik^(l')uk lla glavi. Krauje ni zinil zaj". drugi dan pa ni hotela o tem ; nobene besede; stopil je k Podr-n i česar vedeti.	! žaju ter mu potegnil klobuk z gla-
<r i VstopLVe baeilo * ' r v' " .....""""" "i"""1 je umri ie Burja je zadevo ovadil orožni-j ve- Podržaj je začel prositi in na-
Nlučiiev^ d? I-"'"111 tlni v staro-sti 92 let veleposlanik štvu. Orožniki so zaslišali najprej. PO-^Uvl jokati. Kranje pa je dejal: tiiiU-Cv-^^J rj' r ,Se,n'l,1,blike P^uja pri Vatikanu,! obdolženko. ki je vsa\o krivdo za- i ne pomaga, sedaj je moj.", ra n- ' P^^o^^ wije. Lep-^ marki jlian ^Iariauo de Goyene-i nikala in izjavila, da tisočdinai-j Pozneje mu je klobuk sicer vrnil, j • / ... T-0 lerp-, e,RS ?r°f Ga sq tlim, marko Villa-! skega bankovca pri Burji sploh!a kljnb temu je bil ovaden sodi-| ra redkeje živčevje (živčna lep- fuerte. vojvoda Gamio, španski videla ni — " imel je samo par ko- j »ču in sedaj je stal prvd mladin-1 ra . ccinoma se pojavlja na obra- grand prvega reda. Pokojnik ni' vačev pri sebi'*. Nato so zaslišali; sodnikom — zakaj fant še i zu in rokah, kjer povzroča zate- bil le doajen (nekak starešina, na-1 olidolženkinega sina in sicer — ne j nima 18 let. Sodnik meni: "To je kline, ki ^osIkw gobam in ki sem vadno najstarejši) diplomatskega da bi bil mogel poprej z materjo! ' "P ali pa fantovska Šala." Z ozi-i tL1"* raZPa<le*i° Ln ^ ^fPn^je- pri Vatikanu, ampak sploh j o stvari govoriti — izven doma. | r°m na vse okoliščine smatra i Pri zivona Ifepn hp vnamejo m najstarejši aktivni diplomat na j pri mojstru, pri katerem se uči, s:tvar za fantovsko šalo in izreče1 zadebelijo živci, ^ed Če«ar se svetu. Rojen je bil 4. februarja j rokodelstva. Siu je pri tej priliki j oprostilno sodbo, lahko posušijo in odpadejo celi leta 1SS3. v Arequipi v Peruju m'potrdil, da je njegova mati vzela Ta ženska ne trpi več-
organski deli, n. pr. prsti na ro-'je bil skoraj do zadnjega čil in de-kaJi. Mnogo vsled živčne lepre laven. Izviral je iz stare španske tndd ou-lepe. Tako je Borthen v plemenitaške rodbine, ki se je N Norveški našel med 227 leprozni- pred več stoletji preselila v Amt-mi 11.5% enostransko im 16.9% riko, kjer je štela med prve pio-obojetttransko oslepelih. Včasih se nirje e\Topske kulture. Že leta
bankovec z obljubo, da ga vrne drugi dan. pri sodišču je pa po-
Zdravniki hoteli operirati.
,	,	. .	, . _ . , Greenvilie, Pa.. — Mr.« Jos. Oslar iz
polnoma drugače izpovedal. Dejal ;te>ca mesta pripoveduje skoraj neverjetno
je. da so mu orožniki rekli, da ]e 1 ^iifff ..t^p1IJ",lJa tekom ^dnjih
j petnajstih let. Tekom zadnjih dvanaj-matl priznala, vsled česar je potr- -"t,tl Iet nisem imela nobene vesele ure.
: 1 , „ T „	- D 1- vedno me je mučla strašna pošast, o ka-
dil se on. kar SO ga vprašali. Radi teri sem bila uverjena. da je rak Čutila
združi kožma ki živčna lepra (me.	Je imenovan Goveneche te di krepanee ;e sodišče pričo,'sem P^^nje po mojem črevesju in
Sana lepra). Bolezen ,fe bila doslej za poslanika na dvoru Napoleona
brez iz.ieme neozdravljiva, pa ze- ^^ v I>arizu. kjer je igral veliko
lo dolgotrajna. Včasih preteče 30	leti kasneje je sklenil
let do smrti. Tudi med okužbo in m'r med špansko in Perujem, na-
izl)ruhom bolezni leži lahko več	Postal poslanik na dvoru
let.	j tabele španske, kjer je ostal tu-
V zadnjem času so našli v oiju di v kasnejših homatijah, v kar-
ginokardij«'. tudi kauilmugra-oije'!istif,li v°jui in za vlade Alfon-
imeniovanem. uspešen lek proti le-'Za XIi" Ko je izbruhnila voJna
pri. Prirejajo ga iz semena ra.stli-'med C,lom in Ptujem, je bil
ne G^oeardia odorata. Iz Londo-'m"rkl Zf>I>Pt Pr^tavljen v Pariz.
na poročajo: Nova vlada je side-' Leta 1895- ^ bd imenovan za ^n,, A ,	s j • j poslanika pri Vatikanu m na tei^
*ma, da bo in« vso raoe podpirala___ .	A . . ,
„ • , . „ __	' , mestu je ostal do leta 1919 in po
preiskave dr. E. Mura. profesor- . m * , , . . . .. '
. ,	, tem do lani kot veleposlanik. Na-
• ^ J^ll1ltU.Za tr°P,0n0 ^^ k Ion jeni' so mu bili štirje papeži, orno V Kalkuti. o ozdravljivosti. od kater|h je trj ^^ ^^
lepre te strašne bolezni, ki zahte- Leona X1TL pija x in ^^
U v	^ n*br°J	ta XV. in končno sedanjega Pija
zalo se je namreč, da je padla XI. Do lanskega leta je stari di-umrl'jrvoftt v indijskih aisilSh zajplomat izvrševal xse funkcije svo leproOTie v časni podrugega leta. v jega delikatnega mesta osebno in katerem se izvaja ntovo zdravi je-' neumorno. Tu pa je začel bole-na eno petino. Na FHipinakih'hati, stopil je v zasluženi pokoj otokih so s no\x> terapijo v naselJ i„ se nastanil v kopališču San Se-ki obsega 2500 gobavih, 0-'bastini ob francoski meji. kjer je zdravfli 400 boinikov. V br'tanJ sedaj umrl.
fiem imperiju j»e danes zdravmi-j	-
kom zmanih nad 300.000 leiproznih;] Ce bi postava zahtevala od vsa-od teh odpaderte pitibližno dve kega, naj se briga za svoje la-stnf
.. . 1	Kega, naj se briga za svoje Jastnf-
tretjini ma indijo, v angleških af-j zadeve, bi ne bHo treba dosti dotekali kflSk«ii>aJi p« je okoli 70,000j datuih postav.
BteK"' '
konirontiralo z orožniki. Orožniki so zanikali, da bi bili rekli. <la je mati priznala. — Burja kot pričaj zaslišan je seveda vztrajal pri svoji ovadbi. Trdil je tudi, da mu je ohdolženka zaračunala za dva litra vina 160 kron mesto 120 in da tudi preje omenjenih dveh četrt litrov, za katere je zahtevala gostilničarka naknadno plačilo od i
Koza.
\morer če ni
želodcu. Niti zdravni ki. niti zdravila mi ni»oj jMimagala. Bila sem k<,t! metlišee. sama kost in | koža. Moj mož, no, ne ! m se pritoževati, i ni mogel biti zvest i meni. človeškemu okostl njaku. Bila. sem ve- j dno zamišljena, razo- j čara na in vedno sem' se pritoževala. Zadnje- I J na marca ali tako ne- I kako. je prišla moja 1 teta iz starega kraja. Dotedaj je nisem še - nkdar videla. Pogledali jega. ni imel plačati, ker iili ni /l me J'" u'r se zaftIa skr'vaj pogovarja-... ' - rn i V ,Z, m°Jlrn možera-	kasneje sem llltl naročil Uiti izpil. Temu na- dwl,lla zavoj, ki je vseboval zdravilo pro-
sproti jo trdila obdolženka. da je l^"^"^
bil račun iw>polnoma pravilen, dva	Dei°vaio je k.»t čudežno zdravilo
- + ,	. TJ . . .. i....1® Preteku ure	«'ala sebe dve
četrt pa je Burja izpil V kuhinji doraščeni trakulji — vsaka je bila kakih
še predno je prišel v sobo. Sploh Z	mi	kot!
1	. 1	bi se mi velika skala zvalila s prsi in
je bil Burja pijfn. da se je kar na|kot da bi nebo'odprlo pred menoj vi
1	* i * 1 1-k	- 1- - idveh tednih sem so zdebelila za trideset1
glavo postavljal. Denar je ali IZ- funtov. Od tistega časa sem vsak tedTnj gubil. ali pa mu ga ie žena vzela.'ft "et,ft?ntov debelejša. Bojim se. da se
razletim od samega veselja." kar se mu večkrat Zgodi. - Tudi j Veliko mnSkih, žensk in otr..i: ??
nekai drugih nrič notrdi da ie hi! Pravilno ^^avi za svoje hol-^swi. doči,.i JieKdj nrugin pric poirai, (ia je 01ljltnajo v resnici trakuljo. Gotova zitf.me-
BBurja pijan, da ie padel. On sam nja po dajanje delcev trakuu--. v^rj^tna .	* ,	,pa: izguba teka z včasno pečico, pokrit
pravi, da je padel samo enkrat, jezik, zgaga, bolečine v hrbiu - iediib
ker ie bilo '-snolyko" no ria -/ato omotica. glavobol, slabosti ter plaveč nb-J. ni|°	• ne pa zato^.c.utek v 0revesju in želod(.u	Unž:l
ker je bil pijan. - Neka druga jzguba teže. slaba sapa. Xon^ncga Vf-re-
„ •» • •	, . « J 1- 1 ^ l1-'3- do dela. nobene ambicije. v«>dif> le-
pnea izjavi. da JC obdolženka Jnarjenje. Trakulja. ki včasi .luras** do
sploh "goljufiva" ženska, ki je že	ih.,\e<tk'"lt
.	. .	napade božjasti. Trakulja. ki se splazi
1	1 v sapnik, lahko zaduSi svojo žrtev. Boljše
e. da se prej iznebite te pošasti, predno bo prepozno. NaroČite eno zdravljen ie Laxtana danes, k! ga pošlje takoj po sprejemu $10.48 l.axal Med. Co.. 835 Laxal Bldg.. Box 9*3. Pittsburgh. Pa. Lax-tan ni Škodljiv. Za zavarovanje zavojčka »c posebej.	—Adv-jt
tudi njemu preveč računala. Tudi orožniško poročilo glede obdolžen-kinega glasu je neugodno. Temu nasproti je povedala neka priča, da jo je Burja naslednjega dne
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani.......................... 1.50
Nova velika sanjska knjiga....................... .90
Sanjska knjiga, srednja........................... .35
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski
narod ...................................70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja starost...................... ........... .60
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana..................................1.45
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana....... 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek ...............................1.__
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 - 1918. . -------------------1.25
Robinson, povest _ _ _____________________,65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman..........80
Rinaldo Rinaldini ____-________________ — ,50
Sveta Genovefa _______________________________ .50
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu — .25
Čarovnica starega gradu......—------------- .25
Hitri računar ali Praktični računar ..............75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5__
Amerika in Amerikanei. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano........... ......3.—,
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi -----------------------------90
Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50
(K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)
Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street : : : New York, H. T,
*- v:iicS.
MORSKI JASTREB.
4i)
Bpiaal ftafael Babatini, — Za G. N. priredil O. F.
(Nadaljevanje.)
Vesela vdova.
Spisal C. Golar.
-- Šestdeset filipov hočem plačati za užitek, da ukrotim to divjo mačko. — je rekel.
Ibrahim pa se ni pustil premagati. Ponudil je sedemdeset in Turek je odgovori! z osemdesetimi. Ibrahim je zopet dvignil ceno na devetdeset in tam je nastal odmor.
Dalai je tedaj podžgal Turka.
—	Torej hočeš da te porazi ta Žid? Ali naj se to ljubko deklico izroči potvarjaleu svetega pisma, dediču peklenskega ognja, članu plemena, ki bi ne dalo svojemu sočloveku niti toliko kot je vredna koščiea da tel j a ? To bi bila sramota za pravovernika.
Na ta način pozvan je ponudil Turek uadaljnih pet filipov, a z z očiviilnifn obotavljanjem.
Žid, ki je ostal popolnoma brezbrižen in hladen vsprieo tirade proti njemu, kajti slišal jih je vsaki dan neštetokrat tekom trgovskih i poslov, pa je potegnil težko denarnico izza pasu.
—	Tukaj je sto filipov, — je objavil. — To več kot preveč, a ponudim jih.
Se prodno ga je mogel zapeljivi jezik dadala pozvati, je Turek sedel na svoje mesto ter rekel:
—	Naj ima on užitek.
—	Potem je tvoja, Ibrahim za sto filipov.
Z.d je izročil mošnjo pomočnikom dalala ter stopil naprej, da sprejme deklico. Korzarji soi jo potisaiili proti njemu in on jo je objel.
—	Precej si me stala, hčerka Španske, — je rekel, — a sem zadovoljen. Pojdi.
Prijel jo je za roko, da jo odvede. Naenkrat, kot razkačena divja mačka, pa je dvi-nila roki ter mu razpraskala obraz. S krikom bo!c>ti jo je Žid izpustil in v istem trenutku, z bliskovito naglico, je potegnila bodalce. ki je tičalo tako zapeljivo za njegovim pasom.
—	Valga me Dios! -- je vzkliknila in še predno je mogel kdo dvigiti reko, da jo zadrži, jc potisnila ostrino v svoja ljubka prsa in sc zgiudila s smehljajem na ustnih in hljuvajoča kri. ob njegovi nogi. Par krčevitih stresijajev in ležala je čisto mirno, dočim je Ibrahim zrl nanjo z zmedenimi očmi ter je celo trjr utihnil.
''Torej to se govori o nas po kako bi občeval ž njo zali Tin-vasi! V resnici žalostno — aH jaz ček, ako bi bil njem očim in bi preji bom ž*> povedala. Ime-ritno jo bival z njo pod isto streho. Nehote bom izpovedala — to svojo ma- sc je zasmejal a. Pogledala je v ter!"	obraz Anfi, ki ni vedela vzroka nje-
*'Jaz bi jo tudi! Saj to :ares nemu vesedju. in jo je objela oko-ne gre, da bi igrala takšne kome- Iti vratu.
dije, in si ti že lodrastla!"	j "Kaj ti pa je, Tilka?" jo je v
''Oh, le počakaj! To jih bo sli- Čudu vprašala, šifla ! Še sanja se ji ne- Oh, oh, kar Veselim se, ker pojdem na že-oei bi ji izpraskala!"	Ditovalnje. Moja mati, mislim, saj
"Veš kaj. Tilka, tako pa vse- ne bo taka, da bd me ne povabila, eno ne smeš govoriti! Saj je le ako ne za družico, pa vsaj za teto. tvoja mati!"	j Ha. ha! AM ne?"
"E, brtiga me! Zakaj je pa tak- "Veš kaj! Povabi tudii mene, to šna! Ali se spodobi zanjo, da za- bo veselje! Ali se bomo smejale eenja zopet misliti tna moške, na- mlademu žemtinu, ko bo sedel po-mesto, da bi skrbela zame, ki sem leg postarne neveste. Ha ha ha!" vendar njen otrok ! Pombfti, Ama !"j "Ha. ha, ha ! Oh, če bi moja ma-"I. saj pom isto m," je odgovori, ti vedela, da se smejeva zaradi la Ana in se zasmejala.	rije! Ze jezna bi bila!"
*'Ka zdaj se mi pa še smejeS.' 44 Ti, ali nima že nekoliko sivih Lepo prijateljico imam, zares le- la«?" po! Mati se mi hoče omožiti in te-1 "Uh, pa še precej!" bi se zdi to še Mnešno! Uh. nak!"4 4 4 A drugače je še nuoono in tr-
In Tika je skrila glavo v roke dna!" in drhtela.	I 4'Pa še kako!"
''Tako stpašno pa vendar še tni.'! "Oh, Toooek, kJaj se ti mora! da bi morala obupati," jo je to- Ti ubogi norček;- Med ve pa sva Lažila Ana. "Kadar prideš domov, še mladi koren jaški puniei, pa mi .sedi na klop in udari ob mizo. pa ženina po natju! Oh, oh, kaj bo!" začni: ''Mati, ali je res, ali ne res,! Smejali rta se -in se Houili zelo da vi čakate svatov! Po vsej vasi dobre volje.
govore o tem. vse vedo, samo jaz' Velike so bile skrbi, ki so trle
Kako si dej&l ? Da bi se omoži-' y la? Glas ji je čudno trepetal in nekako zamolkel in ras kav je pri-' šel iz njenih ust.
"No, tako pa le nisi gluha, da bi nič ne slišala, in od starosti te še tudi ni pamet zapustila. Omo_ ži se, ti pravim. Jaz vem, kaj govorim. in kaj je prav za te."
Vdova je od čuda odprla usta in plaha rdečica in bled strah sta se menjavala in ^preletavata, po njenem obrazu.
''Sedaj me pa gledaš in odpiraš usta, kakor bi ti rabelj glavo stiskal v obroč. Ivar omoži se. za dobrega ženina vem in sem ti pri šel to povedat."
ne ! Zakaj tajite, a k oje res."
"Prav imaš! Kar tako bom sto-Vien sveti rila! Potem bom vsaj na goto- glejte, prišel je k njej skušnjavee
glavo Bobnairjevi materi in motrile vdovski stain. Zakaj.
Rada bi izvedela za naslov KA-ROL ŠEGA doma iz Nemške-vasi pri Ribnici. Nahaja se n* kje v Minnesoti. Išče ga njegova sorodnica radi važne zadeve iz starega kraja. — Prosim cenjene rojake. ak<V kateri ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli sporočiti na npravništvo Glasa Naroda. Ako pa sam či-ta ta oglas, prosim, naj ga sam sporoči na isti naslov.
M, avgusta: Seidllts, Bremaa
17. avgusta:
Franco, Havre; Aaoltanla. Cherbourg XB. avgusta:
Columbus. Cherbourg In Bremen; Im land, Cherbourg avgusta:
Homeric, Cherbourg; Veendam, Bo«-logne; Orca, Cherbourg; Muenehen. Cherbourg in Bremen; Albert BaJIn, Cherbourg
1.	septembra:
La Savoie. Havre.	v
2.	septembra:
Resolute. Cherbourg In Hamburg;— Arabic. Cherbourg; Canopic, Cher-j bourg; America, Genoa.
3.	septembra:
Berengaria, Cherbourg.
4.	septembra:
Belgenland. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg: Wentphalia v Cher-b"urg in Hamburg; Bremen v Cherbourg in Bremen.
6. septembra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cher-! bourg; Rochambeau. Havre; Ohio, Cherbourg in Hamburg; New Amstcr-: dam. Boulogne; Martha Washington 1 Trst.
9.	septembra:
Pres. Roosevelt. Cherbourg; Stuttgart ' Cherbourg in Bremen.
10.	.septembra:
Fans. Havre; Maiiretnla, Cherbourg Conte Rosso, Genoa.
11.	septembra:
T„apl:ir;d. Ciierhonrs': Luetzow. Cher i
bourg in Bremen; bourg.
linnekahda, CI
13. septembra:
Olympic, Cherbourg; America bourg in Bremen; Sutfren. Hal Deutschland. Cherbourg in Haml Ryndam, Boulogne; Colombo. Geno|
16.	septembra:
Reliance, Cherbourg; Sierra Vent Bremen.
17.	septembra:
Aquitania, Cherbourg; France,
18.	septembra:
Mongolia, Cherbourg; "Wuertemt Cherbourg .In Hamburg.
19.	septembra:
Gluiio Cesare, Genoa.
20.	septembra:
Homeric, Cherbourg; Columbus, bourg in Hremen: Cleveland. Chert In Hamburg; Orbita, Cherbourg; terdam, Boulogne.
23.	septembra:
Pittsburgh, Cherbourg; York, bourg in Bremen.
24.	septembra:
Berengaria. Cherbourg; Chicago,
re; l>uilio. Genoa.
25.	septembra: Zetland, Cherbourg.
27. septembra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cli b"iirg; Lafayette. Havre: Mount Hamburg; Muem-bcn. Bremen: VolJ dam. Boulogne; Conte Verde, Gen| 30. septembra: Resolute, Hamburg.
1. oktobra: Paris. Havre: Mauretanla, Cherhoul
vem. kaj je s stvarjo. — Ah, saj"v podiobi starega Tonača.. ki je ži-' mi je pravzaprav vseeno! Naj se	bival tam za hosto v sosed-J
Rozamunda se je dvignila s svojega sedeža in lahna rdečica ji mi .onioŽi, to mi nič ni mar! O pre- vasi. Stari Tonač je bil belaas1 je stopila v lica. 15og sam ji je pokazal pot z vzgledom te uboge^net0j še prav mi je' Mi «>aj ne dedek, k* je bil za kratek ča« na1 spamke deklice in liog ji je bo gotovo tudi dal sredstva, da se po- bo treba ti5at5 doma^ p0,jdem «vetu sebi in ljudem, ni 'sejal in' sin z: tega vzgleda, ko i,o prišel njen čas. Čutila se je naenkrat oja- !lahk<) v	Tam ^ tne m orad, pi^peval je svet* pesmi in
ceno m potolazeno. .Smrt je jk,menjala nagel konee. lahko pot bega iu lepe sJužbe ve£ bwn im<?la de_ hodil po božjih potih, zdravil je(
narcev, kakor doma, in vsak dain	in preganjal boleana s ko-
videla vojake i>n sl/i-šala mu- Romanovim žegnom: sklepal je po_' ziko, ha, kaj pa to?"	roke, hodil za botra in kopal gro-
"I. seveda, i seveda! Ali kaj lio- lx>ve-
pred grozotami, ki so ji pretile in Bog v svoji usmiljenosti bo gotovo odpustil samomor v takih okoliščinah, v katerih se je nahajala j)om ona sama ter ona ub^ga andaluzijska deklica.	I .
Konečno se je predramil Ibrahim iz svoje trenutne odrevenelosti. Stopil je namenoma prejio trupla plamtečega obraza ter se postavil pred dalala.
—	Mrtva je — je mcketal. — Oropan sem. Vrni mi zlato.
-- Ali naj vrnemo ceno vsakega sužnja, ki umrje? — ga je vprašal dalal.
—	Ni mi bila še izročena, — je vstrajal Žid. — Moji roki se je nislu še dotaknili. Vrni mi zlato.
!
t
češ s tem! O, ti nomčica.! Ha-ha, Nekega dine torej, bas je bila ali se res tako otročja!"	{ploha m je grmelo, da je donelo j
f'Kaj pa hočem! Ali naj pestu- devete gore, pride stari Tonač
Potujte "FRENCH L.IINE" potom.
EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO	BELGRAD—LJUBLJANA—ZAGREB
FRANCE PARIS
27. avg.; 17. sept.; 8. okt. 10. sept.; 1. okt.; 22. okt.
18. okt. 7. okt.
jem otroke doma? Zato rem pa ^ Bohnarici v vas. Rdeč dežnik vendar že prevelika?"	jje s »eboj in na glavi rjavo
Pomo/leala je nekolik o in skoraj kučmo. In takole se je oglasil, ko
Lažes, pasji sin, — se je glasil brezstrastni odgovor. _ Bila
nezaupno pogledala prijateljici v Jc ^»pd v vežo:
obraz, kakor bi premišljevala, ko-1 ''Dobro zdravje ti voščim, mati liko ji sme verjeti. Bdui sta obe ie_'Bobnariea, na duši in na telesu, in pi in močni deklini; Tilka maCo'da bi lle Lmele vešče in divje žene bledejših lic od prijateljice, za<to	tebe- P* Pa stopijo čez
so njene .odi gdrele bo)"j vroče, ia<tv°j	me pok>iei! Talke molit-
I^V SAVOIE ..............s. sept.;
KOCHAMBEAU ............fi. sept.;
CHICAGO ..................24. sept.' '
LAFAYETTE...............27. sept.
SUFFREN..................18. oUI.; 10. dee.
Na naših posebnih vlakih so tolmači, ki govore angleško in slovensko in ki bodo poinvali z vami vso pot. Kvropski agetnje French Line bcxlo iKimagali vaši družini in KoroUnikoin. preskrL.eli jim IkmIo pnlne li^te in vizeje ter uredili vse prevozne zadeve brezplačno.
Prostori drugega in tretjega rnzretla so jako udobni, opremljeni z vsemi modernimi potrebščinami, umivalniki. tekoča voda v vsakem prostoru. i>očivališča, kadilnica, brivnica in pokriti promctiadni kr«.v Brez dvoma boste zadovoljni s splošno znano francosko kuhinjo lahko pa dobite tudi svoja priljubljena jedila začno s pijačo, ki ste je vajeni. Godba, ples, radio in druge vrste zabave.
Za nadaljne informacija vprašajte svojega lokalnega zastopnika ali
FRENCH LINE
19 STATE ST.
NEW YORK
je že tvoja. .Jaz sam sem to proglasil. Odnesi jo, ker pripada tebi. Zid je pričel lovili sapo.
—	Kako? — je hropel. — Ali naj izgubim sto filipov?
—	Kar je pisano, jc pisano — je odvrnil dalal mirno. Kri je šinila Jbrahimu v glavo.
—	N.kdar ju bilo pisano, da . . . Mir. — je rekel dalal. — Če bi ne bilo pisano, bi se ne moglo
zgoditi. To je volja Alaha. Kdo si drzne ustavljati se ji?
Množica je pričela mrmrati.	'	'se mati ogleduje za drugim. Po.'™0^ ki je bil na glasu po svoji
—	Hočem svojih sto lilipov, — je vstrajal Žid in mrmranje se.mMi!"	jpobožnoisti in modrosti. Njena je izpremenilo v rjovenje. j Ana je kimala z glavo in stra- mchka' liagubRra lica, ki so biia
—	Ali čujete — je rekel dalal. — Alah naj ti oprosti, če motiš šno Tesne so bile poteze njenih lie.	podpluta, so se nabrala ina mir tega trga. Proč, predno te doleti kaj zlega. .&]<i stia iz mestafc kjer sta bdTfi na Prijazen smehljaj in odzdravila je:
- Proč, proč, — je kričala množica in nekateri so stopili že na
V Stockholmu
prihaja po zadnjih poročilih na vsakih tisoč prebivalcev 267 telefonskih aparatov, v Minneapo-Iisu v Združenih državah pa L'i4.
temnejša je bil val njenih las. |vice znam, da jim ni obstamka pred Tako je Stockholm še vedno prvo
"IvoJnko je pa tega, kar je umrl me™>j-" -'oče? Še mi leto dni v grobu in že! Vclova 80 Je razveselila dobrega
pi-
se jmu wi se ves cau važno menili.
"Zakaj se pa ti ne omožiš? Za-kaj pa pustiš mater, da dela kar -se ji ljubi? O, to bri jaz že drugače napravila! O, pa še pošteno drugače!"	^
*'Eh, kaj pa še." je odvrnila
prej preti nesrečnemu Ibrahimu. — Proč, ti potvarjalec svetega •sma. Ti umazani pes. Proč!
Tako velik je postal kraval in toliko jeznih obrazov ga je obkolilo, da je Ibrahim v svojem strahu pozabil na izgubi.
—	Grem, gr^m, — je rekel ter se obrnil, da odide. Dalal pa ga je poklical nazaj.
—	Odnesi s\ojo lastnino, — je rekel ter pokazal na truplo. Vsled
tega kat
Pri vratih pa se jc zopet ustavil.	"	jtovo ni. ampak kak žalosten in ma.
—	Obrnil .se bom na pašo samega, — je rekel. — Asad je j ra- |tar	kakor je sama." vičeu ter mi bo vrnil denar. "Ali ne teš?" je hitro in slastno
—	To bo, — je rekel dalal. — ko boš obudil mrtvo v življenje, i povzela Ana. *'To se pa motiš. Še - - nakar se je obrnil proti debelemu Ajuhu. ki ga je potegnil za ro- prav mlad fa<nt je. In tudi čeden, kav. Dalal je >klonil glavo, da čuje šepetajoče besede vezirja Fen-,Saj poznaš Brdavsovega Tonižka?"
"Kajj tisti?" je vzkliknila TU-
ga je bil Ibrahim prisiljen prenesti nadaljno roganje. kajti pokli-l™^	'	ma-
ti je moral svoje sužnje ter jim ukazati, naj odnesejo truplo, za kaT" ll0Ce! Le t0 bl	vedela,
Ltero je plačal s suhim zlatom.	v^oga se je polakomnila? Mlad gOw
žile. Takoj nato pa je odredil, naj privedejo Rozamundo.
Rozamunda ni nudila niti najmanjšega odpora, a stopala ,/e naprej kot v spanjn ali kot da je omamljena od kakega mogočnega zdravila. V vročini in solnčnem svitu odprtega trga je stala poleg .dalaia pri studencu, ko je on razlagal navzočim njene telesne vrline v oni lingua franca, ki je splošni obeevalni jazik Orijenta ter mešanica plemen, zbranih tam. Rozamunda je svoje veliko ogorčenje spoznala, da razume njegova izvajanja, kajti živela je dve leti v Franciji ter se naučila govoriti francoski.
Prvi je stavil ponudbo oni stasiti Marokanee. ki je hotel kupiti onadva krepka Nubijca. Dvignil se je. da jo natančno preišče in oči-vidno je moral biti zadovoljen z uspehom svoje preiskave, kajti cena, katero je ponudil, je bila dobra in navedel jo jc s prezirljiv ošab-nostjo človeka, ki ve. da ga ne bo nikdo nadkrilil.
—	Sto filipov za t;i bledoličino gospodično.
—	To ni do.sti. — >e je oglasil dalal ter stopil naprej. — Poglejte lum slično ljubost njenega obraza. Cigil nam daje lepe ženske, a Še nobena ženska iz Oigija ni biia niti napol tako lepa.
—	Sto in petdeset. — je reke levatinski Turek na kratko.
—- Ne zadostuje. Poglejte odlično višino, s katero jo je oblago-daril Alah. Poglejte, kako nosi svojo prlavo. kako se bleste njene oČi. Pri Alahu, vredna je. da krasi harem sultana samega.
Mi rekel več kot je vedel, da bodo priznali kupci kot resnično in razburjenje se je polastilo te običajno tako hladne in prevdarne množice. Tagarinski Marokanee. po imenu Jusnf. je takoj ponudil
dvesto.	>
...	B^oda»i _
ka. "Kako bi ga ne petenala? Vsa je zardela in srce ji je poskočilo v prsih samega strmenjia. f'O to ti
je pokora," je hotel reči. a se je ^^ platDjil z ^^^
'1 Bog diag srečso, stric! Kaj dobrega si prinesel?"
"O, dobrega pa dobrega! Zares, prav dobrega! Saj pravim! O, boš vudela, se bo napravilo^ se bo! Pa ne mislim vremena! Veš, takle dež, kadar je mlad mesec, se rad vrne. O rad!"
<40, ti že veš, ki si moder, sedi ma?o, sedi!" Pobnalica je pogrnila mizo in jo naložila s kruhom in prigrizkom.
"Sedi, sedli stric, pa povej, kaj si -videl pri Sv. Boiantinu."
"Sem vaidel, sem, itn molil tudi in nate sem mislil! Le zapomni si, (Bbtanaircia. svertjniiiki >j> močni, a ino(j že gen je tiuli močam!"
In tako je kratkoeasal romar in zagovornik poboižno žerrro, dokler
telefonsko mesto na svetu.
NAPRODAJ FARMA.
114 akrov, 30 akrov gozda, sadje, tekoča voda. dobra poslopja, orodje, 13 glav živine, par konj, ob glavni cesti. Za $3.000.00 se dobi vse. — Murdock Real Estate Agency, Cooperstown, N, Y. (2x 22, 23.)
Pozor čitatelji.
Opoiorlte trgoTc« la » brtnikt, pri katerlk kup* Jet« ali naročat« i* tU h ftjib postrežb« m dovolj-i da oglainjejo t liitn <4Gla» War oda". 8 len M utreetf VSCM
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K
[ni sredi brumnega pogo\Tora iua_ premislila, ker jo je bilo sram.1^ besed)0>
D^aIa je:	| 4<0, ni ga kmalu čez Sv. Vol-
"O ti salabolski kozli! Pri sta- benka, to povem!" Obrisal in štirih babtnicah se ženi! I kaj je paWil si jie no«s ter s kazalcem pokazal vdovo:
"Ti, aii bi se omožila?" Vdova Bobna re a je sprva misli-
treščilo it
v KTomaka."
Oh. to je kaj lahko! Stric ga je napeljal na to. Dom mu je zadolžen, saj veš, da je nje- la. da ni razumela svetega moža, gov stari zapravil in razmetali, kar zato ga je pocrižno vprašala.
je moglo od hiše. In zdaj iščejo, kje bi ga bolj bogato oženili!"
*'Kako misliš?" Mi nieri nekaj dejal? Ne slišim več dobro, odkar
"Gn.ej ga spaka! Tako so prišli (me je pobodSa liska, tista tedica na Bobnarjevo vdovo, ki je nuocla hudobna. Kaj si dejjiaJ?"
maiti! Za res, ta je lepa."	j "O, čisto prav sa slišala, Bobnar_
Ustavila se je v mfelih in rede- jeva mati. Ali se ne mMiš orno-tala in ugibala, kaj ama storijti, d« žiiti, s?m te vprašal." bi balo najpametnejše v teb raanne-| Zdaj je Bobnar ca natančno sii-rah. Skoraj ji je bilo vseeno, kar šala in razumela, aSi vseeno ni mo-
je slišal o materi. Stvar se je zde-
1& samo zatoimava, in vesela rado-pnisli stara mož, alS se mu blede, ali
vednost se je je polastila ob misli,
gla verjeti svojim ušesom. Kaj le
misli ne sveto možitev?
ZA-NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH —
IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJL
Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi rtroaki, smo bili primor&ni zvišati pri-gUsjbino, ki je sedaj naslednja: ^
Za izplačila dolarjev brez pogoja: do |36. po od $25. naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. napraj po 3%.
Denar, nakazan t Jugoslavijo bres pogoja, se Izplača naslor-nlku takoj ter isti lahko takoj s denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki pofitjejo denar samo aa potu« ■trojke, poslužlt! Be drugega načina ter označiti na nakaznici : Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnrga lista, se stavi nakazani znesek ■opet na razpolago vplačniku.
Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avmtrij) hi Nemčiji znaia do $25. po 75 centov sa nakazi od $25. naprej po 3%, to je po S cente od dolarja.
Nakazil aa zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Vsled ta-tnosDjih odredb, ne moremo izplačati ▼ Nemčiji naenkrat eni ta 1st! osebi več kot $20. Znesek ta pristojbino nam je poslati obenem z onim. ki naj se izplača.
PoVdarjamo i»a, da je najbolje ln najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo nt deželi dale* od banke ter v menjanju dolarjev niso IzkuSenL
Ha zahtevo izvršujemo izplačila tndi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški sa brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo H
Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam pISejo n natanCno pe-
Jamtte ter pripomnijo, t kateio državo iele denar poalati.
FRANK SAZSER STATE BAHK
DOB j« aamenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da J4 natančno poučen o potnih listih, prt' ljagi in dragih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih aunoraM dati Trsled naSe dolgoletne izknSnJa* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par ulice, ki imajo kabine tndi v IIL rt»-redn.
Glasom nove naselniške postave, ki
je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, «amorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.G. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-pntnvanjem, ter se posije prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Želi dobiti sorodnika ali svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste za vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt 81, New York
Prav vsakdo—
talon kaj išče] kdefl kaj ponuja; kdo? kaj knpnjei kdor kaj prodajaj pnv vsakdo primava, da |ma]f Merit uspeh —
mali oglasi
K "Glas IliRliB,
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "Gt»AS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V VDBJJtBSm D&lAVAJS.