Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv; Družine. ŠTEVILKA 19. JOLIET, ILLINOIS, 29. JANUAKJA 1918. LETNIK XXVII Avstrija se poganja za poseben mir z Rusijo. Pripravljena "sprejeti demokratski program izvzemši točko o samo-oldočevanju narodov". NEMČIJA ŠE NOČE POPUSTITI. Nemiri v Avstriji in Nemčiji. Lačno ljudstvo zahteva splošen mir. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Vidi znamenja revolucije. Washington, D. C., 24. jan. — Razmere v Avstriji obetajo revolucijo da-lekosežnih posledic, je pravil danes poslanec Fess iz Ohia. Rekel je, da tolmači med besedami brzojavk, da je nemir in nezadovoljnost zaradi obrtnih razmer v Avstriji, katera ni nikdar brez revolucije. 1918, as required by the act of October 6, 1917. 100,000 jih štrajka v Pragi. Curih, 25. jan. — Stotisoč delavcev je zaštrajkalo v četrtek v Pragi, je naznanila brzojavka iz Dunaja danes. Velike množice štrajkarjev so paradi-rale po cestah ves dan. Nobeni avstrijski časopisi niso dospeli semkaj že več dni. True translation filed with the post-pinaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. 200,000 delavcev še stavka. London, 24-. jan. — Poročila prejeta v Kodanju iz Dunaja, kakor jih je poslal poročevalec za Exchange Telegraph Co., naznanjajo, da 200,000 delavcev še stavka, in da se štrajk nadaljuje v Budimpešti. Neka dunajska brzojavka na berlinko "Vossische Zei-tung" pravi, da se ej z delom zopet pričelo deloma v ponedeljek, a da se štrajk nadaljuje v številnih velikih tovarnah. Skrajneži niso zadovoljni s poravnavo, doseženo vsled vladnih dopustitev socialistom. Med delavci razširjajo letake, hudo napadajoč voditelje uradne stranke. Pritožujejo se nad Nemci. Reuterjeva brzojavka iz Curiha poroča, da dunajski časopisi od ponedeljka naznanjajo, da so imeli voditelji znatno težavo pri pregovarjanju štrajkarjev, da se vrnejo na delo. Razni | govorniki na nekem velikem shodu so se pritoževali, da so bili avstrijski socialisti puščeni na cedilu po svojih nemških sodriigih. "Zeit" pravi, da pomanjkanje premoga na Dunaju pro-vzroča veliko trpljenje. 2enske čakajo po več ur pred skladišči za premog in se morajo vračati domov v obupu, brez kuriva. Ostro vreme povečava splošno bedo. Dunajska "Reichspost", glavno vojaško glasilo, izjavlja, da se je štrajk končal v izjalovljenju, da se bodo zmanjšani deleži moke nadaljevali, in da mirovna pogajanja v Brest-Litov-niso napredovala niti za korak. r sredo natisnilo opazke drja. Eberta pred glavnim državnozborskim odborom, kjer je izjavil, da so senzačne govorice o "pocestnem bojevanju v Budimpešti in na Dunaju ter o proglasitvi republike v Pragi" (Češko). "Nemška vlada se igra z ognjem; položaj v Nemčiji je le malo različen od avstrijskega," navaja "Vorwaerts" Philip Scheidmemanna, voditelja večine nemških socialistov, kot svarilo nemškim oblastvom v govoru pred glavnim državnozborskim odborom. Ob istem času je bil izdan na Dunaju danes uraden zanik poročila, da je bila avstro-ogrska vlada strmoglavlje-na, po brzojavkah iz avstrijskega glavnega mesta, prejetih v Londonu. To se očividno tiče petrograjskega poročila o brezžičnih brzojavkah iz Avstrije, ki so pripovedovale osnovanje revolucionarnega kabineta. Čehi rešetali von Seydlerja. Poročajoč o seji avstrijskega parlamenta v sredo, opisuje berlinska "Vossische Zeitung", po amsterdamskih brzojavkah, prvega ministra von Seydlerja v stanju brezpomočnosti, obko ljenega po razdraženih Čehih in drugih zbadavcih, v burnem prizoru. Ko je prvi minister odgovoril na ne ko interpelacijo glede resolucije, sprejete po praških poslancih in zahtevajoče pravico do samoodločbe, so Čeh zakričali: "Laži! Proč s Von Seydler-jem! Vi ste drugi general Hoffman! (Gen. Hoffman je glavni nemški vojaški zastopnik pri mirovnem-pogajanju v Brest-Litovsku.) Victor Adler, sociališki voditelj, je rekel, da kar so delavci sedaj pridobili potom koncesij je samo začetek. Prizadeve nemškega cenzorstva, preprečiti javno znanje o avstrijskih štrajkih in mirovnih zahtevah, so bile uspešne nekaj časa, ali novica je polagoma predrla, in avstrijski dogodki so videti zdkj daleč znani med namškimi delavci. Avstrijsko upanje, da bodo zadnji sledili njih vodstvu, se pa ni u-resničilo, dočim so bili nemški časopisi, ki so se drznili podati roko avstrijskemu proletarijatu, strogo zatrti True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Vsi štrajki baje končani. Berlin, 25. jan., prek Amsterdama.— Dunajska brzojavka od srede na nemško časopisje pravi: "Z delom so zopet začeli v vseh tovarnah brez izjeme. Poročila iz pokrajin pravijo, da so se delavci skoro povsod vrnili k delu." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Izgredi v Berlinu. Amsterdam, 25. jan. — Hudi izgredi v sredo in četrtek v Berlinu so bili iz-poročeni v brzojavkah, prejetih tukaj danes. Eno poročilo pravi, da so množice ljudstva korakale po cestah, zahtevajoč mir. Smatrano je bilo za jako značilno, da četrtkovi časopisi niso do speli danes iz Berlina, kakor običajno True translation filed with the post master at Joliet, 111., on January 29 True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, as required by the act of October 6, 1917. INDIJSKE ČETE PRI BAGDADU SE PRIJETNO VOZIJO. Britanskim četam, ki so osvojile Bagdad, so zelo pomagala v njih uspeš , 1,1 kampanjah v Me*opotan>iji domača indijska krdela. Indijci so dobri r;tTrci n trdni v svoji lojalnosti do britanskega cesarstva. Ta britanska u-ši ^na fotografija kaže voz obložen ž njimi, ki se peljejo po cestni železnici 'dad-Kadhimin. TOPNIŠKI BOJI IN POZVEDOVANJE Uradna poročila iz Pariza, Londona in Berlina naznanjajo le malo bojevanja. Z LAŠKE FRONTE NIČ NOVEGA. Rim poroča samo patrolne spopade ob Brenti in Piavi. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 1917. Nemčija noče popustiti ničesar. Berlin, 24. jan. (Prek Londona, 25. jan.) — Grof von Hertling, cesarski kancelar, je v svojem nagovoru pred državnozborskim odborom danes odgovoril na nagovore predsednika Wil ona in prvega ministra Lloyd George-a o vojnih ciljih. Izjavil je, da se Nemčija ne poganja za prispojitev (aneksijo) Belgije, ali da se mora to vprašanje odločiti potom pogajanja pri mirovni konferenci. Zatrdil je, da je izpraznjenje ruskega ozemlja vprašanje, ki se tiče samo Rusije in osrednjih vlasti. Rekel je, da bosta poljsko državo določili Nemčija in Avstro-Ogi^ka. Namerava obdržati Alzacijo. Kancelar je izjavil, da Nemčija ne želi prispojitev po sili, ali da moreta razpravljati vprašanje severne Franci je samo Francija in Nemčija. Zatrdil je, da ne more biti govnra t odstopu Alzacije in Lotaringije. Trdil je, da sta Alzacija in Lotaringija skoro čisto nemško ozemlje, ki je bilo odtrgano od Nemčije po sili. Ko je Nem čija 1. 1870 zahtevala deželo "na ta način zločinski odvzeto ji", ni to bila osvojitev tujega ozemlja, je izjavil kancelar, nego kar se danes imenuje razprispojitev (dis-aneksija). "Svoboda morja." Nobene razlike ni med Nemčijo in predsednikom Wilsonom glede svobo de morja, je rekel grof von Hertling Pristavil je, da je popolna svoboda brodarstva med časom vojne, kakor tudi v miru, ena nemških glavnih zah tev, ker je velevažno za bodočno; svobodnega brodarstva, da se Anglijo pripravi k zapustitvi njenih močno u trjenih opirališč na mednarodnih bro darstvenih potih, kakor so Gibraltar, Aden, Hongkong in Falkland-otočje Kancelar je rekel, da je vprašanje o omejitvi oborožbe odprto razpravi Pristavil je, da bo finančni položaj vseh evropskih dežel po vojni prfejko ne zelo učinkovito deloval za rešitev tega vprašanja. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Laška fronta. Rin% 24. jan. — Primerni mir pb vsej fronti je bil prekinjen po živahnih topniških bojih v pogorskih okrajih, ob rekah Chiese in Adiža, na slemenih Montella, ob Piavi in proti brežini ter po patrolnih spopadih na vzhodnem robu Asiaške visoke planote in v soseščini Cavacucherine. Pri Capo Sile so mali oddelki s presenetljivim napadom osvojili neko sovražnikovo prednje stražišče, prepodili posadko in uplenili znatno množino orožja in streliva. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Avstrija za poseben mir z Rusijo. London, 26. jan. — Brzojavka iz Pe trograda na Exchange Telegraph C.o, datirana v petek in prejeta tukaj da nes, zatrjuje, da je Avstrija izjavila svojo radovoljnost, skleniti poseben mir z Rusijo brez Nemčije. Brzojav ka pravi, da Avstrija "sprejema demo kratični program, izvzemši odstavek ki se tiče samoodločbe narodov." Druga brzojavka na Exchange Tele graph Co. iz Petrograda, datirana petek, pravi: "Boljševiški časopisi poročajo danes, da se vršijo velike demonstracije po vsej Avstro-Ogrski. Delavske in vojaške organizacije so bile sestavljene na Dunaju. Velik štrajk se je začel v Varšavi. >"SociaHski kongres v Varšavi je sklenil, organizirati revolucionaren sovet delavskih in vojaških poslancev.' potem protinapad in dovedle nazaj u-jetnikov. Topniško bojevanje, raztezajoče se ob vsej fronti, je bilo znatno v Lagarinski dolini, na Asiaški visoki planoti in ob srednji Piavi. Zrakoplovska delavnost je bila znatna od Gardskega jezera do morja. Britanski zrakoplovci so zbili dva stroja v sovražnih linijah in enega v plamenih. Med 7. uro snoči in davišnjim svitom so sovražni zrakoplovci izvedli ponovne napade na planjavo med Brento in Piavo, zlasti na Treviso in Mestre, kjer so bile med žrtvami tri ženske usmrčene in tri ženske ranjene. Največja gmotna škoda je bila napravljena na treh bolnišnicah v Me-stru. WILSON ZA PRAVIČEN MIR. Namerava v nagovoru red kongresom še enkrat pojasniti vojne cilje aliirancev. GEN. WOOD RANJEN V FRANCIJI. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Makedonska fronta. Pariz, 25. jan. — Ničesar važnega ni izporočiti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Topniški dvoboji. Rim, 25. jan. — V Lagarinski dolini ter med rekama Brenta in Piave so naše baterije učinkovito odgovarjale sovražnim topovom, ki so kazali več delavnosti. Na severnem vrhu Monte Melago in na Monte Asolone so bile avstrijske patrole razkropljene. Znamo sovražna zrakoplovska delavnost je bila od Adiže do Brente in ob Pir.vi, ali zrakoplove je odvračalo od naših frontnih linij streljanje s Strojnici puškami. .. ...---^t .,.- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Nič posebnega. Rim, 27. jan. — Pri Capo Sile so snoči sovražni oddelki poskušali približati se našim zamotom pri predmo-stju, a so bili takoj odbiti po živah nem streljanju. Naše čete so podjele True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Francoska fronta. Pariz, 24. jan. — Ničesar ni izporočiti, izvzemši napad vzhodno od Auberi-va, v katerem smo dobili nekaj ^jetnikov. London, 24. jan. — Nič posebno zanimivega ni izporočiti. Hranite in varčujte, da pripomorete aliirancem do zmage v vojni. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Hranite in pomagajte aliirancem. Washington, D. C., 26. jan. — Predsednik Wilson je prizval ameriško ljudstvo danes, doprinašati nadaljnjih žrtev v svrho, da pomore pridobiti vojno. V proglasu izjavlja predsednik, da je potrebna skrajna prizadeva od strani Amerike v svrho, zalagati evropske aliirance z življenskimi potrebščinami. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Topniški boji. Pariz, 25. jan. — Živahni topniški boji so bili v okraju Maisons de Champagne in na nekem odseku avocourt-ske fronte. Severno od reke Aisne smo lahko odbili dva napada proti našim malim stražiščem. Naše in sovražno topništvo je bilo dokaj delavno med prvim delom noči na fronti Chaumskega gozda. Noč je bila pokojna povsod drugod. Dva nemška zrakoplova sta bila zbi-ta med dnevom 24. jan., eden izmed njih po streljanju z našimi obrambnimi topovi. London, 25. jan. — Sovražno topništvo je bilo delavno snoči in v ranem delu noči zapadno od La Vacquerie in v soseščini Passchendaela. Sicer ni bilo ničesar posebno zanimivega. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Wilson se trudi za mir. Washington, D. C., 27. jan. — Predsednik Wilson se bo iznova odločno potrudil za dosego miru, preden nastopijo ameriške čete na bojnem polju spomladi. Ta vest prihaja danes iz zanesljivega vira. Predsednik je baje zaupal svojim svetovalcem, da dočim so Združene Države pripravljene na boj "za mir do konca svojih pripomočkov in se pripravlja za dolgo vojno, namerava izčrepati vsako možnost dosege miru, preden začne Amerika bojevanje v veliki meri. Utegne nagovoriti kongres. V kaki obliki se razvije predsednikova mirovna namera,"še "rti znano. Ni neverjetno, da bo zopet nagovoril kongres o vojnih ciljih in mirovnih pogojih z namenom, da vzdrži nedavne zamene mnenja med vojskujočimi se, iz česar se utegne, kakor je upati, razviti mirovno pogajanje. poroča petrograjska brzojavka. G. Trockij se povrne v Brest-Litovsk zgodaj prihodnji teden. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Nemiri v Nemčiji. London, 26. jan. — Amsterdamski poročevalec "Expressov" pravi, da krožijo izredna poročila o revoluciji na Nemškem, in da so bile govorice o resnih izgredih v Berlinu med zadnjima dnevoma. Izgredniki so glasno zahtevali mir. Poroča tudi krušne izgrede, ki jih je policija neusmiljeno zatrla. Mnogo mož, žensk in otrok je bilo pri tem ranjenih. Poročevalec priznava, da je potrditev teh govoric nemogoča, a misli, da je značilno, da niso bile nobene brzojavke, niti tiskovne, niti trgovinske, prejete v Holandiji v petek naravnost iz Berlina ter so prišle vse po ovinkih. Nobeni berlinski časopisi od četrtkovega jutra niso dospeli. sestave, na kateri se utegne pozneje postaviti mir. Da bodo opusti in pridržki, je bilo pričakovati, pravijo vatikanski uradniki. Vidijo svarilo Nemčiji. Vatikansko mnenje je bilo, da je grof Czernin posebej nagovoril nemško ljudstvo v svojem govoru, dejansko svareč Nemčijo: "dasi vas podpiramo, je meja." Po tem- tolmačenju smatrajo vatikanski uradniki, da bo nagovor spravil v veliko zadrego Pan-germane. Poudarjajo tudi, da je grof Czernin govoril v normalnejših in naravnejših političnih okoliščinah, nego nemški kancelar Hertling, in zato je njegov govor smatrati za važnejši in značil-nejši. Italija popustila glede Dalmacije. London, 26. jan. — Nedavni poset italijanskega prvega ministra Orlando v Parizu je imel za posledek, kakor (Nadaljevanje na 3. strani.) True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Pogajanje se nadaljuje. Kodanj (Copenhagen), 26. jan. — Narodni ruski kongres vojaških in delavskih poslancev, kateremu je boljse-viška vlada predložila vprlšanje o vojni ali miru, je pooblastil ministra zunanjih stvari Trockega, nadaljevati mirovna pogajanja v Brest-Litovsku, True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6. 1917. Scheidemann za mir. Amsterdam, 26. jan. — Philip Scheidemann, sociališki voditelj v državnem zboru, je odgovoril na mirovni nagovor kancelarja von Hertlinga in posvaril vojaške voditelje cesarske vlade, da če ne sklenejo miru med Nemčijo in Rusijo, "bodo vrženi z moči". True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Vatikan upa na mir. Rim, 26. jan. — Vatikan je danes prištel govor grofa Czernina kot nadaljnji trden korak do miru. V uradnih krogihxso poudarjali mnoge točke ujemanja med govorom av-stro-ogrskega državnika in temeljnimi mirovnimi cilji predsednika Wilson« kot dokaz postopne gradnje temeljne True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Gen. Wood ranjen na Francoskem. Washington, D. C., 27. jan. — Ge-neralmajor Leonard Wood, na opazovalnem potovanju v Franciji, je bil lahko ranjen danes po slučajni eksploziji, ki je usmrtila pet francoskih vojakov in ranila dva druga ameriška častnika. Tajnik Baker je naznanil nezgodo v sledeči izjavi: "Brzojavka po kablu iz glavnega stana gen. Pershinga pravi, da se je pripetila danes slučajna eksplozija, ki je usmrtila pet francoskih vojakov ter lahko ranila generalmajorja Wooda v ramo, podpolkovnika Charles E. Kil-bourna v oko in majorja Kenyon A. Joyce-a v ramo." Jolietska novica. — Na zborovanju jolietske podružnice S. N. Z. prihodnjo nedeljo bosta govorila dr. Bogumil Vošnjak in g. R. Trošt. Več naznanimo v petkovi št. A. S. Guverner Frank O. Lowden je izdal proglas, s katerim določa teden začenjajoč dne 3. februarja kot Hranilni teden. Progjas slove: Springfield, Illinois, 24. januarja. — Izredne stroške naše vlade ob tem času moramo založiti, kolikor je mogoče, z osebnimi prihranki. To je sta-rošegni način, — to je najvarnejši način. Za izvršitev tega je vlada izdelala načrt za prodajo vojno-hranilnih znamk in potrdilnic (War savings Stamps and Certificates). Tisti načrt je občudovanja vreden. Po njem tudi dninar lahko postane imetnik vladnih vrednostnih papirjev, pod pogoji, ki so ugodnejši, nego najbogatejši v deželi. Po njem je priložnost, učiti celo šolske otroke navad varčevanja, kakor še nikdar poprej. Naše ljudstvo je bilo na glasu zaradi svoje razsipčnosti in zapravljivosti. Če se nam posreči, izkoreniniti to zaprav-ljivost in razsipčnost, bomo lahko podprli vojno z denarjem. Kar je enako važno, navadili se bomo varčevanja tako, da bomo sposobni založiti vse stroške za obnovo koncem vojne. Če se te navade udomačijo, smo pridobili našo največjo narodno imovino in bomo vedno na finančnem dobitku vsled vojne. Če bodo naši ljudje vobče postali lastniki vladnih vrednostnih papirjev, bodo boljši državljani in imeli bomo boljšo deželo. Jaz torej določam teden, ki se začne dne 3. februarja 1918, kot Hranilni teden (Thrift Week) ter nujno priporočam vsem možem in ženam in fantom in dekletom illinoiškim, da začno hraniti ali varčevati v sorazmerju s svojim imetjem potom varnega in plemenitega sredstva, katero na ta način nudi vlada. Dano pod mojo roko in velikim državnim pečatom v kapitolu v Springfieldu štiriindvajsetega dne januarja v letu našega Gospoda tisočdevetstoinosemnajstem in neodvisnosti Združenih Držav stoin-dvainitiridesetem. Amerikanski Slovenec Ustanovljen l 1891. Prvi, največji in edini slovenski-lcatoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Blovensko-AmeriSka Tiskovna Družba Inkorp. L 1899. f lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the -Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 189^. Slovenic-American Bldg, Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. Joliet, III, 28. jan. — Vsakoletno cerkveno zborovanje naše slovenske župnije sv. Jožefa se je vršilo včeraj (v nedeljo) popoldne, začenši ob 4. uri. Udeležba je bila lepa in zborovanje se je vršilo v najlepšem redu. Izvoljen je bil stari cerkveni odbor, v katerem so gg.: Rev. John Plevnik, naš g. župnik kot predsednik; John Grahek, blagajnik; Anton Glavan, Jožef Erjavec iz Rockdala, Jožef Muhič, Anton Golobitsli, George Stonich, An- SERŽANT JOS. JURJEVIČ ML. Xa sliki je videti seržant Jos. Jur-jtfvič ml., najstarejši sin g. Jožefa in ge. Marije Jurjevič, cor. Broadway & Moran st., ki nahaja izza dne 9. sept. 1917 v Strit-Samovi vojaški službi, in sicer sedaj v (taborišču) Camp Pike, Arkansas. Pred tremi tedni se je nahajal doma na dopustu in je vzbujal po Jolietu občudovanje, ker je tako hitro avanziral. ton Nemanich, Mih. Ursich, John Fi-lak. Iz celoletnega računa naše cerkve posnemamo, da so znašali od 1. ian. 1917 do 31. dec. 1917 dohodki $27,167.07 in stroški $17,183.72, na dolgu se je plačalo $4,000.00, preostanek $5,983.35. Finančni napredek je bil torej jako lep. Pa tudi napredek v dušnem oziru je bil prav znaten, kajti med letom 1917. je bilo v naši cerkvi 33,108 sv. obhajil, ali nad tisoč več nego prejšnje leto. — Smrtna kosa. Rojak John Strle, doma iz Loža na Notranjskem, ože-njen, član društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J., je umrl včeraj (v nedeljo) zjutraj v svojem stanovanju na N. Chicago st. Nekega mrzlega dne se je pri delu prehladil in je nevarno zbolel. V noči od petka na soboto ga je previdel s sv. zakramenti za umirajoče g. župnik, Rev. John Plevnik, ki je bil poklican k bolniku ob dveh po polnoči. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne. Več izporo-čimo, kadar izvemo. — Hudo je zbolela mrs. Theresa Erjavec iz Rockdala, soproga našega cerkvenega odbornika g. Joseph* Erjavca. Naš g. župnik jo je v petek popoldne previdel s sv. zakramenti. Iskreno želimo, da gospa okreva. — Iz bolnišnice sv. Jožefa. Rev. John Plaznik nam poroča: Rojak Charles Žlajpoh, ki leži že nekaj tednov v bolnišnici, želi, da ga kak prijatelj obišče. — Frank Kvaternik je že boljši. — Tako tudi mrs. Gornik. — John Mandel je srečno prestal vročinsko bolezen in se vrne domov tekom tega tedna. — Mladi John Babič, ki se je bil po nesreči obstrelil v peto, se še nahaja v bolnišnici. — Tako tudi neki Korošec, za čigar ime ne vemo. —Srebrna poroka. Rev. John Plaznik, naš g. kaplan, -je bil včeraj v La Sallu, 111, kamor je bil povabljen na srebrno poroko, katero sta obhajala g. Frank in ga. Mary Stušek. Tem povodom so imeli naši vrli Lasallčanje imenitno slavnost, s katere je prinesel Rev. Plaznik vse polno pozdravov vsem slovenskim Jolietčanom, zlasti od g. Antona Štrukla, predsednika društva sv. Družine št. 3 D. S. D., na pevsko-dramatični odsek dr. sv. Cecilije. — Joe Šuklje v zaporu. "The Chicago Daily Tribune" je prinesla sledečo brzojavko: Camp Dodge, la., 23. jan. — Sodbo izrekajoč v slučaju Joe Schucalya (!), Joliet, 111, člana stotnije H, 347. peš-polka, je generalni avditor vojaški izjavil, da so tujci brez prvega papirja v Združenih Državah, ki ne zahtevajo oproščenja, podvrženi vojaški službi po zakonu o naborni službi. Schucalya (Šuklje), "Austrian", je bil pred krat kim obsojen v desetletni zapor v Fort Leavenworthu po generalnem vojnem sodišču tukaj pod obtožbo ubega, ker se ni zglasil pri krajevnem odboru, ko je bil potrjen za službo. Ko se je registriral zadnjega junija ni Schucalya prosil oproščenja, niti iz javil svoje namere, postati državljan Združenih Držav. Vprašanje o nje govi podvržnosti za službo je nastalo z ozirom na njegovo stanje kot av strijski državljan in ker ni zahteval o proščenja. Kakor izjavlja generalni avditor major Graham, je ta slučaj prvi svoje vrste, ki je prišel na znanje vojaškim oblastvom. - Sijajen sprejem. Srbska vojna komisija, ki se mudi v Združenih Državah že nad mesec dni, je bila sijajno sprejeta in prisrčno pozdravljena včeraj v Chicagu. Jolietski Jugoslovani, ki so se mnogobrojno udeležili velikanskega zborovanja v Auditorium-gledišču popoldne in slavnostne pojedine v La Salle hotelu zvečer, so se vrnili v Joliet polni navdušenja in kar vsi goreči za Jugoslavijo. O raznih govorih, ki so jih imeli tem povodom imenitni možje, več prihodnjič. Mesečna seja jolietske podružnice S. N. Z. (Slovenske Narodne Zveze) bo prihodnjo nedeljo, dne 3. februarja, popoldne v naši stari šoli. Več o tem naznanimo prihodnjič. Podružnica šteje že 67 članov in članic. Ali ste že pristopili? Če ste narodnjak, pristopite! "Hranilni teden" (Thrift Week) v državi Illinois $e prične dne 3. februarja t. 1. Opozarjamo na tozadevni guvernerjev proglas na prvi strani te št. A. S. — Zopet sneg. V soboto je zopet trašil snežen vihar, ki pa topot ni bil tako hud, kakor tisti nedavni, ki nam noče iz spomina. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliat. Adv. Eveleth, Minn, 23. jan. — Sprejmite tudi od mene, g. urednik, nekaj vr-štic iz našega Eveletha, iz največje slovenske naselbine na Range. Poročati Vam moram najpoprej veselo poročilo, katero smo slišali o novoletnih praznikih v cerkvi od našega priljubljenega g. župnika. Povedal nam je g. župnik, da se je dolg na naši cerkvi znižal v zadnjem letu za $2,000.00. Da bi te, v enem letu plačati $2,000 v na-šej fari, ki je bila o nastopu g. župnika Leskovica tako strašno razburkana in razdvojena, to je pa lepo! To pač kaže, kako skrben je naš g. župnik za napredek naše fare, kako dobro zna gospodariti, da mu ga ni kmalu para. Zato ga pa tudi vsi farani brez izjeme ljubijo in spoštujejo in mu grejo z veseljem na roko. Zdaj rad dam za cerkev, ker vidim, da se dolg znižuje, pa ne zvekšuje, kakor nekdaj, tako se lahko vsak trenutek sliši po naselbini. Veste, g. urednik, ko bi Vi vedeli, kakšne razmere so bile v našej fari takrat, ko je g. župnik Bilban zapustil Eveleth, bi se za glavo prijeli in bi se čudili, da so se razburjeni ljudje sploh zamogli v tako kratkem času toliko pomiriti. Vse zasluge pri tem pa ima naš g. župnik, ki je s svojim mirnim postopanjem v tako kratkem času pomiril razburkane duhove. Le eno človeče še nima miru in to je naš "kunštni šoštar" Martin Panian, katerega je tako imenitno orisala in pohvalila zadnja "Ave Maria". Le on še zakvaka kje v kakem časniku, a revček nima sreče, ker se mu hitro dokaže laž njegovih besed, kakor smo brali zadnjič enkrat v "Glas Naroda". In zdaj se že uredništva sramujejo in nočejo več sprejemati njegovih čenča-rij v dopise, ampak mora siromak že plačevati, da se njegove prismodarije sprejmejo v list. Ti ubogi črevljar-ček, kako se nam smiliš, ko tako žalostno pretakaš grenke solze na jami "Narodnega Doma". Ali ne bi raje zasipal tam, kakor pa da se vtikuješ v naše farne razmere? Pustr pri miru naše žene in našega dobrega g. župnika, ki se tako lepo trudijo za uapredek cerkve. Saj Ti ne maraš cerkve, in če jo ne maraš in ne rabiš, jo pa pusti na miru! Tako dela vsak pameten človek. Seveda nimaš toliko pameti, zato pa ravnaš tako, vsaj to spričevalo Ti dajejo vsi tukajšnji farani, da si bolj slab pri pameti, in to je dovolj. Da, g. Panian, mi vsi poznamo našega g. župnika, ljubimo in Spoštujemo ga kot moža na svojem mestu, ki se toliko trudi za napredek naše cerkve. In zato ga bomo radi podpirali, če je to zdaj Tebi prav ali ne. To se kaže prav lepo ravno zopet sedaj. G. župnik je oznanil veselico na pustno nedeljo, t. j. 10. febr. in je prosil, da bi družine dale kakšno reč na tikece. In kako pridno sedaj naše dobre žene prodajajo tikece na razne rečb da mora res veseliti vsakega dobrega farana, a našemu Martinu pa srce od žalosti in jeze poka in gotovo že kuje,v svojej prebrisani glavi, kako bo zopet dal žalostne matere in prečastitega v "caj-tinge". Pa le tuhtaj, kakor hočeš, saj si sam na Evelethu, saj se Ti vse samo smeji. Prosimo tudi našega priljubljenega g. župnika, -naj se ne ozira na Panianove čenče in njegovo lajanje. Ti Panian pa se primi svojihl črevljev, pa pusti farane in cerkev pri miru. Ako imaš še kaj prostega časa, se pa podaj na Adam Ave. in Hayes Street in premišljuj, kako bi ložje zadelal veliko jamo priljubljenega Tvojega "Doma" s Tvojimi tisočaki, ki jih pometaš, kakor praviš, proti Miners-banki. Daj še Ti kakega teleta, kravo, vola ali če tudi kakega bika za "Tvojo cerkev", potem bo pa šel "Dom" naprej in bo jama kmalu zapolnjena. Si zastopil? Pa se ne smeš preveč jeziti, da Ti se nazadnje še žolč ne razlije po Tvoji modri glavi! Eden, ki Te dobro poznam. Sheboygan, Wis, 25. jan. 1918. — Kakor povsod, tako tudi pri nas smo dobili zadosti praznikov. To bode pa za tukajšnje delavce velik udarec. Tukaj so še zelo premajhne plače proti taki draginji. Zadnje čase so bili tudi pri nas takšni zameti, kakršnih še ne pomnijo tukaj od 1. 1881, tako da s snegom smo pa založeni tako, da ko bi postali ti kupi sladkor, bi bilo naše mesto vredno nekaj milijonov več; ali pa ko bi postal vsaj premog, to bi tudi nič ne jadikovali, ali sneg je pa vsakemu na poti. Tukaj so bili v nedeljo govorniki gg. Rudolf Trošt in Anton Grdina in pa Paul ^jchneller. Ne vem pa ne, kako so kaj napravili biznes. Ideja njih je lepa. Toda tri narode skupaj spraviti, ki se sovražijo, je pa težko. Govoriti je lahko, kaj pa storiti? Ali bode kaj lepše zvonilo, kadar se bodejo prikazali naši govorniki na našo lepo Slovensko zemljo? Meni se zdi ravno tako za naš slovenski narod, da plešemo še vedno okrog tistih obročev, kakor so nekdaj plesali pred krutim Obrom. Ko bi bilo kaj takih mož, kot je bil dr. J. E. Krek, kakor je državni poslanec Gostinčar, potem bi morda prišel naš narod iz katakomb na prosto, potem bi zasijala prostost svobode nam Slovencem. Taki možje, ki imajo kako besedo na pravem mestu. Res žalostno bi bilo, ako bi se naše lepe Karavanke morale ukloniti kakemu polentarju. Kdo ne občuduje lepote Blejskega jezera! Ali kdor je hodil po Vintgarju, po tistem lepem, čarobno krasnem odprtem tunelu; kdor je videl Postojnsko jamo; kdor je bil že na lepih Kamniških planinah, njemu mora srce krvaveti, ako premišljuje, da Slovenec nima več pravice do vse te krasote. Zato pa kedor misli iti še v svojo lepo domovino, naj se potrudi, da bode dobil si pravega duha za rešitev te krasote. Tukaj v naši naselbini se je tudi u-stanovila podružnica S. N. Z. Dalje tudi naznanim, da bodejo pred stavljale društvenice Kraljica Majnika dve igri: "V Koloradskih gorah," poslovenil Rev. Plaznik, in "Jeza in kes nad petelinom". Kdor hoče imeti veselo zabavo, naj le pride v Cerkveno dvorano dne 3. feb. zvečer. Začetek veselja bo ob 6. uri, začetek iger pa ob pol 8. uri. Vas pozdravljam vse naročnike tega lista in želim, da bi list napredoval. J. P- St. Paul/ Minn, 20. jan. — Spoštovano uredništvo Am. Slovenca! Prosim za par vrstic prostora. Že dolgo časa ni bilo slišati od St. Paula, kako se imamo mi Slovenci tukaj. Nas je le malo, kake štiri družine in par delavcev, kateri se še dosti dobro razumemo. Pečamo se s krojaško obrtjo in nekateri še dosti dobro napredujejo. Sprejel sem pismo iz Brockwaya od č. g. župnika g. Trobca, da bo imel ob pol 11. uri slovesno mašo v sv. Neže ali St. Agnes cerkvi prevzvišeni g. škof Trobec. Dal sem vednost vsem Slovencem in smo se tudi večinoma vsi udeležili. Cerkev je bila napolnjena ljudstva in vse je bilo vneto, ko smo videli slovenskega vladiko v visoki starosti, ko je še z močnim glasom zapel pri sveti maši. In želimo tudi vsi Slovenci tukaj prevzvišenemu g. škofu Trobcu trdno zdravje in najvišjo starost. Tako želimo tudi navzočim duhovnikom, ki so pri sv. maši stregli: č. g. Dr. Seliškarju in č. g. župniku Ogulinu, ki to cerkev in faro oskrbuje. Upamo, da se bomo Slovenci bolj pri slovenskih duhovnikih svetih maš udeleževali, da bodemo tudi večkrat se sešli! Pozdravljam vse Slovence, sorodnike in prijatelje po širni Ameriki. Am. Slov. pa še mnogo novih naročnikov. Velespoštovanjem Frank Lach. DR. ŠUŠTERŠIČ DOIGRAL ULOGO. Slovenci proti dr. Šušteršiču. "Jugoslovenski Svijet" z dne 22. t. m. prinaša pod gornjim naslovom sledeča poročila: Politika, katero igra dr. Šušteršič v zadnjem času, je nenarodna in nede-mokratska, kakor smo že ponovno po-vdarjali v Jug. Svetu. Iz osebnega ko-ristolovstva zapostavlja koristi stranke še bolj pa koristi celokupnega naroda. Ker so vstali proti taki politiki nasprotniki v njegovi lastni stranki, pred vsem pokojni dr. Krek, je deloval dr. Šušteršič na to, da jih odstrani iz stranke, da bi imel tako proste roke To se mu je deloma tudi posrečilo, s tem pa je zažgal ogenj, ki se je razširil po vseh slovenskih pokrajinah in na katerem se je sedaj sam opekel. Posrečilo se mu je razcepiti Slov. Ljudsko Stranko, katere načelnik je bil dolgo časa, toda s tem je le dosegel, da so se vsi zavedni in narodni Slovenci obrnili proti njemu. Dno sodu pa je izbil s svojim izstopom iz Jugoslovanskega kluba, češ, da se ne strinja s taktiko voditeljev, predvsem predsednika Jug. kluba, dr. Korošca, povod vsemu pa je dalo dejstvo, da ni bil izvoljen v delegacije. Ta njegov korak se splošno obsoja na Slovenskem, in celo njegovi dosedanji najvernejši pristaši so mu obrnili sedaj hrbet. Obsoja ga tako inteligenca, kakor priprosto ljudstvo, obsoja ga celo njegovo lastno časopisje, ki noče imeti nobenega stika več z njim. Odpovedala sta se mu Slovenec in Domoljub, kar je najboljši dokaz, da je dr. Šušteršič doigral svojo žalostno u-logo na Slovenskem. Posamezne volivne občine so mu poslale nezaupnico in zahtevale, da odloži svoj državnozborski mandat in mu odvzele tudi častno občanstVo. Ostali so mu zvesti edinole oni, ki odobravajo še vedno avstrijsko politiko, katerim ni mar blagor naroda, kakor je tudi dr. Šušteršič vedno bil na strani vlade ter se dogovarjal celo v zadnjem času, ko se je ves slovenski narod s svojimi zavednimi poslanci na čelu potegoval za svoje pravice, z raznimi avstrijskimi biriči, z grofom Zichyjem, Czerninom, banom Rauchom, itd, na škodo slovenskega in jugoslovanskega naroda. In sedaj žanje, kar je sejal. Ljubljanski škof proti Šušteršiču. Ljubljanski Slovenec objavlja 26. novembra odločen uvodnik proti dr. Šušteršiču, katerega je podpisal ljubljanski knezoškof dr. Jeglič. Najvažnejša v tem članku so naslednja mesta: "Pri izobraženih krogih SI. Ljudske Stranke se je vedno bolj širilo prepričanje, da ni politika dr. Šušteršiča dovolj narodna in demokratska... Videl sem, kako izgublja zaupanje ne samo pri vseh izobraženih ljudeh, temveč tudi pri vseh Slovencih izven Kranjske in pri Hrvatih... Od vseh strani so se slišale pritožbe nad njegovim absolutizmom." Škof nato opisuje svoje prizadevanje za pomirjenje v stranki, toda dr. Šušteršič že znal to vedno preprečiti, vsled česar je odpor proti njemu vedno bolj rastel. "Najvažnejše je bilo to, ker niso naši poslanci izvolili načelnika SI. Lj. St. v delegacije. 17. t. m. -sem se podal osebno k dr. Šušteršiču in mu rekel, da je vse moje prizadevanje za pomirjenje zastonj in brez-koristno. Pri tej priliki mi je povedal, da je izstopil iz Jug. kluba. Ves presenečen nisem mogel dosti govoriti n sem odšel žalosten domov. Zvečer je priobčil Slovenec razne dopise g. Šušteršiča. Polastil se me je strah. Kaj bo sedaj? Kako se bodo držali duhovni? Napisal sem naslednje pismo Šušteršiču: "V včerajšnjem Slovencu sem prečkal Vaše izjave. Alea jacta est, napovedan je javen boj. Ponavljam, kar sem Vam trdil včeraj: Opozicija v SI. Ljud. Str. ni proti kršanskim načelom, temveč edinole proti Vaši osebi in proti Vašemu postopanju." Dalje je škof v tem pismu indirekt-no pozval dr. Šušteršiča, da naj izstopi iz javnega življenja. V drugem delu članka nastopa Jeglič odločno proti novoosnovani Šuš-teršičevi Kmetski stranki in poživlja duhovščino, da ostane zvesta Slov. Ljud. Stranki. Konično navaja razloge, zakaj je podpisal znano izjavo vseh slovenskih strank za združenje Jugoslovanov, ter navaja kot glavna razloga sledeče: "Storil sem to kot odločen protest proti velikim krivicam, katere so nam že storile in katere nam še sedaj pripravljajo brezobzirne pan-germanske stranke. Storil sem to, da podam odločen protest proti nasilju, s katerim tlačijo Madžari slovanske narode, ki se nahajajo pod njih upravo." Šušteršičevi volilci. Slovenec in Slovenski Narod objavljata izjave občinskih odborov Šušter-šičevega volivnega okraja, v katerih izražajo dr. Šušteršiču nezaupnico in ga poživljajo, da odloži vse mandate. Velika občina Borovnica je poslala na primer dr. Šušteršiču naslednje pismo; "Ker ste izstopili iz Jug. kluba in hoteli uničiti S. L. S, je občinski odbor na današnji seji soglasno zaključil, pozvati Vas da takoj odložite oba poverjena Vam mandata, in izbrisati Vaše ime iz zapiska častnih občanov." Občina Št. Vid je sprejela naslednjo resolucijo: "1. Ker se poslanec dr. Šušteršič dosedaj še ni vrnil v Jug. klub, mu izreka občina popolno nezaupnico. 2. Jug. Jug. klubu se izreka popolna zaupnica." Občini Medvode in Sora izražate dr. Šušteršiču "skrajno nezaupnico", drugim poslancem pa pravite: "Samo čvrsto naprej! Mi smo z vami!" Občina Preserje je pisala Šušteršiču: "Ker ste v teh težkih časih, ko je treba, da vsi kot en mož stojimo na braniku za realiziranje velike jugoslovanske ideje, pobegnili od zastave Jug. kluba in SI. L. St, smo izgubili v Vas zaupanje in Vas poživljamo, da odložite oba mandata." Isti občinski odbor je objednem izrekel zaupnico Jug. klubu in njega predsedniku, dr. Koro-šču. Glasilo SI. L. St. proti Šušteršiču. Slovenec in Domoljub odločno nastopata proti dr. Šušteršiču, ki ni A niti enega lista več za seboj. Slovenski Narod pa javlja 26. novembra, da je kupil Šušteršič Miličevo tiskarno v Ljubljani. Slovenec od 26. novembra poroča, da je bil na seji članov opozicije v bivšem izvrševalnem odboru in v upravi izvoljen nov začasni odbor S. L. S. ter da je bil za začasnega predsednika izbran prelat Andrej Karlin. Defini-tivni odbor bo izvoljen na zaupnem sestanku članov S. L. S. Dve novi Šušteršičevi stranki. Ljubljanski slovenski listi od 26. XI. poročajo, da je ljubljanski občinsk^t odbornik Kregar osnoval novo "meščansko delavsko SI. L. St.", ki bo ko-operirala s Šušteršičevo "Kmetsko stranko". V novi Šušteršičevi stranki so: dr. Pegan, Dermastija, dr. Lampe, in dr. Zajec. Medtem ko se v proglasu "Kmetske stranke" ne govori o ju-goslovanstvu, izjavlja Kregar v svojem proglasu, da bo delovala nova stranka za "združenje z monarhijo globoko vernih Jugoslovanov pod močnim habsburškim žezlom". Slovenec nazivlja 28. novembra ta Kregarjev proglas "humoresko" in izjavlja, da "ne bo Kregar z maloštevilnimi pristaši dr. Šušteršiča razbil S. L. S. Jfc Slovenski Narod nazivlja ta Šušter-šičev manever "zelo zvito in predrzno politično varanje" in "drzno špekulacijo z naivnostjo katoliških meščanskih in delavskih krogov." Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinois SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunaj« ter opravljam vsak posel, ki spada T barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir, ___kJMS* PAIN-EXPELLER je postal domača beseda v vsaki slovenski^ družini radi neprenosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedp Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York 1 Union Coal & Transfer Co. 616 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. Chicago telefon 4313. Northwestern telafoa 41* Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. m Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušuica na 205-207 Ohie St., Jeliet, I«. Priporoča »lavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden največjih * mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu in «*r" tvaške vozove in kočije. Na pozive ic poiluii vsak čas panoči in podnevu. Kadar rabite kaj ▼ naii stroki se oglasite ali telefonajte. CkicaS* tel. 2575 ia N. W. 344. Naii iMČijaii ia vsi 4«larci s« 9lovea«i. t ZJUDINJENIH DRŽAVAH SSVKRN'E AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. V»tanovlJen& 99. novtmbra 1914 Inltorp. v dri. 111., 14. mwja lttS Inkorp. T dri. Pa., 5. »pr. 111« ORU2BINO gesloi "vse za vero.dom in NAROD." "vsi zaenega. EDEN za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, III. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 91» W. Washington St.. Ottawa, I1L FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet. Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. elani(icami) v kateremkoli mestu t državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glav-sega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne poiiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe at naj poiljejo na 1. porotnika. ® Zadnja kmečka vojska. s ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q Spisal Avgust Šenoa. — Iz hrvaščine poslovenil L. J. II 11 11 fflBBSSsaBSSBsaBSBsaBBBBSBsaBBBasaaasBBBB (Dalje.) Alapič, jahajoč sredi gostih čet pehote, zardi od togote. Oko se mu zaiskri, ustnice se mu tresejo. Iztrga zastavonoši bansko zastavo, zamahne z mečem in zakliče: "Naprej! Udrite, bojazljivci! Sramota! Junaki ste, pa se bojite teh beračev, teh navadnih požigavcev, ki so zapustili plug, da postanejo sužnji. Naprej, suličarjil Naprej, Uskoki!" Nad ozko dolino je prisijalo solnce, nada-leč se je blisketal sneg, dnevna svetloba se je odbijala na orožju mnogo-brojnega pisanega roja, ki se je v kotlini ruval, premetaval, gibal in krvavel na življenje in smrt. Kakor nevihta pridrve z nastavljenimi sulicami zeleni zrinjski konjeniki, metajoč pred seboj kmečka krdela, a izza vsake jame, izza vsakega grma, izza vsakega drevesa se bliska strel za strelom in zvali v sneg po enega konjenika. V brzem teku prilete v dolino temni Uskoki s klobuki. Plašči so jim rdeli kakor divji mak. Vodi jih Strahinič. S hribov okoli zagrmi top za topom, kro-glja se zakadi v kup, ki se za kratko razprši, pa zopet stisne. Pridejo do lesene koče ob cesti. Trikrat napadejo, trikrat jih vržejo nazaj, a v četrtič pokrije množica kočo kakor mravlje in podavi vse kmete. Počasi korakajo v gostih vrstah haramije s povešenimi puškami. Modri Turopoljci tišče za njimi ob strani na konjih. Pri ovinku ceste zraven gozdička se vržejo na plemiče kmečki konjeniki in hipoma se zakrešejo sablje navskriž kakor <5gnje-nje kače, a kiji padajo kakor grom na trpežne ščite. V gozdičku kleči za vsakim drevesom kmet, meri in izproži, izproži in meri, konji se vzpenjajo, konjeniki padajo. V dolini kipi povsodi valovito morje glav, nad glavami se lesketa orožje kakor srebrna pena nad valovi. Sedaj je stopila vsa banska vojska v dolino. Alapič kriči, Alapič priganja: "Naprej, naprej 1" Banovci pridejo do polovice klanca. Že so blizu mesta Stubicc. Vagičevi se razgrnejo brzo na levo in desno in pred gosto bansko vojsko se prikažejo za potokom visoki nasipi iz zemlje, na katerih stoji Lepoič z desetimi topovi in 2000 kmeti. Deset bliskov se zablisne deset gromov zagrmi, beli, ognjeni dim puhne po zemlji, male puške prasketajo, strele sikajo. Prva uskoška #>četa je en mrtev, krvav kup, vrste ha-ratnij obstanejo, konjeniki, zapleteni .v divji vozel, se umikajo. "Bombardir-ji naprej!" ^arjove Alapič. Izza goste vrtne ograje bruha ena železna cev za drugo ogenj v okope in odnaša z nasipa kmečke glave. Dim se strne na bojišču v ogromen oblak, v katerem razločiš samo počrnele, krvave ljudi, kako palijo in divjajo. "Naskok!" za-pove Alapič. Pehota se zak&di v nasip, se plazi po zemlji, vzpenja se po lestvah in se oprijemlje z nohti po pobočjih z desne in leve v strani banov-cev; od cerkve se vsujejo Stubičani, Pred njimi na konju Gubec in Mogajič. "V imenu božjem! Za staro pravdo!" se razlega glav voditeljev. Kakor risi se vržejo Stubičani na haramije. Sekira se bliska in kolje, puške pokajo, iz Gubčevega očesa lete strele, Gubčev kij siple grom, zraven njega pa kosi Mogajič kakor angel smrti. Ena četa razbojnikov je obkoljena od kmetov. Hoče prodreti. "Razsekaj kmečki ple vel!" zakliče banski glavar in prodre naprej, a Mogajičev samokres ga zvrne na zemljo; kmečki obroč se zožuje, bije, kolje in seka in kmalu ni bilo več čete haramij, ampak kup trupel. — "Odduška! Odduška je treba!" kliče Alapič, ki mu je počrnel od dima o-braz in odbila kroglja perjanico. "O-troci, naskok! Vsi naskok! Stisnili nas bodo prokleti kmetje!" Za hip utihnejo vsit a naenkrat zaropočejo bobni in zatrobijo trobente po celi vojski, in kakor pljuskne razburkano morje od trdno obrežje, tako se vrže gosta vojska na stubiški nasip. Podivjali so, znoreli so, pozabili so, da se tu deli smrt. Kroglja za krogljo udarja izza nasipa v gnječo, kamenje se kotali raz vrh, drobi glave in mečka kosti. Zastonj, sovražniki se vzpenjajo vedno višje. Sekira kolje glave, nož para rebra, mrtveci padajo vznak nazaj, a zo pet kriče in vpijejo, zopet še vzpenjajo in plezajo eden drugemu po hrbtu, živi še mešajo z mrtveci. Oj! prvi Uskok je skočil na nasip! Zabliska se nož, Uskok opoteče in strmoglavi vznak navzdol. Vzpne se na vrh drugi, tre-tjji. Bog! Topovi umolknejo. Cela reka se navali na nasip. Kmetje beže in pomečejo proč orožje. Beže! Lepoič, nesrečni bojazljivec, jim je zakli-cal od strahu: "Bežimo!" Izdajavec, strahopetnež, Bog naj ga ubije! "Zmaga!" zakliče Alapič, "sedaj ima mo odduška." Kakor široka reka se vlije vojska preko nasipa v mesto, kolje, seka ter se raztegne v širjavo. f'Junaki, obrnite se/' zagrmi poveljnik, "sedaj navalimo mi v klanec." Vojska naskoči v gostih krdelih kakor severna burja, in razpršeni kmetje prh-nejo izpod nje kakor suho listje. Tu in tam se še brani junaška četa, a močne sulice Zrinjskih so zlomile to malo krdelce. Stubičani se bijejo še vedno kakor znoreli, okoli njih se dviga cel nasip mrtvecev. Dvakrat vdarijo nadnje pod Alapičem, dvakrat jih odbijejo — a navale se v tretjič. S plam-tečim očesom kliče Mogajič: "Bratje, ne udajmo se!" in prebode častnika, a med padcem izproži ranjencc samokres in zadene junaka v prsa. Mogajič se skloni in pade. Stubičani podivjajo in odbijejo četrti naskok- Tedaj dvigne Gubec bledega, ranjenega mladeniča, zajaha konja in zakliče tovarišu Pasancu: "Drži se, brat! Koj se povrnem. Spraviti moram mladeniča na varen kraj." Hitro zdirja navzgor proti cerkvici in nese Jurija noter. A Jane ni bilo tu. Gubec položi mladeniča na zemljo in mu odpne suknje. Z junaških prs mu je tekla rdeča kri. Gubec poklekne in se skloni nad Jurijem. Mladenič odpre motne oči. "Ujec!" zašepeče, "peče, peče." "Čakaj, sinko," vzdihne voditelj solz nih oči, "da ti zavežem rano." "Pusti, naj teče kri; tu ni pomoči," se nasmehne Jurij, "to je seme za svo-bodo naših vnukov. A kje je Jana, moja Jana?" dvigne ranjenec glavo. "Ne vem, ne vem, sinko," reče Matija, ozrši se naokoli, "ni je." "Ah, poljubi jo mesto mene! Pazi nanjo, prosim te! Zadela nas je nesreča. Oh, Lepoič, Lepoič! A čuj pokanje v dolini, še se bijejo naši." "Še vedno," se skloni Gubec z glavo nad mladeniča, "to je zadnji vzdih naše svobode, zadnji! Bog!" — — — "Zakaj, oh zakaj--ujec — peče — —" mladenič se strese, stisne Gubcu roko, oči mu vztrepečejo in stegne se mrtev. Gubec si pokrije obraz z rokama in zajoka, zajoka kakor dete, klečeč zraven mrtvega junaka. Vedno bolj se je bližal cerkvi krik in vik. Stubičani so se umikali navzgor po griču, bijoč se in streljajoč, od vseh strani so vrvele okoli hriba gruče vojakov. Kmetje so prišli do ograje pokopališča in se branili besno. Pasanec je bil na umikanju ranjen in vjet. Sedaj niso imeli vodje, ne smodnika, ne svinca; dve tretjini jih je padlo. Uskoki so se zaletavali vanje kakor gladni volkovi, v rokah se jim je bliskal nož. Zgrabila sta se na pokopališču sekira in nož; po grobovih je divjal boj, človek pri človeku, pest pri pesti, glava pri glavi, duša pri d.uši, a po gričih teče rdeča kri, kakor da bi cvetele rože v snegu.. Še cerkvena vrata branijo Stubičani. Tu stoje v krogu, mahajo o-koli sebe s sekirami in k(jse uskoške glave. "Strahopetneži," kriči Alapič, "udrite, pobijte jih!" "Stojte!" se oglasi v cerkvi glas in na prag stopi voditelj Gubec, držeč v vsaki roki samokres. Kmetom omahne orožje, omahne tudi vojakom. "Si-li ti poveljnik?" vpraša Gubec Alapiča, ki je začuden gledal v ta nenavadni pojav. "Sem." ."Čuj me! Daj tem ljudem Stubiča-nom svobodo in življenje, da ne u-mro po neumnem, ker imajo žene in otroke, v povračilo za to pa ti izdam, kje se je skril Matija Gubec, začetnik, poglavar upora." "Če mi izdaš kmečkega kralja," vzklikne radostno Gašper, "naj bo, dam jim svobodo in pomiloščenje, ako mi izročiš Gubca." "Prisezi pri krvi Odrešenikovi!" "Prisegam pri krvi Odrešenikovi," dvigne Alapič tri prste. "Tu sem, vzemi me," reče voditelj mirno in vrže proč puško, "ker Gubec sem — jaz." "Ti?" prebledi namestnik banov. "Da, jaz začetnik upora, poglavar vojske, jaz, branitelj svobode." "Ali veš, kaj te čaka?" ga vpraša Alapič. "Vem," odgovori Gubec, "pojdiva, pelji me, kamor hočeš." "Peljite ga v stubiški grad, a te kmete branite pred vsako nezgodo." "Z Bogom, bratje!" se obrne Gubec k zadnjim junakom svoje čete, ki so klečali solznih oči okoli nje£a. "Vsta-nite, samo pred Bogom se pripogiba koleno. Propali smo, Bog je hotel tako. Jaz bom umrl, a vi živite, vrnite se med svoje, da ne izgine naš rod. Ne obupajte, Bog bo pomagal, prišel bo dan svete svobode. Blagoslavljam vas in odpustite mi. Za nekaj vas prosim: vam zapuščam Jano, ubogo siroto, skrbite zanjo. Hočete?" "Hočemo! Hočemo!" odvrnejo s po-vešinimi glavami in solznih oči kmetje, poljubljajoč roke svojega voditelja. "Z Bogom, bratje! Z Bogom," svoboda! Z Bogom, moja zibelka, moj rojstni kraj!" zakliče Gubec, ločivši se od kmetov. "Gospod poveljnik, tu me imaš, pelji me!" ♦ * * Nad stubiško dolino se razliva po vrhovih bleda mesečina; kamor ti seže oko, se blišči sneg kakor biseri, ši-rom doline cveto po snegu krvave rože smrti. Šest ur se je ruvala v tej dolini svoboda in sila, šest ur se'je lesketala tu prva iskrica zavesti hrvaškega naroda in ugasnila je. Hrvatje so odvzeli hrvaško svobodo. Kakor poko-šeni z enim mahljajem kose, leže dolge vrste bledih, mrtvih junakov, istega o-braza, istih potez, istega rodu, različne obleke, a istega prokletstva. Z bledo mesečino se meša rdeči požar gorečih vasi, iz katerih nosijo Uskoki svoj plen, v noč se razlega vpitje obupnih žena, a drevje ob poti nosi sredi zime čuden sad, na vsaki veji visi od mraza otrpel kmet, ki ga je obesil Uskok. Na gradu v Stubici je veselo. Gospod A-lapič časti častnike. Počrnega obraza sedi grbec sredi pijane družbe, polni čaše, prepeva pesmi, kriči in vpije, slaveč z rujnim vinom propast kmečke svobode. Gospod Alapič časti svoje častnike z rujnim vinom, s sladko pečenko, z belim kruhom in s kmečkimi deklicami, ki so jih privlekli Uskoki šiloma v grad. Vino teče, oči se iskre, pesmi done, a pogažena nedolžnost ljudstva vpije obupno do Boga iz svetlih oken stubiškega gradu. Na pokopališču spijo mrtvi junaki, a ena duša živi. Na pragu cerkvice sedi bleda Jana, v naročju ji počiva mrtvo telo ne-usojenega ji zaročenca. Deklica ga poljublja, objema in mu gladi lase in mu šepeče s solznimi očmi v uho: "Moj! Moj! Moj!" Eno okno v stolpu stubiškega gradu je temno. Trdne železne mreže se o-prijemlje dvoje močnih rok, vkovanih v verige, a za njima gleda bled obraz v to pusto mrtvaško polje. To je Gubec. Čuje gosposke pesmi in smeh, kmečko vpitje in jok. Solza zatrepeta na njegovem očesu in dvignivši svoje oči k zvezdicam, zašepeče v noč: "Oj, ve srečne zlate zvezde! Tisočletja že gledate na svet, tisočletja se bo še oziral vaš pogled po svetu. Oj, srečne zvezde, ker moje strto srce mi pravi, da boste gledale tudi svoboden, srečen hrvaški narod moj." XXXVI. Medtem ko se je zbirala gospoda, da zatre kmečki upor, se je dvigalo ob Savi na štajerski strani mesto za mestom. Navdušenje je vzbudilo slovensko kri, povodenj se je razlila z mogočnimi valovi. Kmetje v Blanci so se vzdignili, v Rajhenburgu ni ostalo gospodi druzega, kakor trdo grajsko zidovje, pri Sevnici je stala na polju Elijeva vojska, Boštanj na Kranjskem je gorel s plamenom, Andrej Hribar ;e prinesel petelinovo pero v Radeče, kfnetje grofa Lamberga pa so se s svojim županom na čelu oborožili. Zastonj jih je rotil grajski oskrbnik Janko Gvedič, naj ostanejo zvesti, naj branijo grad. Meščanje in kmetje so krenili proti Zidanem mostu in Laškemu in zapodili Gvediča, ki je priletel za njimi, nazaj. 6. svečana je prodrlo 500 Elijevih ljudi do štajerske Loke ob Savi. Množica je vdrla v dvorec župnika Jakoba Kekelja na Slapu, razbila kleti in odnesla vino. Vseh gosposkih brodov so se polastile kmečke čete. Trumoma se je zbiralo ljudstvo, da se pridruži Hrvatom. "Ni več davkov, ne mitnice, ne tlake, ne gospode, svoji smo." kliče povsodi kmečko ljudstvo in plaho so še stiskali najemniki nemških baronov. Še silovitejše pa je zavrelo med kmeti po smrečju štajerskih strmin na severu Save. Kozje, * v Pilštajn, Planina, Pišec, Kunsperk se strnejo v junaški krog, že se trese od strahu trdni celjski grad. Krepki kovač Pavel terc je dvignil v Planini sve to zastavo svobode in iz tisoč grl je zagrmel po slovenskih gorah in dolinah gromoviti klic: "Svoboda v imenu božjem!" in razjarjeno ljudstvo se je vrglo nad svoje trinoge. Iz male ko-vačnice v Planini so se vsule iskre proti nebu in kot bi trenil, se je vnel celi kraj. Ljudstvo od Svetega Jurja na Gorah vodita Gašper Martin in Jožef Skomin, pod gradom Herburgom je zbral svoje čete Jurij Zupan, na Bizelj skem zapoveduje do Save Krištof Pu-stak, v Pišecah pa zbira kmete Filip Viserič. Vsi so siti suženjstva, kakor gorski potoki so se zbrali vsi pod kovačevo zastavo, kličoč: "Prišla je stara pravda! Hrvatje gredo, z brati Hrvati pojdemo vsi!" Od začudenje so zatrepetale tanke jelke, med skalovjem, se je preplašil od strahu orel, stari kristalni snežniki so se zalesketali ži-vejše pod davnim jarmom, ker bilo je kakor da hoče odnesti burja vsa kame-nita gosposka gnjezda, bilo je, kakor da hoče napočiti ista doba, ko je zdrobil Ljudevit Posavski Franke, bilo je, kakor da hočejo zasijati dnevi Samove krone, ker daleč za sneženim gorovjem, daleč iz temnega zelenja jelkine dobrave se je razlegal čarobni vzklik: Svoboda! * * * Pobožnih redovnikov v samostanu Sv. Jurija na tŠajerskem se je polastil opoldne dne 5. svečana 1573. grozen strah. Bilo je poldne in bratje redovniki so sedeli za dolgo mizo v svoji obednici, krepčajoč se z zlato kapljico ljutomerčana in z življenjem svetih o četov, ki jih je bral pobožen brat, se^ deč pri veliki gorki peči. V tem hipu prileti brat vratar bled kakor zid in izusti: Bratje! Kmetje iz Planine gredo nad nas! Reši nas Bog sovražne sile!" Opat, ki mu je padel iz roke nož, dene na svojo glavo črno čepico ter stopa počasi doli k samostanskim vratom, pred katerimi je bilo slišati zamolkel hrum, in pokuka skozi odprti-on v vratih. Tolpa kmetov se je gnetla z orožjem pod samostanom, njim na čelu mračen, sajast orjak. Klobuk ima po strani, na njem vihra petelinovo pero; krepko njegovo telo je odeto z oprsnikom iz črnega žameta, na prsih ima bel platnen križ, ob boku mu visi sablja, za pasom ima zataknjen samokres, na rami ima železen bat. Zraven njega bobna silovito bobnar, oblečen v raztrgan plašč domobranske vojske, na glavi ima širok klobuk, za njim se dviga nad glavami cel gozd sekir, kos, sabelj in pušk. Tedaj stopi orjak na kamen in zakliče: Bratje! Pred sto leti so dvigali vaši dedje svoje pesti proti gosposkim gradovom in jim govorili: "Čujte, mi nismo psi, akoravno nismo gospoda. Daj te nam staro pravdo!" A gospoda ?e je smejala in podavila vaše dede. A danes je drugače. Danes ne dvigamo pesti, danes dvigamo železni bat, ker prišel je k nam v goste Hrvat, nas brat. Ako ste babe, pomečite proč puške in pokleknite pred gosposki bič. Ako pa ste ljudje, raztrgajte verige, brusite sablje, zlomite gosposki bič!" "Zlomimo bič! Dvignimo bat!" se je razlegalo po gorah in okoli samostana. (Dalje prih.) sebno pozimi. Odraščen človek mora zavžiti vsak dan po 60 gramov v jedilih se nahajajoče masti, da si ohrani telo čvrsto, drugače začne hujšati. Noge in roke so mrzle in pozimi na prstih ozebe. Če maščobe manjka v telesu, opeša kri, zaradi pomanjkanja kuriva se nabere po žilah preveč dušičastih snovi, ki ne zgore, ker manjka gorko-te. Pozimi jej tedaj bolj mastne jedi in hodi na zrak! Če nisi bolan na želodcu, se boš dobro počutil. (Nadaljevanje s 1. strani.) mislijo tukaj danes, da se je Italija u-ravnala po programu, ki ga podpirata prvi minister Lloyd George in predsednik Wilson. Italija, kakor poročajo iz zanesljivega vira, je sedaj voljna opustiti svojo zahtevo po Dalmaciji. Alzacija-Lotaringija bo veliko vprašanje, katero mora rešiti bodoča konferenca. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 29, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Nezadovoljstvo v Avstriji raste. Washington, D. C., 27. jan. — Poročila se množijo o nezadovoljnosti v Avstriji n živežifih izgredih na Ogrskem. 'Živežni položaj v Avstriji je bil vedno slab," je rekel visok uradnik. "Da je sedaj slabši, je brez dvoma resnično. Ogrsko je bilo vedno mnogo na boljšem nego Avstrija glede živeža, ker ima mnogo več plodovite poljedelske zemlje. "V Avstriji so živežno vprašanje slabo reševali skoraj izza pričetka vojne. Razdeljevali niso prav in nikoli se niso približali temeljitosti nemškega sistema, ki vrši nadzorstvo od časa se-jatve do časa, ko se pridelek postavi na obedno mizo ljudstva." živo. Tupatam je nekoliko živahnejše pred gledališči, med predstavami in po predstavah, toda kmalu nastane tudi tu mir. Nasproti temu" pa je zelo dolgo ponoči živahno v igralnicah, kjer igrajo tudi dame. Pred leti so bile hazardne igre v Meksiki strogo prepovedane in so jih smeli igrati le v klubih. Toda sedanja vlada je to preklicala, da je mogla pobirati od teh igralnic visok davek. Meksikanci so strastni igralci in zastavijo tudi poslednji cent, ker še vedno upajo v srečo. Da v Meksiki ni ponočnega življenja, je vzrok ta, da so meksikanske vlade v prejšnjih časih, da, celo zdaj lovile ponočnjake, jih oblačile v vojaško suknjo ter jih odpošiljale v vojaški taior na severu. Vsled tega moški še zdaj ne prihajajo ponoči na cesto. Samo tujce nahajamo na cesti. Tujec uživa v Meksiki nekak rešpekt vladnih organov. Nima nič. John: "Ječmenček se baha, da bi ne mogel nikdo na svetu njegovega podpisa na čeku tako ponarediti, da bi mu banka kaj izplačala. Ali ima tako poseben podpis?" Joe: "Menda ne; ampak na banki nima nič." Lokalni zastopniki(-ice) "A. S." Redka požrtvovalnost. V Barryju se je pred dnevi dogodil slučaj, ki nam kaže redko požrtvovalnost ljudi v najlepši luči. Nek sedemletni otrok je dobil hude opekline ter so ga prenesli v sanatorij. Zdravniki so izjavili, da more ostati pri življenju le, ako se mu oni del kože, ki mu je manjkal,, nadomesti s koščkom kože živega človeka. Neka redovnica u-smiljenka, ki je bila v sanatoriju, se je sama ponudila doprinesti t<5 žrtev, samo da reši otroka. Njej so zdravniki odrezali kos kože in ga prišili o-troku na ranjeno mesto, ki je vs^ed tega ostal pri življenju. Taki primeri požrtvovalnosti so pač redki. Ponočno življenje v Mehiki. V glavnem mestu meksikanske republike ne najde tujec onega ponoči nega življenja na cestah, kakoršno vlada v evropskih glavnih mestih že v večernih urah. Na ulicah $reča človek le ponočne policijske straže, ki hodijo sredi ceste in ki dajejo vsake pol ure z močnim piskom znamenje prebivalstvu, da strogo oko zakona ne pozna niti ponoči odpočitka. V Meksiki ni velikih kavarn, ki bi bile pozno odprte, kakršnih je po velikih mestih mnogo. Namesto njih imajo majhne ba^e s par mizicami, v katerih pa ni prav posebno Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111. John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan Chisholm. Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere«. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastelo in Jakob Juvanich. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnilc. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S." Mastna hrana. Nekateri ljudje se boje maščobe. Tudi če jedo šunko, vso mast skrbno obrežejo in puste na krožniku. To pa ni prav. Telo potrebuje kuriva, po- bbbbiibssbbbsbbbsiebbbbbbbbssbsssbssssbebs ® BBBBBBBBBBBBBliSSSSBSBBBBBBBBSBSBBSBSBB ® a® m a aa H SI Naša velika in moder-11 no urejena tiskarna ® i BBBBBSSa izdeluje najhitreje in najličneje bbbbbbs i a Hi®®®®®® VSE TESTE TISKOVINE BBBBB|||| a a m a m® a® H® a a d® ®aaa ®aa® ®aa® g IB 13 BI ®ffla® fflffia® ®®a® i®aa ®aa® iff zz: ■—■ a ® a a aaa® |1HI_ aaa — a aaa a®B® a®ffi® aaa® fflSjfflffl slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. lisi a a a® a aa® nas® sisg aa®® aaa® aaa® iBiffl aa®® fflfflBa aaa a aaa® BiHgi aaa® aa®a ®a®a aaaa aa®a aaaa - aaa® ii®i Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni a a® s ®a®a S ra m IS PaPir> kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- g® I® 1111 vila in poročila, ali tiskovine za prirejanje ve-1||| g a i a 8elic razne druge ta^e stvari. Pišite nam za ®®I® — ®®®a ffl 111 cene, da si prihranite denar. ffl ® ® a aaaa ' v aaa® ®®aa iiBb a a a a assaBSBBSBSsBaaBBBSBBBBBaBSBBsa a i® a a a BBBBBBBSBBBBBBBBBSSSBBBBIBBBSBBSBBBa ® B aa gg Amerikanski Slovenec|s Prva slovenska linijska tiskarna t Ameriki. a a V lastnem domu-1006 N. Chicago St., Joliet, 111. S« a® r fflw j us fu 11 mI i .i 11 u i rrn rm iui rm rm rm r.rsi rm nn ftn rm rm i.. i rsi m rm v.. i itn rm rm m n. i m nn m« i» >■. ■ i ■ ■. ■. ■ ■ m MALI VITEZ (PAN VOLODIJEYSKI.) Zgodovinski roman. /P /P Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) XIV. Drugega dne so vsi dolgo spali razen vojakov, odločenih za staržo, in razen malega viteza, ki ni zanemarjal svoje službe zabavi na ljubo. Pa tudi mladi Novoveški je bil dokaj zarana na nogah, ker mu je bila Zofija Boska ljubša nego počitek. Čedno se je oblekel na vse zgodaj, odšel v ono sobano; kjer je bil plesal prejšnji večer, in poslušal, ali ne začuje gibanja v ženskih sobah. V sobi, kjer je prebivala gospodična Boska, se je že slišal šum; nestrpnemu mladenču se je silno mudilo ugledati Zofijo. Torej vzame tatarski nož ter jame z njim dolbsti iz špranje v steni mah in gliho, da bi skozi to arzpoko vsaj z enim očesom zapazil Zofijo. Pri tem delu ga zaloti Zagloba, ki je prišel z molkom v roki. Spoznavši, kaj se godi, se mu približa po prstih ter jame viteza s kokosovim molkom tepsti po hrbtu. Ta je bežal, se zvijal in smejal ter bil ves zmeden, ali starec ga je preganjal brez prestanka in ponavljal: "O ti Turek! Ti Tatar! Na! Na! Kje je tvoja nravnost? Za ženskami boš škilil skozi razpoke? Na! Na!" "Vrli gospod! Nedostojno je rabiti molek za bič! Pustite me, nisem imel pregrešnih namenov." "Nestojno je, praviš, tepsti kosga z molkov? Ni res! Saj tudi palmo blagoslavljajo na cvetno nedeljo, a vendar se tepo z njo. Ha! To je bil nekoč poganski molek, svojina Supankazije-va, toda jaz sem mu ga izpulil pod Zbaražem, in potem rrii ga je blagoslovil papežev nuncij. Glej, pravi kokos!" . "Če je pravi, pa diši." "Meni diši molek, tebi pa dekle. Moram ti še nekoliko podrgniti hrbet z njim, zakaj boljšega pomočka ni od molka, ako hočemo izgnati zlodeja." "Nisem imel grešnega namena... kakor sem zdrav!..." "Zgolj iz pobožnosti si dolbel luknjo v steni, kaj?" "Nikakor iz pobožnosti, ampak iz nenavadne ljubezni, o kateri še ne vem ali me ne razžene kakor granato. Čemu tajiti, ko je pa res? Muhe poleti ne mučijo konja tako, kakor muči mene ljubezen." "Glej, da ne bi bila to grešna strast, zakaj ko sem vstopil, niti stati nisi mogel mirno, nego si tolkel