ISSN 0350-5561
za konectedna
Pretežno oblačno bo s padavinami, v soboto bodo čez dan prehodno ponehale. Meja sneženja se bo proti jutru ponekod spustila pod 500 m nadmorske višine.
5S let
številka 12
četrtek, 20. marca 2008
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Danes je navada, da verniki k obredom v cerkev nosijo iz posebnega lesa in zelenenja narejene butare, ki imajo na Slovenskem različna imena (snopi, pušelj ali šop, prajtelj, beganica, pesmec, potica, medeni les...), da jih blagoslovijo. Na sliki blagoslov snopov v Škalah v velenjski občini. (Foto: S. Vovk )
Gradnja šestega bloka ni vprašljiva
Zgrajen bo najkasneje do 1 eta 2014 - Tako 1 e zagotovil prvi mož nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne Alojz Slana
O razmerah znotraj Holdinga Slovenske elektrarne in financiranju gradnje šestega bloka je v torek razpravljal njegov nadzorni svet in sklenil, da bodo do 15. aprila sporočili, kako bodo dokapitalizirali Termoeletrarno Šoštanj ali pa
našli kakšen drug vir financiranja, ki bo omogočil gradnjo šestega bloka. Kako bodo zagotovili sredstva, sicer še ni jasno, saj načrtuje HSE v letošnjem letu le pol milijona dobička, naložba šestega bloka pa presega 800 milijonov evrov.
Vsekakor pa je prvi mož nadzornega sveta HSE Alojz Slana zagotovil, da gradnja tega velikega energetskega objekta ni vprašljiva in da bo blok šest zgrajen najkasneje do leta 2014. Sprejeli so tudi sklep, da naj bi TEŠ prenesel sklenjene pogodbe za prodajo elektrike na trgu na Holding. Skupina je v okviru usklajevanj načrtov tudi zagotovila, da bodo vsi nakupni in prodajni procesi energije potekali preko HSE, tako da bo zagotovljena poštena cena za trg ter
celovitost skupine HSE. Odločitve je bil zelo vesel direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik, ki pravi, da komaj čaka 15. april, ko bodo dokončno znane številke dokapitalizacije in poslovnih načrtov in da bodo lahko to umestili v načrte in nemoteno izpeljali investicijo.
Danes popoldne bodo to problematiko na izredni seji obravnavali velenjski svetniki. Seveda upamo, da se bo vse skupaj »odvilo« v dobrobit položaja energetike v celoti, pa seveda tudi v dobrobit energetike v Šaleški dolini, ki si vsa zadnja leta ni uspela zagotoviti primernega ekonomskega statusa.
■ mz
So delodajalci razumeli sporočilo?
Opozorilni stavki se je v savinjsko-šaleškem prostoru pridružilo blizu 2.000 delavcev
Velenje, 12. marca - Ker sindikati in delodajalci niso uspeli doseči dogovora za višje plače zaposlenih v gospodarstvu, je v Sloveniji v sredo potekala opozorilna stavka. Poleg Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so k stavki pristopili tudi drugi sindikati, Konfederacija novih sindikatov Slovenije (Neodvisnost, Pergam, Konfederacija sindikatov 90, Alternativa in Zveza delavskih sindikatov Slovenije) Solidarnost.
»Bistvo konflikta je, da ob visoki gospodarski rasti, visokih dobičkih, visoki produktivnosti
in po drugi strani visoki inflaciji, delavstvo, ki ustvarja dobičke, te rasti v plačah ne zazna,« je pred stavko pojasnil predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič.
V opozorilni stavki so sodelovali tudi zaposleni iz desetih podjetij z blizu 2.000 zaposlenimi s savinjsko-šaleškega območja. Stavka je potekala v energetiki, kemični in gumarski industriji, komunali, prometu in zvezah, tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji ter trgovini. »Stavka je v posameznih okoljih trajala različno dolgo, prve so se na našem območju začele ob 8. uri zjutraj, zaključile pa do 18. ure. Kakih posebnih težav pri izvedbi stavke ni bilo,« je ocenil sekretar Območne organizacije ZSSS Velenje Andrej Kranjc in dodal: »Upam le, da so delodajalci razumeli sporočilo.«
■ Milena Krstič - Planinc
Kristus je vstal, Kristus živi
Jože Pribožič, dekan
To je sporočilo Velike noči, praznika vseh praznikov. Krščansko praznovanje Velike noči se začenja na cvetno nedeljo, ki pomeni začetek velikega tedna. Sporočilnost teh dni je velika, tako z obredi kot z običaji. Ustaljene navade nam govorijo, da nas praznovanje združuje in povezuje. Takšen je blagoslov oljčnih vejic, snopov in drugega zelenja na cvetno nedeljo. Saj postajamo s tem podobni Jeruzalemča-nom, ki so prišli na obronke Oljske gore množično pozdravit Jezusa, kije prihajal v njihovo mesto na praznovanje. Na veliko soboto nas združuje blagoslov ognja pri župnijskih cerkvah, ki ga ponesemo domov in pomeni toplino, ki nas povezuje. Nagovori in prevzame nas tudi blagoslov velikonočnih jedil. Na veliko soboto jih blagoslavljamo in na Veliko noč obredno uživamo ob družinski mizi. Brez tega bi praznovanju nekaj manjkalo. Človek je pač obredno bitje. Vstajenjska procesija na veliko noč je posebno znamenje občestvenosti. Monštranco z najsvetejšim spremljamo s pesmijo in banderami. To je vidno in slišno znamenje naše vere. Ves ta zunanji blišč pa spremlja globoko notranje doživetje Velike noči. Na cvetno nedeljo poslušamo pasijon (evangelij o Jezusovem trpljenju), ki nas že usmerja k skrivnostim svetega velikonočnega tridnevja. Na veliki četrtek podoživljamo Jezusovo zadnjo večerjo z apostoli. Pri obhajanju starozaveznega pashalnega obeda je bila ustanovljena novozavezna evharistija - sveta maša. Da bi se lahko maša vedno znova udejanjala, je Jezus pri zadnji večerji apostole posvetil v duhovnike. Zadnji večerji je sledilo Jezusovo trpljenje. Rimski vojaki so ga prijeli na Oljski gori in ga na veliki petek postavili pred zbor velikih duhovnikov in pred sodnika Poncija Pilata, ki ga je obsodil na smrt. Na križu umrlega Jezusa so položili v skalnat grob. Vse to je zgodovinsko ozadje našega duhovnega premišljevanja na veliki petek in veliko soboto.
Tema velikega petka pa preide v veselje velikonočne vigilije (bogoslužje na veliko soboto zvečer), ki oznanja resnico vseh resnic, da je na križu umrli Jezus Kristus vstal od mrtvih. S tem je Jezus potrdil vse svoje učenje in vsa svoja dela. Ko je tudi sam trpel in umrl, je pokazal popolno solidarnost Boga s človekom. Bogoslužje velikonočne vigilije preide v slavje Velike noči.
To globoko notranje doživetje teh velikih dni naj osmišlja tudi ves zunanji blišč praznovanja. Spev »aleluja« (slavimo Boga) naj bo poslušan ali zapet iz globine srca. Blagoslovljene velikonočne praznike! Aleluja! Aleluja! Aleluja!
Želimo vam prijazne
velikonočne praznike.
Materam pa tudi
brezskrben
in topel
materinski
dan.	- 1
Uredništvo

9770350556014
Kakšna bo energetska prihodnost Šaleške doline?
Danes ob 17. uri zaradi zapletov v elektroenergetiki izredna seja sveta MO Velenje -Poslanec Bojan Kontič novinarjem predstavil zastavljeno poslansko vprašanje vladi - Ostra tudi župan Srečko Meh in dr. Franc Žerdin
Bojana Špegel
Velenje, 20. marec 2008 - Prejšnjo sredo, 12. marca, dan po seji sveta MO Velenje, na kateri so se svetniki odločili, da zaradi zapletov v elektrogospodarstvu pripravijo izredno sejo sveta, je v mestni hiši pripravil novinarsko konferenco, na kateri je poslanec v Državnem zboru RS in podžupan MO Velenje Bojan Kontič predstavil pisno poslansko vprašanje, ki ga je ta dan naslovil na vlado Republike Slovenije. V njem je zastavil nekaj vprašanj glede načrtovane investicije v blok šest Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), od katere je močno odvisen razvoj Šaleške doline v prihodnjih letih. Na konferenci sta sodelovala tudi župan MO Velenje Srečko Meh in dr. Franc Žerdin. Župan je povedal, da bo izredna seja sveta danes ob 17. uri, nanjo pa so povabili tudi predstavnike vlade, HSE, TEŠ in Premogovnika.
Bojan Kontič je povedal, da je na vlado RS naslovil poslansko vprašanje, v katerem sprašuje, ali je terminski in finančni okvir za investicijo potrjen in kakšen je predviden potek investicije, ki je bila uvrščena med vladne razvojne projekte. Ob tem je poudaril, da je podobno poslansko vprašanje že pred časom zastavil v državnem zboru. Naslovil ga je na ministra za gospodarstvo Andreja Viz-jaka, vendar odgovora ni dobil, ker minister na seji ni bil prisoten.
Pod vprašajem tudi toplotna oskrba doline?
Kaj se dogaja v zadnjih dneh pri sprejemanju poslovnega načrta TEŠ med tem podjetjem in
HSE, je znano. Pred časom je nadzorni svet TEŠ sprejel odločitev o samostojni prodaji električne energije po občutno višji ceni, kot to počne po pogodbi s HSE. Tako se pojavi veliko odstopanje med ceno, ki bi jo elektrarna uveljavila pri samostojni prodaji, in ceno, ki jo TEŠ priznava Holdin-gu Slovenskih elektrarn. TEŠ je tako prikrajšana za pomemben del dohodka. Kontič meni, da gre pri tem za očitno ustvarjanje izgube in prelivanje dobička iz doline nekam drugam. Isto vprašanje se nanaša tudi na Premogovnik Velenje, saj je cena premoga glede na razliko med prodajno ceno električne energije in proizvodnimi stroški prenizka. Cena električne energije in s tem tudi prihodek HSE sta pri načrtovanju energetske politike v Slo-
traj slovenske energetike, močno skrbi.
Dr. Franc Žerdin je veliko razlogov za zaskrbljenost nad dogajanjem v elektrogospodarstvu nanizal že na seji sveta. Tokrat je še enkrat poudaril, da se očitno dogaja razkroj. »HSE očitno ni več sposoben uresničevati temeljnih strateških ciljev, zaradi katerih je bil ustanovljen. Povedal je, da v SD ostro nasprotujejo prodaji ali dokapitalizaciji TEŠ, ker bi to lahko pomenilo, da ne TEŠ in ne Premogovnik Velenje potem ne bosta mogla uresničiti načrtov za energetsko oskrbo z energijo v Šaleški dolini. Še bolj ga skrbi, kaj bi se dogajalo s še vedno nedokončano sanacijo posledic in škode zaradi izkopavanja premoga v dolini. Opozoril pa je tudi, da zavlačevanje pri izgradnji bloka šest v TEŠ
Dogajanje v elektroenergetiki so na tiskovni konferenci ostro komentirali poslanec v DZ Bojan Kontič, župan Srečko Meh in dr. Franc Žerdin.
veniji pomembna. Zato v poslanskem vprašanju sprašuje tudi, po kakšni ceni prodaja HSE električno energijo Slovenski industriji jekla (SIJ), ki je v lasti Rusov. »Prepričan sem, da je bila cena prodaje ruskemu lastniku slaba, celo škodljiva. Zato me zanima, kako slovenska vlada načrtuje lastninjenje HSE, kakšna je vloga tujih zainteresiranih subjektov v postopkih privatizacije HSE ali posameznih družb znotraj HSE, kako so sestavljeni nadzorni sveti in kakšni so kriteriji za imenovanje njihovih članov. Nelogično se mi zdi, da v nadzornem svetu HSE sedi posameznik, kije zaposlen v Nuklearni elektrarni Krško, ki ni sestavni del HSE in je celo njena konkurenčna družba. Prav tako ni logično, da je gospoda Damijana Koletni-ka vlada RS imenovala za vršilca dolžnosti direktorja HSE, ki je medtem postal kar direktor,« je povedal Kontič in dodal, da ga to, kar se dogaja zno-
pomeni vedno višje stroške energije in izgradnje...
Srečko Meh je dodal, da želijo svetniki MOVele-nje na izredni seji sveta poudariti, da vse stranke v svetu MO Velenje odločno podpirajo izgradnjo bloka šest v TEŠ. Soglasno so to podprli že na seji sveta 10. julija lani, ko so govorili prav o razvoju elektrogospodarstva. Poudaril je, da so odločno proti odprodaji in dokapitalizaciji TEŠ, če pa bi do tega prišlo, pa bi morale občine postati solastnice.
Dodal je še, da posledice direktnih vplivov proizvodnje električne energije v Šaleški dolini vseskozi nosijo prebivalci sami, saj doslej dolina tudi ni prejemala ekoloških rent, davek na oskrbo Slovenije z energijo pa je bil v tem okolju velik. Poleg tega je omenil, da bi lahko zavlačevanje z izgradnjo bloka šest pod vprašaj postavilo tudi oskrbo Šaleške doline s toplotno energijo, ki jo trenutno pridobivamo prav iz TEŠ.	■
Saša ne bi bila v senci Lipe
Koncesija samo PV Invest
Ljubljana - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je lani poleti objavilo javni razpis za podelitev komisije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše. Do roka je prispelo 3 8 ponudb, ki jih je strokovna komisija za pregled in presojo pri ministrstvu pregledala do sredine prejšnjega tedna.
Med dobitniki koncesije z območja Zgornje Savinjske in Šaleške doline je le podjetje PV Invest iz Velenja. Koncesijo je pridobilo za dom za varstvo starejših v Topolšici, kjer naj bi bilo za slednje na voljo 150 mest, dejavnost pa naj bi začelo izvajati 1. septembra prihodnje leto. Na razpis ministrstva so se poleg omenjenega podjetja prijavili še družba Velpa iz Velenja, MTB Vegrad, podjetje Deos iz Ljubljane, ki že izvaja dejavnost varstva starejših v Gornjem Gradu, ter Dom starejših občanov Nazarje.
■ tp
Delovno srečanje vodij poslovalnic
Velenje, 6. in 7. marca - V hotelu Paka je potekal dvodnevni posvet vodij Abančnih poslovalnic z upravo banke in vodij področij iz cele Slovenije. Organizirala gaje pomočnica direktorice Glavne podružnice Abanke Celje Alenka Kikec s sodelavci iz velenjske enote. Udeleženci so se seznanili s cilji in strategijo področja komercialnega bančništva ter plani za poslovno mrežo, predstavili so jim tudi aktualne teme s področja bančne operative, trženja, novosti pri bančnih storitvah in dogajanje na finančnih trgih. Kljub zelo intenzivnemu urniku so gostitelji iz Velenja udeležencem uspeli predstaviti tudi svoj kraj. Enota Abanke v Velenju deluje že 20 let, med prebivalci pa ima precejšen delež komintentov.
■ mkp
Srečanje vodstev uprav Ere in MOV
Velenje, 11. marca -Vsejni sobi Mestne občine Velenje sta se srečali upravi družbe Era in omenjene lokalne skupnosti. Osrednjo pozornost so na srečanju namenili možnostim sodelovanja.
Predstavniki Ere so prisotne seznanili z večjimi projekti, s katerimi se ukvarjajo po uspešno izvedenem prestrukturiranju, predstavniki Mestne občine Velenje pa so predstavili projekte, ki bodo vidno zaznamovali nadaljnji razvoj tega okolja. Med njimi je za Ero zanimiv projekt Podjetniški inkubator. Kar nekaj časa so namenili tudi tretji razvojni osi, ki je eden od najpomembnejših projektov za Ero in Mestno občino Velenje. Ob tem so še menili, da je poleg čim hitrejše umestitve trase in pričetka izgradnje hitre ceste nujno potrebno obnoviti še obstoječo cestno infrastrukturo.
Možnost sodelovanja so oboji zaznali še pri organizaciji srečanja velikega in malega gospodarstva, na katerem bodo v ospredju mali dobavitelji Gorenja, v Eri pa tudi pri pripravi projektov v energetiki in varstvu okolja ter pri projektu kmečke tržnice, saj njihova blagovna znamka Be Good vključuje področje zdrave prehrane in je namenjena oskrbi zahtevnih potrošnikov.
Predstavniki uprav Ere in Mestne občine Velenje naj bi se srečali znova čez mesec dni, takrat pa naj bi spregovorili že o konkretnih predlogih sodelovanja.
■ tp
Parkirišča sestavni del muzeja
Šoštanj - V prostorih Občine Šoštanj je bil trideset dni, do 7. marca, javno razgrnjen Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za del naselja Šoštanj, območja, kjer nastaja usnjarski muzej. V času razgrnitve so lahko občani in druga zainteresirana javnost na dokument podali svoje pripombe in poglede, Občina Šoštanj pa je v sklopu razgrnitve organizirala tudi javno obravnavo. Bojana Rotovnika je med drugim zanimalo, če bo v muzeju usnjarstva možno urediti gostinski lokal in če bo čez parkirišče možen dostop do starega mestnega jedra. Pojasnili so mu, da odlok omogoča oboje.
Krajevna skupnost Šoštanj je želela preveriti možnost izgradnje dveh parkirišč za avtobuse, ki bodo obiskovalce pripeljali na ogled muzeja. Predstavniki Občine Šoštanj so razložili, da je bil o tem že na predhodnih pogovorih sprejet kompromis, ki za potrebe muzeja usnjarstva predvideva enaindvajset parkirnih mest za osebna vozila, avtobusi pa bodo na teh parkiriščih lahko parkirali, ko bodo parkirišča prosta. Če bi posebej zgradili parkirni prostor za avtobuse, bi namreč izgubili prostor, ki je namenjen parkirišču za potrebe stanovalcev Trga bratov Mravljakov.
■ mkp
Odprli pisarno CSD
Šoštanj, 12. marca - Približevanje storitev občanom je bila ena prvih nalog, ki jih je ob nastopu dela začela uresničevati nova direktorica Centra za socialno delo Velenje Zlatka Srdoč Majer.
Prejšnjo sredo je tako prvič odprla vrata pisarna centra v Šoštanju, ki bo odslej nudila socialnovarstvene storitve Šoštanjčanom enkrat tedensko, ob sredah. Uredili so jo v prvem nadstropju upravne stavbe Občine Šoštanj, odprta pa bo vsako sredo med 8. in 12. uro ter med 13. in 17. uro. Šoštanjčani bodo odslej v pisarni lahko urejali vse storitve, zaradi katerih so morali doslej hoditi v Velenje.
■ mkp
Sašu ni za Sašo - Po mnenju upokoj encev o pokraj inah v naslednjem mandatu - Po velenjski še izredna seja državnega zbora - Pomladansko čiščenje in pomladanske čistke
Čeprav si nekateri še vedno prizadevajo, da bi pokrajine spravili pod streho naše deželice še v tem mandatu in s tem izpolnili enega od pomembnih projektov sedanje vladne koalicije, je vse manj možnosti, da bi bilo tako. Saj poka celo v koalicijskih vrstah. V Novi Sloveniji so sicer malo utihnili s pripombami, da je štirinajst pokrajin preveč, zato pa v koalicijski stranki upokojencev opozarjajo, da ne podpirajo pokrajinskih zakonov, ker imajo premalo široko podporo. Nad število pokrajin pa so se spravili v najmlajši slovenski stranki, Lipi. Po njihovem mnenju je štirinajst pokrajin pri nas veliko preveč, dovolj bi jih bilo šest. Da bi tako dobili lepo geografsko zaokrožene enote. Seveda ni treba kaj dosti razmišljati, da po takem predlogu Saše Pečeta ne bi bilo mesta za našo Sašo. Tako se znova zatika pri vprašanju, za katerega so mnogi mislili, da že ima vso podporo, to je pri številu pokrajin. Saj so celo strokovnjaki, ki so sprva opozarjali, da je taka delitev države prevelika, pod »pritiskom« politike utihnili. In kazalo je, da so težave vse drugod, ne pri številu. Zdaj, ko so se znova oglasili v Lipi, bo morda za njimi še kdo znova povzel, da ne gre hiteti s prevelikim razkosanjem Slovenije.
In ko so mnogi prepričani, da bi ustanovitev pokrajin bolj izenačila razvoj in zmanjšala razliko med Ljubljano in »pokrajinami«, drugi ta čas kažejo na nove razlike med »materjo državo« in »pokrajinskimi« hčerkami. Vsaj na področju energetike. Slišati je celo, da bi nekateri radi odsekali glavo petelinu, kije prezgodaj zapel. Čeprav je minister
za gospodarstvo Andrej Vizjak o vsem tem izrekel že nekaj hudih besed in vse strani pozval, da »ustavijo konje«, nekateri precej pričakujejo od nocojšnje izredne seje sveta Mestne občine Velenje. Nanjo so povabili tudi ministra, a še ni znano, če bo tudi prišel. Razlog za zaskrbljenost v dolini je razumljiva, saj je na dejavnost premogovništva in pridobivanja elektrike v dolini vezanih nekaj tisoč družin. Od energetske dejavnosti pa vsi tudi pričakujejo, da bo vsaj v neki meri popravila škodo, ki jo je povzročila s svojo dejavnostjo v preteklosti. Vseh ran tako in tako ne bo mogla zaceliti. Po velenjski izredni seji pa svetnik in poslanec Matej Lahovnik terja na isto temo, to je o položaju naše energetike in dogajanju v njej, še izredno sejo našega parlamenta. To razčiščevanje nima nobene povezave z začetkom pomladanskih akcij čiščenja okolja. To je pač utečena praksa, saj je v vseh okoljih še vedno veliko pridnih ljudi, ki poskrbijo, da imajo drugi kaj čistiti za njimi. In tako iz gozdov, rek, potokov in jezer ob vseh takih akcijah čistilci poberejo in potegnejo na kupe manjše in tudi zelo velike nesnage. Vsakoletna upanja, da bo v prihodnje bolje, so prazna. Tisti malo bolj pikri pa ob raznih pripombah na račun nekaterih vodilnih pravijo, da zdaj spomladi ne gre le za pomladansko čiščenje, ampak tudi pomladne čistke. Ker da je pač zdaj na oblasti pomladanska garnitura. Ob vseh slabih prehranskih vesteh pa morda le ena malo boljša. Evropa je dovolila višjo pridelavo mleka. Letošnjo kvoto so dvignili za dva odstotka, kar pomeni za Slovenijo slabih 600 ton. Če bodo le naši pridelovalci mleka v taki kondiciji, da bodo to zmogli. Nekateri državni uradniki pa nestrpno pričakujejo vesti iz Virantovih logov. Da bi ukinili sobotno delo. Če že ne vsega, pa vsaj v večini. Saj je res nerodno, da je v marsikateri enoti ob sobotah državnih uradnikov po pisarnah več kot strank.
Najbolj po varčevanju to ne diši!
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

DOGODKI
Ogrožanje razvoja slovenskega elektrogospodarstva?
Poslanec Zares dr. Matej Lahovnik je zahteval sklic nujne izredne seje Odbora za gospodarstvo
Milena Krstič - Planinc
Ljubljana, Šaleška dolina, 17. marca - Nedo-seganje ciljev nacionalnega energetskega programa, razbijanje Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), podrejanje in zanemarjanje investicij v odvisnih družbah HSE ter posledično ogrožanje razvoja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj so razlogi, ki so vodili vodjo poslanske skupine Zares dr. Mateja Lahovnika, da je v ponedeljek zahteval sklic nujne izredne seje Odbora za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije na temo
Ogrožanje razvoja slovenskega elektrogospodarstva. Seja mora biti po poslovniku državnega zbora sklicana v štirinajstih dneh od podane zahteve, je pojasnil poslanec.
»V zadnjem času smo priča dejstvu, da si HSE in vlada želita podrediti odvisne družbe, saj načrtujeta preoblikovanje holdinga v koncern, s čimer se bo bistveno zmanjšala tudi avtonomnost obeh energetskih družb iz Šaleške doline, Premogovnika in Termoelektrarne. Vse bolj postaja jasno, da je končni namen preoblikovanja spremeniti odvisne družbe v energetske obrate, ki ne bodo imeli nobenega vpliva pri sprejemanju ključnih investicijskih odločitev,« ocenjuje dr. Lahovnik in dodaja tisto, o čemer smo v zadnjem času že pisali - da HSE od TEŠ odkupujeta električno energijo po znatno nižji ceni od tiste, po kateri so jo pripravljena kupovati druga podjetja, ki trgujejo z električno energijo. To pa bi lahko ogrozilo odplačevanje 350 milijonovevrov
vrednega posojila za gradnjo bloka 6. »Po internih transfernih cenah bo Termoelektrarna Šoštanj poslovala z izgubo, kar ji bo onemogočilo začetek investicije v predvideni novi blok 6. S takšno energetsko politiko je neposredno ogrožen bodoči gospodarski razvoj doline, ki temelji tudi na razvoju energetskih zmogljivosti, med katerimi je gradnja novega bloka ključna.«
O viziji razvoja elektrogospodarstva v Šaleški dolini bodo danes popoldne (četrtek, 20. marca) govorili tudi na izredni seji sveta Mestne občine Velenje, kamor so povabili ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka, a je po Lahovnikovem mnenju vprašanje, če se je bo udeležil. »Zato prednost izredne seje Odbora za gospodarstvo vidim tudi v tem, da se je minister mora udeležiti. On je tisti, ki mora pojasniti, kako vidi razvoj energetike v Šaleški dolini.«
Dializni center v Velenju naslednjo pomlad
Župan in direktorja zdravstvenega doma in slovenjegraške bolnišnice so podpisali pismo o nameri za ustanovitev dislociranega dializnega centra slovenjgraške bolnišnice v Zdravstvenem domu Velenje
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 14. marca - V Zdravstvenem domu Velenje so v petek župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič in direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre podpisali pismo o nameri za ustanovitev dislociranega dializnega centra slovenjgraške bolnišnice v tukajšnjem zdravstvenem domu.
Gre za projekt, ki si ga v Velenju želij o že dalj časa in bo za najmanj dvajset bolnikov s tega območja, ki se zdaj dnevno vozijo na dia-lize v Slovenj Gradec ali Celje, pomenil višjo kakovost življenja. Bojan Vujkovac, predstojnik centra za dializo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, je zagotovil, da bolniki v Velenju ne bodo deležni nič slabših storitev, kot jih imajo pri njih. Tam bo potekalo tudi izobraževanje kadrov, ki bodo delali z dializnimi bolniki. »Šlo bo predvsem za medicinske sestre in zdravstvene tehnike, izobraževanje pa bo trajalo vsaj šest mesecev,« je povedal Janez Lavre. Čeprav so ob podpisu pisma o nameri optimistično napovedali, da bi center lahko zaživel že spo-
mladi leta 2009, pa bo to odvisno od sredstev, ki jih bodo za to potrebovali. O tem, koliko bo tak center stal, je bilo ob podpisu pisma o nameri namreč še prehitro govoriti.
»Center bomo uredili v tretjem nadstropju prizidka, ki ga nameravamo zdaj dokončati in
lizni center približali bolnikom, bomo zanje naredili veliko. Zaradi njih smo se tudi odločili, da del svoje dejavnosti prenesemo v Velenje. Vedeti moramo, da je v sistemu financiranja zdravstva odpiranje dislociranega centra tvegano dejanje, a če za njim stojijo ustrez-
Pismo so podpisali direktor ZD Velenje Jože Zupančič, velenjski župan Srečko Meh in direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre.
kjer je na voljo približno 1.500 kvadratnih metrov. V te prostore želimo locirati še nekatere specialistične dejavnosti, dogovorjeno širitev internistike za področje gastroenterologije, upam da v nadaljevanju, če bodo dogovori z ministrstvom uspešni, tudi za kardiologijo, der-matološko ambulanto, radi bi uredili prostore za zdravstveno vzgojo, pa prostore za rehabilitacijo poinfarktnih stanj ter še nekaj drugih prostorov,« je razložil Jože Zupančič.
Center za dializo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je pristojen za bolnike s Koroške in savinjsko-šaleške regije. »S tem, ko bomo dia-
ni dogovori tudi z lokalno skupnostjo, potem je treba narediti vse, da bolnikom olajšamo zdravljenje,« pravi direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gra dec.
»Izjava, da bi dializni center lahko postavili že prihodnjo pomlad, je optimistična, je pa prava za bolnike, ki čutijo tudi slabe ceste. Mi se bomo potrudili in naložbo po tem podpisu pisma o nameri začeli voditi. Idejne projekte smo že naročili,« pa je ob podpisu povedal župan Mestne občine Velenje Srečko Meh.
Zaradi plina zastala dela v krozišcu
Pri izgradnji krožišča pod Velenjskim gradom se še zatika pri prestavitvi plinovoda - Zaradi strogih predpisov projektanti na novo zrisali podhod pod Foitovo cesto - Rok za dokončanje del naj bi ostal 15. oktober
Velenje - Cestno podjetje CMC Celje je febru-raja, tako kot so napovedali, po krajši zaustavitvi del na gradbišču velikega krožišča pod velenjskimi skakalnicami spet aktiviralo gradbišče. Po prvotnih načrtih naj bi najprej prestavili plinovod,
ki ga v zimskem času zaradi nizkih temperatur niso mogli. Ko so hoteli začeti delati, pa se je zapletlo. Zakaj in kako zaplet rešujejo, nam je povedal Tone Brodnik, predstojnik urada za javne gospodarske zadeve na MO Velenje. »Dejstvo je, da se je zadeva zapletla prav pri prestavitvi plinovoda. Na to je vplival naknadno dodatno vključen podvoz za pešce pod Foitovo cesto. Pri izgradnji plinovoda veljajo zelo strogi državni predpisi, ki zahtevajo petmetrski odmik od vseh fizičnih preprek. To po umestitvi podhoda ni bilo več upoštevano, zato smo morali podhod projektirati na novo in se seveda tudi dogovoriti z lastniki zemljišč ob Standardu za služnostno pravico. Sedaj smo z novimi projekti zadostili zakonodaji, na Geoplinu v Ljubljani so načrte pregledali in se strinjajo z novo traso. Plinovod morajo prestaviti še na dolžini okoli 23 metrov in ga hkrati povezati z največjim odjemalcem v dolini, to je podjetje Gorenje.
Toneta Brodnika smo vprašali, ali vsi ti zaple-
ti pomenijo, da bo podhod sedaj drugje, kot je bil načrtovan. Povedal nam je: »Podhod ostaja na isti lokaciji na Foitovi cesti, kot je bil predviden, so pa projektanti morali na novo sprojektirati dovoz in izvoz za invalide. Z novim projektom se vodstvo Geoplina strinja. Sicer bo treba opraviti še nekaj postopkov: pridobiti moramo nekaj izjav, projekt prijaviti agenciji... Procedura je zahtevna in dolgotrajna. Na lokalni ravni to lahko rešujemo veliko hitreje, kar velja, recimo, za vodovod, pri katerem smo lahko veliko hitreje pridobili vsa ustrezna dovoljenja za prestavitev voda.«
Zanimalo nas je še, ali lahko ti zapleti vplivajo tudi na dokončanje krožišča. »Zaenkrat - če bodo dela res kmalu stekla - se to ne bi smelo poznati pri dokončanju krožišča. Uradno je rok za dokončanje 15. oktober 2008. Če se bodo dela še odmikala, pa bo to verjetno pomenilo, da se bo rok podaljšal za 14 dni. Upam, da se bodo izvajalci lahko držali zastavljenih rokov.«
■ Bš
V teh dneh odgovori na pripombe na traso ceste
Komisije za koordiniranje aktivnosti ob gradnji bodoče hitre ceste začrtala delo - Za pripombe občanov bo kmalu na voljo elektronski naslov
Velenje, 12. marec - Prejšnjo sredo so se v sejni dvorani Mestne občine Velenje sestali predstavniki komisije za koordiniranje aktivnosti in obveščanje javnosti o postopkih sprejemanja državnega lokacijskega načrta. Preprosteje povedano gre za komisijo, ki naj bi spremljala umeščanje hitre ceste skozi Šaleško dolino, pri čemer naj bi sodelovali tako z državo kot občani.
V uvodu je prisotne pozdravil župan Srečko Meh in predlagal, naj najprej izberejo predsednika komisije. Člani komisije, ki so jih imenovali velenjski mestni svetniki, so nato na to mesto enoglasno potrdili Draga Potočnika. Za podpresednika komisije je bil potr-
jen Franc Sever. Drago Potočnik je v nadaljevanju predstavil osnutek poslovnika o delu komisije, na katerega so ostali člani dali pripombe in sprejeli predlagani osnutek s korekcijami.
Vodja občinskega urada za okolje in prostor Marko Vučina je prisotne seznanil s poteki postopkov, ki tečejo v okviru sprejemanja državnega lokacijskega načrta. Povedal je, daje Mestna občina Velenje vse pripombe, ki so bile pravočasno posredovane na njen naslov, posredovala Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije in da v tem tednu pričakujejo njihov odgovor. Dogovorili so se še, da se v kratkem oblikuje elektronski naslov, na katerega bodo lahko občani pošiljali svoje predloge in pripombe .
Naj spomnimo, da so se prejšnji mesec v Slovenj Gradcu zbrali tudi župani mest, kjer bo potekala hitra cesta. Dogovorili so se, da se bodo poslej sestajali enkrat mesečno in poskušali s skupnimi močmi doseči, da postopki ne bi bili predolgi. Konec marca se bodo spet sestali, tokrat v Braslovčah.
■ bš
Kaj so spraševali in predlagali?
Velenjski mestni svetniki so poleg predloga za izredno sejo sveta, ki bo danes ob 17. uri, na marčevski seji postavili še veliko vprašanj in pobud
Velenje - Ker februarja velenjski mestni svet ni zasedal, je bilo v marcu pričakovati več pobud in vprašanj mestnih svetnikov in svetnic. In res so jih zastavili cel niz.
Mišo Letonje (SNS) je vprašal, kako daleč so v Velenju denacionalizacij-ski postopki. To je vprašal predvsem zato, ker je zasledil podatke, da je v slovenskem prostoru rešenih kar 96 % vseh primerov. Jože Kavtičnik (LDS) je vprašal, v kakšni fazi je prodaja občinske vile v Portorožu. Omenil je, da v okolici že urejajo parkirišča, predvidena pa je tudi novogradnja, kar bi znalo vili znižati vrednost. Še enkrat je poudaril, da svetniki LDS prodajo predlagajo tudi zato, ker bi lahko kupnino namenili proračunsko podhra-njenih projektov v občini, med katerimi je omenil tudi šport. Marjana Koren (SD) je dala pobudo, da na poti od krožišča pri stari Nami na Kidričevi do krožišča pri starem kinu postavijo vsaj dve do tri klopi, da bi se lahko sprehajalci, sploh starejši, na njih malo odpočili med sprehodom po tem delu mesta.
Stanči Videmšek (SDS) je opazil, da na mnogih javnih zgradbah ob državnih praznikih ne visijo državne in evropske zastave. Zato je dal pobudo, da občina javnim zgradbam zagotovi zastave, tako občinske, državne kot evropske. Če bi jih občina kupila na osnovi javnega naročila, bi bile po njegovem verjetno
cenejše. Zanimalo ga je tudi, kako so v novih študijskih programih, ki bodo v Velenju zaživeli jeseni, poskrbeli za strokovno literaturo in kako je z njo opremljena velenjska knjižnica. Zanimalo ga je tudi, ali so v Knjižnici pripravljeni na večje povpraševanje po tovrstnem gradivu, ali imajo dovolj čitalniškega prostora za študente...
Benč Strozak (LDS) je povedal, da so se v KS Staro Velenje že pogovarjali, kako to, da Gostišče Čuk še vedno obratuje. Lastnik gostišča je pred nedavnim umrl, že lani jeseni pa so na odboru za gospodarstvo obravnavali njegov dolg do občine, saj naj bi bil slab plačnik najemnine. Zanimalo ga je, kdaj bo občina kot lastnica prostorov, v katerih je lokal, ukrepala.
Kat ja Praznik (LDS) je nanizala kar nekaj vprašanj in pobud. Med drugim je menila, da bi bilo manj nasilja v mestu, če bi bilo bolje poskrbljeno za rekreativen šport mladih, k čemur bi pripomogel tudi letni bazen. Vpra-ša-a je, zakaj MO Velenje ni prispevala sredstev za delovanje varne hiše. Dala je pobudo, da se v odloku o Taxi službi omeji starost vozil, da bi se lahko občani in občanke s taksiji vozili čim bolj varno. Opazila je namreč, da so nekatera vozila zelo stara.
Andrej Kuzman (Nsi) je povedal, da je sicer skrbno prebral dolg odgovor, zakaj so posekali drevesa v drevoredih ob Titovem spomeniku. Vendar pa se z odgovorom ni povsem strinjal. Zdelo se mu je, da bi lahko odstranili le bolna drevesa in da ni potrebno, daje drevored »uniformiran«.
Drago Martinšek (LDS) je predlagal, da v občini poenotijo razpisne pogoje za direktorje javnih zavodov. Ti so trenutno precej različni, če bi bili enotni, pa bi lažje zagovarjali izbiro kandidatov tudi pred javnostjo. Predvsem pa bi se izognili očitkom, da v nekaterih javnih zavodih prilagajajo razpisne pogoje točno določenim osebam.
■ bš
V Gorenju usposabljajo bodoče menedžerje
Velenje - Izobraževanje postavljajo v Gorenju v ospredje. Vanj vključujejo letno kar okoli 80 odstotkov vseh zaposlenih. Največji del izobraževanja predstavljajo različne oblike internega usposabljanja in kakovosti ter varnega dela. Imajo več kot 400 študentov ob delu, največ za tehnične usmeritve, ki jih na trgu primanjkuje. Imajo pa tudi 180 štipendistov. Zelo cenjena je njihova menedžerska akademija, v kateri so v 17 letih, kolikor obstaja, za najodgovornejše funkcije v Skupini Gorenje usposobili že več kot 300 zaposlenih. Gre za zanimivo obliko usposabljanja, v katerega povabijo vse tiste zaposlene, ki sicer že imajo potrebno izobrazbo. Pogosti predavatelji so vodstveni in vodilni delavci Gorenja, ki tako pridobljeno znanje in izkušnje prenašajo na nove generacije. Med drugim pripravijo udeleženci svoje poslovne načrte, in kot pravi izvršna direktorica mag. Irena Vodopivec, so doslej marsikaterega tudi udejanjili.
Zelo pogosta praksa izobraževanja v menedžerski
akademiji so tudi različne okrogle mize, na katere vabijo dosedanje udeležence, trenutne slušatelje in strokovnjake različnih področij. Takšno srečanje so pripravili tudi pred tednom dni v prostorih svojega lepega prodajno-razstavnega salona (mimogrede, ob
Mnenjao i novativnosti,t ehnologiji ind izajnu soi zmenjavali strokovnjakir azličnihp odročij,s trokovnjaki izG orenja ter nekdanji ins edanjiu deležencim enedžerskea kademije.
tem so ugotovili, daje prostor odličen tudi za takšne namene) ob oblikovalsko in tehnološko najbolj dovršenih aparatih Gorenja. Beseda je tekla tudi o tem, torej o inovativnosti med tehnologijo in dizajnom.
Priznanje Janji Rednjak in Herbalu
Ljubljana, 5. marca - Na priložnostni slovesnosti so podelili priznanja letošnjim nagrajencem slovenskih društev za boj proti raku. Na predlog Društva za boj proti raku Velenje je Zveza podelila Janji Red-njak in Herbalu Jolande Štusaj. Tajnica velenjskega društva in njegova dolgoletna članica Janja Rednjak je dobitnica srebrnega znaka zveze. Vestno, predano, zlasti pa z veliko energije daje društvu noto zares človekoljubnega društva, ki je pripravljeno prisluhniti in pomagati slehernemu posamezniku, ki se obrne po pomoč. S svojim prostovoljnim delom in nesebično pomočjo bogati društvo. Priznanje je Zveza slovenskih društev za boj proti raku namenila Herbalu Jolande Štusaj, ki je od začetka svojega delovanja več kot prijatelj društva. Društvu je Jolanda Štusaj ponudila sodelovanje v prvi vrsti kot predavatelj, uči-
Od leve proti desni: Jolanda Štusaj, prof. dr. Borut Šta-buc,dr.med.,p redsednikZ vezes lovenskihd ruštevz ab oj
proti rakui nJ anjaR ednjak
telj, ki pomaga ljudem v težavah in na katerega se lahko obrne sleherni posameznik. Ne le članom društva, ampak vsem, ki se obrnejo bodisi po nasvet ali pomoč, je dobit-
nica priznanja vedno pripravljena prisluhniti in pomagati. Društvo ji je za prizadevnost zelo hvaležno.
■ Lucija Paradžik
Sprejem za prejemnike priznanj CZ
Velenje, 13. marca - V mestni hiši so pripravili sprejem za letošnje prejemnike priznanj Civilne zaščite (CZ), ki jih je najzaslužnejšim za pomoč ter razvoj sistema zaščite in reševanja podelila Uprava RS za zaščito in reševanje. Prejemnik bronastega znaka CZ je
CZ je dobil župan Srečko Meh. Nagrajence je sprejela in pozdravila vodja urada župana in splošnih zadev Alenka Rednjak. Za priznanje, ki ga je županu predala Alenka Rednjak, se je župan Srečko Meh zahvalil. Alenka Rednjak ga je v imenu župana prevzela na pri-
gasilcem čestital za predano delo. Povedal je, da sta zaščita in reševanje v mestni občini Velenje zelo dobro organizirana, načrti reševanja so zelo dobro in kvalitetno pripravljeni, opozoril pa je, da spreminjajoče se podnebne spremembe postavljajo zaščito in reševanje v
Nagrajenci Rajko Bračič, Jože Drobež in Zdenko Hriberšek, ob njih Janez Melanšek, s celjske izpostave uprave RS za zaščito in reševanje med sprejemom v velenjski mestni hiši
poveljnik Civilne zaščite v podjetju Gorenje, d. d., Zdenko Hriber-šek, srebrni znak Civilne zaščite sta prejela namestnik vodje Jamarske reševalne službe Rajko Bračič in poveljnik Gasilske zveze Velenje in član štaba Civilne zaščite MO Velenje Jože Drobež. Zlati znak
reditvi 6. marca v Mozirju. Zupan je vsem dobitnikom čestital in se zahvalil v imenu občine, občank in občanov.
Poveljnik Civilne zaščite MO Velenje Bojan Škaija je prejemnikom priznanj, vsem gasilcem, poklicnemu jedru in prostovoljnim
naš vsak dan.
Za priznanje so se zahvalili tudi nagrajenci. V imenu celjske izpostave uprave RS za zaščito in reševanje se je sprejema udeležil Janez Melanšek, ki je prejemnikom pre-ne sel čestit ke iz uprave.
Ustanovili mestni odbor stranke Zares
Predsednica velenjskega odbora je postala Maja Hostnik, tudi svetnica v MO Velenje - Bosta z Matejem Lahovnikom ustanovila svetniško skupino?
Velenje - V sredo, 12. marca, so v Velenju ustanovili nov mestni odbor Zares, Nova politika Velenje. Za predsednico odbora je bila kot edina kandidatka evidentirana Maja Hostnik, s tem pa je bila tudi neposredno izvoljena. Člani in članice novoustanovljenega mestnega odbora so volili tudi podpredsednika in podpredsednico. Za podpredsednico je bila izvoljena Zofija Šuligoj, za podpredsednika pa Franc Špegel, ki je bil tudi vodja iniciativne skupine za ustanovitev mestnega odbora. Sekre-tarsko mesto bo na predlog predsednice vodil Milan Štirgelj. Na zboru so izvolili tudi dva člana kolegija predsednice in eno članico, predsednika sveta in 9 članov in članic sveta.
V skladu s stranko Zares nekateri izvoljeni prvič stopajo v politiko in so se v tovrsten izziv podali z velikim veseljem. Veliko želijo narediti predvsem za razvoj lokalne politike. Na ustanovnem zboru je bil tudi dr. Matej Lahovnik, vodja poslanske skupine Zares in tudi mestni svetnik, ki pravi, da ustanovitev stranke mnogim v
Franc Špegel, podpredsednik, predsednica Maja Hostnik in Zofija Šuligoj, podpredsednica stranke Zares v velenjskem
mestnem odboru
Velenju ponuja nove možnosti. K temu je dodal: "Ustanovitev mestnega odbora stranke Zares v Velenju ponuja možnost vsem, ki želijo spreminjati stvari v Velenju na bolje in doslej še niso bili aktivni v političnem življenju naše lokalne skupnosti, da se angažirajo na različne načine. Konkurenca je vedno zdrava, zato verjamem, da bo ustanovitev lokalnega mestnega odbora stranke Zares vnesla nekaj vedno potrebnega dodatnega prepiha in svežih idej tudi v lokalno politiko v Velenju." Sedaj si bodo zelo prizadevali, da pridobijo nove člane, ki bi bili pripravljeni aktivno delati. Po preučitvi poslovnika mestnega sveta pa se bosta Maja Hostnik in Matej Lahovnik tudi odločila, ali bo v mestnem svetu zaživela svetniška skupina stranke Zares ali pa bosta še naprej delovala kot samostojna svetnika.
■ Bš
Citycenter praznuje drugi rojstni dan
Celje - Citycenter Celje je konec tedna praznoval drugo obletnico delovanja v takšnem obsegu, kot ga poznamo danes. 81 prodajaln in lokalov je v letu 2007 ustvarilo približno 95 milijonov evrov prometa, kar je za 20 odstotkov več kot leta 2006. Citycenter je lani obiskalo okoli 5 milijonov ljudi, kar je za sedem odstotkov več kot leto prej. Kot je povedal Boštjan Bran-tuša, direktor Citycentra Celje,
podobne rezultate pričakujejo tudi v tem letu.
V letu 2007 so za obiskovalce tega nakupovalnega središča pripravili preko 70 večjih in manjših dogodkov, približno toliko pa jih bo tudi letos. Novost je bio tržni-
ca, kjer kmetje svoje dobrote ponujajo zadnja dva četrtka v mesecu.
Obletnico so sklenili s številnimi glasbeni nastopi, kulinaričnimi užitki in nagradno igro.
Iz občine Šmartno ob Paki
Trasa povezovalne ceste
V občini so se pred časom dogovorili s Slovenskimi železnicami o izgradnji povezovalne ceste Rečica ob Paki-Podgora in se s tem izognili dvema železniškima prehodoma. Projekt je dobil zeleno luč letos.
Tako so v teh dneh zakoličili traso povezovalne ceste, občinska uprava pa se bo v naslednjih dneh sešla z lastniki zemljišč ob trasi ter se skupaj z njimi poskušala dogovoriti o sami izvedbi, predvsem glede odvodnjavanja.To naj bi uredili bistveno bolje, kot je danes, vsaj v predelu ceste.
Sloven ske želez ni ce so za izvedbo projekta povezovalne ceste za letos zagotovile 110 tisoč evrov, kar naj bi zadoščalo za večino predvidenih del.
Obisk z ministrstva
Pred nedavnim so se na sedežu občinske uprave mudili predstavniki ministrstva za okolje in prostor. Raz log zanj je bila odprava ško de po lan skem septembrskem neurju. Pregledali so pripravljeno dokumentacijo za predvidena sanacijska dela, svetovali upravi pri nadaljevanju postopkov ter se odpravili še na teren. Svoj obisk so sklenili z ugotovitvijo, da bo občina lah-
ko pristopila k izvajanju del in koristila denar, ki ji ga je za odpravo posledic namenila država. Lani je bilo tega denarja nekaj več kot 66 tisoč 700 evrov, prejšnji mesec pa je župan Alojz Podgoršek podpisal pogodbo za 563 tisoč 833 evrov, predvsem za sanacijo plazov.
Višje cene v vrtcu?
Na osnovi rasti življenjskih potrebščin od septembra 2006 do avgusta 2007 uprava zavoda Vrtec Šoštanj, kamor sodita tudi šmarš-ki enoti vrtca Katja in Maja, predlaga dvig ekonomske cene programov za 3,2 odstotka od 1. januarja letos. Ali bodo cene slednjih res za toliko višje tudi v šmarških enotah vrtca, bodo odločili šmarški svetniki na seji občinskega sveta v torek, 25. marca.
Na njej bodo med drugim obravnavali še eno točko dnevnega reda, povezano z vrtcem, in sicer naj bi sklepali o začetku postopka o izločitvi enot v Šmartnem ob Paki iz vrtca Šoštanj in priključitvi k šmarški osnovni šoli. To naj bi se zgodilo najkasneje do začetka novega šolskega leta.
Med točkami dnevnega reda omenjene seje je tudi predlog za višj o ceno storitve 'pomoč na domu'. Pomoč, ki jo izvajajo delavke Centra za socialno delo Velenje, iz tuka-
jšnjega okolja koristi v povprečju 14 občanov, ki so doslej (brez subvencije občine) za uro pomoči odšteli 3,19 evra. Če pa bodo za predlog o povišanju glasovali šmarški svetniki, pa cena storitve za upravičenca ali zavezanca znašala 3,63 evra (brez subvencije občine).
Greznične vsebine na čistilno napravo
Po zagotovilih nekaterih tukajšnjih občanov kljub obljubam še vedno ne morejo odložiti greznič-nih vsebin na šmarško čistilno napravo.
Štefan Pražnikar, vodja službe za kemijsko-biološko tehnologijo na Komunalnem podjetju Velenje, je povedal, da ima šmarška čistilna naprava proste zmogljivosti za sprejem ter za čiščenje grezničnih vsebin za območje občine. Komunalno podjetje, upravljalec čistilne naprave, naj bi za njihov sprejem že namestil posebno cisterno, na občinski upravi pa naj bi tekle aktivnosti za izbiro pooblaščenega prevoznika za črpanje ter prevoz greznični vsebin. Ko bo ta znan, posebnih težav v zvezi s tem poslej naj ne bi bilo več. »Lahko pa občani naročijo praznjenje greznice tudi na Centralni čistilni napravi Šaleške dolina v Pohrast-niku,« dodaja Štefan Pražnikar.
■ tp

GOSPODARSTVO
Vztrajajo pri zagotovitvi finančnih sredstev za blok 6
Pri enaki proizvodnji 3800 GWh elektrike bo novi blok TEŠ porabil 30 odstotkov manj elektrike in v zrak spustil tudi toliko manj ogljikovega dioksida - Večji bo tudi izkoristek
Mira Zakošek
Šoštanj, 12. marca - Novinarsko konferenco, na katero so povabili tudi predstavnike Holdinga Slovenskih elektrarn (žal neuspešno), so pripravili tudi v Termoelektrarni Šoštanj. Direktor dr. Uroš Rotnik in člana nadzornega sveta Franc Sever in Franc Rosec so bili sicer optimisti in izražali prepričanje, da bodo poslali v omrežje elektriko iz šestega bloka najkasneje leta 2014.
Izrazili pa so zaskrbljenost zaradi slabih poslovnih rezultatov Holdinga. Glede na to, daje izgradnja
šestega bloka strateški objekt, ki gaje podprla tudi vlada, so zagotovili, da bodo kot investitorji storili vse, da zagotovijo potrebna finančna sredstva, se pa v zvezi z zapletom, kije nastal, vse pogosteje sprašujejo, koliko HSE še izpolnjuje
ornosti do okolja, saj z njimi uvajajo čistejše tehnologije. Tako bodo letos s priključitvijo dveh plinskih turbin znižali emisije za skoraj 18 odstotkov. Konec lanskega leta so pridobili status kvalificiranega proizvajalca za sežig lesne biomase, ki
je postavil direktorju HSE dr. Jožetu Zagožnu in Termoelektrarni Šoštanj ultimat, da v enem tednu uskladita poslovni načrt. V nasprotnem primeru bo, tako je izjavil, prisiljen razmisliti o ponovnih organizacijskih spremembah, izključil pa tudi ni možnosti zamenjav v upravi in nadzornem svetu Teša.
Ostro se je odzval tudi na izjave Bojana Kontiča, Srečka Meha in Franca Žerdina in ob tem dejal, da lahko investicijo v izgradnjo šeste-
Dr. UrošR otnik,d irektor( nas redini) terč lanan adzornegas veta Franc Sever( levo) in Franc Rosec( desno) sop repričani ino dločeni, da boš esti blokz grajenn ajkasneje leta2 014
naloge, zaradi katerih je bil ustanovljen, to pa je predvsem optimalno nastopanje proizvajalcev električne energije in premoga na odprtem trgu, izboljšanje konkurenčnosti in učinkovitosti gospodarjenja ter ustvarjanje boljših možnosti za prodajo elektrike na trgu.
Z naložbami, kijih uresničujejo, se zavedajo tudi družbene odgov-
prav tako pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaževanja. Šesti blok pa bo nadomestil z najnovejšo premogovo tehnologijo najstarejše, ekološko najmanj sprejemljive bloke, ter tako prispeval k zmanjšanju obremenjevanja okolja.
Po novinarski konferenci seje na dogajanje v TEŠ odzval minister za gospo darstvo Andrej Viz jak, ki
ga bloka ogrozi vtikanje politike v ta projekt.
V zadnjih dneh je bilo na to temo veliko dogovarjanj in usklajevanj, piko na i pa je naredil v torek popoldne nadzorni svetHSE, ki je obljubil, da bo pripravil do 15. aprila finančno zagotovilo za izgradnjo šestega bloka.
»Ustavimo konje in se začnimo pogovarjati!«
Delavci TEŠ-a in tudi celotnega elektrogospodarstva Slovenije so nezadovoljni s svojim trenutnim položajem - V TEŠ zahtevajo sprejem takšnega delovnega plana, ki jim bo omogočal razvoj, pa tudi uskladitev razmerij poslovanja znotraj Holdinga Slovenske elektrarne
Mira Zakošek
Šoštanj - Nesoglasja med HSE in Termoelektrarno Šoštanj so še naprej v ospredju gospodarskega zanimanja. Potem ko naj bi na predlog HSE sprejeli v Termoelektrarni Šoštanj letošnji poslovni načrt, ki predvideva ceno električne energije pol nižjo od tržne, kar bi jim prineslo dva milijona evrov izgube, so se delavci temu uprli. Predsednik sindikata Branko Sevčnikar poudarja, da so doslej dosledno izpolnjevali obveznosti do Holdinga in širše skupnosti in zadovoljili vse potrebe po električni energiji, ker so razumeli razmere na trgu. Te pa so zdaj drugačne, zato pričakujejo tudi svoj drugačen ekonomski položaj. Poleg tega pa bi lahko takšna izguba ogrozila črpanje odobrenega kredita Evropske investicijske banke za izgradnjo šestega bloka, s čimer pa bi bil postavljen pod vprašaj tudi njihov socialni položaj. Zagrozili so s stavko, ki so jo v sredo prejšnji teden tudi udejanjili.
Branko Sevčnikar je poudaril, da je zanje predlagan poslovni načrt nesprejemljiv, saj jim ne omogoča niti normalnega poslovanja, kaj šele razvoja. »S sklepi sindikata in sve-
ta delavcev smo zavezali direktorja k sprejetju takšnega poslovnega načrta, ki bo omogočal nemoteno poslovanje in razvoj družbe, kar je bilo tudi potrjeno tako na vladi kot v HSE.« V sindikatu tudi ugotavljajo, da so razmerja poslovanja znotraj posameznih družb Holdinga zelo različna. Eni se dobesedno kopljejo v denarju, drugi otepajo z izgubo. To velja tudi za izhodiščne plače za osnovni tarifni razred. Med stavkovnimi zahtevami je zato tudi uskladitev teh nesorazmerij. O vsem tem so se želeli pogovarjati tudi z vodstvom HSE, pa tudi gospodarskim ministrom mag. Andrejem Viz-jakom, a žal odziva ni bilo. Tako Sevčnikar kot Franc Dolar, predsednik slovenskega sindikata energetike, kije prav tako sodeloval na novinarski konferenci, sta poudar-
Stavkovnez ahteve son ovinarjemp redstaviliB ožidar Repnik,B rankoL ihtineker, Franc Dolar in JanezR amšak.
ila, da bodo sredino stavko temeljito analizirali, in če se razmere ne bodo spremenile, pripravili splošno stavko, ki pa bi pomenila tudi električni mrk. Opozarjajo namreč na kaotično stanje znotraj Holdinga in celotnega slovenskega elektrogospodarstva, ki je bilo z oblikovanjem Holdinga, ki naj bi združeval celotno energetiko in s tem zagotavljal Sloveniji poceni in zanesljivo oskrbo, dobro zastavljen, z zadnjimi potezami in oblikovanjem tako imenovanega drugega stebra pa se je začelo vse skupaj rušiti, grozi pa celo odprodaja tega za nadaljnji razvoj Slovenije tako pomemb ne ga gospo dar ske ga področja tujcem. To bi, pravijo sindikalisti, pomenilo konec poceni
elektrike, pa tudi zanesljiva oskrba bi bila vprašljiva. So ostro proti privatizaciji elektrogospodarstva po zgledu sosednjih držav. S tem, ko naj bi TEŠ poslovala z načrtovano izgubo, je delavcem že vnaprej odvzeta tudi pred kratkim uzakonjena pravica do udeležbe pri dobičku. »Pristopiti je treba k strateški opredelitvi energetike v Sloveniji. Ustaviti je treba podivjane konje in začeti dialog,« je dejal Franc Dolar, Branko Sevčnikar pa pripomnil, da jemlje opozorilno stavko kot velik poraz socialnega dialoga v državi. »Naredili smo maksimalne napore, da bi se dogovorili, a žal ostali neuslišani.« Upajo, da bo zdaj drugače in da se bodo lahko posvetili predvsem svojemu delu. ■
Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor vabi na
OKROGLO MIZO
"SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA STARO
ki bo v sredo, 26. marca 2008, ob 17. uri v dvorani Centra Nova.
Prijazno vabljeni!
Mestna obfiina Velenje
Spoštovani, vljudno vas vabimo na
Javno predstavitev ureditve okolice spomenika "Maršal Tito",
ki bo v četrtek, 20. marca 2008, ob 15. uri
v sejni dvorani Mestne občine Velenje.
BSH Nazarje v novem razvojnem obdobju
V novi proizvodnih prostorih že izdelujejo specialne kavne avtomate višjega cenovnega razreda - Presegli dane obljube o novih delovnih mestih
Tatjana Podgoršek
V kompetenčnem razvojnem centru sistema Bosch and Siemens BSH Hišni aparati Nazarje so lani začeli novo razvojno obdobje, v katerem bodo dali večji poudarek razvoju in proizvodnji tehnološko zahtevnih malih gospodinjskih aparatov za pripravo napitkov, ki sodijo v najvišj e cenovne razrede. V zvezi s tem smo se o lanskih poslovnih rezultatih in letošnjih načrtih pogovarjali z direktorjem področja gospodarjenje v BSH Boštjanom Gorjupom. Prvi korak v novi razvojni fazi je izgradnja novih proizvodnih prostorov.
»Drži. Prejšnji mesec smo končali izvedbena dela na novem industrijskem objektu, v katerem sta dve liniji za izdelavo predvsem specialnih kavnih avtomatov. Uradno ga bomo predali svojemu namenu na slovesnosti 25. aprila. V prvem obdobju bomo v teh proizvodnih prostorih izdelovali aparate Tassimo. Gre za specifični projekt, pri izvedbi katerega sodelujemo s korporacijo Kraft Foods. Aparati se na evropskih trgih in tudi drugod po svetu prodajajo pod že omenjeno blagovno znamko Tassimo, kijih je za Kraft Foods doslej izdeloval naš konkurent Braun. Sodobno različico aparata sta razvila nazarski in nemški razvojni center. Specialni kavni aparati temeljijo na tehnološko napredni tehnologiji, na tako imenovanem sistemu diskov. V tujini je takšen način priprave napitkov (čaj, kava, vroča čokolada) na enem aparatu zelo popularen. Za zdaj smo izdelali blizu 30 tisoč kosov izdelkov, po letošnjih načrtih jih moramo 950 tisoč.« Ob položitvi temeljnega kamna za nov industrijski objekt ob obstoječih proizvodnih prostorih ste obljubili blizu 200 novih zaposlitev.
»12. julija lani smo res ob položitvi temeljnega kamna obljubili 200 novih delovnih mest. Konec prejšnjega meseca nas je bilo v hiši 831, kar je v primerjavi z lanskim letom 180 zaposlenih več. Glede na naše letošnje načrte nameravamo zaposliti še 50 delavcev. S tem bomo presegli dane obljube.« Torej ste zapolnili kadrovske vrzeli. Sliši se, da tudi z najetjem tuje delovne sile.
»Kadre smo poiskali v domačem, slovenskem okolju. Zaposlili nismo niti enega tujca.« Ste z rezultati poslovanja upravičili pričakovanja zaposlenih in lastnikov?
»Leto 2007 smo sklenili s 170 milijoni evrov prihodkov, kar je približno 20-odstotna rast v primerjavi z letom 2006. Dosežen dobiček je v okvirih, ki smo si
jih zastavili. Znano je, da je pri nas dodana vrednost blizu 2-krat večja kot v branži v Sloveniji. Lani je dosegla 52 tisoč evrov na zaposlenega. S tem smo izpolnili glavne načrtovane cilje. Mislim, da tudi glede plač, saj so te za 12 odstotkov nad branžno kolektivno pogodbo.«
Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje v BSH Hišni aparati Nazarje:»Nadaljnji razvoj smo začrtali v smeri visoko cenovnih izdelkov, ki na trgu dosegajo vrednost več kot 1000 evrov.«
Mnogi vam zavidajo tudi vašo inovativnost.
»Tudi v letu 2007 smo nadaljevali tovrstna prizadevanja. Znano je, da približno tretjino patentov, ki nastanejo v slovenskem prostoru v enem letu, prijavimo mi. Te trende bomo še okrepili, saj smo že na trgu specialnih kavnih aparatov visokega cenovnega razreda. Njihova proizvodnja terja nove patente in inovacije.» Kaj predstavlja razvojno kompe-tenčni center v Nazarjah za sistem Bosch and Siemens? »Omenjeni sistem je izredno velik. Govorimo o prihodkih v višini blizu 9 milijard evrov na leto. Kaj pomeni 200 milijonov evrov prihodkov, ki jim imamo v letošnjem načrtu, je jasno. V diviziji izdelkov za potrošnike pa predstavljamo najpomembnejšo proizvodno in razvojno lokacijo. S kavnimi aparati višjega cenovnega razreda bomo svoj položaj še utrdili. » Katere so letošnje prednostne naloge?
»Načrtujemo proizvodnjo več kot 5 milijonov malih gospodinjskih aparatov in izdelavo treh razvojnih projektov na področju kavnih aparatov v ustreznem času in za ustrezno ceno. Trend, ki smo si ga zadali v naši strategiji, gre v smeri visoko cenovnih izdelkov, ki na trgu dosegajo vrednost več kot 1000 evrov. Razvoj in proizvodnja najbolj zahtevnih gospodinjskih aparatov je za BSH Nazarje izjemna razvojna priložnost, ki je zanesljivo ne bomo izpustili iz rok.« ■
"»HAS
	i
	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 1 2. marca
Prva sindikalista Dušan Rebolj in Dušan Semolič sta dejala, daje stavka potekala po načrtih, izvajali pa so se pritiski na delavce. Semolič je dejal, da so podatke o pritiskih zbirali in ugotavljali, da so se delodajalci v nekaterih primerih bolj pripravili na to, kako pritiskati na delavce, kako groziti delavcem med stavko, kako preprečiti stavko, kot pa za »normalen dialog s sindikati«. Kljub opozorilom medijev pa stavka ni povzročila zastoja življenja.
Večinoma stavka ni povzročala večjih preglavic.
S čisto drugačnimi vprašanji so se ukvarjali v SD, kjer so za predvolilno kampanjo najeli oglaševalsko agencijo, ki na ameriških tleh sodeluje v kampanji Hillary Clinton. V oglaševalski agenciji Grey so potrdili sodelovanje z SD, o strategiji za kampanjo, ki se že pripravlja, pa še ne želijo govoriti.
Odbor za obrambo se je seznanil s predlogi letošnjih ciljev Nata in z najnovejšimi informacijami iz Evropske obrambne agencije. Poleg tega je odbor na pristojnega ministra Karla Erjavca naslovil nekaj aktualnih vprašanj. Tako je obrambni minister na vprašanje, v kateri stopnji je dobava nove vojaške ladje v okviru poplačila ruskega klirinškega dolga, odgovoril, da se obe strani razlikujeta glede cene, zaradi česar se razmišlja celo o prekinitvi pogajanj.
Koštunica in Nikolič sta sklenila načelen dogovor, da bosta njuni stranki po volitvah, ki bodo 11. maja, oblikovali koali cijo.
Newyorški guverner Eliot Spitzer je zaradi spolnega škandala s prostitutko ponudil svoj odstop. Pritisk na predstavnika demokratov seje začel, ko je časopis Times objavil članek, da naj bi ga zvezni agenti, ki so preiskovali prostitucijsko mrežo, ujeli pri dogovoru, da se dobi s prostitutko, ki naj bi mu za uro užitkov zaračunala tisoč dolarjev.
Četrtek, 1 3. marca
Predsednik republike Danilo Türk je Državnemu zboru posredoval imena kandidatov, ki jih je predlagal za štiri prosta mesta ustavnih sodnikov. Predlagani kandidati so sodniki vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, Jasna Pogačar in Jan Zobec ter slovenski veleposlanik v Avstriji Ernest Petrič.
V javnost je pricurljala informacija, da nekateri komitenti NLB v zadnjem času opažajo, da banka od njih zahteva, da se opredelijo o svoji politični izpostavljenosti.
Kot so sporočili iz Banke Slovenije, gre za direktivo, ki izhaja iz EU in ji morajo banke slediti na podlagi novih zakonskih zahtev na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Če stranka podatka noče posredovati, po zako nu trans akcija ne sme biti izve de na.
Komisija, ki proučuje domnevno sporno prodajo deležev Kada in Soda, je zaslišala Antona Ropa, nekdaj vodilnega v
kar je tudi pri nas sprožilo mnogo odzivov. Premier Janez Janša je dejal: »Hrvaška je naredila pomemben korak k odstranitvi ovir, ki so na poti k hitrejšemu konče-vanju pogajanj z EU.« Predsednik vlade je to odločitev Hrvaške označil kot pozitivno in dodal, da se lahko Hrvaška zdaj osredotoči na pospešitev pogajanj.
Petek, 14. marca
Ekonom sko-socialni svet je sklenil ministrstvu za delo predlagati, naj nemudoma pripravi spremembe zakona o minimalni plači. ESS se zavzema za dvig minimalne plače za 28 evrov, na 566,53 evra bruto. Višji znesek bo, če bosta spremembo zakona potrdila vlada in DZ, veljal od 1. marca. Glede na dogovor socialnih partnerjev, dosežen 5. marca, bodo dvig izplačevali delodajalci.
Glavni odbor Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides se je preoblikoval v stavkovni odbor, za stavko pa se ni odločil. Predsednik sindikata Konrad Kuštrin je pojasnil, da so na seji pripravili predlog, ki ga bodo nemudoma posredovali vladi, in dodal, da so pripravljeni na najhujše. Za stavko se danes niso odločili zato, ker »bi jo občutili predvsem bol niki, ki niso nič krivi«.
Hrvaški ribiči so stokali, da jih je vlada prodala.
Oglasili so se hrvaški ribiči, prepričani, da si je Hrvaška naredila medvedjo uslugo. Dejali so, da to pomeni nadaljnjo škodo Jadranskemu morju. »Prodali so nas« in »Vlada nas ne podpira« sta le dve od neštetih izjav, ki odsevajo jezo in razočaranje nad oblastmi. Ribiči so prepričani, da bo zaradi zamrznitve ERC kmalu izginil ribji fond.
Najvišje nemško sodišče je potrdilo zakon, po katerem je incest kaznivo dejanje, in tako zavrnilo priziv moškega, ki ima 4 otroke s sestro. Sodišče je odločilo, da ima pravico, da zavaruje družinski red in tako prepreči resne genetske bolezni, ki jih imajo lahko potomci bratov in ses ter. Zvez no ustav no sodiš če je v obrazložitvi sodbe zapisalo, daje kaznovanje incesta v skladu z nemško ustavo. Spolni odnosi med brati in sestrami ne prizadenejo neposredno njih, imajo pa lahko hude posledice za družino in družbo, predvsem pa lahko škodljivo vplivajo na morebitne otroke, ki so plod tovrstnega razmerja.
Sobota, 1 5. marca
Statistični podatki so nam pokazali, da so slovenske plače daleč od evropskih. Leta 2006 je na primer povprečna izplačana plača v EU znašala 1600, pri nas pa 750 evrov.
Na ministrstvu za promet so povedali, da zopet pripravljajo že tradicionalno preventivno akcijo Pripni svoje življenje - torej varnostni pas. Z akcijo, ki bo trajala od 17. marca do 4. aprila, želijo na ministrstvu zmanjšati število mrtvih in poškodovanih zaradi neuporabe varnostnega pasu.
V močnih eksplozijah v vojaškem skladišču pri Tirani je po podatkih albanskih oblasti umrlo pet ljudi, okoli 200 pa je ranjenih. Prvi eksploziji v skladišču strelnega orožja so sledile nove eksplozije, ki niso prenehale dve uri. Med poškodovanimi je veliko civilistov, med njimi tudi otroci iz bližnjih vasi, ki jih je prizadel udarni val. Do eksplozije v zbirnem skladišču starega orožja naj bi prišlo med pre-
Komisija je Ropovo pričanje označiia za arogantno.
teh družbah. Od Ropa je komisija želela izvedeti, ali so v času, ko je bil Rop predsednik upravnega odbora Soda, v družbi ravnali kot dober gospodar. Sprva je Rop kot pogoj za odgovarjanje na vprašanja zahteval odgovor na lastno, in sicer, zakaj komisija na sejo ne povabi tistih, za katere je mogoče javno slišati, da so se dogovarjali o prodaji delnic Mercatorja. Predlagal je Janeza Janšo in Andrijano Starina Kosem. Po opozorilu predsednika komisije Branka Mariniča, da po zakonu mora odgovarjati, je Rop dejal, da o prodaji deležev pod določeno mejo odbor Soda ni odločal in da za to ni bil pristojen. Mariničevo vprašanje je označil za brezpredmetno.
Hrvaški sabor je izglasoval zamrznitev ekološko-ribolovne cone za članice EU,
Tirano so pretresle močne eksplozije, ki so jih čutili celo v Makedoniji.
meščanjem streliva, med katerim so bile tudi 50 let stare topovske krogle. Albanski premier je razmere označil kot izjemno resne. »Eksplozije trajajo že več kot dve uri, na kraj nesreče smo takoj poslali helikopterje, da bi evakuirali prebivalce,« je kmalu po eksplozijah za albansko tele-
vizijo povedal Sali Berisha.
Na stanovanjsko poslopje na Manhattnu v New Yorku se je zrušil žerjav in pod seboj pokopal najmanj štiri ljudi, deset je ranjenih. Žerjav na gradbišču je padel prek ceste in popolnoma uničil večnadstropno stavbo, ruševine pa so prekrile avtomobile na ulici. Poškodovane so bile tudi nekatere bližnje stavbe, ki so se ovi-le v oblak prahu.
Kitajska je protestnikom v Tibetu zabičala, da se morajo po protestih, ki so terjali že najmanj deset žrtev, najpozneje do ponedeljka predati. Protesti pod vodstvom budističnih menihov so se sprevrgli v nasilne nemire. Čeprav naj bi danes v Lasi vladal napeti mir, so kitajske oblasti zagrozile, da bodo vse, ki se do ponedeljka ne bodo predali, resno kaznovali v skladu z zakonom, dodali pa so tudi, da bodo ustrezno kaznovani tudi tisti, ki se bodo skrivali ali bodo skušali pobegniti.
Nedelja, 16. marca
Končalo se je druženje pod planiško velikanko.
V Planici je potekala posamična tekma, ki je v naše kraje tudi na zadnji dan tekmovanj pripeljala ogromno obiskovalcev - v treh dneh je Planico skupaj obiskalo okoli 60 tisoč športnih navdušencev. Zbrani so se lahko razveselili tudi odličnega četrtega mesta našega skakalca Roberta Kranjca.
Katoliki so obhajali cvetno nedeljo, ki pomeni začetek velikega tedna. Ta se konča prihodnjo nedeljo z veliko nočjo. Verniki so k obredom prinašali v šope povezano pomladansko zelenje (oljčne vejice, butarice ...). Škofje so ob tej priložnosti darovali svete maše v vseh šestih slovenskih škofijah.
Tovornjaki, ki od 8. marca ob koncih tedna ne smejo voziti po cesti MariborDolga vas, so na območju Maribora povzročali pravi kaos. Če so si Pomurci z uveljavitvijo odredbe prometnega ministrstva vsaj ob koncih tedna nekoliko oddahnili, tega ne moremo reči za Mariborčane. Parkirišča njihovih nakupovalnih središč zaseda na stotine tujih tovornjakov. Parkirani so tudi na cestah, zasebnih parkiriščih, na pločnikih.
Dalajlama je zaradi nasilnega kitajskega zatrtja petkovih protestov v Tibetu pozval k mednarodni preiskavi. Tibetanski verski voditelj je opozoril, da Tibetan-cem grozi »kulturni genocid« in da se boji, da bodo protesti zahtevali še več žrtev, če Kitajska ne bo spremenila politike do te pokrajine.
Okoli 400 vojakov in reševalcev išče morebitne preživele v ruševinah, ki so žrtve močnih eksplozij v vojaškem skladišču v Tirani. Eksplozija je naredila nekaj kraterjev, nekateri imajo premer 50 metrov, globoki pa so 20 metrov. V bližnji vasi Gerdec so hiše ostale brez streh, odpadel je omet, drevesa pa so izruvana. Veliko ljudi je bilo ranjenih na regionalni cesti Tirana-Drač, saj so po eksplozijah popokala avtomobilska stekla. Šipe so popokale tudi na bližnjem letališču Matere Tereze, zato je bilo za pol ure zapr to za promet. Eksplozije so bile tako silovite, da so jih čutili celo v 150 kilometrov oddaljeni Makedoniji.
Po dveh letih razprav je nizozemski parlament sodomijo - spolnost z živalmi in »živalsko pornografijo«, razglasil za kaznivo dejanje. Vsem kršilcem grozi do šest mesecev zapora. V tej državi je bila sodo-mija prepovedana že zdaj, a le, če so bile živali pri tem zlorabljene ali mučene. Parlament seje za prepoved spolnih dejavnosti z živalmi odločil, ker je bila Nizozemska do zdaj »magnet za vse vrste perverznosti«, kot je dejal eden od poslancev.
Ponedeljek, 17. marca
Član Mednarodnega inštituta za bližn-jevzhodne in balkanske študije ter predsednik Slovenskega društva za mednarodne odno se Jožef Kunič je pred stavil idejo, da bi o sporih med Slovenijo in Hrvaško
odločal Vatikan, in pojasnil, da ideja o mediaciji izvira iz uspešne mediacije zelo zapletenega vprašanja meje med Argentino in Čilom, kjer je bil spor tako hud, da je skoraj izbruhnil oborožen spopad. Ob tem je Kunič poudaril, da ideja ni bila verificirana niti v Sloveniji ali na Hrvaškem niti v Vatikanu in je zgolj predlog, za katerega se mu zdi, da gaje treba javno povedati.
LDS je začela postopke za zbiranje podpore pri morebitni interpelaciji zoper ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika. Ob tem so člani poslanske skupine Zares napovedali, da interpelacije proti Podobniku ne bodo podpisali, saj menijo, da ima poziv računskega sodišča bistveno večjo težo kot interpelacija sama.
Zveza domoljubnih društev Hervardi je na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Po mnenju zveze Hervardi je nedopustno, da v primeru, ko referendumsko pobudo vložijo državljani, skladnost podpisov z registrom državljanov preverja ministrstvo za notranje zadeve. Prepričani so namreč, da gre v tem primeru za nedvoumen poseg izvršilne veje oblasti v zakonodajno vejo.
Združeni narodi so ukazali umik svojih sil iz srbskih predelov Kosovske Mit-rovice, potem ko so se pred sodiščem spopadli s protestniki. V spopadih je bilo ranjenih najmanj 22 pripadnikov Unmika in
žabjor perspektiva

Prizor iz Kosovske Mitrovice
osem pripadnikov Natovih sil Kfor. Slednji je s pomočja solzivca pozneje prevzel nadzor nad varnostnimi razmerami. Zaskrbljenost nad dogajanjem na Kosovu sta izrazila tudi slovenski predsednik Danilo Türk in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana.
Stranka Nicolasa Sarkozyja je doživela hud udarec, saj so socialisti v drugem krogu lokalnih volitev zmagali v večini velikih mest. Tako so socialisti zasedli mestne hiše v najpomembnejših francoskih mestih, kar zagotovo pomeni spremembo v francoski politiki, ki jo že deset mesecev vodi hiperaktivni Sarkozy.
Torek, 18. marca
V številnih delih Slovenije so se ljudje zbudili v zasneženo jutro. Sneg je ponekod lomil veje, nekateri so ostali celo brez elektrike. Na štajerskem koncu je bilo skupno brez elektrike 1488 odjemalcev.
Zjutraj nas je presenetil sneg.
Minister za okolje Janez Podobnik je napovedal, da so na njegovem ministrstvu že oblikovali program sanacije za naslednja tri leta, zdaj gre v medresorsko usklajevanje, vlada pa bi ga lahko sprejela že prihodnji teden. O številkah ni želel govoriti.
Makedonski predsednik Branko Crven-kovski je po pogovorih s predsednikom republike Danilom Türkom v Ljubljani poudaril, da Makedonija želi ohraniti dostojanstvo svojih državljanov, zato glede imena Makedonije pride v poštev le »razumen kompromis«.
V Bruslju so se protestniki, ki so se zbrali v podporo Tibetu, spopadli s policijo. Da je za napete razmere na 'Strehi sveta' odgovoren tibetanski verski in politični voditelj dalajlama, je po vrsti nižjih pekinških uradnikov poudaril tudi kitajski premier Ven Džiabao. Nobelovega nagrajenca je obtožil, da želi spodkopati olimpijske igre. Predstavnik zunanjega ministrstva pa je šel še korak dlje: dalajlamoje treba postaviti pred sodišče. Mednarodna skupnost bi se morala vprašati, kakšno vlogo je igral »v kriminalnem izbruhu nasilja, kije vključeval pretepanje, uničevanje, ropanje in požiganje«, je dejal Čin Gang.
1
Festival z velikim F!
Špela Kožar
Pred tednom dni sem se vrnila z gledališkega festivala, ki po številu dogodkov glede na časovno premico velja za največjega na svetu. Najbolj presunljiv podatek zame pa je bil - festival poteka v Bogoti. Zakaj bi kdor koli iz Evrope letel čez ocean, da bi ga videlo kolumbijsko občinstvo? Ko se sprehajaš po ulicah kolumbijske prestolnice - če si seveda drzneš, saj te nešteto turističnih kažipotov opomni, da si v enem izmed najbolj nevarnih mest na svetu - občutiš tisto tretjerazrednost, o kateri prvo- in drugorazredni Zemljani tako radi govorimo. No, zame tretjerazrednost pomeni le občutek revščine, pomanjkanja. Potem pa se pred dvajsetimi leti igralka z dvomljivim (bolje rečeno erotičnim) slovesom spomni, da je Bogota kot nalašč za slavljenje gledališke umetnosti. In nekaj, kar se začne kot karneval, zdaj privablja svetovna imena. Fanny je ustvarila blagovno znamko, kar se čuti na vsakem koraku; čeprav že krepko v sedemdesetih letih je njen urnik še vedno poln do popolnosti. Vidiš jo lahko skoraj v vsakem mestnem kotičku - na predstavi, slavnostni večerji, koncertu na osrednjem bogoškem trgu. Fanny je sinomin za energijo (ki jo, kot vsak drugi ali tretji Kolumbijec črpa tudi iz opojne zelene substance) in Bogota le zaradi nje v zadnjih dvajsetih letih postaja svetovljansko mesto.
Ce potegnem črto: je lahko Zoran Fanny oziroma kdo lahko Ljubljano festivalsko predrami? Ceprav je marsikdo prepričan, da je naša prestolnica bogata s festivalskim vrvežem, ti doživetje tovrstnega festivala pokaže pravi smisel: festival in mesto sta preoblikovala celotno kolumbijsko kulturo, ki se je »internacionalizirala«. Najbolj presunljivo je dejstvo, da je lahko za en tak premik, ki se za državo, ne le za mesto, izkaže za gromozanskega, dovolj le en človek. Ki nima le vizije, ampak tudi ne želi poslušati - ni denarja. Verjetno je najbolj prepoznaven slovenski festival tisti na Lentu, pa vendar, ali je tudi mednarodno prepoznaven? Za seboj ima že skoraj dvajsetletno zgodovino, a glede vpliva na lokalno kot interkontinentalno skupnost ga ne moremo primerjati z bogoškim. To seveda ne pomeni, da direktor Lenta, g. Rukavina svojega dela ne opravlja dovolj dobro, saj so vsako leto obiskovalci zadovoljni. Morda pa je prav v obiskovalcih ključen problem - morda smo premalo zahtevni.
Kolumbijski»obiskovalci«imajo posebno vlogo; v sprejemanju so tako zelo pristni, da skoraj ni predstave, na kateri jih nekaj ne bi zapustilo dvorane že med igranjem, drugi pa bi glasno skandirali - bravo. Najbolj zahtevna publika mora biti festivalska publika! Bogota je zaradi festivala postala bolj varna, bolj turistično zanimiva, bolj privlačna in bogatejša; tako v infrastrukturi kot v kulturi. In verjetno si Fanny tovrstnega razvoja še sama ni upala zamišljati. Prva dama Kolumbije vzklika - naj živi umetnost, Kolum bija pa - naj živi Fan ny. Bogoški festival je dokaz, da je lahko umetnost veliko bolj vplivna kot politika in da lahko ena oseba spremeni svet svojega naroda. Dobesedno. A ker se sliši iluzorno, bo festival v »prvo- in drugorazrednih glavah« verjetno o(b)stal le kot ena izmed možnih formul za uspeh.

OBJAVA
r

M
11 Pozdravljeni! ' ' Sem Tadej Koleno, finančni
svetovalec v Finančni točki
Velenje. S sodelavci skrbno spremljamo novice s finančnega področja in smo vam z nasveti vedno na voljo! Saj veste, za donos je potrebno imeti dober nos! mu
03 C 03
3
O
o o
1X1
o
CM
f> aj o
03
>in >
_o
CD O
ca
>o o
>o
03
Q
V KD Finančni točki lahko:
•	pristopite k različnim vzajemnim skladom
•	sklenete naložbeni načrt KD Družina in KD Pokojnina, Fondpolico Dirigent in druga življenjska zavarovanja
In še! Vsi, ki boste ob obisku Finančne točke Velenje s seboj prinesli ta oglas, boste prejeli darilo. thl
0801208
H BREZPLAČNI KLIC
www.financna-tocka.si
NOVO! Odprto vsak dan!
KD Finančna točka, Šaleška cesta 18, Velenje
tel.: 03 898 50 20 Delovni čas:
pon-pet: 9.00 - 12.30 in 13.00 - 17.00
KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
V Velenje prihaja daljinsko hlajenje
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., PE Energetika pričenja izgradnjo 1. sistema daljinskega hlajenja s toploto - Nova energetska dejavnost oskrba porabnikov s hladilno energijo
V	Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o., PE Energetika, smo v sodelovanju z GROZDOM DALJINSKE ENERGETIKE SLOVENIJE in INŠTITUTOM ZA DALJINSKO ENERGETIKO Velenje že leta 2003 zaznali tudi energetske možnosti in priložnosti za koriščenja toplotne energije za potrebe daljinskega ali lokalnega hlajenja z absorbcijski-mi hladilnimi napravami.
V	Sloveniji je tovrstna energetska tehnologija širši javnosti še dokaj neznana, drugje v svetu, zlasti v Združenih državah Amerike in na Japonskem, nekaj takšnih sistemov obstaj a, v okviru držav Evropske skupnosti pa je že dokaj uveljavljena.
Pred štirimi leti smo v okviru razvojnih projektov grozda GDES in v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani (prof. dr. Alojz Poredoš), z Ministrstvom za gospodar stvo RS ter Inštitutom za daljinsko energetiko Velenje izdelali razvojni projekt možnosti daljinskega hlajenja s toplotno energijo in koriščenja trige-neracijskih energetskih sistemov. Ta razvojni projekt smo leta 2006 predstavili tudi na mednarodnem strokovnem posvetovanju v Portorožu, katerega glavni pokrovitelj je bil velenjski Inštitut za daljinsko energetiko. Tega mednarodnega posvetovanja energetike se je kot eden od pozdravnih govorni kov ude ležil tudi župan MO Velenje g. Srečko Meh, ki je že naslednji dan zaznal razvojno priložnost, da bi bil takšen pilotni razvojni energetski projekt možen in zanimiv tudi za MO Velenje.
To razvojno idejo smo pričeli dejansko uresničevati že v mese-
Direktor: Marijan Jedovnicki
VodjaP EE nergetika Miran Zager
Poslovni objekti:	Naziv PO	Površina prostorov [m2]	Potreb na hlad. moč [kW]
HO 1	Občina Velenje	3.933	150
HO 2	Upravna enota Velenje	3.080	118
HO 3	Galerija Velenje	960	37
HO 4	Kulturni dom Velenje	2.756	106
HO 5	Restavracija DK	1.568	60
HO 6	Sodišče Velenje	3.498	135
HO 8	Avtobusna postaja	2.000	78
HO 9	Rde ča dvo ra na	3.600	200*
HO 11	Steklena direkcija	1.500	59
HO 12	Kopališče	650	25
Skupaj:		23.495	967
Hladilnop ostajos h ladilnom očjo9 70k W bomoz gradilin al okacijio puščenegal etnega bazena v Velenju, hladilni stolp pa bo nameščen ob spodaj prikazanem objektu, ki ga
bomo tudid elnog radbenor evitalizirali.
PZI projektne dokumentacije skupno z razpisom za izvedbo prvega sistema daljinskega hlajenja v Republiki Sloveniji. Z izbranim izvajalcem ESOTECH Vele-nje,d. d., ki sodeluje s pogodbenim partnerjem IBE, d. d., Ljubljana, smo 4. februarja 2008 podpisali izvajalsko pogodbo, v kateri je pogodbeno določen izredno
nje sledečih večjih poslovnih objektov v MO Velenje:
Investicijska pogodbena vrednost za vsa projektiranja, izvedba hladilne energetske postaje hladilne moči 970 kW in 1. faze raz-vodov hladilne energije bo znašala 1.175.039 EUR. Če bomo s pristojnimi ministrstvi vlade RS in Ekološkim skladom RS uspeli
Sp riloženo tehnološko shemo predstavljam p rin cip delovanja absorbcij-skegah la-dilnega agregata, ki bo pri-ključenn a sistem daljinskega ogrevanja s primarnim ogrevnim temperaturnim režimom 105/87 stopinj C.
ugodno razrešiti tudi načine sofinanciranja in kreditiranja, se bo ta investicijska vrednost lahko še
Shema enostopenjskega absorbcijskega hladilnega agregata
Izstop hladilne vode
Vstop vira toplote Izstop vira toplote
Izstop hlajene vode
Vstop hlajene vode
Vstop hladilne vode
Zap rimerjavop redstavljamoš e grafr azvojnihd elujočih sistemov absorbcijskih daljinskih hlajenj v svetu in EU.
cu aprilu 2006. Junija 2006 smo opravili strokovni ogled lokalnega hlajenja z absorbcijskim kompresorjem v LEK Lendava in dokončni usklajevalni sestanek med KP Velenje in MO Velenje za izvedbo pilotnega sistema daljinskega hlajenja v MO Velenje. Najprej smo pridobili idejno študijo, nato smo v letu 2007 pridobili še idejni projekt, nato še DIIP, s potencialnimi odjemalci hladilne energije smo v letu 2007 podpisali pisma o nameri in končno pridobili še investicijski program z izračuni stroškov in koristi. V decembru 2007 smo izvedli javni razpis za izvedbo PGD in
kratek rok izvedbe do 16. junija 2008. Do tega roka načrtuje rekonstrukcijo svojih internih ogrevalnih in hladilnih inštalacij tudi MO Velenje, ki bo prvi odjemalec oziroma kupec hladilne energije iz novega sistema daljinskega hlajenja v MO Velenje. Na osnovi teh dejstev načrtujemo dejansko uresničitev izvajanja nove energetske dejavnosti v KP Velenje - PE ENERGETIKA, ki bo hkrati tudi prva v RS.
Na osnovah predhodno izdelanega in potrjenega investicijskega programa s presojo stroškov in koristi smo izbrali varianto izvedbe »E«, ki obsega daljinsko hlaje-
Glavni hladilni razvod dimenzije 2 x NO 100, temperaturnega režima 6/12 st C, bomo v 1. FAZI izvedli do objekta MO Velenje, v naslednjih fazah pa tudi do vseh ostalih poslov-niho bjektovv n eposrednio kolici.
Nasičena raztopina Šibka raztopina Para hladilnega sredstva Hladilno sredstvo (voda) Hladilna voda Voda za hlajenje Vir toplote
1.	Generator pare
2.	Kondenzator pare
3.	Uparjalnik
4.	Absorber
5.	Prenosnik toplote za raztopino
6.	Črpalka za šibko raztopino
7.	Črpalka za nasičeno raztopino
8.	Črpalka za hladivo (vodo)
	Letna poraba toplote [kWh]	Let na pora ba el. ener gi je [kWh]	Letna proizvodnja hladu [kWh]
EKH	/	48.000	192.000
Varianta A	240.000	32.760*	180.000
Varianta B	1.766.400	68.760	1.324.800
Varianta C	1.401.600	68.760*	1.051.200
Varianta D	1.720.800	68.760*	1.291.200
Varianta E	1.546.800	68.760*	1.160.400
Za izbor najustreznejšega sistema daljinskega hlajenja smo predhodno proučili 6 primerjalnih energetskih bilanc in scenarijev možnih izvedb hladilnih sistemov, med katerimi smo se odločili za varianto »E«.
pomembno znižala.
Vsem našim odjemalcem hladilne energije bomo pogodbeno ponudili konkurenčnejšo ceno oskrbe s hladilno energijo, kot bi jo sicer imeli z izgradnjo lastnih lokalnih elektro kompresorskih hladilnih sistemov. S tem razvojnim projektom bomo neposredno vplivali še na bistveno manjše porabe električne energije za potrebe hlajenja poslovnih prostorov, kar je v končni fazi tudi v nacionalnem interesu učinkovite in smotrne rabe energije in še posebej električne energije.
Do meseca maja 2008 bomo skladno z Energetskim zakonom RS izdelali in potrdili tudi vse potrebne podzakonske in interne akte za potrebe izvajanja te nove energetske dejavnosti.
Za zaključek tega predstavitvenega članka o pričetku izvajanja
novega energetskega razvojnega projekta in nove energetske dejavnosti - daljinske oskrbe s hladilno energijo v MO Velenje, Komunalnem podjetju Velenje, PE ENERGETIKA, bi želeli poudariti, da na tem razvojnem projektu aktivno deluje 7-članski tim strokovnjakov.
Mnogi proizvajalci in distributerji toplotne energije v Sloveniji se že zanimajo za našo pilotno energetsko naložbo in že napovedujejo veliko zanimanje po predstavitvi in tudi udeležbi na otvoritvi prvega sistema DALJINSKEGA HLAJENJA v MO Velenje in Republiki Sloveniji, ki bo predvidoma 20. junija letos.
■ Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.
Vodja PE Energetika in vodja projekta Miran Zager

NASI KRAJI IN LJUDJE
Poslej tudi onkološki oddelek
Celjska bolnišnica je lansko poslovno leto sklenila pozitivno -Čakalne dobe marsikje pod slovenskim povprečjem - Za naložbe letos petkrat več kot lani
Tatjana Podgoršek
Celje, 11. marca - "Leto 2007 je bilo za Splošno bolnišnico Celje uspešno. Uspelo nam je uresničiti vse redne in večino dodatnih programov, ki povečujejo učinkovitost bolnišnice, hkrati pa smo uspešno obvladovali tudi stroške," je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili lanske rezultate poslovanja in letošnje načrte, povedal direktor bolnišnice mag. Marjan Ferjanc.
Lani je bolnišnica ustvarila za približno 70 milijonov evrov prihodkov, leto pa je sklenila z dobrimi 227 tisoč evri presežkov. Na takšen poslovni izid so v veliki meri vplivali dodatni prihodki, ki so jih »navrgli« povečani programi v hos-pitalni dejavnosti in tudi boljše vrednotenje programa akutne obravnave. Vrednost dodatnih programov je bila 4,5 milijona evrov, bolnišnica pa jih je pridobila od naci-
onalne zdravstvene zavarovalnice. Z njimi je za 6 odstotkov povečala obravnavo nujnih bolnišničnih primerov, za 13 odstotkov pa vrednost programov ambulantnih pregledov. Pri povečanju skoraj vseh rednih programov so uresničili v
ortopedski operaciji, kot sta endo-proteza kolka in kolena, potrebno še vedno čakati 22 oziroma 23 mese cev.
Za nakup medicinske opreme in naložbe v posodobitev bolnišnice so lani s sofinanciranjem države
več kot 90 odstotkih tudi nekatere dodatne programe, z njimi pa so se lotili predvsem krajšanja čakalnih dob na področjih, na katerih so bolniki mesece ali leta čakali na operacije. Z dodatnim denarjem so opravili več ortopedskih operacij, operacij kil, žolčnih kamnov, žil, nosu in grla, tudi več korona-rografskih in diagnostičnih preiskav. Čeprav so čakalne dobe v povprečju v celjski bolnišnici pod slovenskim povprečjem, pa je na
zdravje in dvema milijonoma evrov posojil, zagotovili za vlaganja 18,6 milijona evrov ali petkrat več kot lani. Od tega denarja bodo 5 milijonov evrov namenili za nakup nove medi cin ske opre me, med drugim tudi za CT aparat (zanj zbirajo tudi donatorska sredstva), rentgenski aparat za skeletno diagnostiko in 4 nove ultrazvočne aparate. Nekaj manj kot 7 milijonov evrov pa bodo stala dela za dokončanje in vselitev v še prazne prostore 30 let stare »nove« bolnišnične zgradbe. 26. marca bodo v četrtem nadstropju odprli nove prostore bolnišničnega oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo, v delu starih prostorov tega oddelka pa še letos uredili negovalni odd-
elek z 20 posteljami. Po predvidevanjih naj bi letos v četrtem nadstropju uredili tudi nov dermato-loško-venerološki oddelek, v kletne pros to re pre se li li fizi ote ra pijo, v bivši zdravstveni šoli pa naj bi uredili prostore uprave bolnišnice.
Ena najpomembnejših pridobitev celjske bolnišnice v tem letu je onkološki oddelek. Odobril ga je nacionalni zdravstveni svet . »Doslej je sistematsko zdravljenje rakavih bolnikov v naši bolnišnici potekalo celovito le za bolnike s krvnim rakom. Letos pa tako ustanavljamo oddelke za internistično onkologijo oziroma hemoto-onkologijo. Redno dejavnost bo vodila usposobljena skupina strokovnjakov v sodelovanju z Onko-
loškim inštitutom v Ljubljani. Bolnikom bomo zagotavljali celostno obravnavo na enem mestu,« so povedali na novinarski konferenci. Po napovedih strokovne direktorice bolnišnice Frančiške Skrabl Močnik bodo bolnicam in bolnikom s širšega celjskeg in tudi koroškega območja zagotavljali celostno obravnavo pri preprečevanju, diagnosticiranju in zdravljenju rakavih obolenj, predvsem raka dojk in prebavil. Po predvidevanjih naj bi v prvem letu delovanje oddelka zdravili 80 bolnic z rakom na dojki in 70 bolnikov ter bolnic z rakom na debe lem čreve su in dan ki.
Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc in strokovna direktorica
Frančiška Škrabl Močnik
namenili 3,5 milijona evrov. Največ denarja (380 tisoč evrov) so namenili za nakup nove gama kamere, dobrih 157 tisoč evrov pa za nakup endo skop ske video linije.
Za naložbe 18, 6 milijona evrov
Letos in delno tudi prihodnje leto naj bi s svojim denarjem, s proračunskimi sredstvi ministr stva za
Prva diplomanta Mehatronike
Na Šolskem centru Velenje na Višji strokovni je šoli je bilo spet veselo. Več kot 700 študentom, ki so si v obdobju desetih let pridobili naziv inženir, sta se zdaj pridružila še prva diplomanta programa Mehatronika.
To sta Marinko Crepulja, kije izdelal nalogo z naslovom Predelava vbrizgalnega mesta na veznem parovo du med pregreval-nikoma, in Edin Mahmutagic, kije zagovarjal nalogo z naslovom Idejni tehnološki projekt rekonstrukcije hidravličnega odplava pepela. Prva naloga je bila izdelana v Termoelektrarni Šoštanj ob pomoči Marka Založnika (mentor v podjetju), druga diplomska naloga pa v podjetju DBSS, d. o. o., kjer sta pomagala mentor Robert Spegel in somentor Tomaž Hribar. Na VSŠ je mentorsko delo pri obeh kandidatih opravil Uroš Lukič.
Prva diplomanta z mentorjem
Brez izgube in s pomembnimi naložbami
V celjski mlekarni so lani poslovali pozitivno in poravnali izgubo iz leta 2006 - Do konca leta združitev s Pomurskimi mlekarnami - Pred novim ciklusom naložb - Prvič Festival Zelene doline
Tatjana Podgoršek
Arja vas, 11. marca - »Razlogov za srečanje je več. Med najpomembnejšimi je končanje pomembnih naložb, ki bodo dodobra zaznamovale nadaljnji razvoj mlekarne, v kateri predelujemo samo slovensko mleko. Prvič v zgodovini mlekarne bomo organizirali Festival Zelene doline, na katerem bomo kot prvi v Sloveniji okronali mlečno kraljico, širšo javnost pa želimo seznaniti tudi z novimi idejami,« je utemeljil razloge za sklic novinarske konference direktor celjske mlekarne Marjan Jakob.
Po Jakobovih besedah v drugi največji slovenski mlekarni v teh dneh končujejo 15-mesečninalož-beni program, vreden blizu 4 milijone evrov. Izrazil je prepričanje, da bodo izgradnja čistilne naprave, posodobitev proizvodnje z novim polnilnim strojem, ki omogoča obogatitev ponudbe njihovih
izdelkov, sodobno urejen sprejem mleka, na osnovi katerega lahko sedaj v petih urah sprejmej o 250 tisoč litrov, za kar so prej porabili precej več časa, nova pasteriliza-cijska linija in zorilne komore
ja letos pa še za 13 odstotkov. Prepričan sem, da bi bili rezultati poslovanja še boljši, če se ne bi izkazalo, da je tudi mleko globalna surovina.« Lani so od 1400 rejcev odkupili 90 milijonov litrov mleka, letos
Z novinarske konference: Marjan Jakob (prvi z leve) in Miran Mirnik
naj bi ga še milijon litrov več.
V letošnjih načrtih so predvideli nov naložbeni cikel, ki ga bodo sklenili leta 2009, njegova vrednost pa je od 8 do 9 milijonov evrov. V njem pa so nakup nove cisterne za 100 tisoč litrov predelanega mleka, nov polnilni stroj, izgradnja hladil ne ga tune la, kjer bodo lah ko izdelke ohladili pred prenosom v hladilni prostor, kar bo vplivalo na višjo kakovost izdelkov. Načrtujejo še novo in avtomatizirano sirarno večje zmogljivosti, ker je sedanja stara že 24 let in tako izkoriščena, da ne omogoča povečanja tržnega deleža, ter posodobitev fer-mentacije. Poleg lastnih sredstev naj bi za naložbe najeli tudi kredite glede na to, da niso pretirano zadolženi. Računajo pa še na sredstva za živilskopredelovalno industrijo in na razvojne spodbude za obdobje 2008 do 2013.
Cilj festivala in izbor mlečne kraljice promocija izdelkov
Po besedah vodje tržnega komuniciranja v mlekarni Milana Mimika bodo Festival Zelene doline razdelili v tri sklope: prvi dan bodo kot prvi v Sloveniji okronali mlečno kraljico, nato bodo na priložnostni slovesnosti predali svojemu namenu omenjene pridobitve, tretji dan pa bodo organizirali 6. rekreativni kolesarski maraton v Logarsko dolino. »Cilj festivala in mlečne kraljice bo promocija izdelkov Zelene doline in nenazadnje tudi izdelkov slovenske mlečno predelovalne industrije, spodbujanje tovrstne proizvodnje. Poslanstvo mlečne kraljice pa bo še širjenje dobrega glasu o izdelkih slovenske mlečnopredelovalne industrije, da
bistveno zaznamovali nadaljnji razvoj mlekarne. Omenjene pridobitve bodo predali svojemu namenu na prvem Festivali zelene doline, ki bo od 29. do 31. maja.
Sicer pa je mlekarna Celeia poleg manjše mlekarne v Kobaridu lani edina poslovala pozitivno, poravnala pa je tudi izgubo iz leta 2006 v višini 605 tisoč evrov. »Spodbudno je, da smo glede na konkurenco nekatere planske cilje celo presegli in da pozitivnega rezultata nismo dosegli zaradi dviga cen mlečnih izdelkov. V lanskem zadnjem trimesečju je mlekarna povišala odkupne cene mleka za 24,2 odstotka, precej pa so se povišale tudi cene repromaterialov. Celjska mlekarna pa je cene svojih izdelkov v tem obdobju zvišala za 10, januar-
Povezovanje s Pomurskimi mlekarnami
V celjski mlekarni so začeli aktivnosti za združitev s kakšno drugo slovensko mlekarno že leta 2002. V tem trenutku pa so v polnem zamahu aktivnosti za združitev s Pomurskimi mlekarnami. Po napovedih Marjana Jakoba naj bi se obe družbi pove zali do konca tega leta. »Pred tem bodo seveda opravljene cenitve in določeno menjalno razmerje, o nadalj njih kora kih pa bodo odločali lastniki. To bo potem kar veliko podjetje. O njegovih naložbah bodo odločali v Bruslju, kar pa sedaj niso. Zaradi tega lahko pride do težav.«
bodo potrošniki pogosteje segali po njih in s tem dolgoročno zagotavljali obstoj dejavnosti ter s tem ohranitev mnogih delovnih mest.«
Javni razpis za tekmovanje za pridobitev naziva mlečna kraljica bodo objavili 2. aprila. Zanj se bodo lahko potegovala dekleta v starosti od 18 do 25 let, samska, poleg simpatičnega videza bodo morala imeti še široko splošno znanje, vedeti pa bodo morala tudi kaj o proizvodnji, predelavi mleka in mlečnih izdelkih. Zato Mirnik pričakuje, da bo mlečna kraljica Zelene doline dekle s podeželja, izbirali pa naj bi jo vsako leto.
?-adil
V mlekarni so v zadnjem času za naložbe namenili blizu 4 milijone evrov.

Knjiga za spomin in opomin
Zadrečka dolina v uporu 1941-1945 prvi strnjen zapis o 294 žrtvah z območja od Nazarij do Nove Štifte - Naslednji projekt zgodovina NOB v celotni Zgornji Savinjski dolini
Tatjana Podgoršek
V minulih dneh so krajevni odbori ZZB za vrednote NOB Zadreč-ke doline izdali knjigo Zadrečka dolina v uporu 1941-1945. Napisal in uredil jo je Bert Savodnik iz Mozirja. Slednji je povedal, da ga je k pripravi knjige več kot 60 let po koncu vojne spodbudil izid prve knjige na to temo pred tremi leti. »V
njej sem obdelal vojne strahote na območju Mozirja. Knjiga je prišla v roke članom ZZB Zadrečke doline in izrazili so željo, da bi tudi oni imeli takšno knjigo za spomin in v opomin prihajajočim generacijam. Doslej se namreč še ni nihče lotil tega v tako strnjeni obliki za omenjeno dolino. Glavno pobudo za knjigo, katere namen je med drugim tudi trajna ohranitev življenjepisov ter fotografij vseh žrtev nacizma od Nazarij do Nove Štifte, je dala Ivka Lamut, organizacijsko pa je vso zadevo vodila Anka Čeplak (obe iz Bočne). Pri zbiranju gradiva in slikovnega materiala pa so sodelovali vsi krajevni odbori ZZB NOB Zadreč ke doli ne.»
Kot je še dejal Savodnik, je bilo na omenjenem območju 294 žrtev nacizma, kar je za tako majhno dolino zelo veliko v primerjavi z drugimi kraji. V knjigi je poleg življenjepisov žrtev orisal tudi njihov prispevek, ki so ga dali za osvoboditev Slovenije, na zadnjih straneh pa so tudi fotografije spominskih obeležij žrt-
Avtor knjige Zadrečka dolina v uporu 1941-1945 Bert Savodnik: »Treba je bilo prebrati ogromno gradiva, da smo izluščili tisto, kar se je dogajalo v dolini med drugo svetovno vojno.«
vam druge svetovne vojne v Zadreč-ki dolini. »Z objavo življenjepisov smo poskrbeli, da se ti ne bodo izgubili. Čeprav ljudje komaj vedo o izidi knjige, zavzeto sprašujejo, kdaj jo
bodo lahko dobili v roke. Sorodniki žrtev še pomnijo tiste čase in želijo pisni spomin na svojce, ki so tragično končali svoje življenje.«
Knjiga je nastajala dobro leto in pol, saj je bilo potrebno pregledati in prebrati veliko knjižnih izdaj o NOB, v katerih so o dogodkih iz Zadrečke doline pisali parcialno. Kaj se je v dolini dogajalo med vojno, so posku ša li izve deti tudi pri še živečih udeležencih.
Knjiga je izšla v nakladi 1000 izvodov, do tega jih bodo 195 razdelili sorodnikom žrtev, nekaj jih bodo prejeli donatoiji (med katerimi so tudi občine Zadrečke doline), blizu 500 izvodov pa bo v prosti prodaji. Pripravljajo še kakšno knjigo o vojnih strahotah v tem delu Slovenije? »Pripravljamo, in sicer na pobudo pokojnega Milana Ževar-ta iz Velenja, ki je sodeloval pri izdaji prve knjige. To bo Zgodovina NOB Zgornje Savinjske doline. Načeloma je nosilno vlogo pri tem zelo obsežnem projektu prevzela Zevartova hči Mojca, pri tem pa ji bo pomagala tudi skupina sodelavcev. Gradivo že zbiramo, zbirali pa naj bi ga od tri do pet let,« je sklenil pogovor Bert Savodnik. ■
Občutenost in doživetost
Veronika Svetina ni neznano ime v svetu likovne umetnosti. Zato ni nikakršno presenečenje, da so jo povabili v Mestno galerijo Šoštanj, kjer je od 13. marca dalje na ogled njena pregledna razstava od zgodnjih del pa do danes, ko ustvarja pod mentorstvom Denisa Sene-gačnika. Senegačnik se je na odprtju zelo pozitivno izrazil o njenem sedanjem delu in tudi o preteklem ustvarjanju. Takole pravi: "Vtisi opazovanj Veronike Svetina so globoko občuteni in doživeti. Igre svetlob, ki jih odslikuje na svojih slikarskih delih, so premišljene in z nostalgično selekcijo prece-
jene skozi nešteto življenjskih izkušenj. Njene pokrajine so preko impresionističnih pristopov in opazovanj vsebinsko prepletene s fig-uraliko. Kompozicijskih zapletov ne zaznamo, ker je vstavljanje in reševanje tega slikarskega problema v slikovno ploskev drugega pomena. Še več - kompozicija ostane klasična zaradi vsebine, ostaja
največkrat centralna, pestrost slike in efekt pa dosega preprosto s potezo čopiča ...
Veronika Svetina torej postavlja na ogled dela iz njenega vsakdanjega doživljanja. Lahko so krajine, krajinski izseki, lahko je portret ali pa je to lahko tihožitje. Čeprav so vsebine in tema močno raztegnjeni, se njeno lastno likovno govorico zlahka prepozna in se hkrati brez napora vsa dela združijo v celoto. Njeno slikarstvo je torej posebno zato, ker samo opazovanje in gledanje slike postane premalo za razkritje notranjosti dela in avtorice."
Odprtje razstave, ki je bila v marcu z namenom počastiti praznik
dneva žena in materinskega dne, je pospremilo zares veliko prijateljev umetnosti in Veronikinega ustvarjanja. Poleg mlade violinistke Sandre Potočnik so ustvarjalki zapeli člani Mešanega pevskega zbora društva upokojencev, kjer Veronika poje. Veronika Svetina je po poklicu pedagoška delavka, zdaj je upokojena in živi ter ustvarja v Velenju. Za slikanje jo je navdušil že njen oče, tudi slikar, kasneje pa je motive za svoje likovno izražanje jemala iz okolja.
Ob tej priložnosti je bilo izrečenih tudi nekaj besed o njenem literarnem ustvarjanju. Med drugim je v lanskem letu v samozaložbi izdala knjižico Z dedkom na Radojč.
Razstavo si lahko ogledate do konca marca.
■ Milojka Komprej Foto Dejan Tonkli
Predavanja ŠMZD ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja
Da je letošnje leto »Trubarjevo leto«, je mogoče zaznati tudi pri aktivnostih Šaleškega muzej sko-zgodovinskega društva. Januarskemu predavanju prof. dr. Marka Kerševana »Protestantizem -krščanstvo na protestantski način« je v tem mesecu sledilo predavanje dr. Daše Pahor o protestantski arhi tek tu ri s poudarkom na slovenskem Štajerskem. Mlada umetnostna zgodovinarka, kije v preteklem letu na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani zagovarjala doktorsko disertacijo na temo »Tradicija gotike v arhitekturi 16. in 17. stoletja na Slovenskem«, danes pa kot lastnica antikvariata dela in živi v Munchnu, nam je
prote stan te pred stavi la v pov sem drugačni luči, kot jih je do sedaj opisovala literatura. Še zlasti to velja za področje umetnosti, kjer številni starejši avtorji zastopajo mne nje, da je prote stan ti zem v sakralni umetnosti nastopal zaviralno in da je bil odnos protestantov do likovne umetnosti bolj odklo ni len k ot p ozi ti ven.
V drugem delu predavanja se je Pahorjeva osredotočila predvsem na redke še ohranjene primerke protestantske arhitekture na Sloven skem. Bese da je nanes la tako na vsem dobro poznano Lutrovo klet na Sevniškem gradu kot na novo determinirano podružnično cerkev sv. Ane v Slovenjskih Konjicah. Cerkev, ki je bila sezidana
za opravljanje zasebnega protestantskega bogoslužja plemiške družine Kishl, skoraj v celoti ohranja svoje karakteristike iz poznega 16. stoletja in kot taka pomeni pomemben člen v že tako maloštevilni skupini cerkva tega časa na Slovenskem.
Največje pozornosti pa je bila predavateljica deležna ob predstavitvi protestantske cerkve v Gov-čah pri Zalcu. Ta monumentalna zgradba okrogle oblike, ki jo je pro-tireformacijska komisija uničila že pred več kot 400 leti, je bila zgrajena za potrebe številne in močne protestantske skupnosti s Celjskega. Med glavnimi financerji in ini-ciatorji postavitve je bilo tudi plemstvo iz Šaleške doline.
Pre dava nje, ki je v naših glavah nače lo ste re otip o prote stant ski naperjenosti proti zidavi cerkva in njihovemu okrasju, seje zaključi lo v prijet nem kle petu. K prijetnemu druženju pa Vas ponovno vabimo že prvi teden aprila, ko bo ciklus predavanj, ki jih ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja organizira Šaleško muzejsko-zgo-dovinsko društvo, nadaljeval predsednik društva doc. dr. Tone Ravnikar s predavanjem »Protestantizem v Šaleški dolini«. Pred predava njem bo občni zbor dru štva.
■ Mateja Medved
KOLONA
Šentflorjanski glamour
Nataša Tajnik. Stupar
Na prireditvi ob podelitvi viktorjev, prestižnih nagrad, ki smo jo lahko gledali navadneži v soboto, 16. 3. 2008 zvečer na Pop TV, sem veselo razmišljala o slovenski majhnosti in zaplankanosti, o prekrasni rdeči preprogi, po kateri se na žalost (ali k sreči) verjetno ne bom nikoli sprehodila. In nikoli ujela svojega zvezdniškega trenutka, za katerega, po pripovedovanju drugih, je menda vredno živeti. Sprehoda v ekskluzivni toaleti ne bo spremljal trop fotografov in ne bo ga komentiral zvezdniški komentator, ki bo ocenil izrazno moč dolgo ali krajše prirezane obleke, vrhunskosti pričeske in ekskluzivnosti make-upa. Srednja žalost, bi rekli, vendar se je treba z življenjskimi dejstvi sprijazniti in jih nekako sprejeti.
Vsak, ki nekaj šteje, se mora pojavljati na takšnih prireditvah, kajti nujno je, da se ažurira vrednost in zvezdniškost posameznega sodelujočega na sceni, ki postaja nekakšno merilo pomembnosti in vrednosti posameznika. Ker smo Slovenci tako majhen narod, imamo k sreči le par takšnih prireditev, na katerih lahko potrdimo pomembnost in svojo uspešnost. Medijci imajo viktorje, kulturniki 8. februar, gospodarstveniki kaj drugega. Vendar je popolnoma patetično, da se vedno znova poizkušamo približevati velikim, tistim ta pravim, ki imajo resnično dolge in najbolj bleščeče rdeče preproge.
Zanimivo je, da imamo ravno viktorje, zakaj nimamo martinov krpanov ali ivanov. Ker se viktor lepo poveže z oskarjem in ker je tudi podoba kipca tako neizvirno podobna ameriškemu oscarju, da človeka kar stisne pri srcu od unikatne vizualne lepote šentflor-janske nagrade, ki jo lahko dobi medij, ki ponavadi deluje iz centra navzven. Naša majhnost je majhnost v direktnem pomenu, kaže se v zaplankanosti vsebin, v dizajnu njihove vizualne podobe in seveda v komentiranju dogodka (tudi moje pisanje kolumne o kontekstu je zgleden primer le-tega).
Torej, šentflorjanski glamour je verjetno še vedno dokaj aktualna tema, ki se dotika tako prestolnice kot tudi province, sicer se posamezne oblike verjetno razlikujejo v materialnih vložkih, vendar osnova ostaja ista. Pokažimo se v svoji najboljši luči, da svet vidi, kako so naši majhni svetovi uspešni in kako smo pomembni v družbi pomembnežev, kako je pomemben naš dizajn, poln bleščic in svetlečih miselnih dodatkov. Ko se šenflorjanski glamour razpa-se tudi skozi naše misli, bi se morali resno zazreti sami vase in se vprašati, koliko nas je v resnici še sploh ostalo, tistih neambicio-znežev, ki se požvižgamo na rdečo preprogo, ki ne zapravljamo svojih evrov za bleščice in ki nam je vseeno, ali je moderno rdeče ali črno, ali mogoče zeleno. Potem se sicer lahko mimogrede zgodi, da bomo ostali brez biznisa (ker ga je speljal nekdo na šenflor-janskem zborovanju), v časopisu se na žalost ne bo pojavila skupinska fotka s pomembneži in mogoče bo kakšen prispevek h kulturnemu razvoju družbe cenzuriran.
Vendar bo šenflolrjanski VIP poskrbel tako za dizajn kot za kadrovanje, za biznis in vse lepo, kar sodi zraven. Glamurpa bo prose-val skozi vsako poro našega življenja, ki bo polno blagostanja, dobre hrane, vedno sveže ženske družbe, dobrih avtov in ostalih šen-florjanskih vrednosti. In kaj ima to z viktorji? Vso to prikrito nakladanje o resničnih plasteh današnje družbe? Mislim, da veliko, vendar če se motim, mi ne zamerite. Lahko bi rekli, da prihaja tudi k nam tisti lažni sij zvezdništva in pomembnosti, ki lahko labilneže pahne v kakšno psihozo, ko končno odprejo oči in spoznajo, da smo vsi le navadni majhneži, obdani s svojim plotom, in skozi daljnogled občudujemo velike, ki se igrajo svoje igre. ■
Z igro in plesom v pomlad
Šoštanj, 10. marca - Prejšnji ponedeljek je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Velenje, v sodelovanju z OŠ Šoštanj in ZKD Šaleških dolin pripravil območno srečanje otroških folklornih skupin, ki poteka pod nazivom »Z igro in plesom v pomlad«.
Na prireditvi, ki si jo je ogledalo preko 200 obiskovalcev, je nastopilo 5 otroških folklornih skupin. Obiskovalce prireditve so navdušili: otroška folklorna skupina Kresničke - OŠ Gustava Šiliha Velenje, dve otro-
ški folklorni skupini z OŠ Šoštanj, otroška folklorna skupina Šmentana muha - OŠ Gustava Šiliha Velenje in ŠFD Koleda - otroška folklorna skupina. Program je strokovno spremljala Neva Trampuš, ki si bo ogledala podobne prireditve v cregiji in izbrala skupine, ki bodo nastopile na regijskem srečanju otroških folklornih skupin. To bo 6. maja v Šentjurju.
Otroške folklorne skupine iz Šaleške doline so s svojimi nastopi navdušile okoli 200 obiskovalcev prireditve.

107,8 MHz
ÍADOJSKD IDÜ Č/A\S©P0SD0I
Vsi smo nekaj izvedeli
Glasbene novičke
Čeprav znajo biti kakšna predavanja, sploh ob sobotah dopoldan, zelo zoprna stvar, pa tega ne bi mogli trditi udeleženci seminarja, ki gaje organiziral Radio Velenje minulo soboto v prostorih Ljudske univerze Velenje. Slavistka Mojca Mau-čec (iz šole Ide Baš), ki že 13 let prijateljuje z radijskim mikrofonom, je z zanimivimi temami in načinom podajanja poskrbela, da smo bili po treh urah izobraževanja navdušeni. Vsi smo namreč nekaj izvedeli - novinarji, moderatorji in tudi naši propagandisti. Sploh zavzeto je s predavateljico sodeloval propagandist Sašo Konečnik. Dokaj strokovna vprašanja pa je Mojci zastavljala še naša moderatorka, prav tako slavistka Tadeja Mravljak, ki ta čas uživa na porodniški. To bo še zanimivo, ko bomo poskušali pred radijskim mikrofonom upoštevati, kako se pravilno izgovorijo prevzete
besede, je naglas na prvem ali zadnjem zlogu, kdaj uporabljati ozek ali širok samoglasnik, kaj pomeni puščica, pol ali prazen krog pred posamezno besedo v pravopisu, ki ga - resnici na ljubo - pre-malokrat vzamemo v roke.
Izobraževanje ni bilo zanimivo samo zaradi zapisa nih dej stev, ampak smo po sta žu sta ri radij ci srečali tudi nekaj novih obrazov, ki se na mode-ratorstvo pripravljajo. Ne med »starimi« in ne med »novimi« obrazi pa ni bilo Igorja Kukovca. Razlog za odsotnost je bil njegov prvorojenec Lars, kije privekal na svet tri tedne prezgodaj. Novopeče-nemu očku in mamici Silvi čestitamo in jima želimo veliko užitkov pri pestovanju 3,5 kilogramov težkega novega družinskega člana.
■ Tp
Smos krbnop oslušali inp ridnoz apisovali?
... na kratko...
SELECT
V sodelovanju z Mikeom Michaelidi-som, grškim producentom in D.J.em, ki deluje pod umetniškim imenom D.J. Rhythmick, so pripravile angleško različico pesmi Modra misel. V angleščini nosi naslov Lovin' Feelin, angleško besedilo pa je pomagal napisati Kevin Koradin (Tide).
DOMEN KUMER
Po uspešnicah Do Portoroža, Jutri, Ko čez leto spet se srečava in drugih, se štajerski pevec v teh dneh predstavlja z novo skladbo Meteor. Besedilo je zaupal Wernerju, spremljevalne vokale pa so odpele hrvaške etno vokalistke Vukovice. Že prihod nji teden bo mogo če vide ti tudi vide os pot.
BIG FOOT MAMA
Skupaj z Ansamblom Lojzeta Slaka so nastopili na podelitvi viktorjev, kjer so odigra li poseb no pri red bo sklad be Pomlad z zad nje ga albu ma Važn da zadane. Gre za že drugo fuzijo harmonike in rokerskih kitar teh dveh izvajalcev. Prvič so skupaj nastopili na koncertu ob 15-letnici skupine BFM leta 2005.
SONS
Po nekaj uspeš nih sklad bah in sodelovanju s pevko Žano primorska sku pi na Sons pred stav lja novo skladbo Aspirin. Nov singl se tokrat spogleduje s ska-pop-rock sceno, zanj so posneli tudi videospot.
ALYA & 6 PACK ČUKUR
Eden največjih slovenskih hitov v zadnjih mesecih, skladba A veš, je dobil novo pre ob le ko. Aly i se je s svojo rapersko liriko pridružil 6pack Čukur. Kombinacija popa in rapa se je poka za la za uspeš no.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ALYA feat. 6 PACK CUKUR -A veš
2.	DUFFY-Mercy
3.	HERMES HOUSE BAND-The Rhythm Of The Night
Alya je svojo največjo uspešnico zadnjih mesecev, skladbo A veš, posnela v novi preobleki, skupaj z velenjskim raperjem 6 Pack Čukurjem. Priredba je očitno dob ra, saj je pre pri ča la tudi vas, ki ste minulo soboto glasovali za pesem tedna. Alya s to skladbo napoveduje novo ploščo, na kate ro pa bo potreb no še malo počakati.
I-----
■ LESTVICA MM.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 16. 3. 2008:
1.	Mitja kvintet - S klarinetom na pot
2.	Navihanke - Stari vlak
3.	Podkrajski fantje - Rodna gruda
4.	Ansambel Zarja - Le enkrat se živi
5.	Klemen Rošer - Polka prvaka
6.	Viharnik - Šopek za mami
7.	Meh in smeh - Urška, povej
8.	Ansambel Štrk - Ljubezen si moja edina
9.	Slovenski zvoki - Moj vrt je sam
10.	Vandrovci - Pjapčkov Jouže
več na: www.radiovelenje.com
Saša na HRF-u
Saša Lendero bo s hrvaško verzijo uspešnice Levinja poskusila osvojiti tudi simpatije naših južnih sosedov. S skladbo, ki v hrvaškem jezi ku nosi naslov Lavi ca, se bo predstavila na Hrvaškem radijskem festivalu HRF-u, na katerem je nekoč že nastopila s skladbo Man-
izdali, ko so bili stari šele od 13 do 15 let. Sedaj, pri povprečni starosti 18 let, imaj o za seboj že drugi album Zimmer 483 (2007) ter šest milijonov prodanih izvodov zgoščenk. Njihov glas seje razširil tudi drugod po Evropi, njihove največje uspešnice pa so Durch den Monsun, Schrei, Rette Mich in Der Letzte Tag.
Spet na turnejo
doline. Slednja se takrat sicer ni uvrstila v finalni del festivala, so jo pa kar precej vrteli na nekaterih hrvaških radijskih postajah. Hrvaško besedilo za skladbo Lav-icaje napisal Andrej Babič, pesem pa je tudi glasbeno nekoliko spremenjena.
Tokio Hotel vse bližje
Vse bolj se bliža 28. marec, ko bo v dvorani Tivoli nastopila priljubljena nemška najstniška skupina Tokio Hotel. Skupino je v Mag-deburgu ustanovila četverica najstnikov, ki se jim takrat še sanjalo ni, da bodo poželi tako veliko slavo in uspeh. Toda Toki o Hotel je od maja 2005, ko so podpisali pogodbo s podjet-
Kot kaže so se člani irske fantovske skupine Boyzone po dolgih sedmih letih pobotali. V drugi polovici maja se bodo odpravili na koncertno turnejo po Irski in Veliki Britaniji, ki se bo začela z nastopom v Belfastu. Skupina bo nastopila v originalni zasedbi, torej tudi z Ronanom Keatingom, kije s svojim odhodom leta 2000 tudi povzročil razpad skupine. Petčlanska zasedba Boyzone je svoje največje uspehe nanizala v 90. letih, ko so s kar šestimi singli osvojili prva mesta britanskih lestvic in prodali okrog 15 milijonov svojih albumov. V letih od 1993 do 2000 so objavili štiri studijske albume, izdali pa so tudi tri zbirke svojih največjih uspešnic. Njihove največje uspešnice so A Different Beat, All That I Need, No Matter What, Father And Son in druge.
levčar, Dare Hering in Marjan Petan, je konec lanskega leta po 40 letih delovanja končala svojo glasbeno pot. Skupina, sprva kot tercet z Daretom Heringom, Gregorjem Bezenškom in Radom Raz-devškom, je nastala po zgledu Golden Gate Quarteta, s katerimi so kasneje tudi večkrat stali na odru. Kvartet je na svoji glasbeni poti sledil tradiciji belskega in črnskega spirituala, jazza in gospela. Peli so v koncertnih dvoranah v vseh večjih evropskih mestih, sodelovali na jazz festivalih ter nastopili v več evropskih TV in radijskih hišah. V svoji karieri so objavili kar 40 kaset in zgoščenk.
Vsako leto podelijo tudi viktorja popularnosti za najbolj popularnega glasbenega izvajalca. Tokrat ga je prejel Zoran Predin.
25 milijonov funtov za Heather Mills
Zdaj je dokončno jasno. Nekdanja soproga legendarnega glasbenika Paula McCartneyja, Heather


v i
New Swing Quartetu viktor za življenjsko delo
V Cankarjevem domu v Ljubljani so v soboto zvečer podelili Viktorje 2007 - slovenska priznanja na področju medijev in popularne kulture. Viktoija za življenj-
Mills, bo dobila 25 milijonov funtov odpravnine (33 milijonov evrov), ki ji jih je sodišče določilo potem, ko se par po ločitvi ni uspel dogovoriti o izplačilu. Med postopkom naj bi nastalo kar za deset milijonov funtov odvetniških in sodnih stroškov. 65-letni McCartney in 40-letna Millsova sta se poročila leta 2002, štiri leta po smrti Paulove prve soproge Linde, ki je umrla za rakom dojke. Štiri leta kasneje, maja 2006, sta napovedala "prijateljsko" ločitev, ki paje bila vse prej kot taka. Kot poroča časnik Evening Standard, gre za eno naj dražjih ločitev v zgodovini Velike Britanije. Poslovnež John Char-man je sicer lani moral svoji bivši ženi izplačati 48 milijonov funtov.
NEW SWING QUARTET
I ■
I
Universal Music
Group, samo v Nemči-	sko delo je
ji prodal tri milijone zgoščenk in	prejela zased-
DVD-jev. Njihova turneja po Nem-	ba New Swing
čiji je postala najuspešnejša prva	Quartet.
turneja vseh časov. Obsegala je 43	Zasedba, v
razprodanih koncertov, na katere	kateri so bili
je prišlo več kot 400.000 poslušal-	Oto Pestner,
cev. Prvi album Schrei (2005) so	Tomaž Koz-
i
Nai čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
Klub študentov šmarške fare
Po lanski odlični predstavi Saša Hribarja in njegove ekipe imitatoijev študentje iz Šmart-nega ob Paki zopet pripravljamo humoris-tično predstavo v šmarškem kulturnem domu. Tokrat nas bosta v petek, 28.3.2008, v smeh spravljali Štefka in Poldka. Stari ženič-ki, ki si današnja moderna čudesa razlagata po svoje in »po domače«, bosta odigrali dekleti iz KUD France Prešeren Alenka Marinič in Urška Mlakar. Predstava je tako primerna za vse generacije, karte (2 študentje, 4 ostali) zanjo pa lahko kupite v trafiki Marina ali na uradnih urah v soboto, 22. 3., med 17.
in 18.30 uro v prostorih Hiše mladih. Nakup kart bo možen tudi pol ure pred predstavo, ki se začne ob 20.00 v Kulturnem domu Šmartno ob Paki. Teden ^po tej kulturni prireditvi pa bomo bolj športno aktivni. V soboto, 5. aprila, bo v šmarski telo-
' vadnici potekal že tradicionalni turnir trojk v j, j	malem nogometu. Za prijavo na tekmovanje
_| pokličite Sandija (041 610 240) ali nam pišite na
naš elektronski naslov. Prijavite se čim prej, ker je zanimanje veliko, število ekip pa omejeno.
Več o preteklih in bodočih aktivnosti Kluba študentov šmarške fare pa si lahko preberete tudi na www.kssf.si
Lep študentski pozdrav!	■
"»HAS
20. marca 2008
Martin Steiner, predsednik Strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije, je bil na sobotnem prvenstvu v krosu v Velenju vsestranski. V roke je vzel celo mikrofon in se prelevil v uradnega napovedovalca.
Dobro mu je šlo. Kako zadovoljni pa so bili z njegovim napovedovanjem naročniki čestitk?
Ampak vaja dela mojstra, pravijo. O tem je gotovo razmišljal mag. Marjan Hudej, predsednik velenjskih atletinj in atletov, ki se je na isti prireditvi nekam pogosto zadrževal pri ozvočenju. Bo naslednjič on tonski mojster?
Zelo hiter gib žene župana Mestne občine Velenje Srečka Meha - Viktorije, dokazuje, da je šlo za presenečenje: »Ja, kaj pa vi tukaj?« Pa je čvek zgolj v sliki dokumentiral tisto, kar j e bilo že zapisano. Župan je na večerj o, kot j e obljubil, povabil izžrebanko nagradne križanke Mestne občine Velenje Petro Meh. Ta je pripeljala s seboj moža Igorja in mamo Cveto Jaklič, župan pa ženo, tako da so bile teme, ki so se j ih ob prigrizku lotih, lahko pestre. Politiki pa so se najbrž izogibah. Ker je marsikaterega reševalca, ki ni bil izžreban, zanimal o, ali še kdaj taka nagrada, lahko povemo, da zna biti. Če bo k župan za to jn če boste l e izžrebani. So bili namreč tudi taki, ki so si na večerj o z njim tako zelo želel i, da so nam v žreb poslali celo po nekaj deset križank. Tudi Petra?
Dr. Milan Medved je danes direktor Premogovnika Velenje. V l etih, ko j e še gulil šolske klopi, pa je zelo rad igral rokomet in košarko. Menda naj bi bil tako dober, da so se zanj pulih. Očitno j e njegove gene nasledil sin Niko, ki kljub mladosti že oblači dres prve ekipe rokometašev Gorenja. Kakšni pa so kaj izgledi, da Niko postane repre-zentant? To bi znal vedeti selektor slovenske izbrane vrste Miro
Napihljive zvezdnice
Podjetje PipedreamProducts je poslalo na prodajne police napihljive lutke v podobah vročih filmskih in glasbenih zvezdnic. Da bi si kdaj delili posteljo s seksi zvezdnicami, so sanje večine moških. Podjetje PipedreamProduct zdaj obljublja, da sanje lahko postanejo resničnost. Na trg so poslali številne napihljive lutke, ki imajo podobo nekaterih najbolj vročih
škode. Medveda je tožil čuvaj panja, ki se je že več let bojeval z velikim kradljivcem. Nekaj časa mu je slad-kosnedneža uspelo odganjati z generatorjem, kije osvetljeval celotno območje in igral turbofolk. A ko je generator ugasnil, se je medved vrnil in poje del ves med. Ker žival nima lastnika in sodi med zaščite-
zvezdnic, kmalu pa naj bi naredili še moške različice. Pamela Anderson, Paris Hilton, Tori Spelling, Eva Longoria, Jessica Simpson, Beyonce in številne druge so lahko vaše le za 20 dolarjev. Napihljive zvezdnice so že pravi prodajni hit, saj so jih prodali že več kot deset tisoč. V moški različici pa naj bi bil najprej na voljo glasbenik Justin Timberlake.
Med vožnjo si je grel ušesa
Nemškemu vozniku tovornjaka se je uspelo izmuzniti kazni zara-
di uporabe prenosnega telefona med vožnjo, potem ko je zatrdil, da ga je uporabljal kot grelnik ušesa. Sodišče v Hammu je presenetljivo sprejelo zagovor Walteija Kleina, da sije telefon prislonil k ušesu zato, ker je imel ravnokar napolnjene baterije in je bil kot tak prijetno topel. Tako Klein tehnično ni prekršil zakona, ki pravi, da lahko vozniki med vožnjo telefonirajo le z uporabo prenosnega telefona, ki ne zahteva rok. 43-letni tovor-njakar je sodišču dejal: »Strašno me je bolelo uho in bolečina se je le še slab šala, ker se notranjost vozila še ni ogrela. Zato sem pograbil telefon, ki seje ravno polnil, in ga prislonil k ušesu, ravno v tistem trenutku pa me je ustavila policija.« In kako se mu je uspelo imuzniti brez kazni s takim zagovorom? Sodišču je dostavil telefonski račun, ki je dokazoval, da v času, ko so ga ustavili, ni telefoniral.
Bolj popularni so zajčki
Za veliko noč Nemci poleg šunke, kruha in hrena radi posegajo tudi po čokoladnih zajčkih, ki so bolj priljubljeni kot čokoladni pir-
hi. Skoraj polovica vseh izdatkov za posladke ob veliki noči se tako porabi za čokoladne pirhe, dobra četrtina pa za čokoladne zajčke.
pa je le obupal. Celotno anekdoto je raz ložil svoje mu dekletu, ki pa ni bila posebej razumevajoča, saj naj ne bi želela govoriti z njim, dokler ji ne kupi novega prstana.
Starka pretentala roparja
83-letna ženska se ni pustila prestrašiti roparju, kije od nje zahteval denar, ampak se je borila za svoje imetje. Bernie Garcia je na bencinski črpalki plačevala, ko je k njej pristopil mladenič in zahteval denar. Dejala mu je, da je vse
Preostala četrtina se porabi za druge figure iz sladkega greha, kot so čokoladne ovčke in piščanci, ter druga velikonočna darila. Leta 2007 so Nemci za razne posladke ob največjem krščanskem prazniku porabili skoraj 370 milijonov evrov, kar je bilo 6,8 odstotka več kot leta 2006.
Med ved je kriv
Vonj sladkega medu je bil preveč mamljiv za kosmatega dolgoprst-neža v Makedoniji, za katerega je sodišče v Bitoli odločilo, daje kriv. Medved ima zdaj kriminalno kartoteko, saj mu je sodišče - v njegovi odsotnosti - naložilo kazen 2238 evrov zaradi kraje in povzročanja
ne vrste, je sodišče odločilo, da mora povzročeno škodo plačati država. Medved za zdaj še svobodno hodi po Make do niji.
Prstan je pole tel
Neki Anglež je želel svoje dek le ob zasnubitvi še posebej presenetiti, a so se njegove dobre namere na žalost razblinile. 28-letnik je v balon, napol njen s helijem, skril 12 tisoč dolarjev vreden prstan. Mislil ga je podariti dekletu - ko bi ji zastavil usodno vprašanje, bi ona počila balon, iz njega pa bi padel prečudovit diamantni prstan. A ko je mladenič z balonom odhajal iz trgovine, se mu je ta izmuznil iz roke in balon je poletel v zrak. »Nisem mogel verjeti. Prstan me je stal malo bogastvo,« je bil razburjen nesojeni zaročenec. A ni se še takoj predal, saj je balonu z avtomobilom sledil kar dve uri, potem
porabila za bencin, a ropar je še vedno zahteval njeno torbico, ona pa se je temu uprla. Ta je vseeno zagrabil torbico, a Bernie jo je držala tako trdno, daje padla, ropar pa jo je nekaj časa vlekel po tleh, dokler se ni vmešal prodajalec. Ko je ropar ugotovil, da se 83-letnica ne bo vdala tako zlahka, je hitro pobegnil z denarjem iz blagajne, a ga je že nekaj ulic naprej ujela policija. »Jaz se borim za svoje stvari,« je bil kratek in jedrnat odgovor ženske, ko je policiji pojasnila, zakaj se ni pre da la brez boja.

(SSznte
i
Visoka napetost
V šaleški i n slovenski energetiki nasploh j e prišlo do precejšnje visoke napetosti. Pravijo, da do pregrevanja ne prihaja k zaradi ekonomskih vprašanj, tudi zaradi politi nih.
Praz nič na
Za nami je cvetna nedej ja, pred nami velika noč. Pred mnogimi ljudmi pa vprašanje, kdaj nam bo tudi na posvetnem področju bolj zacvejek jn kdaj bomo lahko slavih res bolj »velike« dni.
Zares
Zdaj gre judi v Zgornji Savinjski dolini zares. Vsaj kar zadeva stranko Zares.
Sta ra zgod ba
Kar zadeva števija policistov v Velenju, se ponavlja stara zgodba. Zdaj spet vsi vpij ej o, da jih je premal o, tistim, ki si j ih ne želij o, jih j e že dolgo preveč.
Čiščenje
Začejo se je spomladansko čiščenje. Kaj vse bi ljudj e radi vrgli v kontejnerje! In koga vse!
Jaj ce pred pete li nom
Nekateri v Velenju so menih, da so razreših stalno vprašanje, kaj j e bilo prej: jajce ali kura. Glede na to, da so svetniki končno rodih nov Festival, v okviru njega pa bo tudi že delujoči Pikin festival, naj bi bil odgovor jasen: jajce. A v tem primeru se je stvar še bolj zapktia, saj gre za novo vprašanje, kaj je bilo prej, jajce ali petelin.
Izginja naš simbol
Čebek pri nas čudežno izginjajo. Mogoče jim pa ni več všeč, da j ih glede pridnosti še vedno postavljamo za simbol Slovenstva.
Bo kaj osta lo?
Mladi glasbeniki so pred dnevi tekmovali judi v Velenju. Mnogi upaj o, da se bo kaj njihove ubranosti prij el o v našem mestu.
Rezer ve
Končno j e znano, v kateri naši občini imajo največje rezerve. Menda v Šmart-nem ob Paki. Vendar so to državne rezerve.
O pasovih
Pri nas imamo dve akcij i o pasovih. Prometno: 'Pripni svoje življenje' jn življenjsko: 'Zategni svoje življenje.'

NASI KRAJI IN LJUDJE
zaLescanski portreti
Karli Stropnik
Piše: Vlado Vrbič
Ata Karel je bil pravi Škalčan, rojen leta 1908 pri Stropniku - po domače pri Kavretovih, kjer so imeli kar 16 otrok. Mama, Brišnikova Gelca, je bila rojena leta 1912 v avstrijskem Leobnu, kjer je nekaj let
v	rudniku delal njen oče. Karel in Gelca sta bila skoraj soseda, pa sta se zagledala in se dve leti pred drugo vojno tudi poročila. Ker je bil Karel, tako kot večina Stropniko-ve družine, »rdeč«, v dolini ni dobil dela. Zato sta odšla v Zabukovico, kjer se je Karel zaposlil v tamkajšnjem rudniku. Prvi otrok Karli je bil načrtovan, saj naj bi Angelina nosečnost preprečila, da bi Karla v velikih racijah leta 1941 zaprli. Pa so ga kljub temu, po njegovi izpustitvi junija leta 1942 pa se je avgusta družina vrnila v Škale.
6. septembra 1942 rojeni Karli je čakal na bratca Jožeta kar pet let, na sestrico Rezko pa oba skupaj še dve leti. Do leta 1956 je družina živela na Brišniko-
vi	domačiji pod Škalskim hribom, ko pa je šla ta pod vodo, je rudnik zanje odkupil sedanje tri hektarje zemlje in tam so si postavili novo domačijo, večidel kar iz gradbenega materiala svoje stare hiše. Otroška leta so bila brezskrbna, saj doma ni bilo toliko dela, da bi bili otroci ne vem kako obremenjeni, še najbolj so njihove roke potrebovali ob košnji, spravilu sena ... Otroci so večino prostega časa prebili na bližnjem rudniškem »štircu«, kot so pravili deponiji premoga. Iz jalovine so prebirali premog, ki so ga pozimi kurili doma. Predvsem pa so se na rudniških področjih, kjer se je vedno kaj gradilo, radi igrali. Najbolj zanimivo se je bilo voziti v rudarski cicki za prevoz delavcev v kamnolom, ki so jo potiskali na vrh hriba in jo potem spustili po hribu navzdol, enkrat celo v vrata »šale« za prevoz rudarjev v jamo. Ko so gradili takratne Preloge, so z jabolčnikom podkupovali strojevodjo, da so se lahko vozili z rudniškimi lokomotivami. Zima pa je seveda prinesla zimske radosti, najraje od vsega so fantje smučali. Na Ležnju so pod vodstvom inženirja Jevšenaka zgradili skakalnico.
Karli je obiskoval skoraj vse šole v velenjski kotlini. Vpisal se je v prastaro šolo v Škalah, vendar je prvi razred obiskoval v Vaznerjevi hiši v bližnjem zaselku Brezovo, preostale tri razrede v Pesju, nižjo gimnazijo pa v Šoštanju. In naposled je bil v zadnji generaciji obrtne šole v Velenju leta 1957. Šolska leta so bila čisto lepa, a tako uka-željen kot brat Jože, ki je postal celo magister znanosti in predava strojništvo na ljubljanski univerzi, le ni bil. Rad je imel matematiko, zemljepis in zgodovino, nikakor pa si ni bil prijazen z angleščino. Iz osnovnošolskih let se spominja učiteljic Manice Blatnik, Marije Žorž, Jovanove, Smrekarjeve, pa Jarnovi-ča; iz obrtne šole, ki jo je začel v konjušnici, nadaljeval v sedanji vili Mojca in končal na Miha Pintarja Toledu, pa mu je ostal v spominu predvsem ravnatelj Edmund Kmecl, profesor Blaž, Franjo Arlič, Henrik Vrtačnik ...
Deklet v času šolanja ni pogre-
šal, plesov ni bilo, tu in tam so uprizorili kakšno igro. Leta 1950 so v okviru vsedržavne akcije proti sovražniku socializma št. 1 - koloradskemu hrošču - sodelovali tudi škal-ski učenci. Hrošče so pobirali po celih Škalah. V vasi Pleterje se je Karli med pobiranjem hroščev zravsal s sošolcem, ki mu je s pip-cem ranil prst. Ker je Karli rano doma skrival, se mu je prst narobe zarasel in ostal do danes trd, negiben .
V obrtni šoli se je izučil za stroj-
nega kovača in se leta 1960 takoj zaposlil v rudniški kovaški delavnici, kjer je bilo preko osemdeset delavcev. Z veseljem je pripravljal stojke, stropnike in podobne zadeve za jamo. Takratni čas je bil čas udarniškega dela. Že za to, da je oddal vlogo za vajeništvo, je moral imeti 280 udarniških ur. Delal je vsepovsod - v parku, na stadionu, tudi v svoji kovaški delavnici, še najraje pa v kamnolomu, kjer so ure štele dvojno. Ker je bil za ple-sat »prefaulast«, deklet pa se je »bal«, je užival v samskem stanu. Pa saj tudi časa ni bilo ne vem koliko. Služba, udarniško, pomoč doma . edini konjiček mu je bilo navijanje na nogometnih tekmah. Leta 1961 si je umislil motor Prima. S sodelavci so se največkrat zadrževali v kakšni gostilni, še posebej v Kolodvorski restavraciji. Po preveč zvrnjenem kozarčku so včasih zapele pesti, tudi Karlijeve.
Ker je bil visok in presuh, je šel v jugoslovansko armado šele z enaindvajsetimi let. V Slavonski Pože-gi in v Osijeku je kot pripadnik lahke artilerije častno odslužil leto in pol. Vojska je bila takrat za fante svojevrstna univerza, mnogi so se dokončno postavili na lastne noge. Na lepe čase v vojski »komandirja odjelenja« in »komandirja voda« Karlija še danes spominja tetoviran top na levi rami.
Ko so se na Stropniki priselili Konovo, je bilo le nekaj hiš, cest ni bilo, pri domačiji sta z očetom sama izkopala vodnjak. Ob Karli-jevem prihodu iz vojske pa se je na Konovem načrtno množično začelo graditi. Tako se je za gradnjo hiše kar pod njihovo domačijo odločil tudi Karli. In da hiša ne bi bila prazna, se je začel počasi ozirati tudi za nevesto. Glede na to, da so fantje v prostem času najraje hodili po gostilnah, jo je našel kar tam. Lojzka Senovršnik je bila zaposlena v gostilni Pri Gelci, nasproti vile Biance. Poročila sta se leta 1968 in se dve leti kasneje, preselila v svojo hišo. Lojzka je upravno organizatorko Mojco povila leta 1969,
sodnico Ditko pa leta 1971. V tej hiši so stanovali osemnajst let, po mamini smrti pa sta se vrnila k očetu na domačijo.
Med pridnim delom v rudniški kovaški delavnici je »junak boja proti koloradarju« opravil izpit za visokokvalificiranega delavca, leta 1978 pa je iz Elektro strojnih obratov šel v novo službo - na občinski štab teritorialne obrambe, kjer je sicer sodeloval že od prihoda iz vojske. Bil je pomočnik komandanta za zaledje in v tej službi je res užival. Veliko je hodil po terenu in se družil z domačini, njihove težave je spoznaval v praksi. Takrat so pogosto sodelovali z ljudmi iz enot teritorialne obrambe in skupaj z njimi pomagali prebivalcem pri marsičem. Po štirih letih se je vrnil na Rudnik lignita za upravitelja obrambnih načrtov.
Politično »kariero« je Karli začel s članstvom v mladinski organizaciji leta 1958, štiri leta kasneje pa je začel delati v Socialistični zvezi delovnega ljudstva kot podpredsednik v Šale-ku. V tej organizaciji je pozneje opravljal pomembne dolžnosti, bil je predsednik v krajevni skupnosti, član občinske konference, član republiške konference, pa delegat zvezne konference. Od začetka osemdesetih je bil pet let član občinskega izvršnega sveta, pa član sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, predsednik zbora uporabnikov v komunalni skupnosti, dvanajst let občinski svetnik. V zvezo komunistov se je vpisal šele pred zaposlitvijo na štabu teritorialne obrambe, od nje se je ločil konec osemdesetih, preko združevanj njegove SZDL pa je nazadnje pristal pri Liberalni demokraciji. Orden za delo s srebrno zvezdo, zlati in srebrni znak OF, srebrni znak za izumiteljstvo, grb Mestne občine Velenje, bronasti znak RS za požrtvovalnost . so le nekatera od številnih priznanj za Stropnikovo bogato delo.
Oslovski kašelj v otroštvu, meseci vojske v vlažnih krajih in delo v kovaški delavnici so bili krivi hudega bronhitisa in astme, ki ga pestita še danes. Zato je leta 1994 odšel v invalidski pokoj, še dve leti prej pa si je našel dolgoletnega konjička - vodenje krajevne skupnosti Konovo. To je bil čas, ko so hoteli krajevne skupnosti ukiniti. V svojem bivanju na Konovem (predsednik sveta krajevne skupnosti je že od leta 1992) je bil predsednik odbora za izgradnjo toplovoda, doma krajanov in vrtca, kabelsko razdelilnega sistema, bil je pobudnik pri asfaltiranju cest, kanalizacijskega sistema, plinovoda in vodovoda Šenbric .
Z ženo, ki je šla v pokoj leto dni pred njim, sta bila na Konovem vedno med organizatorji družabnih prireditev, Lojzka v kuhinji, Karli pa že kje. Rada sta šla na planinske izlete, Karli je že desetletja gasilec, trenutno pa plačuje članarino kar v dvanajstih društvih ali združenjih! Vsa leta mu je v največje veselje urejanje okolice in brk-ljanje v domači delavnici. Mogoče bo za delo z železom navdušil katerega od štirih vnukov, kaj se ve.
Za šestdesetletnico je napisal zajetno knjigo Mojih šestdeset let, ki je pravi spomenik njegovemu kraju. Počasi bo potrebno dodati še kakšno poglavje, sedemdesetletnica se bliža.
Pomagajmo šoli do dvigala
Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje začenja zbirati potrebna sredstva za gradnjo dvigala - Stopniščni vzpenjavec, ki si ga šola že deveto leto sposoja, ne zadošča več - Vse več takih, ki bi jim dvigalo olajšalo pot do vrha - Računajo na dobrodelnost, a bodo v zameno zanjo tudi sami veliko dali
Milena Krstič - Planino
Idejo so dobili v Osnovni šoli Gustava Šiliha Laporje, eni od treh šol v slovenskem prostoru, ki nosi ime po pedagogu Gustavu Šilihu. »Tam so za invalidne otroke poskrbeli tako, da so jim uredili dvigalo. Mi smo sprva razmišljali o čem bolj skromnem, o nakupu stopnišč-nega vzpenjavca, ki si ga zdaj že deveto leto zapored sposojamo. Ko pa smo začeli bolj poglobljeno razmišljati o težavah, s katerimi se soočamo v naši štirinadstropni stavbi, ki jo vsak dan napolni 450 učencev, smo spoznali, da je prava rešitev samo dvigalo,« nam je prejšnji teden, ko je v njihovi šoli potekala slikarska delavnica, pripovedoval ravnatelj Alojz Toplak.
Seveda v projekt, ki bo finančno precej velik zalogaj, niso šli prej, preden zadeva ni dozorela in preden niso malo potipali, kaj menijo o tem podjetja v dolini. Skupaj z njimi so prišli do spoznanja, da bi lahko razmišljali o dvigalu. »Takšnem manjše zmogljivosti seveda, pa vendar. Uporabljali bi ga invalidi, zaposleni, ki imajo težave s hojo po stopnicah, starši, ki jim včasih tudi ni lahko, ko pridejo na govorilne ure. Dvigalo bo velika
smo bili tako odgovornih vodilnih v podjetjih, ki so razmišljali skupaj z nami.«
Računajo seveda tudi na posameznike, na vsak njihov evro. Pa ga ne bodo samo pobrali. Ljudem bodo dali kaj tudi v zameno. Med drugim zanje pripravljajo številne aktivnosti, vključno z velikim dobrodelnim koncertom, o katerem bomo še govorili tudi na teh straneh. »Prispevki se bodo namensko zbirali, številko računa bomo
Skupaj do cilja
Trenutki in dogodki, ki se bodo odvijali vse do 23. maja, ko pripravljajo velik dobrodelni koncert, ki bo najbrž potekal v Rdeči dvorani in kamor vas že sedaj vabijo, pa so, kot pravijo, vsi enako vredni, enako lepi. Ze zato, ker jih povezuje in druži želja, priti na cilj.
Alojz Toplak:»Nikjer nas niso zavrnili. Povsod smo dobili zagotovila, da bodo pomagali.«
Akciji se pridružujejo Šaleški likovniki
Prejšnji teden, 11. marca, so imeli na šoli goste. Člani Društva šaleških likovnikov in izbrani učenci šole so ustvarjali v likovni delavnici. Tema je bila pomlad. Dela, ki so jih ustvarili, so podarili šoli, šola pa jih bo prodala na posebni avkciji, kjer bodo sodelovali rotarijanci in in lionsi, ki bodo avkcijo tudi izpeljali. Ustvarjena dela bodo postavili na ogled, predstavljena bodo v posebni zgibanki, ki jo bodo posredovali vsem, ki jih nakup katere od slik zanima.
Umetniki in učenci so skupaj ustvarjali. Družila jih želja 'čim
lepše'.
pridobitev tudi za starejše zaposlene, za ljudi, ki so tik pred upokojitvijo in se težko gibljejo. Enako velja za mnoge starše, ki pridejo k nam na govorilne ure, roditeljske sestanke. Pridejo mamice z majhnimi otroki, nosečnice ... Kaj bo lahko boljšega zanje kot to, da bodo v pritličju stopili v dvigalo in brez velikega napora opravili poslanstvo, zaradi katerega so prišli v šolo. Prvenstveno pa smo razmišljali o naših otrocih, o naših učencih.«
Ocenjujejo, da bi za dvigalo, za strojni in gradbeni del, potrebovali okoli 45.000 evrov. Te pa bo treba zbrati, da bodo lahko šli v ta, kot pravi Toplak, najlepši del projekta. Zastavili so ga na široko, saj bo zanj konec koncev treba zbrati precej denarja. Pri tem računajo na številne, tudi na posameznike. »Veliko korakov, in to lepih, je že opravljenih. Kot že povedano, smo šli naprej v podjetja. Povsod, kjer smo se oglasili, smo naleteli na prijazen sprejem, razumevanje. Nikjer nismo naleteli na pomisleke, nikjer nismo bili zavrnjeni, povsod so nam obljubili pomoč. Veseli
prispevali finančni delež,« pripoveduje ravnatelj osnovne šole Gustava Šiliha Velenje Alojz Toplak. »Naše osnovno delo je izobraževanje, a nam tudi taki projekti, ki nastajajo v dobro vseh, predvsem pa invalidnih otrok, ki so bistri in zvedavi, niso odveč.
Osnovno šolo Gustava Šiliha Velenje trenutno obiskujeta dva učenca in obema bi dvigalo pomenilo ogromno. »Ve se, da pouk ne poteka samo v enem razredu. Naša šola ima, kot že rečeno, štiri nadstropja. Povsem na vrhu je učilnica glasbene vzgoje, povsem spodaj učilnica tehnične vzgoje in telovadnica. Učenci se vsako uro seli-
Likovnih delavnic, več jih je bilo, so se udeležili tudi učenci
OŠ GŠ iz Laporja.
še objavili. Z akcijo bomo seznanili starše naših učencev, na katere prav tako računamo. Verjamem, da se bo rade volje vsak odzval po svojih zmožnostih. Z obema organoma šole, svetom zavoda in svetom staršev, smo se dogovorili in sklenili, da bomo tudi zaposleni
jo. Za invalidne otroke to predstavlja poseben napor. Zdaj si pomagamo s stopniščnim vzpenjavcem, ki pa se zelo počasi premika. Ko bomo imeli dvigalo, bo stvar stekla v nekaj sekundah, pa še stokrat lažje bo, kot je sedaj.«
JJ"H AS 20. marca 2008
AKTUALNO
Defibrilator v stekleni direkciji
Znano je, da je pri nenadnem zastoju srca, do katerega lahko pride kjerkoli, odločilna pravočasna pomoč - Premogovnik Velenje defibrilator
• 1	• v • v •
namenil najširši javnosti
Kako deluje? Zanimanje je bilo precejšnje.
Milena Krstič - Planine
Velenje, 12. marca - Ocenjuje se, da v Sloveniji zaradi nenadne srčne smrti vsak dan umre pet do šest ljudi. Podatki kažejo, da so v kar devetdesetih odstotkih primerov prisotni očividci. Ti večinoma pokličejo pomoč in čakajo reševalce. Pri nenadnem zastoju srca, do katerega lahko pride kjerkoli, pa je odločilna vsaka minuta, zato je nadvse pomembno, da se oživljanje
prične takoj. Tistemu, ki pomaga, je v pomoč defibrilator. Ta pa mora biti na mestu, kjer je frekvenca ljudi velika, za kraj, kjer se naprava nahaja, morajo ljudje vedeti, znati pa jo morajo tudi uporabljati.
»Reševalci s svojo opremo na kraj, kakor koli vzamete, zmeraj pridejo prepozno. Dejstvo je, da je preživetje odvisno od tistega, ki je zraven, in njegovih postopkov in ne od eki-
pe, ki po klicu pride na mesto dogodka. Z vsako izgubljeno minuto možnost preživetja pade za sedem do deset odstotkov,« je na predstavitvi delovanja srčnega spodbujevalnika, ki jo je organiziral Premogovnik Velenje, dejal Robert Sabol, strokovni sodelavec in reševalec podjetja A FORM iz Ljubljane.
"V Premogovniku Velenje smo se kot družbeno odgovorno pod-
jetje odločili, da enega od štirih defibiilatorjev namestimo v stekleno direkcijo v središču mesta in ga namenimo v uporabo najširši javnosti. Želimo si seveda, da ga ne bi bilo treba uporabiti, če pa, potem bomo zadovoljni, da bomo lahko pomagali ljudem tudi tako," pa je povedal vodja Službe varstva pri delu Boris Potrč. V tej družbi so se namreč odločili, da poleg nakupa (en aparat stane 3.000 evrov) in namestitve na javni kraj o delovanju in rokovanju z njim poučijo zainteresirano javnost. Predstavitev so pripravili v sredo popoldne v dvorani mestne občine.
Defibrilator je tak, da tistega, ki ga uporabi, pelje skozi vse postopke oživljanja. Govori v slovenskem jeziku, je »preprost«, ima le dva gumba, rdečega za defibrilacijo in zelenega za vklop. Sicer pa je ljudi zanimalo tudi, ali je laikom dovoljena uporaba take naprave. Odgovor? Je, pod pogojem, da jo zna uporabiti.
Zelo pomembno je tudi, da je Premogovnik nabavil defibrilator-je, ki so kompatibilni s tistimi, ki jih
REKLI SO ...
Robert Sabol: »Ko se zgodi, je treba najprej prepoznati stanje in poklicati nujno medicinsko pomoč. Takoj pa je treba začeti s temeljnimi postopki oživljanja, to so umetno dihanje in zunanja masaža srca. Ko pride defibrila-tor, ker tega pač ne nosimo s

Robert Sabol: »V primerih zastoja srea je izrednega pomena hitro ukrepanje.«
uporabljajo v nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Velenje. To namreč pomeni, da bo pre-
Susanna Tamaro: Pojdi, kamor te vodi srce
Babica piše svoji pobegli vnukinji dnevnik v obliki pisem. Ta so globoko osebnoizpovedna, ljubeča, iskrena, polna življenjskih spoznanj in nasvetov. Pripoveduje ji o svojem življenju od otroštva naprej in tako stke roman o čustvih in premagovanju bolečine žensk treh generacij. Babičino pisanje spodbudi razmišljanje o resnični sreči in o tem, da nekatere stvari preprosto vidiš in razumeš šele takrat, ko si star.
»... Tisto noč me je spreletela misel, da med našo dušo in našim telesom obstaja veliko majhnih oken; če so odprta, skoznja prehajajo naša čustva, če pa so priprta, le pronicajo. Edino ljubezen jih lahko odpre na stežaj in vsa hkrati kakor sunek vetra ... «
Eric-Emmanuel Schmitt: Oskar in gospa v rožnatem
Oskar je deček, star deset let. Bolan leži v bolnišnici. Diagnoza - rak. Neozdravljivo bolan deček prične na pobudo hudomušne gospe Roze iz bolnišnice pisati pisma Bogu. Ob tem pospešeno duhovno raste, ločuje bistveno od minljivega in v svoji ganljivi modrosti govori o upanju, premagovanju bolečine in moči nad smrtjo.
Če želite tudi v nesmiselnosti bolezni najti vsaj kanček smisla, se spoznajte z Oskarjem. To je deček, ki premore modrost zrelosti in nas spravi s svetom, soljudmi in Bogom.
Dai Sijie: Balzac in kitajska šiviljica
Knjiga nas popelje v čas kitajske kulturne revolucije. Pripovedovalec in njegov prijatelj Luo sta pri svojih sedemnajstih letih iztrgana iz objema svoje mladosti. V gorski vasici, oddaljeni od kulture, ki hrani duha, živita med kmeti, ki še nikdar niso videli violine, slišali za Mozarta ali uporabljali ure. Po težkem vsakodnevnem delu ponoči pod odejo s svetilko bereta romane, po katerih znata pripovedovati zgodbe tako živo, da izumita pravcati ustni kino. Zgodbe premamijo predvsem tisto, ki jo oba
seboj, oziroma ko nam ga prinesejo od nekod, defibrilator uporabimo. Ko ga namestimo, nas začne aparat sam voditi skozi postopke. Pove nam, kdaj sta naši dve minuti, ko bolnika oživljamo, in kdaj vzame aparat svojo sekvenco, da naredi analizo ritma in zdravi bolnikovo srce z električnim impulzom.«	■
Boris Potrč:»Defibrilator je ta teden že v stekleni direkciji.«
klop aparata ob prihodu profesionalne ekipe zelo enostaven in izgube časa ne bo.	■
UvlUC
Balzac
in kitajska Šivjljica
L J
tako zelo ljubita - Šiviljico.
Pripoved o moči besede, ki vse, ki se spoznajo z njeno magijo, spremeni za vedno.
Roald Dahl: Gromozanski krokodil. Sanje, 2007
Sredi največje in najbolj blatne afriške reke živi Gromozanski krokodil, ki mu od vsega najbolj teknejo sočni in hrustljavi otroci. Izmišljuje si različne zvijače, kako priti do njih. Vedno mu spodleti, ker mu druge živali nagajajo, pravočasno opozorijo in rešijo otroke. Gromozanski krokodil, poln zvitih načrtov in prebrisanih zvijač, nazadnje sam konča kot ocvrta klobasica na soncu.
Zgodba je primerna za otroke do 9.leta starosti.
Daisy Meadows: Zbirka Mavrične vile. Mladinska knjiga, 2008
V čudežni deželi živi sedem vil različnih mavričnih barv. Zato je dežela pisana. Viktor Slana je pet-elinčku Binetu, ki v Čudežni deželi skrbi za vreme, ukradel čudovita peresa. Prebivalci Sončnega Dola so v skrbeh, saj je vreme čedalje bolj muhasto. Kralj Oberon in kraljica Titanija sta na pomoč poklicala Nino in Anjo. Klavdija, oblačna vila, je brez svojega peresa zelo potrta. Patriciji, vetrni vili, je goblin ukradel pero. Tudi Silvija, snežna vila, je v težavah. Bo Anji in Nini uspelo najti čudovita peresa?
Po knjigah iz zbirke Mavrične vile radi posegajo otroci 7. do 10 .leta starosti.
■ Bernarda Lukanc in Stanka Ledinek
Farmacevt svetuje
Nega dojenčka
Od 10. do 15. marca poteka Teden lekarn, tokratni je namenjen negi dojenčka
Piše: Ines Vidovič, mag. farmacije
Že od rojstva naprej negi dojenčka posvečamo veliko pozornosti. Kljub temu da bi otroku radi nudili čim več, velja upoštevati zlato pravilo, da z ničemer ne pretiravamo.
Koža dojenčka ni dozorela in se razlikuje od kože odraslih. Je tanjša, bolj propustna, nagnjena k izsušitvi in okužbam. Uravnavanje temperature z znojenjem je nepopolno, absorbcija skozi kožo je povečana, hitreje se obnavlja in celi. Te značilnosti otroške kože moramo upoštevati pri negi in zdravljenju.
Osnovna nega
Vsakodnevna nega se začne s temeljito osnovno higieno, prične se z jutranjim umivanjem in previjanjem in se v ritmu s hranjenjem nadaljuje cel dan. Procesi čiščenja kože morajo biti blagi, umivanje naj poteka z mlačno tekočo vodo, pri občutljivi ali razdraženi koži pa s prekuhano vodo. Vedno začnemo pri obrazu, nadaljujemo postopoma po telesu navzdol in končamo pri zadnjičnem predelu. Posebno nego je potrebno nameniti očem. Vsako oko posebej obrišemo s čisto gazo od zunanjega kotička navznoter. Če pride do blagega solzenja ali rahle razdraženosti, oči spiramo s sterilno fiziološko raztopino, kamilice odsvetujemo. Pri kopanju naj bo temperatura vode od 36-37 °C. Za telo in lasišče uporabljamo trda mila (pH 5.5), ki stabilizirajo kislinski plašč kože in preprečujejo razrast mikroorganizmov. Dojenčka izmenično umivamo en dan z milom, en dan samo z vodo, da se koža preveč ne izsuši. Obraza nikoli ne milimo. Po
šestem mesecu starosti lahko začnemo tudi uporabljati blaga tekoča mila. Priporočljivo je, da so obogatena s hidratantnimi olji (npr. mandljevim). Po uporabi kopeli, šampo-nov in mil otroka obvezno speremo z vodo, ga dobro osušimo, kožne gube (pregibe) zaščitimo s hladilnim ali ribjim mazilom. Ušesno školjko obrišemo z bombažno krpico, enako ravnamo z zaceljenim popkom. Sluhovodov ne čistimo.
Previjanje naj poteka najmanj na tri ure, razen ponoči, ko lahko eno previjanje izpustimo. Po umivanju s tekočo vodo dojenčkovo spolovilo in predel zadnjice namažemo v tankem sloju z negovalnim mazilom ali kremo (npr. hladilno mazilo). Pri umivanju deklic moramo biti pazljivi, da ne zanesemo bakterij v nožnico. Spolovilo umivamo z eno potezo od sramne kosti proti danki, ob tem nežno razpremo sramne ustnice. Dojenčka pustimo čim dlje odvitega in ta čas izkoristimo za igro. Priporočamo bombažne plenice ali kakovostne plenice za enkratno uporabo.
Za nego svetujemo blage in nevtralne kozmetične izdelke, namenjene otrokom. Pomembno je, da je večina sestavin naravnih, da so izdelki dermatološko testirani in hipoaler-geni.
Odpravljanje drobnih težav in bolezenskih znakov
Plenični izpuščaj nastane zaradi drgnjenja vlažnih površin in preobčutljivosti na izločke in je posledica nepravilne nege.
Blage oblike se kažejo kot enostavna rdečina, kasneje postane koža suha in luskasta, v resnejših oblikah se pojavijo izpuščaji, mehurčki in razjede. Vse te pojave spremlja srbenje. Pri dojenih otrocih se vnetje pojavlja redkeje, saj sta seč in blato dojenih otrok manj alkalna in tako manj dražita kožo kot pri umetno hranjenih otrocih.
Ob pojavu pordele kože svetujemo umivanje s prekuhano vodo, sušenje prizadete kože, pogostejšo menjavo plenic in uporabo dodatnih negovalnih izdelkov, ki kožo pomirjajo, ščitijo in pospešujejo regeneracijo (pra-
ška pasta, ribje mazilo, mazila s cin-kovim oksidom, mazilo z dekspante-nolom). Ob pojavu mehurčkov, razjed ali lusk z belo zgornjo plastjo svetujemo obisk pri pediatru.
Akne in kožni izpuščaji se lahko pojavijo v prvih dneh življenja (najpogosteje po 14 dneh) in so znak čiščenja dojenčkove kože. Akne in kožni izpuščaji spontano izginejo že z osnovno nego.
Temenica so rumenkaste luskaste obloge na glavi, ki nastanejo iz odpadnega kožnega epitela, znoja, loja in prahu iz okolice. Svetujemo uporabo mandljevega ali olivnega olja, ki ga zvečer nežno vtremo v lasišče, nato lasišče prekrijemo z bombažno kapico in pustimo čez noč. Zjutraj zmehčane luske odstranimo z bombažno brisačo in umijemo dojenčku glavo. Postopek ponavljamo nekaj dni zapored, da vse luske odpadejo.
Soor je glivična okužba, ki se najpogosteje pojavlja na ustni sluznici v prvih desetih dneh po rojstvu. Ustna sluznica in ustnice so pokrite z belimi oblogami, ki se samo s čisto gazo ne dajo odstraniti. Potrebna je uporaba lokalnega protiglivič-nega gela. Odsvetujemo uživanje sladkih napitkov.
Trebušni krči (kolike) se najpogosteje pojavijo okrog tretjega tedna in so izrazitejši pri dečkih. Ob določenem delu dneva (večinoma popoldan in proti večeru) začne dojenček neustavljivo jokati in krčiti nogice navzgor oziroma jih izmenično iztegovati.
Dojenčku lahko pomagamo s pestovanjem v položaju, ki mu najbolj ustreza (na rami, na trebuščku) ali pa ga slečemo in masiramo trebušček v smeri urinega kazalca. Potrebno je preveriti tehniko dojenja. Dojenček naj se prisesa na dojko in po hranjenju redno »podira kupčke«. Doječa mati naj se izogiba močno začinjeni hrani in hrani, ki povzroča vetrove. Zalivančku lahko pred obroki damo po žličkah otroški čaj proti napenjanju (janež, komarček, kumina), lahko tudi kuminov sirup. V hujših primerih, če se krči pojavljajo približno pol ure po hranjenju in so izključeni organski vzroki bolečine v trebušnem predelu, svetujemo uporabo suspenzije s simetikonom (Sab simplex suspenzija), ki zmanjšuje površinsko napetost plinov v želodcu in
črevesju in se nato lažje izločijo po naravni poti ali absorbirajo skozi črevesno steno.
Polivanje je bruhanje manjših količin mleka med hranjenjem ali takoj po hranjenju, najpogosteje med podiranjem kupčka. Svetujemo redno podiranje kupčkov, dvignjeno vzglav-je za 30 stopinj in polaganje dojenčka na bok. Če otrok bruha v loku, je potreben pregled pri pediatru.
Nahod. Pomembno je redno čiščenje nosa s fiziološko raztopino in aspiratorjem. Prehoden nos omogoča otroku nemoteno hranjenje in preprečuje vnetje srednjega ušesa.
Kašelj je obrambna reakcija organizma. Otroci naj uživajo dovolj tekočine, ki redči sluz in olajšuje izkašlje-vanje. Sirupe za izkašljevanje priporočamo starejšim otrokom, ki se znajo odkašljati. Sirupe za pomirjanje kašlja dojenčkom odsvetujemo. Pri dojenčku blažimo kašelj z ustreznimi geli, ki vsebujejo eterična olja in blagodejno vplivajo na dihala.
Povišana telesna temperatura je ponavadi znak okužbe in je obrambna reakcija organizma. Visoko telesno temperaturo (nad 39°C) znižujemo s paracetamolom v obliki svečk ali kasneje sirupa. Pri otrocih, ki so nagnjeni k vročinskim krčem, vročino znižujemo takoj. Pri povišani telesni temperaturi svetujemo kopanje otroka pri temperaturi vode 32 °C ali ohlajevanje trupa z mlačnimi obkladki. Otroci naj uživajo dovolj tekočine. Odsvetujemo uporabo ace-tilsalicilne kisline (aspirin), ker ob virusni okužbi lahko pride do hudega vnetja možganov in jeter.
Prebavne motnje. Pri bruhanju ali driski poskrbimo, da dojenček uživa dovolj tekočine, da ne dehidrira. Pozorni moramo biti na prve znake dehidracije (lepljiv in obložen jezik, slabša napetost kože, povišana telesna temperatura, manjše izločanje seča). Pri doječih otrocih svetujemo pogostejše dojenje. Zalivan-čkom dodajamo prilagojeno mleko z elektroliti. Po šestem mesecu starosti dojenčku ponudimo po žličkah šipkov ali borovničev čaj, sladkan z glukozo, po potrebi nadomeščamo izgubljene elektrolite z rehi-dracijskimi praški. Če dojenček zavrača tekočino ali kaže znake dehi-dracije, je nujen obisk pri pediatru.
S knjižnih polic
Poslej še Motoklub Packenstein
V Šmartnem ob Paki ustanavljajo pameten klub z namenom širjenja zdrave motokulture ter osveščanja - Če bo ena smrtna žrtev manj, bo cilj ustanovitve dosežen
NASI KRAJI IN LJUDJE
Peter Podgoršek (prvi z leve): »Če se ustanovi 10 moto klubov, pa je zato ena smrtna žrtev
manj, bo cilj ustanovitve kluba dosežen.«
Tatjana Podgoršek
Na območju spodnjega toka reke Pake deluje 27 klubov in društev. Kmalu se jim bo pridružil še eden - motoklub Packenstein. Prejšnji petek so se v prostorih Hiše mladih v Šmartnem ob Paki zbrali na sestanku člani ustanovnega odbora.
Peter Podgoršek, eden od pobudnikov za ustanovitev kluba oziro-
ma društva, je povedal, da je bil povod zanj dejstvo, da je na samem ožjem območju občine blizu 50 motoristov in kar nekaj ljubiteljev motorjev. Ljubitelji in lastniki tovrstnih prevoznih sredstev imajo v tamkajšnjem okolju tradicijo, saj pod okriljem Ljudske tehnike že deluje sekcija moto veteranov. »Motoristi z našega območja so člani raznih okoliških motoklubov, takšnega kluba pa v občini še ni
bilo. Motociklistov je vedno več, vedno bolj je ta konjiček dostopen ljudem. Ocenili smo, da bi bila ustanovitev moto kluba koristna za moto navdušence in tudi za lokalno skupnost.«
Kot je še dejal Podgoršek, ustanavljajo 'pameten klub' z namenom širjenja zdrave motokul-ture, osveščanja, preventive v prometu, varne vožnje motoristov ter drugih udeležencev v prometu ...
»Skratka, cilj delovanja kluba je približati motoristom in širšemu krogu ljudi moto kulturo, odpraviti negativen predznak, ki ga motoristi ponekod še imajo, da dokaže-mo, da je lahko motorist odgovorna, zrela oseba, ki se zna obnašati v cestnem prometu, se zna pozabavati in sprostiti svoj adrenalin
tam, kjer je to dovoljeno.«
Morda bo kdo menil, da ustanavljanje tovrstnih klubov zaradi nasičenosti ni smiselno, sami pa menijo - po zagotovilih Petra Podgorška - povsem drugače: "Če se ustanovi 10 klubov, pa je zaradi tega ena smrtna žrtev manj, je cilj ustanovitve dosežen." Pod okriljem
Zveze Moto klubov Slovenije naj bi delovalo približno 30 tovrstnih klubov, takih, ki delujejo kot sekcije s svojim imenom, zaščitnim znakom, pa naj bi bilo še precej več.
In od kdo ime kluba? Po starem gradu v Šmartnem ob Paki. Packenstein pomeni paški kamen.
Ponosni na Gorenje
Člani Kluba upokojencev Gorenja so se pred nedavnim sestali na volilni letni skupščini. V teh dneh namreč minevajo štiri leta, odkar so upokojenci Gorenja ustanovili svoj klub. Ob koncu minulega leta je bilo v klub včlanjenih kar 680 nekdanjih sodelavcev Gorenja, njihovo število pa zaradi velike aktivnosti in privlačnega programa dela še vedno narašča.
Skupščine se je udeležilo nad 420 članov, ki jim je najprej spregovoril »oče«, kot ga
radi imenujejo nekdanji sodelavci, in prvi direktor Gorenja Ivan Atelšek, prav tako tudi prvi predsednik Kluba upokojencev Gorenje.
Kot že nekajkrat doslej je Ivan Atelšek tudi tokrat namenil veliko lepih besed nekdanjim sodelavcem Gorenja. Dejal pa je tudi: »Danes je Gorenje poslovni sistem z 12000 zaposlenimi, ki proizvedejo na milijone gospodinjskih aparatov ne samo v Sloveniji, temveč tudi že v drugih državah.«
Na skupščini je sekretar kluba Avgust Podgoršek poročal o delu in aktivnostih tako upravnega odbora kluba kot članstva v minulem letu. Največja pozornost je seveda namenjena ohranjanju pripadnosti Gorenju in negovanju kulturnih vrednot, sicer pa delo poteka v številnih sekcijah. Najaktivnejša je planinska sekcija s svojimi pohodi, lepe uspehe pa dosegajo tudi ljubitelji športnih zvrsti, kot je balinanje, ribolov, pikado, kegljanje. Solidne
Ivan Atelšek: še štiri leta na čelu upokojencev Gorenja
Udeleženci med razpravo o poročilih o delu kluba upokojencev
j
športne uspehe dosegajo upokojenci Gorenja tudi na športnih igrah delavcev Gorenja, in sicer v namiznem tenisu in smučanju. Za tiste upokojence z najnižjimi pokojninami pa so privlačna tudi enotedenska letovanja ob morju, ki se jih je samo lani udeležilo okrog sto članov.
Posebno skrb vodstvo kluba namenja tudi svojim nekdanjim sodelavcem, ki se zaradi starosti ali bolezni ne morejo udeleževati različnih dejavnosti. Zato jih obiskujejo in ob visokih življenjskim obletnicah tudi obdarijo.
Skupščina je potrdila predlagani program dela za leto 2008 in izvolila novo vodstvo. Klubu bo tudi v naslednjih štirih letih predsedoval Ivan Atelšek, kar so prisotni sprejeli z velikim zadovoljstvom.
■ Henrik Jerčič
Pa še to:
Klub upokojencev Gorenje ima prostore v poslovni stavbi na Prešernovi 9 v Velenju, uradne ure pa vsak ponedeljek in sredo dopoldne. Pokličete jih lahko na tel. 899 1865, informacije o izletih in letovanjih pa posredujejo tudi preko TV kanala 5.


Zbirali smo odslužene električne aparate
V petek, 7. 3. , je pred Osnovno šolo Šoštanj potekala akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). S tem smo hoteli kot prvi v Sloveniji opozoriti, da je za zmanjšanje obremenjevanja okolja odpadke te vrste potrebno oddajati tako, da jih je mogoče še predelati ali vsaj varno odložiti. Pokrovitelja akcije sta bili podjetji Zeos in Pup Saubermacher.
Na parkirnem prostoru OŠ Šoštanj je ta dan med 7.00 in 16.00 stal tovornjak podjetja Pup Saubermacher. Starši učencev in tudi delavci šole, ki so pripeljali odpadno opremo, so bili mnenja, da je akcija dobrodošla, saj so se s tem znebili vseh odpadkov, ki so se prej nabirali v garažah, kleteh in še kje drugje. Če bi bilo po Sloveniji več takih akcij, ljudje ne bi te vrste odpadkov odlagali v naravi in jo s tem one-
snaževali.Zbiralna akcija je torej odlično uspela. Skupaj smo zbrali 5730 kg OEEO, od tega največ računalnikov in monitorjev, nekaj je bilo velikih gospodinjskih aparatov (hladilnikov, štedilnikov, pralnih stro-
jev ...), pa tudi tiskalnikov, fotoaparatov, telefonov ... Največ odpadkov so zbrali učenci 9. d razreda, in sicer 711 kg, na drugem mestu so bili učenci 5. g, na tretjem pa učenci 9. c razreda.
Zelo veseli pa smo bili učencev, ki so kar v vrečkah prinesli manjše kose električne opreme, kot so igrače, mobiteli, svetilke .Naš namen je bil predvsem predstaviti ljudem z zakonom določen predpis, da je tako odpadno opremo obvezno zbirati ločeno in jo potem razgraditi ter ponovno uporabiti. Na vsakega prebivalca v Sloveniji je namreč potrebno zbrati na leto 4 kg OEEO. Ker je naša šola edina v Šoštanjski občini, smo s to akcijo zajeli celotno občino. Učenci pa so že izrazili željo, da bi jo prihodnje leto ponovili. ■ Jana Podvinšek in Danica Verdev
Planinari vsa predsednikova družina
Šoštanjski planinci bi radi za članstvo navdušili še druge - Danes šteje društvo blizu 300 članov
Milena Krstič - Planinc
Vlado Stropnik vodi Planinsko društvo Šoštanj že četrto leto, kar pomeni, da zaključuje drugi mandat. V njem namreč predsednika in druge organe volijo vsaki dve leti. Društvo šteje blizu 300 članov, v »najboljših« letih jih je imelo precej več. Zdaj se znova trudijo, da bi v svoje vrste pritegnili čim širši
in njeno pogorje Durmitur, letos bo kot že rečeno Makedonija. Sicer pa bomo izvedli že običajne zadeve.«
Predsednik planinskega društva je planinec od ranih otroških let. »Lahko bi se reklo, da od takrat, ko me je zdaj že dolgo pokojna babica odpeljala nabirat brusnice na Mozirske planine in sem kot petletni deček ugledal od sonca ožarjene Kamniške in Savinjske Alpe. Takrat sem
Predsednik PD Šoštanj Vlado Stropnik (iz družinskega arhiva).
krog ljudi. Mnogi jih je, ki gredo radi z njimi na kakšen izlet, pohod, kakšno turo ..., a o članstvu še razmišljajo. »Prednost planinskih društev je pravzaprav ta, da smo zastonj turistični servis, v katerem pa se res maksimalno potrdimo. Delamo z dušo,« pravi Vlado Stropnik.
Znotraj društva deluje več odsekov in sekcij. Med njimi sta vodniški odsek (zanj pravijo, da je najpomembnejši) in markacijski odsek, ki obnavlja 130 km planinskih poti v okolici Šoštanja (na Goro Oljko, Šmihel, Sleme, Smrekovec, Trško pot, Ravensko pot ...). Društvo izdaja časopis Planinski popotnik, ki izide enkrat letno. »V njem popišejo vse, kar se je dogajalo in kaj se še bo. Na občnem zboru v soboto pa smo plan aktivnosti za letos tudi potrdili. Med drugim smo se odločili, da gremo letos na planinski tabor v Makedonijo. Naše planinsko društvo namreč v svoj program zadnja leta vključuje večdnevne izlete v pogorja držav, ki so nastale iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Lani je bila to skrivnostna in lepa Črna gora
si zaželel, da bi sam stopil na katerega od vrhov. Moji straši niso bili naklonjeni temu in še kar nekaj let je minilo, da sem res stal na vrhu Ojstrice.«
Sicer pa planinari cela Stropnikova družina, posebej zavzeto žena Ana. »Nazadnje sva bila v hribih včeraj (v nedeljo). Na razpolago sva imela samo pol dneva, zato sva se odpravila od Mos-narja do Mozirja po evropski pešpoti, E-6«.
Preseneča ga, pravi, da se v Planinsko društvo Šoštanj ne včlani še več ljudi. Sploh, ker vidi koliko se jih udeležuje izletov in pohodov.
Pri tem je Vlado Stropnik posebej poudaril, da predsednik ni društvo, da pa je to, kako društvo dela, veliko odvisno od tega, kakšen je upravni odbor. V njem so poleg njega, ki je predsednik, še Danilo Čebul mlajši, Zinka Moškon, Bojan Rotovnik, Jožica Andrejc, Vladimira Lepko, Filip Vrabič, Valter Pirtovšek, Martina Pečnik, Jure Grudnik, Jure Drev, Vinko Pejovnik, Zorana Globač-nik, Igor Rezman in Andrej Veternik.
^Hjs
Odisejada rokometašev Gorenja v Franciji
V Motnellier prišli šele na dan tekme - Sedaj v boj za drugo mesto in ponovno uvrstitev v ligo prvakov
Rokometaši Gorenja so v zanje zadnji tekmi letošnje lige prvakov na gostovanju z Motpellieijem izgubili s 26 : 29. Tekma je odločala o tretjem mestu v skupini, ne pa več o napredovanju med štiri najboljša moštva v tem največjem evropskem klubskem tekmovanju.
Mednje so se uvrstili rokometaši Ciudad Reala, ki so v zadnji tekmi premagali nemški Gummersbach. V šestih tekmah so petkrat zmagali, edini poraz pa doživeli prav s Francozi. Drugo mesto so osvojili Nemci s šestimi točkami, prav toliko jih imajo Francozi na tretjem, Velenjčani pa so z zmago v Rdeči dvorani proti Montpellier-ju četrti. Kljub temu niso razočarali z letošnjim nastopom v ligi, ki je zanje še pred leti bila le sanjska. Razočarani pa niso bili tudi po sobotni tekmi in porazu s tremi goli razlike. Bolj si bodo to gostovanje zapomnili po nevšečnostih, ki so jih doživljali med potovanjem.
Nikoli ne reci nikoli
Njihovo potovanje v Montpellier je bila prava 15-urna odisejada. Ko so krenili na pot, niti v sanjah niso pomislili, da bi se mogla ponoviti pot v Rusijo pred nekaj sezonami, ko so na moskovskem letališču čakali celih 17 ur. To je vendarle Zahod! A nikoli ne reci nikoli.
S pariškega letališča bi morali let nadaljevati približno ob 13. uri, toda vkrcali so se le trije (trener Ivica Obrvan, Pavel Baškin in Boštjan Kavaš), za druge pa ni bilo prostora. Čakati smo morali do večera, do 19. ure. Pa tudi potem nevšečnostih še ni bilko konec. Ker je bilo letališča v Montpellierju zavito v meglo, so se usmerili na »bližnje« letališče - v okoli 150 km oddaljeni Marsseille. Tam spet čakanje na avtobus in utrujeni in tudi lačni so prispeli na cilj šele ob enih zjutraj v soboto, torej na sam dan tekme. Malo tolažbe jim je prineslo osebje hotela, ki jih je kljub pozni večerni ali zgodnji jutranji uri čakalo z večerjo. Igralci verjetno še nikoli doslej niso tako pozno večerjali ali zgodaj zaj-trkovali. Še daljšo pot je opravila njihova oprema, saj je za njimi prispela šele sredi sobotnega dopoldneva, za Boštjana
Kavaša in Pavla Baškina pa šele po kosilu tega dne.
Dvorano so »preizkusili« le sredi dopoldneva in imeli le toliko časa, da so se malce razgibali ali regenerirali, kot pravijo. Čas do tekme, ki se je začela ob 17. uri,
vse, da se oddolžijo Velenjčanom za poraz. Tako je tudi bilo.
Velenjski igralci so pozabili na utrujenost in v prvem polčasu z igro presenetili približno 3000 gledalcev in seveda tudi nasprotnika.
čo ugotovili, da padec ni pustil resnejših posledic. Znova smo se prepričali, da rokometaši Montpellieija igrajo zelo trdo. Predvsem doma znajo biti na trenutke pregrobi, kar so potrdili tudi drugi tekmeci. Skratka, njihov teren je zelo neprijeten
je hitro, prehitro minil glede na to, da niso bili dovolj spočiti. Gostitelji, ki so medtem gotovo izvedeli za njihovo odisejado, so najbrž pričakovali, da bodo z njimi odpravili z levo roko.
Še pred začetkom drugega dela lige so Francozi napovedovali uvrstitev v polfinale. Toda po porazu v velenjski Rdeči dvorani so o njem lahko le še sanjali. Svoj ugled so želeli opraviti z zmago proti Gorenju. Sedaj je bil njihov edini cilj tretje mesto v skupini. Z morebitno zmago pa bi to mesto zasedli Velenjčani. Prav zato je bilo pričakovati, da bodo Francozi storili
Stres - Vukoviceva poškodba
Po prvem delu so zaostajali le za gol (13 : 14). »Poudariti moram, da smo presenetljivo dobro igrali. Ne pretiravam, če rečem, da na vrhunski ravni. Vodili smo večji del prvega polčasa, nato pa se je približno pet minut pred koncem poškodoval Drago Vukovic. Trdo je padel na parket, celo bljuval je kri. Ustrašili smo se, da je kaj hudo narobe, zato so ga odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico, kjer so na našo sre-
in vroč. Po šoku zaradi Vukoviceve poškodbe smo se le zbrali in stisnili zobe tudi za njega. Toda nismo mogli ponoviti dobre igre iz prvega dela, saj so manjkali njegovi meti z zunanjih položajev. Čeprav smo še naprej garali, iz sebe skušali potegniti zadnje atome moči, nismo mogli zadržati naletov domačih, ki so z zmago ostali na tretjem mestu. Glede na vse peripetije, ki smo jih doživeli s potovanjem, pa smo z nizkim porazom vnovič upravičili igranje v drugem delu lige, ki je še pred nekaj sezonami za nas bila sanjska. Z malo več zbranosti na posameznih tekmah, pa s še več
izkušnjami in tudi sreče bi se lahko letošnje tekmovanje za nas še bolje končalo,« je na kratko opisal dogajanje od petka do ponedeljka (domov so se vrnili sredi noči od ponedeljka na torek) kapetan Sebast-jan Sovič.
Rokometaši Gorenja so prvi cilj v tem največjem letošnjem klubskem tekmovanju dosegli že z uvrstitvijo v drugi del. Imeli so smolo, da so padli v najtežjo skupino - ob imena, kot že omenjeni Montpellier, Ciudad Real (največji kandidat za prvaka) in nemški Gummersbach. A so se vsi ušteli. Na nobeni tekmi niso bili nadigrani. Najhujši poraz so doživeli v prvi tekmi s Španci v Rdeči dvorani. Pa tudi na njej so večji del tekme nasprotniku uspešno kljubovali, razliko pa si je priigral šele v zadnjih petih minutah, ko so domači nepričakovano zelo popustili. Skratka, vsak trener je zelo spoštljivo govoril o njih. Le Francozi so se pred prihodom v Velenje petelinili, kot da bo dovolj, da pritečejo na igrišče in točki bosta njihovi. Pa je njihov petelin po tekmi hitro utihnil.
Končali zgoščen niz dvanajstih tekem
Tekma v Franciji je bila za igralce Gorenja dvanajsta v ritmu sobota (nedelja) -sreda. V ponedeljek jim je trener Ivica Obr-van dal prost dan, medtem pa že razmišljajo o 26. marcu, ko bodo v prvi tekmi končnice gostili Ljutomer Ormož.
»Resnično je za nami zelo natrpan urnik igranja. Tekme so se vrstile ena za drugo kot po tekočem traku. Nobena ni bila takšna, da bi lahko rekli, sedaj pa se bomo malce oddahnili. Mislim, da smo takšen ritem igranja dobro zdržali, saj so bile za nami dobre priprave. Sedaj je pred nami liga šest, ki je spet zelo pomembna. Lovimo drugo mesto in ponovno uvrstitev v ligo prvakov. V tem času moramo spet čim bolj 'napolniti akumulatorje' in potem storiti vse, da ponovimo svoje najboljše igre iz letošnjega zelo zgoščenega dosedanjega igralnega niza. Doslej smo dobro trenirali, tako tudi ni bojazni, da bo z nadaljnjim trdim delom znova prišel uspeh,« je končal svojo pripoved o odisejadi v Francijo kapetan Sovič.
■ S. Vovk
Velenjski nogometaši so v drugi spomladanski tekmi pokazali pravi obraz. V uvodni tekmi drugega dela prvenstva so si na svojem igrišču proti Zavrču priigrali le točko, v včerajšnjem osrednji tekmi 16. kroga pa so v Soboti z 1 : 0 premagali Muro. Tako so se s 27 točkami povzpeli na sam vrh prvenstvene razpredelnice. Enako število točk ima na drugem mestu Bela krajina, ki je z 2 : 1 premagala Aluminij in ga potisnila na peto mesto, ter Triglav Gorenjska na tretjem mestu. Do tega kroga vodilna Bonifika je gostovala v Krškem in izgubila z 1 : 2 ter zaradi tega zdrknila na četrto mesto.
"Vseskozi poudarjam, da bo tekmovanje v drugi ligi izenačeno do konca, da so vse ekipe sposobne premagati vsakogar. To sta potrdila prvi in drug krog. Zato bo treba na vsaki tekmi dati vse od sebe.
Tokrat so bili naši fantje v Soboti odlično razpoloženi. Veseli smo, da so igrali zelo požrtvovalno in veliko tekali. Resnično so zelo dobro igrali. Skromna, a vseeno pomembna zmaga ni pravi pokazatelj dogajanja na igrišču. Lahko bi dosegli še dva, tri zadetke. Kar dvaindvajsetkrat smo poslali žogo proti domačim vratom; to najbolje potrjuje, kako zaslužena je bila naša zmaga. Na nasprotni strani pa domači niso imeli skoraj nobene zrele priložnosti, saj je naša obrambna vrsta igrala odlično," je bil zadovoljen po tekmi trener Marijan Pušnik.
Zadel pa je obrambni igralec? »Fabijan je zadolžen, da pri prekinitvah zaradi svoje višine pomaga napadalcem, velikokrat je uspešen pri udarcih z glavo. zanimivo, tokrat pa je po ostrem predložku Aleana Mujanoviča
zadel z nogo.«
V naslednjem krogu bo Rudar gostoval pri predzadnjem Zagorju. »Pridno moramo zbirati točke. Gostovanja v Zagorju so za vsako
ekipo težka, toda upam, da _
fantje vedo, kaj nogometna javnost pričakuje od nas.«
vos
bilo tudi dovolj za polno bero točk proti gostiteljem. Ti so se okrepili tudi z nekdanjim slovenskim reprezentantom Milanom Gali-čem, a jim tudi to ni pomagalo, da
niso pravi pokazatelj? Zato so na osrednji drugega dela prvenstva v odpotovali z mešanimi občutki. »Vse skupaj se je dobro izteklo, igralci so se predstavili v dobri luči. Najvažnejše pa je, da smo premagali neposrednega tekmeca za visoko uvrstitev,« je kratko ocenil uvodno tekmo novi trener, ki ima zelo pomlajeno moštvo. Menda ima celo eno najmlajših ekip v tretji ligi. Iz tega lahko sklepamo, da v Šmartnem oblikujejo moštvo za bodočnost. "Naš cilj je, da se v tem spomladanskem delu zgradi prava ekipa, ki bo nato v naslednji sezoni lahko konkurirala za uvrstitev v tretjo ligo. V tem prvenstvu o tem ne razmišljamo, saj ima Šentjur že sedaj tako prednost, da bi se moral zgoditi poseben čudež, da bi jo izgubil,« pojasnjuje novi stari šmarški trener.
Šaleški nogometni uspeh dopolnili Šoštanjčanji
Podobno kot Velenjčani in Šmarčani so bili z uvodnim spomladanskim gostovanjem v Štajerski ligi zadovoljni tudi Šoštanjčani. Z vročega gostovanja pri Šentilju Jarenini so se vrnili s točko. Tekma
pa se je končala z najmanj priljubljenim izidom za ljubitelje nogometa 0 : 0. Seveda pa se gostje s tem niso obremenjevali.
Veliko presenečenje so pripravili nogometaši Frama, ki so v Celju igrali neodločeno z vodilnim Simer Šampionom. S tem so poskrbeli, da bo prvenstvo še bolj zanimivo.
Kljub izgubljenima točkami Celjani še vedno vodijo s točko prednosti. Po 15. krogu imajo 33 točk in tekmo manj, Gerečja vas na drugem mestu za njimi zaostaja za točko, Holermuos Ormož za tri, četrti Šoštanj pa za pet.
■ vos
Vabilo na planinske poti:
-	petek, 21. marca: Pohod MESEČNIKOV (organizator PD Vinska Gora);
-	ponedeljek: 24. marca: Velikonočni pohod OPLOTNI-CA - TRIJE KRALJI (sekcija Premogovnik in tradicionalni pohod na ŠENT-JUNGERT - (sekcija Šentilj);
oba pohoda sta v soorgani-zaciji PD Velenje.
Rudar kolo vodi
Po drugi spomladanski tekmi rudarji že na vrhu - Sobočane pokopal njihov nekdanji igralec Fabijan Cipot
Fabijan Cipot, tokrat zadel z
nogo
Prejšnji konec tedna so oživela tudi nogometna igrišča v 2. ligi - vzhod in v štajerski ligi. Nogometaše Šmartna 1928 so drugi del začeli z novim starim trenerjem Dragom Kosta-jnškom, saj se je prejšnji trener Ervin Polovšak odločil, da ne bo več opravljal te naloge.
Sodeč po sobotnem gostovanju in zmagi v derbiju uvodnega kroga drugega dela prvenstva v Malečniku, je Kostajnšek dobro pripravil moštvo za nadaljevanje. Gostje so zmagali z 1 : 0. Edini gol je dosegel na začetku drugega polčasa Tilen Kompan. Ta pa je
Fabijan Cipot
bi bili kos razigranemu šmarške-mu moštvu. Ob številnih priložnostih za gol je za goste največjo zapravil Dragan Vasic, ko je za-streljal enajsmetrovko.
Kaj lahko pričakuje od pomlajenega moštva pred tekmo novi trener, saj prijateljske tekme pač
SPORT IN REKREACIJA
Odprto prvenstvo Slovenije v krosu
V soboto je bilo v Velenju odprto prvenstvo Slovenije v krosu. Proga je potekala okrog Škalskega jezera, organizatorju, Atletskemu klubu Velenje, pa je služilo tudi vreme.
Krosa se je udeležilo okoli tristo tekačev iz štiriindvajsetih slovenskih klubov. Ekipa Velenja je bila zopet odlična, saj je pri ženskah osvojila 1. mesto, moški pa so bili 3.
Med posamezniki so se najbolje
izkazali: Lena Jezernik, ki je bila 3. med pionirkami, Miha Ugovšek, prav tako 3. v kategoriji mlajših mladincev, Rok Jovan (mladinci) je bil 2. in Tomaž Pliberšek 3. (člani - kratki kros).
V ekipnih razvrstitvah posameznih kategorij je pri Velenjčanih slavila ekipa mlajših pionirk (Selišnik, Berlot, Kašnik), mlajših članic (Kramer, Rudnik) in članov - kratki kros (Pliber-
šek, Zupanc).
K odlični skupni uvrstitvi pa so seveda pripomogli tudi ostali posamezniki, člani Atletskega kluba Velenje: pionirke U12: 8. Dominika Češek, 13. Petja Izza Meh Peer; pionirji U12: 11. Dino Subašič, 20. Anže Blažič,; pionirke U14: 5. Nastja Selišnik, 6. Maruša Berlot, 7. Vesna Kašnik; pionirji U14: 15. Tomaž Pirnat; pionirke U16: 3. Lena Jezernik, 14.
Nina Friškovec, 15. Sara Friškovec; pioniji U16: 10. Jan Kramer, 25. Aljaž Trbovšek; ml. mladinke: 8. Lejla Bizjak, 11. Maruša Mavc; ml. mladinci:
3.	Miha Ugovšek,13. Darko Jankovič, 14. Danijel Lekič; st. mladinke: 6. Mateja Mlinar; st. mladinci: 2. Rok Jovan, 11. Tomaž Štinek; ml. članice:
4.	Nastja Kramer, 5. Kaja Rudnik; člani - kratki kros: 3. Tomaž Pliber-šek, 7. Matej Zupanc; članice: 5. Meli-ta Rant, 12. Nada Simončič; člani: 7. Igor Cvikl, 9. Sebastjan Kurmanšek.
■ Natalija Bah
Po starem po hribu navzdol
Mozirje, Golte, 14. marca -
Vseslovensko srečanje ljubiteljev smučanja z delovnim naslovom Golte 2008 je v celoti uspelo. Obisk je presenetil celo organizatorje, Gornjesav-injski smučarski klub Mozirje, v okviru katerega deluje skupina Veseli Savin-jčani, čeprav je bilo glede na predhodne dogovore in delovanje to pričakovati. Kakorkoli že, v sobotnem jutru se je v Mozirju zbralo kar 120 članov in ljubiteljev starega smučanja iz skoraj vse Slovenije od Predmeje, Škofje Loke, Kamnika, Krope, Postojne, Bovca, Ljubelja do Tuhinja. Zaslediti je bilo imena, kot so Novaška Lok smučka, Rovtarji, Podmeninski gadje in Planšarji, nekaj posebnega je bila etnološka skupina Selniških Plejžuharjev. Pogled na pisano množico oblačil izpred davnih let, na smuči, ravno tako častitljive starosti in porekla, je bil fantastičen. Domačini, Veseli Savinjčani, ki so bili tokrat samo veseli, nič Savinjčani, sicer znani po svoji »škrtosti«, so se izkazali že na samem sprejemu, saj so goste na trgu v Mozirju izvirno pogostili ob zvokih Zgornjesavinjske godbe, podkrepljene z glasbo ansambla Golte, ki je obetal zabavo tudi na samem smučišču na Golteh. Mozirski župan Ivan Suhovršnik je dodal par pozdravnih besed, dobro počutje pa je v imenu organizatorjev zbranim zaželela
predsednica društvaDamjana Paulič. Poseben čar je bila vožnja s konjsko vprego do Žekovca, od koder so se udeleženci z gondolo povzpeli na smučišče na Golteh. Pričakala jih je dobrodošlica v pozdravnem govoru Ernesta Kovača, direktorja smučarskega centra Golte, ki je zago-
padcev, ki so popestrili dogajanje. Rezultati so bili drugotnega pomena, a vendar gre na vsaki tekmi predvsem zanje, zato jih je potrebno navesti. Pri deklicah do 15 let je bila prva MetaKatarina Tavčar, pri dečkih Domen Oblak. Veteranke so odnesle prvo mesto v Šenčur - Ana Marinšek, med veterani je bil prvi Aci Novinc, društvo Rovtarji. Med moškimi v veleslalomu se je odrezal Zlatko Krivec, za
tovil, da so proge dobro pripravljene, Spomine o smučanju na Golteh nekoč, oziroma Mozirskih planinah, kot jim pravijo domačini, je obujal Aleksander Videčnik, mozirski publicist. Ob 12.00 se je pričelo tekmovanje v smuku, veleslalomu in v skokih. Udeleženci so lahko tekmovali v eni ali vseh treh disciplinah in manj vrhunskih dosežkov je krepko nadomestila izvirnost samega smučanja, opreme, oblačil in tudi bolj ali manj smešnih
Vesele Savinjčane je prvo mesto pris-mučala Petra Marolt Cajner. V smuku sta med ženskami blestela Marolt -Cajnerjeva in med moškimi domačin Vinko Tevč, ki je zmagal v konkurenci kar 34 tekmovalcev. Tudi prvi veteran v smuku je Aci Novinc stal na stopničkah že pri veleslalomu, ravno tako je bila prva v smuku Meta-Kata-rina Tavčar, pri dečkih pa Marcel Oblak. Tudi v skokih so se pomerili. Prva med deklicami do 15 let je bila
Sandra Gatej, pri dečkih pa Domen Oblak. Med veterani je blestel Karol Križnik, pri moških Rene Zorko. Ekipno so bili prvi Rovtarji, drugi Veseli Savinjčani, ostala mesta tja do dvanajstega pa so si razdelili glede na dosežene točke.
O dogajanju na Mozirskih planinah bi lahko veliko povedali tudi kar se tiče družabnega dela, saj so se Veseli Savinjčani izkazali z izvirnimi medaljami in pokali in dobro hrano, v kateri ni manjkala gobova juha, žlikrofi in za žejo tolkec. Prevladovalo je izredno dobro razpoloženje, in če so bili člani društva utrujeni, tega niso pokazali. Je pa treba vedeti, da take vrste srečanje zahteva dobro organizacijo in veliko osebnega pristopa, širšo podporo in denarno pomoč, za kar se predsednica društva Damjana Paulin svojim članov in vsem, ki so pomagali pri izvedbi 2. tradicionalnega srečanja Ljubiteljev smučanja po starem, zahvaljuje.
Udeleženci so se v dolino vrnili ob sedemnajsti uri.
Pa še za konec: v Sloveniji deluje vsaj dvanajst društev ljubiteljev smučanja po starem, ki se redno dobivajo in organizirajo srečanja. Golte 2008 so bile samo eno takih srečanj, kajti tudi Veseli Savinjčani so bili to sezono že na osmih. Očitno je nostalgija močnejša od sodobne tehnologije, kajti v Mozirju je bilo zaslediti predvsem veliko mladih.
■ Milojka Komprej
Prireditev bo tradicionalna
Šmartno ob Paki, 8. marca -
Športno rekreacijsko društvo Gavce - Veliki Vrh je v sodelovanju z občino pripravilo v telovadnici šmarške osnovne šole drugo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Na njem je nastopilo 23 ljubiteljev te igre iz tukajšnjega okolja.
Tudi letošnji turnir posameznikov je pritegnil precejšnje število ljubiteljskih igralcev namiznega tenisa z območja občine Šmartno ob Paki. »Zadovoljni smo z odzivom, prireditev se je prijela, zato bo postala tradicionalna. Morda smo pogrešali več prijav osnovnošolcev in tudi dijakov, zato bomo poskušali med
Udeleženci drugega občinskega prvenstva v namiznem tenisu skupaj s prvimi tremi tekmovalci
njimi zanimanje za to igro, ki je bila v tukajšnjem okolju pred leti na zavidljivi ravni, v prihodnje spodbuditi z ustanovitvijo krožka namiznega tenisa na osnovni šoli in z usposabljanjem članov društva za vodenje
aktivnosti. Prav tako si želimo, da igranje te igre ne bi bilo zanimivo samo pozimi, ampak praktično čez celo leto,« je povedal Janko Avberšek, predsednik Športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki vrh.
Med 23 tekmovalci je zmagal Vlado Mandelc pred lanskim zmagovalcem turnirja Petrom Polovšakom, tretji je bil Feri Podgoršek. Najboljši trije so prejeli pokale in praktične nagrade.	■ tp
NA KRATKO
Velenjčanom 18 naslovov državnih prvakov
Preteklo nedeljo se je v športni dvorani v Zrečah odvijalo državno prvenstvo v taekwondoju verzije ITF. Na tekmovanju, ki se ga je udeležilo 151 tekmovalcev iz 8 klubov, so Velenjčani ponovno pokazali, da imajo izvrstne tekmovalce, ki zmorejo posegati po najvišjih mestih. Takwondo klub Skala, ki je postal tudi najboljši klub tekmovanja, se lahko pohvali kar z osemnajstimi novimi naslovi državnih prvakov. Dvakratni državni prvaki so postali Aljaž Krajnc (dečki, forme, modri pas in borbe, -35kg), Uroš Rupreht (mladinci, forme, črni pas I.dan in borbe, -63kg), Staša Lipnik (mladinke, forme, črni pas II.dan, borbe, -64kg in specialna tehnika) in Tanja Verboten (članice, forme, črni pas I.dan in borbe, -69kg). Državni prvaki so postali še Teja Rakuša (deklice, forme, rumeni pas), Žiga Polc (dečki, forme, rumeni pas), Jaka Zaluberšek (mladinci, forme, rumeni pas), Luka Kovač (člani, forme, rumeni pas), Matjaž Iršič (člani, forme, zeleni pas), Borut Sobota (dečki, borbe, -55kg), Urška Šmid (mladinke, borbe, -58kg), Aljaž Žvikart (mladinci, borbe, -51kg), Sabina Javornik (članice, borbe, -63kg) in Tomaž Lednik (člani, borbe, -78kg). Po dve drugi mesti so osvojili Luka Rednjak (mladinci, forme, modri pas in borbe, -63kg), Denis Ninič (mladinci, forme, rdeči pas in borbe, -69kg), Darja Skrt (članice, forme, rdeči pas in borbe, -69kg) in Gašper Rek (člani, forme, zeleni pas in borbe, -78kg). Drugi so bili tudi Borut Sobota (dečki, forme, črni pas I.dan), Matej Tomažin (mladinci, forme, rumeni pas), Aljaž Žvikart (mladinci, borbe, -51kg), Sabina Javornik (članice, forme, črni pas II.dan) in Žiga Polc (dečki, borbe, -30kg). Bronaste medalje so si priborili Nejc Rakuša (dečki, forme, rumeni pas), Urška Šmid (mladinke, forme, zeleni pas), Jaka Hren (dečki, borbe, -45kg) in Matej Grobelnik (mladinci, borbe, -69kg).
Ta sezona zopet več kot uspešna
Andraž Pogladič, član SKNordi-ca Velenje, je dosegel to sezono že več odmevnejših rezultatov tako na domačih kot na mednarodnih tekmovanjih. Izkazal se je tudi na državnem prvenstvu, ki je bilo v ponedeljek v Ribnici na Pohorju. Prismučal si je tretje mesto v slalomu. Nekaj dni pred tem je prav tako na DP osvojil peto mesto v veleslalomu, v superveleslalomu pa ga nastop na državnem prvenstvu še čaka. Poleg tega je Andraž kot član izbrane selekcije Slovenije zastopal našo državo na CHI CRO SKI 2008, kjer je v veleslalomu v konkurenci petnajstih držav osvojil tretje mesto.
Tako so igrali
Liga prvakov, 6. krog drugega dela (skupina 2)
Montpellier -Gorenje 29 : 26 (14 :13)
Dvorana Rene Bougnol, gledalcev 3000, sodnika: Dobrovits in Tajok (oba Madžarska). Montpellier: Gerard, Salou 3, Tomas, Junillon 1, Tej 3, Accambray 4, Burdet 1, Honrubia 7 (5), Karaboue, Di Panda, Van Cauwen-berghe, Karabatic, Bojinovic 2 (1), Hmam 5, Guigou 3. Trener: Fabrice Canayer.
Gorenje: Seier (7 obramb), Kavaš 2, Vukovic 4 (3), Oštir, Sovič 3, Sirk 1, L. Dobelšek 5, Prošt (10 obramb), Mlakar 7, Baškin 2 (1), Rezniček, Gautschi, Blaževic. Trener: Ivica Obr-van.
Sedemmetrovke: Montpellier 7 (6), Gorenje 7 (4).
Izključitve: Montpellier 14 , Gorenje 6 minut.
Sedemmetrovke: Montpellier 7 (6), Gorenje 7 (4).
Izključitve: Montpellier 14 , Gorenje 6 minut.
2.	SNL, 16. krog
Mura 05 - Rudar 0 : 1
Rudar: Safet Jahič, Rošer, Jeseničnik, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir, Korun, Prašnikar (od m46. Vuka), Mujanovič (od 70. Trifkovič), Grbic, Šmon (od 85. Omladič). Trener: Marijan Pušnik. Drugi izidi: Bela krajina - Aluminij, 2 : 1 (1 : 0), Triglav Gorenjska - Krka 2 : 0 (1 . 0), Zavrč - Zagorje 4 : 3 (2 : 1), Krško - Bonifika 2 : 1 (0 : 1). Vrstni red: 1. Rudar 27 (38 :20), 2. Bela krajina 27 (26 :29), 3. Triglav 27 (23 : 20), 4. Bonifika 26, 5. Aluminij 25, 6. Mura 05 22, 7. Krško 21, 8. Zavrč 20, 9. Zagorje 14, 10. Krka 10.
3.	SNL - vzhod, 15. krog
Malečnik - Šmartno 1928 0 : 1
Šmartno: Forštner, Veler, Senad Jahic, Kompan, Podgoršek, Muhare-movič, Vasič, Sebastjan Jelen (Cizej), Plesnik (Martinovič), Rok Jelen (Muratovuč), Podbrežnik. Trener: Drago Kostajnšek. Strelec: Dejan Podbrežnik (47). Vrstni red: 1. MU Šentjur 38, 2. Šmartno 25, 3. Črenšovci 24, 4. Malečnik 22, 5. Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah 22, 6. Dravinja 21, 7. Paloma 21, 8. Odranci 20, 9. Koroška Dravograd 19, 10. Kovinar Štore 18, 11. Stojnic 18, 12. Veržej 18, 13. Roma 12, 14. Pohorje 5. Drugi izidi:
Roma - Odranci 2 : 0, Paloma - Kovinar 2 : 2, Šentjur - Dravinja 2 : 1, Pohorje - Šmarje pri Jelšah 1: 3, Črenšovci - Dravograd 1 : 0, Veržej -Stojnci 1 : 1.
Štajerska liga, 15. krog
Šentilj Jarenina - Šoštanj 0 : 0
Šoštanj: Mušič, Pogačnik, Gegic (od 71. Barčič), Softic, Koca, Meh (od 89. Stojakovič), Kljevkovic (od 64. Redežic), Linič, Andric, Spasojevič, Anel Jahic. Trener: Faik Koca. Izidi: Gerečja vas - Bistrica 1 : 0, Peca - Ormož 2 : 3, M. Claudius -Železničar 4 : 3, Podvinci - Zreče 0 : 3, Simer - Fram 2 : 2, Rogaška -Oplotnica 3 : 1.
Vrstni red: 1. Simer Šampion 33, 2. Gerečja vas Unukšped 32, 3. Holer-muos Ormož 30, 4. Šoštanj 28, 5. Mons Claudius 26, 6. AHA-EMMI Bistrica 24, 7. Zreče 23, 8. Partizan Fram 22, 9. GIC Gradnje Rogaška 20, 10. Podvinci 20, 11. Peca 15 (tekma manj), 12. Šentilj Jarenina 11, 13. Železničar Maribor 9, 14 Oplotnica 6.
Sobota, 22. marca, ob 15.00
Zagorje - Rudar (15.00) Šoštanj - Mons Claudius Šmartno - Paloma (15.00)
modroBELA kronika

20. marca 2008
V dveh nesrečah na istem prehodu poškodovana pešca
Policisti pešcem svetujejo, da se pred prehodom dobro prepričajo, če so se vozila iz obeh strani ustavila
Žalec, 12. marca - V sredo sta se v Žalcu na Savinjski cesti pripetili dve prometni nesreči, v kateri sta se ranila pešca.
V prvi, ki se je zgodila ob 14.40, je 20-letni voznik osebnega avtomobila na označenem prehodu za pešce zbil 78-letno peško, ki je pravilno prečkala vozišče. Voznik je čelno trčil v bok peške, ki se je v nesreči hudo poškodovala.
Slabe pol ure kasneje se je v isti ulici zgodila še ena nesreča. Povzročila jo je 35-letna voznica, ki je prav tako na označenem prehodu za pešce trčila v 49-letnega pešca, ki se je v nesreči prav tako huje poškodoval.
Že dan prej pa sta se na območju pristojnosti Policijske uprave Celje na prehodih čez cesto pripetili dve nesreči, v katerih sta bila prav tako poškodovana pešca. Policisti znova svetujejo, da se pešci pred prečkanjem vozišča dobro prepričajo, če so se vozila z obeh strani ustavila. Voznike pa opozarjajo, da v križišču pri zeleni luči nimajo prednosti pred pešci, zatorej velja pravilo, da je pred vsakim zavijanjem v križišču, tako v levo kot v desno, potrebno preveriti, ali je kdo že na prehodu za pešce oziroma ali kdo želi prečkati cesto na prehodu za pešce. Seveda velja pozornost do pešcev tudi na nezavarovanih prehodih za pešce ter pri hoji po vozišču.
Na parkirišču trčila v pešca
Šoštanj, 17. marca - V ponedeljek okoli 11.45 se je v prometni nesreči, ki se je zgodila na Cesti Lole Ribaija, hudo poškodoval 85-letni pešec.
39-letna voznica osebnega avtomobila je med vzvratno vožnjo na parkirišču trčila vanj, ko je stal ob svojem vozilu.
Bo gradil ali trgoval?
Ravne pri Šoštanju, 12. marca - V
noči na sredo je bilo vlomljeno v skladišče trgovine z gradbenim materialom v Ravnah pri Šoštanju, kjer pogrešajo za okoli 2.000 evrov
različnega gradbenega materiala (več vreč lepila za fasade, veder z zaključnim slojem za fasade, več rol hidroizolacije in več kanalet).
Tatvina semenske koruze
Petrovče, 16. marca - Tatovi, ki so iz skladišča v Petrovčah odtujili dve paleti semenske koruze, so povzročili za okoli 1.000 evrov škode.
Velenjčana kradla v Savinjski dolini
Šempeter, 15. marca - V soboto so žalski policisti odvzeli prostost dvema moškima, starima 18 in 19 let, doma z območja Velenja.
Policisti so ju zalotili s plenom, ki sta ga odnesla iz lokala v Šempetru v Savinjski dolini, kamor sta vlomila. Ukradene stvari so jima zasegli. Lastnik je bil z vlomom oškodovan za dobrih 800 evrov.
Eden po doskočišču skakalnice, trije po travniku
Velenje, 16. marca - Da objestnost ne pozna meja, je v noči na nedeljo dokazal neznanec, ki je z osebnim avtomobilom vozil po plastičnem doskočišču skakalnice v Velenju. Na umetni masi je povzročil za okoli 5.000 evrov škode, pri čemer ni ovrednoteno ogromno ur truda in prostovoljnega dela, ki so ga v ureditev skakalnice vložili člani SKK Velenje.
Podoben primer prihaja iz Bevč, kjer so v nedeljo dopoldne trije vozniki cross motorjev vozili po travnikih in uničevali travnato rušo. Objestneži so se ob prihodu lastnika sicer razbežali, a je enega od njih ta prepoznal. Policisti ga bodo obiskali in mu skušali dopovedati, naj tega ne počne več.
Odnesel prenosni računalnik
Prebold, 12. marca - V sredo dopoldne je neznanec vlomil v osebni avto, parkiran pri pokopališču. Lastnica pogreša torbo s prenosnim računalnikom in nekaj dokumenti, škodo pa ocenjuje na dobrih 2.200 evrov.
Megane dobil noge
Žalec, 13. marca - V noči na četrtek so neznanci s parkirišča v ulici Heroja Staneta v Žalcu odpeljali osebni avto renault megane 1,5, črne barve, registrskih oznak CEZ5-606. Lastnica ocenjuje škodo na 10.000 evrov.
Vlomi in tatvine
Velenje - Minuli teden so znova oživeli vlomilci. Že v torek, 11. marca, so vlomili v ograjeno območje športnega centra na Cesti na jezero. Vlomilec je odnesel motorno žago in škarje za rezanje
žive meje ter več električnih podaljškov. Ponoči je bilo vlomljeno v okrepčevalnico Oaza, od koder je storilec odnesel več zavojev cigaret, več kilogramov kave in žvečilne gumije.
V sredo, 12. marca, je bilo vlomljeno v vrtno lopo pri stanovanjski hiši v Podkraju. Vlomilec si je v njej izbral več pločevink piva, kavo in laserski meter.
So pa tudi kradli. V petek, 14. marca popoldne, je v garderobi telovadnice Šolskega centra Velenje neznanec iz žepa jakne sunil denarnico z manjšo vsoto denarja. Zvečer pa je v cvetličarni Rož-ca na Cankarjevi cesti neznanec skozi odklenjena stranska vrata prišel v skladiščni prostor prodajalne in z mize vzel žensko torbico z manjšo vsoto denarja in osebnimi dokumenti. Torbico z osebnimi dokumenti je storilec potem odvrgel pred zdravstvenim domom, denar pa je obdržal.
Delovna nezgoda
Velenje, 11. marca - V torek se je v Gorenjevem obratu PPA na proizvodni liniji za izdelavo ohišja nove generacije pripetila delovna nezgoda. Med nastavitvijo stroja se je hudo poškodoval 47-letni vzdrževalec. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali na zdravljenje v Bolnišnico Celje.
Našli utopljenko
Velenje, 17. marca - S celjske izpostave Uprave za zaščito in reševanje so sporočili, da so v ponedeljek ob 17.40 gasilci iz Velenjskega jezera potegnili utopljeno žensko, ki je bila najdena nekaj metrov stran od obale.
Velenjčan brez
orodja
Dobrna, 17. marca - Na gradbišču hotela na Dobrni je bilo vlomljeno v gradbeni zabojnik zasebnega podjetja iz Velenja. Lastnik pogreša za okoli 10.000 evrov instalacijskega materiala in električnee-ga orodja.
Pripni svoje življenje!
od 17. marca do 4. aprila bodo na območju cele Slovenije potekale aktivnosti ob izvedbi akcije Varnostni pas - Pripni svoje življenje.
Kot ugotavljajo na Policijski upravi Celje, se je na tem območju problematika uporabe varnostnega pasu v lanskem letu poslab-
šala. Od šestnajstih umrlih voznikov osebnih avtomobilov jih kar osem ni bilo pripetih. Sicer pa je bilo na območju uprave Celje lani ugotovljenih 7.799 kršitev neupo-rabe varnostnega pasu in izrečenih 6.739 glob.
Policisti vseh policijskih postaj
bodo v dneh akcije v okviru rednih aktivnosti dnevno preverjali uporabo varnostnega pasu in uporabo otroških varnostnih sedežev ter represivno in preventivno ukrepali.
Poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev pa bo na območju Policijske uprave Celje potekal danes (20. marca). Izvedbi
poostrenega nadzora na območju Laškega, Celja in Žalca se bo pridružil še Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nepri-petim voznikom bodo predstavniki sveta omogočili brezplačno uporabo »zaletavčka«, da se bodo lahko vozniki na lastni koži prepričali o tem, kakšne so že pri minimalni hitrosti posledice neupora-be varnostnega pasu.	■
Iz policistove beležke
Trčil v drevo, ogleda ni želel
V	sredo, 12. marca, je voznik osebnega avtomobila na Vojkovi v Velenju trčil v drevo. Ker ogleda ni želel, policisti prometne nesreče niso obravnavali, so pa zaradi znakov alkoholiziranosti vozniku odredili preizkus z alkotestom, a ga je ta odklonil. Ne bo pa mogel odkloniti postopka na sodišču, oddelku za prekrške.
Pridržali vinjenega voznika
V	nedeljo, 16. marca, so se ponoči policisti ukvarjali s pijanim voz-
nikom, ki so ga ustavili na Kidričevi cesti v Velenju. Ker ni upošteval prepovedi vožnje, so ga pridržali do iztreznitve, ob odhodu s postaje pa mu izročili plačilni nalog.
Zapeljal s ceste
V	soboto, 15. marca ponoči, je na lokalni cesti v Gaberkah voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje po levi in vožnje pod vplivom alkohola zapeljal s ceste.
Govorice razjasnili
V	nedeljo, 16. marca, so trije moški vdrli v stanovanje na Aškerčevi v Šoštanju. Stanovalca so hoteli pretepsti zaradi govoric o enem izmed njih. Ker so dobili
ustrezna pojasnila, tepeža ni bilo. Policisti pa bodo vseeno zoper vse tri, dva sta bila stanovalčeva znanca, podali kazensko ovadbo za kršitev nedotakljivosti stanovanja.
Preglasno, predolgo
V	petek, 14. marca ponoči, so imeli v bifeju Zakrajšek v vasi Gorenje glasbo preveč na glas. Policisti so lastniku izdali plačilni nalog, zaradi prekoračitve obratovalnega časa pa bodo podali predlog drugemu prekrškovnemu organu.
V	baru Žagar v Vinski Gori pa sta neznanca pretepla mlajšega domačina. Lastnico lokala bodo
policisti zaradi prekoračitve obratovalnega časa predlagali v postopek drugemu prekrškovnemu organu.
Padale klofute
V soboto, 15. marca ponoči, je med vožnjo po Cesti Simona Blatnika v Velenju med prepirom, ki se je razvnel med bivšima partnerjema, bivši udaril bivšo in jo lažje telesno poškodoval. Njega čaka kazenska ovadba.
Plačilni nalog pa si je »prislužil« mož, ki je med prepirom v nedeljo, 16. marca, v stanovanju na Kardeljevem trgu udaril ženo.
(Pre)malo varnosti,
prosim!
Piše: Adil Huselja
Dokler smo zdravi in nimamo težav, lahko jemo in pijemo, kar nam paše, lahko hodimo, potujemo, se ukvarjamo z rekreacijo in športom, skratka ne vemo, kaj pomeni biti zdrav. Zato še kako velja stari rek: »Prej občutimo in vidimo kapljo bolezni kot cel sod zdravja.« In z varnostjo je podobno kot z zdravjem. Ko se počutimo varne, se tega ponavadi niti ne zavedamo. Pa čeprav v ozadju deluje ogromen sistem, ki ta družbeni fenomen vzdržuje, varnosti ne posvečamo (pre)velike pozornosti. Razen takrat, kadar policisti izvajajo poostrene nadzore in jih je za naš okus preveč na cesti ali pa se zgodi kakšen dogodek ali kriminalno dejanje, ki nas presune in prizadene.
Na dogodek pred lokalom v Spodnjih Pirničah leta 2005, ko so umrla tri mlada dekleta, je celotna Slovenija (javnost: mladostniki, starši, strokovnjaki s področja varstvoslovja, mediji) »odreagirala« čustveno, glasno, ostro. Še bolj odmeven in spontan odziv je bilo čutiti lani septembra v Ljubljani pred »zloglasno« diskoteko Global, kjer je po smrti mladega Gorazda le v nekaj urah zagorelo več tisoč sveč. In ne samo to. Mladi so zahtevali več varnosti na javnih krajih. Tako laična kot strokovna javnost je ocenjevala varnost v nočnih lokalih in tehtala primernost obstoječega sistema nadzora nad agencijami za varovanje. Javnost je usmerjala kritike na pristojne institucije in odgovorne posameznike, ki so tudi pod težo kritik izvedli nekaj ukrepov, ki naj bi zagotovili več reda na tem področju. Umor 27-let-nega Simona je v Šaleški dolini presunil ljudi, še posebej mlade, ki so se poistovetili z njim. Tudi oni se radi družijo in se ob koncu tedna srečujejo v kakšnem od gostinskih lokalov ali kje drugje. Njihov občutek za varnost je omajan, porušen, nevsakdanji. Zato so prve dni po dogodku na različne načine izražali ogorčenje. Med pozivi po izboljšanju varnosti, večji prisotnosti policistov, bolj doslednemu in predvsem učinkovitem ukrepanju zoper nasilneže in kriminalce je bilo tudi nekaj obtožb in obsodb, pa čeprav so policisti z zbiranjem informacij šele sestavljali sliko o dogodku in javnost pozivali, naj jim pomagajo odkriti storilca.
Klici po povračilni akciji in kaznovanju storilcev, pa čeprav ti še niso bili znani, ne koristijo nikomur. Nasilje ustvari novo nasilje. Ustvari se čarobni krog so-odvisnosti. Miselnost, če se jaz bojim, bom tudi jaz postal nasilen, da se bodo tudi drugi bali, je napačna. Se bomo vsi oborožili in hkrati postali ogroženi? Na takšen način bi postali nasilni in na koncu bi ostalo le vprašanje, kdo bo močnejši, kdo bo imel bolj nevarno in smrtonosno orožje? Takšen »ples nasilja« ni stvar le posameznikov ali kriminalnih združb, prenaša se celo na narode in države in takšnih primerov je v svetu veliko. Ironija takšnih odnosov je, da kljub videzu zmagovanja vsi »igralci« le izgubljajo.
Legitimno izražanje nezadovoljstva ob občutku ogroženosti je pravilno in upravičeno. Ne samo v našem mestu, tudi v drugih oziroma v vseh slovenskih krajih si ljudje želimo pravo mero varnosti. Toliko, da se bomo počutili varne. Ne glede na to, ali sedimo doma, se sprehajamo ali vozimo po cesti. Varnost je nekaj, brez česar ne moremo živeti. Nenazadnje, pravica do varnosti je zapisana celo v ustavi.
In če je naslov mogoče dvoumen, naj bo zaključek pisanja jasen. Stop nasilju! Več varnosti, prosim!
P. S.: Epilog zgodb iz vsebine je naslednji: 1. na glavni obravnavi zoper lastnika diskoteke Lipa, ki se po priporu brani s prostosti, so ugotovili, da dogajanje zunaj lokala ni potekalo po predpisih; 2. zoper družbo VIP varovanje, katere varnostnika sta vpletena v smrt 20-letnega Gorazda, teče postopek za trajni odvzem licence, eden od varnostnikov je v priporu, drugi pa je na begu; 3. (danes, 15. 3. 2008, ob pisanju kolumne) je v dnevnem časopisju objavljeno, da so policisti in kriminalisti po več kot 300 izprašanih osebah razjasnili okoliščine umora 27-letnega Simona. Torej, sistem deluje, a življenj nihče več ne vrne. Ker pravo življenje ni ne TV film ne računalniška igrica. V njem ljudje zares umirajo.
Nov NOTARIAT v Velenju!
V/ Notarka
Frančiška Persea Cetin Rudarska 6 {steklena direkcija) 3320 Velenje Tel.: 03/ 897 65 90
Del. čas: Pon. 8.00-15.00 Tor. 8.00-15.30 Sre. 8.00-18.00 Čet. 9.00 - 12.00, 14.00 - 16.00 Pet. 8.00-13.30
Od 1. marca 2008 dalje lahko obiščite novo NOTARSKO pisarno v Velenju v STEKLENI DIREKCIJI.

UTRIP
ÍM
oros kon
Oven od 21.3.do21.4.
Dnevi bodo vse daljši, po precejšnji ohladitvi, ki vam ni prav nič godila, pa tudi lepši. Čeprav ne boste želeli, boste naenkrat imeli toliko dela, da se v gneči sploh ne boste več znašli. Tudi če se boste morali k temu prisiliti, nikar ne ostajajte sami doma in ne tarnajte nad utrujenostjo. Pojdite med ljudi in si vzemite čas tudi zase. Pazite, da vas ne bo stiska pognala v noro, brezglavo nakupovanje, kar vam zna biti terapija za bežanje pred nakopičenimi problemi. Trenutno vam finance tega ne dopuščajo. In to prav dobro veste. A tolažba je tolažba.
Bik od 22.4. do 20.5.
Premalo se razvajate, preveč živite za druge. Zagotovo ste najpomembnejši v svojem življenju prav vi in tega se boste počasi morali začeti zavedati. Pa nikar ne začnite zdaj hiteti in misliti, da se boste lahko spremenili v tednu dni. Ker je navada želelzna srajca, se preobrazbe lotite postopno. Začnite tam, kjervam bo najlažje, da ne boste takoj izgubili volje in energije za naslednje koreke. Ki ne bodo lahki. Sicer si boste morali priznati, da ste človek, ki ima zelo malo trdne volje, da kaj spremeni v svojem življenju. To pa nikoli ni prijetno.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Sploh ne znate več počivati, pa čeprav veste, da rabite ogromno spanca in miru. Krivi niste sami, saj vas tok dogodkov poriva naprej hitreje kot bi si želeli. Ker pa se zavedate, kako težko je uspeti, vam pa zadnje čase zelo uspeva uresničevati svoje sanje, ne boste upali popustiti. Če si že ne boste znali vzeti časa zase, si ga vzemite vsaj za družino. Tudi njim ni najbolj lepo ob norem tempu, predvsem pa vas pogrešajo. Že v kratkem boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste pozabili na vse male težave in težavice. Tudi finančno stanje bo ta teden boljše kot pretekle dni.
Rak od 22.6. do 22.7.
Sprememba, ki vas je doletela čez noč in zato nepripravljenega, je tako močno popestrila življenje in dogodke v njem, da ste polno zaposleni, a zelo srečni. To pa se pozna na več področjih. Trenutno sicer nimate ne velikih potreb in ne velikih želja, saj vam bi bilo dovolj, če bi se uresničile vse majhne. Ker vam te pomenijo več kot večini ljudi. Majhne pozornosti partnerja vam bodo prav tako v teh dneh zelo veliko pomenile. Konec tedna bo lep, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker boste praznične dni preživeli med pravimi prijatelji. Ti pa so zelo redki in vi to dobro veste.
Lev od 23.7. do 23.8.
Uživali boste predvsem doma, tako, ko boste sami, kot v družbi partnerja. Za prijatelje vam te dni ne bo prav veliko mar, saj enostavno ne boste čutili potrebe po čvekanju in druženju. Zakaj bo tako, še sami ne boste znali pojasniti. Kar se financ tiče, boste stanje uredili že do konca tega tedna. Naprej pa raje bolj previdno, saj vaši izdatki še vedno presegajo dohodke. Dobro veste, koliko si lahko privoščite, pa se tega že nekaj časa ne držite. Morda se premalo zavedate, da bo enkrat treba poravnati prav vse račune. In ta čas bo hitro tu.
Devica od 24.8. do 23.9.
Končno si boste oddahnili, saj boste opravili z večino dela, ki vam že nekaj tednov ne pusti prav dihati in spati. Nekaj starih dolgov poravnajte čim prej, saj vam trenutno finančno stanje to omogoča. Kaže namreč, da se bodo že kmalu nabrali novi, na katere tudi računate in že nekaj časa veste, da so neizogibni. Počutili se boste precej utrujeno in brezvoljno. Malo bo kriva pomlad, še več pa vaš način življenja. Ukrepajte, preden se vam zdravje krepko postavi po robu. Saj veste, da je zadovoljen človek le zdrav človek.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Čeprav zime ne marate, vas sneg v preteklih dneh ni preveč motil. Enostav no ste si vzeli čas zase in za razmišljanje. In ugotovili, da pravzaprav nimate več volje in energije za reševanje potreb in želja vašega partnerja, saj ste skorajda prepričani, da mu ni mogoče ustreči. Pa ni tako hudo. Le malo bolj ostro bi morali nastopiti in povedati, kaj si o stvari mislite. Nikar pa pri tem ne pojdite čez rob. Prijatelji bodo opazili vašo krizo in počutje. Vsaj poskušali vas bodo spodbujati pri tem, da tokrat ne popustite.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Pomlad je vaš letni čas, veselite se je tudi, ko zunaj pada sneg, ki ste se ga, čeprav je prišel pozno, vseeno razveselili. Položaj planetov bo za vas v naslednjih dneh zelo ugoden, kar bo še dodaten razlog za lep teden. Lažje boste našli stik sami s seboj, zato boste končno tudi razčistili mnoge dileme, ki se vam po glavi motajo že nekaj časa. Praznični dnevi bodo napolnili hišo in tokrat vam bo med sorodniki celo zelo prijetno. Zdravje bo dobro, boljše kot se vam je zdelo pred dnevi. A vseeno poskrbite za veliko vitaminov in zdrave navade.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Pomlad vam jo bo, vsaj kar se počutja tiče, spet malo zagodla. Res, da bodo le manjše težavice, a vam bo šlo na živce že to, da se vam sploh dogajajo. Bo pa kar držalo, da vam bodo začeli nekateri v vaši okolici iti krepko na živce. Tako zelo, da vam bo nivo energije padel že, ko bodo odprli usta. Ni kaj, v življenju se pač ne moremo družiti le s tistimi, ki so nam simpatični in po naši meri. Zato se je dobro navaditi, da gre kdaj kaj čez eno uho noter in čez drugo ven. Vi se tega še vedno učite. Kakšno mnenje raje zadržite zase. S partnerjem bosta imela tihe dneve.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Marec bo minil, kot bi pihnil, saj znate sedaj ceniti vsako jutro, vsak dan in prav vsak večer. Iz tira vas ne vrže skoraj nič več, ker ste popolnoma spremenili vrednote. Kljub temu vas bo tu in tam kaj še vrglo iz tira, predvsem to, da vaše spremenjeno obnašanje nikakor ne bo šlo v račun partnerju. Zato pričakujte, da se bo tudi zaiskrilo in da bo treba kdaj stvari postaviti na svoje mesto tudi na neprijazen način. Tokrat ne boste čisto nič krivi za nastalo situacijo, očitki pa bodo vseeno padali na vas in nikogar drugega. Čez praznike poskrbite tudi zase, ne mislite le na druge.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Postali ste tako občutljivi in zamerljivi, da vam nihče več ne upa nič povedati naravnost v obraz. To pa nikakor ni dobro, saj se vas bodo začeli ljudje izogibati, če se stvari ne boste lotili na povsem drugačen način. Zamero že lahko kuhate, a ne tako dolgo, kot jo znate vi. In tudi kakšno krepko besedo na vaš račun lahko pričakujete. Kar se ljubezni tiče, zvezde pravijo, da bi lahko imeli vse kar si želite. A le, če boste zbrali pogum in pokazali svoja čustva. Teh v teh dneh še sebi ne upate priznati. Tudi, če se boste odločili, da izrabite pravo priložnost in takrat pokažete, kdo vam je všeč, ta ne bo prišla kar čez noč.
Ribi od 20.2. do 20.3.
V naslednjih dneh boste nehote poskrbeli, da bodo vsi okoli vas zaskrbljeni, vi pa se boste povsem mirno lotili novega, zahtevnega projekta. Ob tem boste seveda ugotavljali, da se nekateri že sprašujejo, kako naj vas ustavijo. Vi pa boste mirni zato, ker že imate zagotovilo, da se bo vse srečno izteklo. In se tudi bo. Tudi finančno bo bolje, kot ste si upali pomisliti. A to vam ne bo prineslo sreče. Veliko boste razmišljali o nekom, ki ga že dolgo poznate. Tudi zato, ker ga spoznavate v novi luči. Bojite se misli, da vam je vse bolj všeč. Sprememb v življenju pač nimate radi, a včasih so neizogibne.
Nagradna križanka Mlekarne Celeia
SESTAVIL PEPS
ŽLAHTEN, NEAKTIVEN PLIN
(Xe)
ODBOR
ZA UPRAVLJ. PODJETJA
MLEČNE KISLINE
AMERIŠKA DOLŽINSKA MERA

TELO Z NATANČNO TEŽO PRI TEHTNIC.
PODLOŽ-
NlSKA DAJATEV (STAR.)
CVETNI PRAH
ROBERT REDFORD
o-
PISARNIŠKI
DELAVEC,
PISAR (SLABŠ.)
NAJTRŠE ŽELEZO Z
LASTNOST. JEKLA
SETEV, SEJANJE (STAR.)
SLOVENSKA PESNICA-KATJA
ČETVEREC, GEOMETRIJSKO TELO
u
SLOVENSKA PEVKA (RUPEL)
LOVNA PRIPRAVA, NASTAVA
ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA
OTOK (FR-)
AMERIŠKA POROČEVALK AGENCIJA
NARAVA, ČUD
M
PLAST KOVINE, KI SE NALIJE
TOMAŽ TOMŠIČ
PREMIČNA GLEDALIŠKA STENA
NAJVEČJI GRŠKI OTOK
BILLY IDOL
HETMANSKO 2EZL0 NA POLJSKEM
PEŠEC, MIMOIDO-
čl
B
OTOK V NOVIH HEBRIDIH
FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI
N
INDIJSKI ZAKUPNIK POSESTVA
SKALA, KAMEN
KRISTIJAN UKMAR
U
LOVSKI PLEN
NEMŠKA SMUČARKA. MARTINA
MAJHEN DIRKALNI AVTOMOBIL
NEMŠKI GLASBENI PEDAGOG-LUDWIG
SEVERNO-ATLANTSKI VOJAŠKI PAKT
K
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
GLIVIČNA BOLEZEN DREVJA
UNITED NATIONS
STVARNOST, RESNIČNOST
TEŽKO ARTILJER. OROŽJE, KANON
SLOVENSKA KOSTUMOGRAf (VOGELNIK)
IVAN KOVAČIČ
DEJAVNOST OVADUHOV
V
RUMENO RJAVA BARVA
BIBLIJSKI JUDOVSKI
PREROK
ESTONSKI SKLADA-TEU-EVALD
POGODBA
MED DRŽAVAMI
Mlekarna Celeia, d. o. o. Arja vas 92 Petrovče
UŽIVATI ČISTI UŽITEK
Desertni jogurti Zelene doline so namenjeni vsem sladokuscem, ki se pravim sladicam enostavno ne morejo upreti.
JOGURTI ZA SLADKANJE
Ko govorimo o njih, mislimo na vanilije-ve in smetanove jogurte, ki navadno poskrbijo za zaključek odličnega obroka ali predstavljajo slastne male razvade, ki si jih je vredno privoščiti, saj s svojim polnim okusom osvojijo srce in »želodec« še tako zahtevnega ljubitelja mlečnih izdelkov.
Desertni jogurti Zelene doline vsebujejo vse pozitivne lastnosti jogurta, kar jim daje prednost pred mnogimi sladkimi tekmeci in so idealni za posladek po jedi, pred jedjo ali pa kar tako.
Kmalu! LAHKI desertni jogurti zelene doline
Rešeno (izrezano) geslo križanke pošljite najkasneje do 31. marca 2008 na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mlekarne Celeia«. Izžrebali bomo 3 nagrade - bone za nakup v trgovini Golida pri Mlekarni Celeia. Bone bodo prejeli nagrajenci po pošti.
w 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Želimo Vam prijetno praznovanje
Prešernova 1a, Velenje, tel. 03 898 47 30 (nasproti sodisca) Velikonočnih praznikov!
nnvn knlakriin fi»
FF
Mhnin nova kolekcija i J
pnna,a oblačil pomlad - poletje!
Do odprodaje zalog ponujamo 50% znižanje znamk Marcona in Buggati.
!IM?JS bugatti marCona Kenny S RCOLLAR
• • •
Zgodilo se je
(j od 21. do 27. januarja
-	21. in 22. marca 1986 je bil v Rdeči dvorani že deseti skupni maturantski ples maturantov velenjskega Centra srednjih šol;
-	marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje;
-	21. marca 1990 je bil na Temeljnem sodišču v Celju sprejet sklep o stečaju delovne organizacije Gorenje EKO. Delavcem je delovno razmerje prenehalo 26. marca leta 1990;
-	22. marca 1970 je bil v velenjski občini referendum za prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo skoraj 70% volilnih upravičencev;
-	23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju, v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo galvano;
-	24. marca 1918 je bil v Šmartnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniški deklaraciji, na katerem je govoril državnozborski poslanec, Velenjčan dr. Karel Verstovšek. Več kot 1500 udeležencev shoda se je soglasno izreklo za majniško deklaracijo in izrazilo zaupanje dr. Antonu Korošcu in svojemu
poslancu dr. Ver-stovšku. V enem od časopisnih poročil o shodu v Velenju je pisalo: »Živio - klici so doneli proti nemškutarskim gnezdom v dolini«;
-	24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu;
-	velenjski poslanec v državnem zboru Alojz Kovše je bil 24. marca 1997 imenovan za državnega sekretarja za energetiko;
-	26. marca 1977 je Planinsko društvo Velenje v Nami pripravilo prvi planinski ples;
-	leta 1923 je 27. marca v Mariboru umrl dr. Karel Verstovšek;
-	27. marca 1991 so v Šoštanju ponovno odprli krajevno pisarno.
Pripravlja: Damijan Kljajič
Dr. Karel Verstovšek (arhiv Muzeja Velenje)
"»HAS
ČETRTEK, 20. marca
TV SLO (7
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Ana z zelene domačije, 11/26
09.30	Pod klobukom
10.05	Risanka
10.15	Najstrašnejša naravna okolja,
10.20	Novi jutri, 26/26
10.50	Škotsko višavje, 1. del
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Začnimo znova, 22/35
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Srebrnogrivi konjič, 33/39
16.05	Žrebe in jaz, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Štafeta mladosti
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	In to je vse!, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Srečanje s Talibi, dokum. odd.
20.45	Tednik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Prikriti nasmešek, 2/2
00.45	50 let televizije: tv dnevnik 20.
3. 1990
01.10	Duhovni utrip
01.25	Dnevnik
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.25	Infokanal
TV SLO [2
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.30	Tv prodaja
13.00	Zabavni infokanal
13.55	Tv p
14.25	Globus
14.55	Michael Palin v novi Evropi, 6/7
15.50	Prvi in drugi
16.10	50 let televizije: tv dnevnik 20.
3. 1990
16.35	Mostovi
17.05	Zadnja večerja, dokum. oddaja
18.00	Poročila
18.15	EP v plavanju, prenos
19.10	Ljubljana: hokej na ledu, 4. tekma fin. lige ebel, ZM Olimpija - Salzburg, prenos
21.30	EP v plavanju, posnetek
22.30	4400 povratnikov, 10/13
23.15	Spomini na umor, južnokor. f.
01.25	Preobrat, avstralski film
03.10	Zabavni infokanal
pop
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Lovci na strup, dokum. oddaja
08.40	Srce, ki odpušča, nad.
09.35	Ukradena sreča, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Ricki Lake
11.50	Razigrani par, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Strast, nad.
14.05	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Urgenca, nan.
23.50	Seks v mestu, nan.
00.20	Mirujoča celica, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: videospot dneva: jutranji gost: plesni koraki: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev 11.35 Videospot dneva 11.40 Pop corn, glasbena oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, pon. 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Energetska samopomoč: gostja: Suzana Landripet 20.55 Regionalne novice 3 21.00 V harmoniji z naravo, kmet. odd. 21.30 Naj viža, kontaktna oddaja z narodnozabavno glasbo, gosta: ansambel Gašperji, ans. Čar 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Ali Baba in 40 razbojnikov, 4. del
09.30	Odpadki, lutk. nan.
09.50	Žrebe in jaz, igrani film
10.05	Enajsta šola
10.40	Štafeta mladosti
11.25	Osmi dan
11.55	Hitler in Mussolini, 1/2
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Duhovni utrip
13.35	Doktor Martin, 9/9
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Zgodbe iz otroštva, 7/8
16.05	Risanka
16.10	Iz popotne torbe: kitara
16.30	V dotiku z vodo, 11/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba
17.35	Tv pogled
17.45	Največji mostovi, 1/3
18.40	Karli, risanka
18.45	Pingu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Začnimo znova, 23/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, Evropa.si, šport, vreme
23.05	Polnočni klub: verovati ali ne
00.25	50 let televizije: tv dnevnik 21.
3. 1990
00.45	Največji mostovi, 1/3
01.35	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.35	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavni infokanal
11.10	Tv prodaja
11.40	SP v umet. drsanju, ženske,
prosti program, posnetek
13.10	Tv prodaja
13.40	Umetni raj
14.05	Votlina rumenega psa, mong. f.
15.40	Šport špas
16.10	50 let televizije, tv dnevnik 21.
3. 1990
16.30	Mostovi
17.00	Primorski mozaik
17.30	Študentska
17.55	Poročila
18.00	Evangeličansko bogoslužje,
prenos iz Puconcev
19.00	Velika imena malega ekrana:
Metka Šišernik
20.00	Biblija, izkopana iz zemeljskih
neder, 2/4
21.00	Križev pot iz rimskega koloseja, prenos
22.35	EP v plavanju, posnetek
00.05	Niti, danski anim. film
01.35	Deadwood, 7/12
02.25	Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur
07.40	Trenja
09.25	Srce, ki odpušča, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Ukradena sreča, nad.
11.45	Razigrani par, nad.
12.40	Tv prodaja
13.10	Strast, nad.
14.05	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Po sončnem zahodu, am. film
21.45	Pod lupo pravice, 5. del
22.40	24 ur zvečer
23.00	Na begu pred mafijo, am. film
01.05	Vsevedi, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: videospot dneva: jutranji gost: Jezikovne (ne)znanke; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Energetska samopomoč, gostja: Suzana Landripet 11.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo: gost: ansambel Gašperji in ans. Čar 12.50 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.50 Iskanje EU zaklada - Search for
EU treasure, dok. odd., 5. del 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Predstavitev programov Visoke
komercialne šole Celje 21.30 Odkritosti, inf. svet. oddaja 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 22. marca
tv slo rr
06.40	Evropa.si
07.00	Zgodbe iz š
07.30	Pod klobukom
08.05	Žrebe in jaz, igrani film
08.20	V dotiku z vodo, 11/13
08.45	Harmonije Evrope, Nemčija, 9/12
09.05	Karo in ljubi bog, avstrijski film
10.40	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Absalonova skrivnost, 11/24
13.40	Zaljubljeni v živali, 15/16
14.10	Deset zapovedi, 1/2
16.00	O živalih in ljudeh
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Fifi in cvetličniki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Za zadnjim vogalom, 4. del
20.50	Kristusov pasijon, am. film
22.55	Poročila, šport, vreme
23.30	Rim, 5/12
00.20	Salaam bombay!, ang. film
02.10	50 let televizije: tv dnevnik 22.
3. 1990
02.30	Dnevnik
02.55	Dnevnik zamejske tv
03.20	Infokanal
TV SLO
08.00	Tv prodaja
08.30	Skozi čas
08.40	50 let televizije: tv dnevnik 22.
3. 1990
09.00	Študentska
09.20	Tekma, debatna oddaja
10.15	Biblija, 2/4
11.10	SP v umet. drsanju, plesni pari,
prosti program
12.40	Tomov polnočni vrt, ang. film
14.25	Magazin v alp. smučanju
14.55	SP v umet. drsanju, moški,
prosti program
16.55	Finale slov. pokala v odbojki
(M), prenos
sledi	EP v plavanju, Eindhoven
20.00	Maria Callas, portretni film
21.40	Bleščica, oddaja o modi
22.10	Alpe, Donava, Jadran
22.40	Sobotno popoldne
00.55	Strelice nasprotne usode, 4/12
01.40	Gardelovo izgnanstvo, koprod. film
03.40	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv
06.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN
Malezije
08.05	Poko, ris. serija
08.30	Jaka na Luni, ris. serija
08.40	Medved Rupert, ris. serija
08.50	Rori, dirkalnik, ris. serija
09.00	Radovednica Bibi, ris. serija
09.30	Art Atttack, izob. oddaja
09.55	Winx klub, ris. serija
10.20	Pucca, ris. serija
10.25	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
10.35	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija
11.05	Zadnji indijski levi, dokum.
12.05	Plenilci v boju, 2/2
13.10	Selitev v divjino, nan.
14.10	Popravljena krivica, nan.
15.00	Čudež v malem kraju, am. film
16.45	As ti tud not padu?!
18.25	Desetka
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.05	Dan po jutrišnjem, am. film
23.10	Beg iz zapora, am. nan.
00.05	Lahko noč in srečno, am. film
01.45	24 ur
02.45	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarna oddaja, 5. del 10.15 Predstavitev programov visoke
komercialne šole 10.45 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Duhovni vrelec: Jože Kužnik, generalni vikar Celjske škofije 18.50 V harmoniji z naravo, kmetijska
19.20 Videospotdneva 19.25 Videostrani, obvestil 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1635. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Popotniške razglednice:
Etiopija, Kenija, Tanzanija 21.30 Lokalni utrip Zgornje Savinjske
doline, informativna oddaja 22.15 Odprta tema, pogovor:
Evropsko leto medkulturnega dialoga: dileme in priložnosti 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 23. marca
tv slo rr
07.00 Živ žav
08.30 Velikonočna maša, prenos iz
Stolne cerkve Sv. Nikolaja 10.00 Zvočnost slovenske duše:
spomladi 10.20 Ljudje in zemlja 11.15 Ozare
11.20 Za eno samo ljubezen gre,
dokum. oddaja 11.55 Urbi et Orbi, prenos iz Rima 12.35 Božji služabnik Daniel Halas,
dokum. oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Na zdravje! 14.25 Fina gospa, 7/40 14.55 Samo bedaki in konji, 7/45 NLP, razved. oddaja sledi 5 minut slave 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom 15.45 Glasbeni dvoboj 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport
16.30 Oglasni blok z Jonom
Culshawom, 5. del 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razved. oddaja
17.20 Družabna
17.45 Fokus
18.30 Žrebanje lota
18.40 Pokec, risanka
18.45 Vran Dokolenko, risanka
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.20 Zrcalo tedna
19.50 Tv pogled
19.55 Zvezde pojejo
21.20 Sveti Peter, 1/2
23.00 ARS 360
23.20 Poročila, vreme, šport
23.45 Ruski zaklad, ruski film
01.25 50 let televizije: tv dnevnik 23.
3. 1990 01.50 Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.40 Infokanal
TV SLO f?
07.30 Tv prodaja 08.00 Skozi čas
08.10 50 let televizije: tv dnevnik 23.
3. 1990 08.35 Globus
09.05 S citrami od renesančne glasbe
do jazza 09.35 Prisluhnimo tišini 10.05 Tisoč let slovenske pisane
besede, dokum. oddaja 10.35 Alpe, Donava, Jadran 11.05 Šport špas, 6/10 11.35 Umko, 6. oddaja 12.25 Šepet med oblaki, mlad. film 13.20 Tv prodaja 13.55 Magazin deskanja na snegu 14.25 Nogomet, tekma ang. lige, Manchaster United -Liverpool, prenos 16.30 SP v umet. drsanju, revija, posn. 18.15 EP v plavanju, pren. iz Eindhoven 20.15 Michael Palin v Novi Evropi, 7/7 21.10 Kmetje, 3/13 22.00 Š - športna oddaja 22.45 Sopranovi, 12/21 23.45 Zlata resna glasba in balet tvs
(1958-2008) 00.20 Zabavni infokanal
POP
07.30 Formula 1, prenos dirke za VN
10.00	Rori, dirkalnik, ris. serija
10.20	Medved Rupert, ris. serija
10.30	Winx klub, ris. serija
10.55	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija
11.25	Šolska košarkarska liga
12.25	Skrivnostne poti, nan.
13.15	Drižinski album, 2/4
14.10	Nebeška kuharija, serija
14.40	Kotch, am. film
16.40	Izmuzljivci, nan.
17.35	Kekčeve ukane, slovenski film
19.00	24 ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.35	Zvezde na sodišču, nan.
22.30	Vrhunci VN Malezije, odd. o F1
22.50	Mi nismo angeli, am. film 00.45 Možgančki, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1634. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.25 Zdaj, za razgibano življenje 10.55 Duhovni vrelec: Jože Kužnik, generalni vikar Celjske škofije 11.05 Župan z vami, pogovor: gost:
Srečko Meh, župan MO Velenje 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, gost: ansambel Gašperji 13.25 1635. VTV magazin 13.45 Kultura, informativna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Pop corn, glasbena oddaja 19.35 Popotniške razglednice:
Etiopija, Kenija, Tanzanija 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Ko oči slišijo, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja - ob slikarjevi 70. letnici 22.30 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 24. marca
tv slo rr
07.00	Šepet med oblaki, mlad. film
07.55	Šport špas, 6/10
08.25	Zgodbe iz otroštva, 7/8
08.50	Iz popotne torbe: kitara
09.10	Veselo veliko noč, Maja!, ris. f
09.35	Čudežno drevo, muzikal
10.15	Umko, 6. oddaja
11.05	Največji mostovi, 1/3
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zvezde pojejo
15.00	Poročila
15.10	Za eno samo ljubezen gre,
15.45	Timotej hodi v šolo, 11/26
16.10	Naj živali, 2. del
16.15	Afna Friki, 9/10
16.40	Hotel Obmorček, ris. nan.
17.00	Novice, šport, vreme
17.15	Tv pogled
17.20	Pogled na ... Fortunat Bergant:
Ljubljanska stolnica
17.35	Lemurji - pravljica z
Madagaskarja
18.25	Žrebanje 3 x 3plus 6
18.40	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, risanka
18.45	Bojan - velika noč, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	. svet se maje, križ stoji .
Kartuzije na slovenskem
20.50	Sveti Peter, 2/2
22.40	Poročila, vreme, šport
23.05	Podoba podobe
23.30	Glasbeni večer
00.45	50 let televizije: tv dnevnik 24.
3. 1990
01.05	Lemurji - pravljica z
Madagaskarja
01.55	Dnevnik
02.30	Dnevnik zamejske tv
03.00	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.20	Tv prodaja
07.50	Skozi čas
08.00	50 let televizije, tv dnevnik 24.
3. 1990
08.20	Š - športna oddaja
09.05	Posebna ponudba
09.20	Sobotno popoldne
11.40	Pasijon po Janezu, simf. rtv
Slovenija
13.20	Dedinja, am. film
15.15	ARS 360
15.30	Alpe, Donava, Jadran
16.00	Podelitev Glazarjevih nagrad,
tv Maribor
17.10	Evropa.si
17.25	Rusko vstajenje, dokum. odd.
18.15	EP v plavanju, prenos
20.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	City folk: Amsterdam, 6/12
22.45	Leto velikega kometa, am. film
00.15	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Drobižki, risanka
08.10	Slonček Benjamin, risanka
08.40	Medvedek Pu in prijatelji, ris. f.
09.30	Barbie Mariposa, ris. film
10.50	Tv prodaja
11.20	Začarano podstrešje, mlad. f.
12.45	Tv prodaja
13.15	Strast, nad.
14.05	Razočarane gospodinje, nan.
14.55	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.00	Sedma nebesa, nan.
21.55	Tabloid, nan.
22.50	24 ur zvečer
23.10	Brez sledu, nan.
00.05	Seks v mestu, nan.
00.35	Mirujoča celica, am. nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: jutranji gost: videospot dneva: vrtnarski kotiček: koledar prir. 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Predstavitev programov visoke
komercialne šole 11.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarna oddaja, ponovitev 5. dela 18.40 Čas za nas, mladinska oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 »Tukaj sem, ker si me klical!« -praznični pogovor z Jožetom Kužnikom, generalnim vikarjem celjske škofije 21.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline
21.40 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videostrani, obvestila
TOREK, 25. marca
TV SLO (7
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Čarovnik Ujtata, 2. del
09.25	Drejček in trije marsovčki, 5/10
09.40	Tone Pavček: Kaj je najlepše?
09.50	Afna Friki, 9/10
10.15	Zgodbe iz školjke
10.45	Sprehodi v naravo
11.05	Lemurji - pravljica z
Madagaskarja
11.55	Intervju: Katarina Kresal, pon.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Svalbard - špice Spitzbergna,
dokum. oddaja
14.25	Dober dan, Koroška
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	He-man, 1/13
16.05	Risanka
16.15	Pesmice o sreči, 2. oddaja
16.20	Zoja Kajeto, 8/26
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Tri podobe gore Triglav, dok. odd.
18.00	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Boris Pahor, intervju
21.20	Ljubljana, Buenos Aires, Ljubljana, dokum. oddaja
22.05	Odmevi, vreme, šport
23.05	Po stopinjah Osame Bin Ladna, 1/2
23.55	50 let televizije: tv dnevnik 25. 3. 1990
00.20	Tri podobe gore Triglav, dokum. oddaja
00.50	Temno modri svet, češki film
02.40	Dnevnik, ponovitev
03.15	Dnevnik zamejske tv
03.40	Infokanal
TV SLO U
14.30
06.30 Zabavni infokanal
07.00 Infokanal
08.50 Tv prodaja
09.20 NLP ponovitev
12.30 City folk: Amsterdam, 6/12
13.00 Studio city
14.00 Prisluhnimo tišini
50 let televizije: tv dnevnik 25. 3. 1990
Seja državnega zbora, prenos 18.00 Poročila 18.05 Aktualno 18.30 Glasnik, tv Maribor 18.55 Portret Marka Muniha, pon. 20.00 Blakan 1, 24/25 20.30 Globus
21.05 Rumena hiša, ang. film 22.20 Podzemlje, jugosl. film 01.05 Seja državnega zbora, posnetek abavni infokanal
15.
03.10
pop
07.40	24 ur, ponovitev
07.40	Ricki Lake
08.30	Srce, ki odpušča, nad.
09.25	Ukradena sreča, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Šolska košarkarska liga
11.50	Razigrani par, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Strast, nad.
14.05	Razočarane gopsodinje, nan.
15.00	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Nevarna igra, am. nan.
22.55	24 ur zvečer
23.15	Brez sledu, nan.
00.10	Seks v mestu, nan.
00.40	Enota za posebne primere, nan.
01.30	24 ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice: videospot dneva: jutranji gost: zdravniški nasvet: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 »Tukaj sem, ker si me klical!« -praznični pogovor z Jožetom Kužnikom, generalnim vikarjem celjske škofije 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu ,nnn '"--'^a+e, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 TOSE PROESKI: Toše in Kruševo, 1. del dokumentarnega filma 18.55 Energetska samopomoč, gostja: Suzana Landripet 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1636. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Sportni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Su kham - za soncem oddaja o življenju Romov, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SRE DA, 26. marca
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Srebrnogrivi konjič, 18/39
09.30	Zoja Kajeto, 8/26
09.40	Risanka
09.45	Pesmice o sreči, 2. oddaja
09.55	Hotel obmorček, ris. nan.
10.05	He-man, 1/13
10.30	Knjiga mene briga
10.50	Z glavo na zabavo
11.15	Tri podobe gore Triglav, dokum. oddaja
11.45	Zlata resna glasba in balet tvs
(1958 - 2008)
12.20	Galerija muhastih značajev:
muhasta dekleta
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Podoba podobe
13.45	Boris Pahor, intervju
14.10	Buenos Aires - Ljubljana,
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ana z zelene domačije, 12/26
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Skotsko višavje, 2. del
18.25	Žrebanje lota
18.40	Ulica sanj, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Rojeni za ljubezen, ang. film
21.30	Prvi in drugi
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Omizje
00.20	50 let televizije: tv dnevnik 26.
3. 1990
00.45	Skotsko višavje, 2. del
01.35	Dnevnik
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.35	Infokanal
TV SLO ®
06.30 Zabavni infokanal 07.30 Tv prodaja 08.00 Zaljubljeni v živali, 15/16 08.30 50 let televizije: tv dnevnik 26. 3. 1990
09.00 Seja državnega zbora, prenos 17.45 Poročila
17.50 Prijateljska nogom. tekma,
Madžarska - Slovenija, prenos 20.00 Nogomet,mladi do 21 let, Slovenija - Rusija, posnetek iz Domžal
21.45 Moška zadeva, SNG Celje 23.00 Slovenska jazz scena 00.00 Muenstrov primer, 2/6 01.30 Seja državnega zbora 03.35 Zabavni infokanal
POP
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Preverjeno
08.35	Srce, ki odpušča, nad.
09.30	Ukradena sreča, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Ricki Lake
11.45	Razigrani par, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Strast, nad.
14.05	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	Razigrani par, nad.
16.00	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Nasilnež v moji postelji, am. film
21.35	Na kraju zločina, nan.
22.30	24 ur zvečer
22.50	Brez sledu, nan.
23.40	Seks v mestu, nan.
00.10	Enota za posebne namene,
	nan.
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: videospot dneva, jutranji gost; iz naše kuhinje , koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Sportni torek, športna informativna oddaja 10.55 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 11.25 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja, 3.TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 V harmonij z naravo, kmetijska
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, gostje: Aletheia 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
VI PISETE
Hvala, dragi osnovnošolci
Letošnji prvi trije meseci so skoraj minili. V naših srcih se je pred pravo pomladjo naselila mladost, radost, veselje, otroška razigranost in smeh.
Pred novim letom smo bili deležni prijetnega presenečenja, ki so nam ga pripravili učenci Osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki. Skrbno pripravljene voščilnice in v njih zapisane dobre želje še danes krasijo naše mizice in ob pogledu nanje se nam prikrade radost v srce.
Prav skrbno so učenci pripravili za vse stanovalce tudi pisane metulje, ki so vsakemu posamezniku
polepšali in popestrili praznovanje ob 8. marcu. Mesečna praznovanja, ki so namenjena vsem, ki v tekočem mesecu slavijo rojstni dan, so prijetna in težko pričakovana, saj se jih radi udeležujemo in jih vsako leto komaj čakamo. Vsako leto so drugačna - za letošnja pa moramo priznati, so najbolj prisrčna do sedaj. Za to poskrbijo učen-
ci Osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja. Prisrčen kratek program, ki ga pripravijo s pomočjo učiteljic, nas popelje v našo mladost in prav radi z njimi zapojemo in poklepetamo.
Dragi osnovnošolci, hvala za vaš trud in pozornost, ki jo namenjate temu, da so naši dnevi izpopolnjeni z drobnimi pozornostmi, ki
nas razveseljujejo.
Gospodu Bojanu Jurasu, gospodu Zdenku Gorišku, vsem učiteljicam in učiteljem prisrčna hvala, ker se ob svojemu vsakodnevnemu delu trudite v učencih privzgojiti spoštovanje in veselje do druženja z nami.
■ Babice in dedki iz Doma za varstvo odraslih Velenje
Postni pohodi množično obiskovani
Na tiho in predvsem s soncem obdano nedeljo, 9. marca, smo se še zadnjič, in sicer petič odpravili na postni pohod. Polni pričakovanj po odkrivanju novih zanimivosti na obsegu naše župnije smo se zbrali pred križem na travniku, kjer se je pohod začel.
Povzpeli smo se po smučišču, mimo Štukovnikovega križa, kjer je bila prva postaja. Poslušali smo odlomek, ki nam je bil v razmišljanje, kako sami doživljamo Jezusovo trpljenje, s čim se nas najbolj dotakne in ali se lahko v določenih trenutkih primerja z našim življenjem. Vseskozi nas je spremljala pesem, ki nam je vlivala moči in popestrila duha za lažje premagovanje poti. Ustavili smo se petkrat in na vsaki postaji slišali različne resnice, da smo se lahko tudi duhovno poglobili vase in s tem obogatili svoje podvige na tej poti.
Prijetno druženje, obujanje starih spominov in navezovanje novih prijateljstev ter poznanstev je z vsakim tednom privabilo več ljudi. Vsa srečanja so bila množično obiskana, tokrat se nas je zbralo 142, starejših in mlajših župljanov. Prijetno druženje smo sklenili s prigrizkom in kozarcem domače kapljice ali soka pri družini Brunšek.
Naj ti nepozabni dogodki, ki nas povezujejo med seboj v tej naši mali župniji, ostanejo z nami in v prihodnje privabijo med nas še več župljanov, da bomo gradili skupnost Cerkve.
■ Gregor Veler
Ohranjamo velikonočne šege in navade
Nedeljsko muzejsko ustvarjalnico s tem naslovom je pripravil Muzej Velenje na Velenjskem gradu. Zelo dober odziv, prišlo je kar sedemdeset otrok in staršev, kaže na to, da jih šege in navade velikonočnih praznikov zanimajo in da jih želijo ohranjati.
Gospod Ruda Strmčnik je v razgovoru z avtorico članka prisotnim razložil, kako se izdela velikonočni snop ali butara in za kaj so jo včasih uporabili. Pogovarjala sva se o generalnem čiščenju, peki šarkeljnov, barvanju jajc. Otroci so videli veliko ragljo, ki je oznanjala čas, ko so utih-
nili cerkveni zvonovi, in male raglje, s katerimi so fantje hodili po vasi. Videli so možnarje in gospod Ruda Strmčnik je razlagal, kako so fantje streljali z njimi, pa drevesno gobo, s katero so blagoslovljeni novi ogenj prinesli v hišo in zanetili nov ogenj. Pripovedoval je tudi o velikonočnem žegnu. Velikonočne delavnice je spet pripravila Andreja Zelenik. Otroci so izdelali majhen snop, ga okrasili s trakovi in z rožami iz papirja, ki so jih izdelali sami, kakšno pa jim je poklonila tudi gospa Ivanka Lenart, ki izdeluje zelo lepe rože. Jajca so barvali v barvi iz čebulnih olupkov, jih krasili s prtično tehniko, novost pa so bila letos velika jajca, ki so jih »oblekli« v blago. Izvezli so še prtiček, s katerim bodo lahko pokrili svojo košarico z velikonočnimi jedmi, ki jih bodo odnesli k žegnu.
Ob odhodu so pojedli potico, popili čaj in odšli domov z izdelki, ki jih bodo spomnili na nek pretekli čas, ki ga kličemo v sedanjost.
V tem tednu bodo na podoben pedagoški program prihajali četrto-šolci velenjskih osnovnih šol. Pričakujemo jih 173. Mirne praznike.
■ Aca Poles
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 20. marec
10.00 Knjigarna Mladinska knjiga Knjižna čajanka Dežela pesnikov in mislecev (Nemčija)
16.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda
Delavnica 13-sekundnega spota 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 17.00 Nakupovalni center Velenje
Popestritev velikonočnih praznikov s Šolskim centrom Velenje 17.00 - 19.00
Regionalni multimedijski center Kunigunda
Družabna igra na velikem platnu: Lepo je biti milijonar 18.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Tečaj izrazne interpretacije 18.30 Kavarna in slaščičarna Štorman v Šoštanju
Razmigajte svoje možgane (bridge)
Petek, 21. marec
7.00 - 18.00
Središče Velenja Jožefov sejem 11.00 Knjigarna Kulturnica
Ob svetovnem dnevu poezije Srečanje s pesnikom Milanom Vincetičem
18.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda
Pogovorni šov - Tujci v mestu 19.00 Dom kulture Velenje
Akademija Poetična Slovenija -Velenje izbira pesnika desetletja; Izborna pesniška branja za čašo nesmrtnosti 2008 ob svetovnem dnevu poezije 19.19 preddverje Mestne knjižnice Odprtje fotografske razstave Aljoše Videtiča 20.00 Mladinski center Velenje
Odprtje razstave Točka 20.00 Regionalni multimedijski center K.
Potopisno predavanje -Irska 22.00 Mladinski center Velenje Koncert skupine Noxire 22.00 Max club Velenje
St. Patrick's day (irski žur)
Sobota, 22. marec
7.00 - 13.00
Središče Velenja Jožefov sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda
Tečaj kreativnega pisanja 22.00 Mladinski center Velenje Hip-hop večer z Mrigotom
Torek, 25. marec
16.00 Center Nova, velika dvorana
Branje je žur, reading is cool 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Ustvarjalna delavnica Rožica za mamico 17.00 Nakupovalni center Velenje
Mamicam za praznik 17.00 Ljudska univerza
VelenjePredstavitev tečajev na temo digitalnega fotografiranja 17.00 - 19.00
Regionalni multimedijski center Kunigunda
Družabna igra na velikem platnu: Lepo je biti milijonar 18.00 Dom kulture Velenje
Dobrodelni koncert Bolero 19.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev knjige Skrito.si
Sreda, 26. marca
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ure pravljic 17.00 Mladinski center Velenje
Delavnica - Skozi borilne veščine v življenje 18.00 - 19.30
Mladinski center Velenje Afriško bobnanje z Albinom 18.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Družabna igra: Scrable z Josipom 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje - Zakon in družina Za dodatne informacije o prireditvah in
dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 20. marec
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Predstavitev knjige Pesmi mame Polone Šumnik in razstava Križev pot, Drago Šumnik-Luka
18.30 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj
Bridge: razmigajmo možgane
Sobota, 22. marec
14.00 Stadion Šoštanj
NK Šoštanj : Mons Claudius (Štajerska liga v nogometu)
Ponedeljek, 24. marec
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Torek, 25. marec
X Zahvalno romanje novih škofij (romanje poteka do 28.3.)
Sreda, 26, marec
07.00 Gostišče Pod klancem (Kotnik) Krvodajalska akcija za Bolnico Maribor (traja do 13. ure)
17.00 Vrtec Topolšica Družinski popoldan
Nekoga moraš imeti rad
Nekoga moraš imeti rad, je pred desetletji zapisal umetnik Ivan Minatti.
Verz, nastajajoč v porajajočem se obdobju odtujenosti in razčloveče-nja. Danes se tak negativni sindrom kot pošast razpenja čez ves svet, poln sovraštva in morij.
Toda žene in matere vztrajajo na teh okopih.
Obremenjene s službo in tisoč domačimi opravili... Ali jih vidimo? Ali jih opazujemo? Ali pa non-šalantno prezremo njihovo skrb, njihovo delo, ki ga lahko nadomesti tudi moška roka. Danes, ko smo se odpovedali vrednotenju v antiki in srednjem veku in smo izpatriar-hata uspeli umestiti ženo v enakopravnega člana sodobne družbe.
Nekoga moraš imeti rad, klicaj!
Priznanje tihemu in skrbnemu delu doma, v družini in javnosti.
Moški ponos molči, tudi zaroh-ni. Je tudi sramežljiv?Ne, nekoga moraš imeti rad. Spomin na Zofko Kvedrovo, njen roman Njeno življenje, še ni zbledel.
Drobna lučka, prerasla v plamen ljubezni, zagori v možu in očetu.
Posoda po kosilu rožlja v opol-
danski čas. Pomile in obrisale sojo moške roke. Počistile prostore, pre-rahljale posteljnino in pobožale njen vzglavnik. Da, nekoga moraš imeti rad! Sedaj ob stopnjevanju prazničnega vzdušja še toliko bolj.
Tako, brez sramu, s pomladnim cvetom v roki k Njej. Njo moraš, moraš imeti rad!
Poln čustvenih prebliskov, razmislekov - VESTI. Pa, saj nihče noče biti izkoriščan ...
Pretrese me misel, da bi zdaj, betežna in ostarela, morala prva na oni svet oditi ona. Njena topla in darovita roka!
Da, tisočkrat! Njo moraš imeti rad! Saj nas še vedno hrabri ali PECE vest, ta večni notranji prepih, ki pokliče sonce. Tiho se posmehnem sebi, z rožo v roki. Srečen sem, ker jo lahko podarim Njej!
Življenje se izteče za vse nas. Ali bomo lahko odnesli s sabo to neverjetno bogato besedo, dobroto in z njo srečo?
Da, potrdimo modificirani verz Pesnika: Njo, ženo in mater, moraš vedno imeti rad! Danes in jutri -vse življenje.
■ ViŠ
K INO VELENJE :: S
JOHN RAMBO
(Rambo), Akcijski triler, 93, Režija: Sylvester Stallone. Igrajo: Sylvester Stallone, , Julie Benz, Paul Schulze, Matthew Marsden, Graham McTavish, Rey Gallegos, Tim Kang, Ken Howard idr.
Petek, 21. 3. ob 19.45 in ob 21.30 Sobota, 22. 3. ob 20.00 Nedelja, 23. 3. ob 18.00
POSLEDNJA LEGIJA
(The Last Legion), Zgodovinska pustolovščina, 102 minuti Režija: Doug Lefler. Igrajo: Thomas Sangster, Colin Firth, Ben Kingsley, Aishwarya Rai, Peter Mullan, Kevin McKidd, John Hannah idr.
Sobota, 22. 3. ob 18.00 Nedelja, 23.3. ob 20.00
DARJEELING LIMITED
(The Darjeeling Limited), Komična drama, 91 minut. Režija: Wes Anderson. Igrajo: Owen Wilson, Adrien
Brody, Jason Schwartzman, Anjeli-ca Huston, Bill Murray Idr.
Petek, 21. 3. ob 18.00 Sobota, 22. 3. ob 21.45
ROBOTI
(Robots), Animirana družinska pustolovščina, 91 minut. Režija: Chris Wedge, Carlos Saldanha Glasovi: Gregor Gruden, Karen Koml-janec, Jurij Souček, Primož Ekart, Jernej Kuntner idr. Film je sinhroniziran v slovenščino.
Nedelja, 23. 3. ob 16.00
Naslednji vikend napovedujemo:
film leta, akcijsko dramo NI PROSTORA ZA STARCE (4 oskarji), prazgodovinsko pustolovščino 10.000 pr.n.št. , družinsko pustolovščino POŠAST IZ VODE, romantično komedijo PETELINJI ZAJTRK
Marec (sušec)
20	. četrtek - Davorin,
Martin
21	. petek - Benedikt,
Beno
svetovni dan poezije, dan boja proti rasni diskriminaciji
sobota - Vasilij
nedelja - Jože, velika noč
ponedeljek - Gabrijel, velikonočni ponedeljek
torek - Minka, materinski dan
sreda - Maksima
22.
23.
24.
25.
26.
Začetek pomladi, 220. marca, 6:48
Lunine mene	
	
21	. marec, polna luna ali ščip 19:40
Koledar imen
Če na Gabrijela dan (24. 3.) zmrzuje, potlej slana nič več ne škoduje.
Kadar je šmarna (25. 3.) v postu prav gorko, tudi prihodnje leto bo; če se tega dne trta lahko izru-je, tisto pomlad nič več ne zmrzuje.
Če sušca da orati, bo treba aprila joikati.
mali OGLASI
RADI O V ELEN J E
ATOMINVEST d.o.o., Velenje, obnova: stanovanj - kopalnic na ključ, inšt. vodovod, ogrevanje, odtočnih cevi, obnova dvorišč, urejanje vrtov in zelenic. Gsm: 031/290-127.
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
V BLIŽINI tovarne Gorenje Velenje oddam poslovni prostor, 140 m2 (uporabno dovoljenje, parkirišča). Gsm: 031/358-682.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE posreduje ženskam do 45 let zastonj , ker ima veliko kandidatov. Gsm: 031/505-495, GSM: 031/836-378. POSREDUJEMO za resne zveze in dnevno povežemo mnogo osamljenih src od vsepovsod. Telefon: 03/5726-319. 42-LETNI direktor si želi trajnega, resnega razmerja z urejeno, zvesto žensko. Gsm: 041/229-649.
zapakiran prodamo za 950 evrov. Gsm: 031/613-992.
PRIDELKI
KUPIM
HLADILNIK, televizor in štedilnik kupim. Gsm: 031/250-949.
RAZNO
V CENTRU Šoštanja, Koroška 3, prodam obnovljeno dvosobno kletno stanovanje. Cena: 50.000 evrov. Gsm: 031/358-682.
NUDIM
STARO železo, radiatorje, peči in vse ostale kovine brezplačno odpeljemo, elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465214.
ISCEM
IŠČEM žensko za 1 x tedensko čiščenje stanovanja. Gsm: 041/450-531.
AKUMULATORSKO kolo (novo) prodam s 40 % popustom nabavne cene. Hitrost 25 km/h, moč 240 W, doseg 30 km. Gsm: 041/846-270. CISTERNO za gnojevko, 2.800 l, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/650-614.
ELEKTRO agregat, 6 kW, prodam za 400 evrov. GsM: 041/650-614. SEJALNICO old (mehansko, za koruzo, dvovrstno), pajek sip na dve vreteni in puhalnik tajfun na traktorski pogon prodam. Gsm: 041/261-676. LESEN nadstrešek za en avto prodamo, cena 1.000 evrov. Gsm: 031/613-992. SESALEC kirby Ultimate G, nov, še
SADIKE vrtnic in cipres thuja -Dolinšek gsm: 041/354-575, telefon: 5870-600.
VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. ULEŽAN hlevski gnoj, borovničevec, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. KROMPIR, bel, prodam. Gsm: 031/523-748, telefon: 5702-048.
ŽIVALI
TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, prodam. Telefon: 5882-146. TELICO za zakol, težko okoli 600 kg, prodam. Gsm: 031/519-764.
NEPREMIČNINE
MANJŠE stanovanje v centru Velenja, v bloku z dvigalom, kupim. Gsm: 041/670-835.
TELIČKO, bbp, staro 7 dni, prodam. Gsm: 031/841-292. PRAŠIČA, 160 kg, domače reje, prodam. Gsm: 031/640-369.
PRODAMO: 3 zazidalne parcele v Zavodnjah - od 367 do 419 m2 na izredni lokaciji - cena 28 EUR / m2
Zelo lepo 3 sobno stanovanje nad Staro Namo, 76,42 m2, letnik 1992, V. nadstropje, nova PVC okna, cena 90.000 Evr Gradbeni parceli na čudoviti lokaciji 963 m2 in 2.000 m2 v Podvinu pri Polzeli, cena 25.000 Evr in 40.000 EVR
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO: PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO V ŠOŠTANJU: Tlorisna velikost: 116 m2, velikost parcele: 4055 m2, leto izgradnje: 1920, leto obnove: 1995.Cena : 135.000 EUR
PRODAMO STANOVANJE V VELENJU: 3 sobno stanovanje v Velenju (Gorica), 14. nadstropje, 77,90 m2, letnik 1977. Cena 85.000 EUR
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
22. in 23. marca - MATEJ STRA-HOVNIK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
24. marca - MAJDA BUDNA, dr.
dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
TRGOVINA KOŠARICA
Semenski krompir Kresnik - plato 3kg 5,99 € Semenski krompir Dezire 25 k E klasa 35-55 Semenski krompir Carlingford -25 kg SE; 35-55 Zemlja 701 Gramoflor Gnojilo Organik 20 kg Prašek Ariel 10 kg Sir Ementaler Prekajeno pleče Moka Posebna 1 kg Žito
Cina valjajo do razprodaji zalog
0,79 €
0,97 € 6,20 € 11,45 € 24,90 € 6,99 €/KG 3,99 €/KG 0,79 €
Tolofon: 03/572 80 80
Bogata izbira igrač za velikonočne pisanke.
Pernovo, tel.: 572 80 80, Pesje, tel..: 8818140, Gaberke, tel.: 881 32 10 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@sioi.net
Nagrajenci nagradne križanke ERICo, objavljene v tedniku Naš čas dne 6. 3. 2008, so:
-	Peter Laure, Lokovica 85 a, Šoštanje;
-	Marta Hrovat, Šmarška 30, Velenje;
-	Majda Koželjnik, Špeglova 11, Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: TERENSKE MERITVE
Nagrajenci nagradne križanke "Salon zdravja Viron", objavljene v tedniku Naš čas dne 6.3.2008, so:
-	Miran Jančič, Lajše 207 b, Šoštanje;
-	Rozika Jerič, Uriskova 2, Velenje;
-	Matjaž Vrhovnik, Škale 59 f, Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MAGNETNA TERAPIJA
80P@8BSV HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
VELIKONOČNA AKCIJA
□
□
CEPILNIK LS 80 E 400 - 8t
Cepilna dolžina: 58/78/104 cm, Teža: 121 kg
Cena: 499,00 € z DDV
KRIŽ za cepilnik LS 80
Cena: 28,00 € z DDV
GIBANJE PREBIVALSTVA	
1 Upravna enota Velenje	| Smrti:
1 Poroke: 1	Zalokar Anton, roj. 1928, Paridol 10, Šentjur pri Celju; Lukner Terezija roj. 1928, Cesta pod parkom 10, Velenje.
Porok v tem tednu ni bilo	
Akcija traja do 15.04.2008, oziroma do razprodaje zalog. www.uniforest.cominfo@uniforest.si
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410
ČETRTEK, 20. marec:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 21. marec:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 22. marec:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 23. marec:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 24. marec:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 25. marec:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 26. marec:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 10. marca 2008 do 16. marca 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. marca 2008 do 16. marca 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Gospod,
komaj začel sem živeti. Daj, da spet občutil bi radost in veselje, naj se moje potrto srce vzraduje.
Iz 38, Psalm 50
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega sina
SIMONA FLANDRA
iz Škal pri Velenju 21. 11. 1980 - 8. 3. 2008
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju nujne medicinske pomoči iz Velenja in Celja, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče in nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: mami, Mario, sestra z družino, stara mama in star ata
OBVESCEVALEC
Materinska ljubezen je podobna zraku. Je nekaj tako vsakdanjega, da je niti ne zaznaš, dokler je ni konec.
(Pam Brown)
ZAHVALA
Dne, 8. 3. 2008 se je od nas poslovila
ANGELA MARIJA PEROVEC
roj. Zager
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo Gelčko obiskovali, ji pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre osebju v Domu za
varstvo odraslih Velenje, zdravnikom g. Grošlju, dr. med., g. Urbancu, dr. med., in g. Pirtovšku, dr. med., govorniku g. Filipu, pevcem Okteta Zavodnje in cerkvenega zbora ter gospodu dekanu mons. Pribožiču. Za izkazano pomoč se zahvaljujemo družinam Jurčec, Gorjanc, Niegelhell in Kojc, Metodi, prijateljem, sorodnikom,
znancem in še prav posebej Tinki.
Vsi njeni
Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, ome in prababice
TEREZIJE LUKNER
15. 10. 1928 -10. 3. 2008
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno ustno in pisno sožalje ter za darovano cvetje in sveče. Hvala gospe Hribarjevi, dr. med., posebna hvala patronažni sestri Slavici Avberšek za lajšanje
bolečin in tople besede ob njeni bolniški postelji. Hvala pevcem, govorniku gospodu Semetu za tople besede slovesa, Pogrebni službi Usar ter gospodu kaplanu za opravljen obred.
Vsi tvoji, ki te pogrešamo.
ZAHVALA
Ob bolečem slovesu od drage
ŠTEFKE GREBENŠEK
1927 - 2008
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob smrti izkazali spoštovanje z darovanjem cvetja, sveč in svetih maš. Iskrena hvala govorniku gospodu Tonetu Tajnšku, pevcem in gospodu duhovniku za opravljen obred, organizaciji Zveze borcev, Društvu upokojencev in Rdečemu križu Škale. Hvala zdravniku gospodu Slaviču, dr. med., patronažnima sestrama Slavici in Klari ter osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala sosedom Ževartovim in Kovačevim ter družini Stropnik Roškar iz Metleč, stanovalcem Kidričeve 17 v Velenju, Krajevni skupnosti Pesje, Dominikovim sodelavcem iz IPC in Vzdrževanja Gorenje ter Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Hvala tudi vsem, ki so v njen spomin prispevali denarna sredstva.
Žalujoči vsi njeni
Kaj čakate me! Češnje, jablane, brajde in živali moje ljube! Kako rad bi prišel! Ne čakajte me več, le pomnite kdaj zadnjič .sem prišel.
ZAHVALA
Tiho je zaspal naš dragi tati, dedi, tast, pradedi, brat in stric
JERNEJ NAPOTNIK
Florjan 124, Šoštanj 8. 8. 1932 - 4. 3. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in
znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala družinski prijateljici gospe Anici Kusterbajn, ki je Jerneju v najtežjih trenutkih veliko pomagala in bila z njim. Iskrena hvala tudi družinskemu zdravniku g. Lazarju, dr. med., zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala Pogrebni službi Usar, rudarski častni straži, godbi Premogovnika Velenje za odigrani žalostinki, pevcem Flamingo za odpeti žalostinki, gospodu
Stanislavu Ahacu za poslovilne besede in gospodu duhovniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali ter bili z nami v teh težkih trenutkih in pokojnega Jerneja v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
NA POKOPALIŠČU P0DKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Počivaj v miru.
ZAHVALA
15. marca smo se poslovili v globoki žalosti od
ALBINA MARHATA
roj. 30. 3. 1944 na Gorici pri Velenju, umrl 13. 3. 2008 v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, vsem znancem in sosedom, ki so čustvovali z nami v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za zdravljenje in nego v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Hvala tudi gospodu župniku Konradu in pevcem ter gospodu Semetu za izrečene poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marica, hčerke Sonja, Alenka, Jasna z družino in Nataša
V SLOVO
ALBIN MARHAT
30. 3. 1944 -13. 3. 2008
Ohranili te bomo v trajnem spominu.
Žalujoči: tvoja nečaka iz Rabca, Irena z družino in Dragan
ZAHVALA
Spal si in sanjal, da je življenje radost, prebudil si se in videl, da je življenje dolžnost. Delal si in glej dolžnost ti je bila radost.
ALBIN MARHAT
30. 3. 1944 -13. 3. 2008
Hvala ti za vse, Bine.
Žalujoči sestra Cecilija, nečak Miran ter Lora in Matej

Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 74. letu nas je nenadoma zapustil naš brat, boter, stric
EDVARD LIPNIKAR
iz Plešivca 17 6. 9. 1934 -15. 3. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sokrajanom in znancem za izkazano pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu kaplanu Janku
Rezarju za opravljeno pogrebno slovesnost, zdravnici Ilijani Krstulovic Markoš, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica in Kliničnemu centru Maribor, govorniku, Pevskemu zboru Plešivec ter Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: brata Martin in Dominik, nečakinja Damjana z družino,
njegovi domači in ostali sorodniki
Izbiramo naj osebnost februarja
Uredništvi Našega časa in Radia Velenje izbirata naj osebnost preko celega leta. Zmagovalce posameznih mesecev bomo uvrstili v veliki decembrski finale, naj osebnost leta pa razglasili na velikem silvestrovanju na Titovem trgu. Trenutno izbiramo osebnost, ki je po vašem mnenju najbolj zaznamovala mesec februar. Lestvico o kateri lahko glasujete, smo objavili na osnovi vaših predlogov. Zanje lahko glasujete še s kuponoma, ki sta objavljena v današnji in prihodnji številki Našega časa (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 25. marca, do 10. ure.) Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje, vsak delovni dan malo pred 17. uro.
Nagrajenci prejšnjega tedna: Po dve vstopnici za plavanje v Termah Topolšica prejmeta: Po dve vstopnici za plavanje v Termah Topolšica prejmeta: Katica Urlep, Foitova 8, 3320 Velenje in Ana Pistotnik, Tavčarjeva 19, 3320 Velenje.
Predlogi za februar:
Bojan Prelovšek,
načelnik občinskega štaba Civilne zaščite - dobro usklajuje delo med društvi in krajevnimi skupnostmi, ki so vključena v sistem Civilne zaščite; vzorno predstavlja Civilno zaščito in primerno poudarja njen pomen ...
Peter Radoja,
predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj - dobro vodi društvo, ki pripravlja številne prireditve v kraju; še posebej je Šoštanj prepoznaven po daleč naokoli odmevnem pustnem karnevalu ...
Dr. Tone Ravnikar,
zgodovinar, ki je izdal eno najbolj odmevnih publikacij na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, knjigo o zvezdnih poteh - obsežno delo, ki je rezultat dolgoletnega raziskovanja srednjega veka na tem območju ...
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo: Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4 bomo izžrebali dve nagradi - po dve vstopnici za plavanje v Termah Topolšica.
Umrl zaradi trenutne jeze dveh mladeničev
Motiv za umor 27-letnega Simona Flandra iz Škal pri Velenju naj bi bila trenutna jeza - Kot se je izkazalo pri zbiranju informacij, naj bi kar lepo število oseb vedelo kaj v zvezi z umorom, pa nihče tega ni posredoval policiji
Milena Krstič - Planinc
Celje, 14. marca - Na celjski policijski upravi so v petek na tiskovni konferenci pojasnili podrobnosti brutalnega umora 27-letnega Simona Flandra, ki se je zgodil 8. marca v zgodnjih jutranjih urah na parkirišču ob Šaleški cesti pri Rdeči dvorani v Velenju. Zaradi poškodb, šlo je za devet vbodnih ran z nožem, je Flander po tistem, ko so ga prepeljali v bolnišnico, umrl. Policisti in kriminalisti so z ogledom kraja dejanja in opravljenimi več kot tristo informativnimi razgovori ter zbranimi obvestili umora osumili 20-letnega in 16-letnega Velenjčana. Oba osumljena so v petek popoldne privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju.
Preiskava je pokazala, dejanje pa sta na zaslišanju priznala tudi oba osumljena, da je do umora prišlo zaradi prepira, ki pa se je končal tragično. Celotno dogajanje se je odvijalo na parkirišču. Tam naj bi 27-letni Simon Flander po tistem, ko se je zadrževal v bližnjih lokalih, kjer sta se zadrževala tudi oba osumljena, okoli 3.15 s svojim vozilom zapeljal do vozila osumljenih in ju prosil za cigarete. Pri tem je prišlo do prepira. Flander je nato sunkovito odpeljal po parkirišču ter trčil v eno od tam parkiranih vozil. »Nato je zapeljal nazaj do obeh osumljenih in jima dejal, naj nikomur ne povesta, kaj sta videla. Med njimi se je spet vnel prepir, ki se je stopnjeval v pretep. Med pretepom je 20-letni osumljenec uporabil nož in večkrat zabodel Velenjča-
Prvi mož celjskih kriminalistov Janko Goršek na tiskovni konferenci: »Motiv? Trenutna jeza.«
na. Ta je obležal na tleh, osumljena pa sta se s svojim vozilom odpeljala s kraja dejanja,« je dogajanje na parkirišču opisal Janko Goršek, prvi mož celjskih kriminalistov, ki je povedal še, da se vsi trije med seboj niso poznali.
Obema osumljenima so kriminalisti odvzeli prostost v sredo, 12. marca v popoldanskih in večernih urah, enemu na bencinskem servisu naproti Policijske postaje Velenje, drugemu doma. Našli in zasegli pa so tudi nož, s katerim je bil Flander zaboden. Kot je še pojasnil Gor-šek, bodo kriminalisti zaradi pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja ovadili tudi 17-letnega Velenjčana, ki je skrival ključne dokaze.
V preiskavi je od samega začetka sodelovalo večje število kriminalistov in policistov, vključili pa so se tudi delavci Centra za forenzične preiskave.
Kot se je izkazalo ob zbiranju informacij, je kar lepo število oseb vedelo, kaj naj bi se dogajalo na parkirišču, pa nihče tega podatka ni posredoval policiji. Kot že rečeno, so policisti in kriminalisti v zvezi z iskanjem storilcev opravili več kot tristo informativnih pogovorov, z nekaterimi tudi večkrat. »Pričakovali bi, da bodo pomagali v preiskavi, čeprav gre res
Mamina bolečina v duši
Kako je mama umorjenega Simona Flandra, Tatjana Podrečnik, sprejela novico, da so osumljene za umor njenega sina prijeli?
»Bolečina bo vse življenje v moji duši. Nikomur na svetu ne želim in ne privoščim kaj takega. Vse blagoslavljam z ljubeznijo, vse imam rada. Morilcem mojega sina pa naj bo sojeno in naj bo pravici zadoščeno. Sin mi narekuje: mamika moja, ne bodi žalostna, saj se bo vse uredilo. Vedno sem bil s tabo in vedno bom ostal. Z mojo pomočjo ti bo uspelo, da boš prišla tako daleč, da bo pravici zadoščeno, čeprav ne moreš več doseči tega, da pridem nazaj.
To so bili mladi ljudje! Ne vem, kaj jim je prišlo na misel, da drugemu lahko napravijo kaj tako brutalnega? Razumela bi, da mu polomijo kosti. Te se lahko zacelijo. Tega pa ne morem. Lahko le ponovim, da bo ta bolečina v moji duši vse življenje.«
Simonova mama Tatjana Podrečnik letos ne bo dobila čestitke ob materinskem dnevu, pa vendar ne bo ostala brez nje. Lanska, ki jo je izdelal Simon sam, ji je bila tako pri srcu, da jo ima še vedno na steni in ji bo ostala kot sama pravi, nepozaben spomin. (Foto: S. Vovk)
cdf1" " ,lrV %
Na kraju umora so prijatelji s svečami izpisali ime umorjenega. (Foto: s. Vovk)


za hudo obliko kaznivega dejanja,« je še povedal Janko Goršek, ki je tudi zaradi tega ocenil, da je šlo za zelo zahteven primer, saj ob prijavi tragičnega dogodka »niso imeli« ničesar.
V zvezi z zbiranjem informacij so bile v javnosti večkrat posredovane telefonske številke policije s prošnjo, da se kdo od
tistih, ki bi o dogodku kaj vedel, pomembna pa je bila vsaka še tako majhna sled, obrne na policiste. Med njimi je bila omenjena tudi anonimna številka policije 080 1200, ki dejansko zagotavlja anonimnost, pa je bil nanjo opravljen le en klic, pa še ta po tistem, ko so kriminalisti že povezovali niti.	■
Toleranca do nasilja?
Velenjski primer, ko je nož zaradi vbodnih ran in hipne jeze povzročil smrt mladega človeka, sam po sebi poraja vrsto vprašanj. Podatek, da so policisti in kriminalisti pri zbiranju informacij o storilcih okrutnega umora zaslišali oziroma opravili informativne pogovore z več kot 300 ljudmi, z nekaterimi tudi večkrat, ker so slutili, da nekaj vedo, pa nočejo povedati, je milo rečeno strah zbujajoče. Zakaj mladi, nekateri zelo mladi, ki so se tisto noč zadrževali tam naokoli, niso bili pripravljeni policiji povedati ničesar. Prav ničesar. Pa je lepo število oseb vsaj nekaj vedelo. Nekateri še več kot zgolj nekaj. Lahko to pomeni, da smo postali (bolj) tolerantni do nasilja?
Nihče (pravzaprav eden je) tistega,kar je vedel, ni bil pripravljen sporočiti niti na anonimno telefonsko številko 080 1200, ki po besedah prvega celjskega kriminalista Janka Gorška zagotavlja absolutno anonimnost. Brezbrižnost? Dvom, če je res tako?
Potem se pojavi novo vprašanje. Strpnost. Kje je? Je sploh mogoče, da je lahko trenutna jeza motiv za umor? Te ima, da bi v jezi kdaj koga klofnil. A da potegneš nož in ga uporabiš?
Zakaj je nož potreben, če greš na zabavo, na klepet? Se koga bojiš? Se česa bojiš? Jih je veliko, ki nosijo s seboj nože?
Alkohol pri mladoletnikih, najstnikih, ki komaj začenjajo živeti? Ki ne potrebujejo veliko, da spravijo skupaj z njim v pogon kako neumnost. Kje se ga »ulije-jo«? Koliko gostinci upoštevajo prepoved točenja alkoholnih pijač mladoletnim osebam?
Vprašanj, ki se porajajo ob tem grozljivem umoru, pa je še nešteto. Pravzaprav jih je toliko, da bi bili zagotovo vredni kakšne sociološke raziskave.
Zgorela gospodarsko poslopje in kozolec
Črnova, 13. marca - Med 21. in 22. uro je iz sedaj še neznanega vzroka nenadoma izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Črnovi 23 pri Balohovih po domače Belerjevih v velenjski občini. Kot je povedal gospodar, so med gledanjem televizije opazili, da je nenadoma začelo goreti na spodnjem delu starejšega gospodarskega poslopja (lastnik je preko dneva kuhal žganje) v velikosti 10 krat 20 metrov, od tam pa se je požar zaradi vetra razširil na bližnji kozolec. Tega so postavili šele pred dvema letoma.
Na kraj požara so v najkrajšem možnem času prihiteli gasilci Velenja, Vinska Gore, Šentilja, Šaleka ter Pesja, vendar je medtem požar že uničil oba objekta, zgorelo pa je tudi več koz in zajcev ter kmetijska mehanizacija, tako da je materialna škoda precejšnja. Naslednji dan, v petek dopoldne, so kriminalisti opravili ogled kraja. Po njihovi oceni je bila tuja krivda izključena, materialna škoda pa je ocenjena na okoli 40.000 evrov	■
i