Gospodarske stvari. Škropljenje trsja. Nekaj besedi amo tovnej izpregovorili za škropljenje z azurinom in to smo storili z ozirom na skušaje, ki so jih storili na vinorejski Soli v Mariboru. Na to pa nam piše g. Jože Slekovec, nadučitelj v Jarenini, to le: Reče se, da je eno škropljenje z azurinom tolike vrednosti, kakor dvakratno škropljenje z galico. Podpiaani hoče iz lastne skušnje o tem nekaj rgzjasniti. Predlanskim, tedaj leta 1889, aem naročil 6 kilogramov aznrina na Dunaji, kar je atalo okolo IGgld., ter sem ž njim škropil po vinogradu; a le z malim uspehom. Liatje se je kljubu temu, da je bilo poškropljeno, suailo, ker -ga je peronospora še sploh napadla. Se ve, da sem škropil aanio enkrat in to v začetku rožnika. Leta 1890 aem škropil z modro galico, a uapeh je bil bolj.ši. Ker je lanako leto auaa razvijanje peroaoapore zadrževala, zato sem pol vinograda le samo enkrat poškropil. Še le meseca kimovca, ko ae je jela megla po jutrih kaditi, jo naatopila p ronospora ter uničila vse neškropljeno listje v 14. dneh. Poškropljeno, tudi samo enkrat, je precej zdravo oatalo; dvakrat poškropljeno liatje pa je bilo tako zdravo, da se je moglo o trgatvi grozdje med njim iakati, da ni zaostalo. Tedaj modra galica tudi l°/u z apnom gotovo poinaga, akoravno 80 tu pa tam sit^obe s akropilnico. K temu še ae lahko vidi, kako daleč ae je škro pilo 7. galico, kai' se pri azurinu le težko opazi in delavca moti. Jaz priporočani škropljenje z modro galico. Gotovo pa je dvakratno škropljenje z galico večje vredaoati, kakor enokratno akrop Jjenje z azurinom. Kako mi je mogoče z azu- *) Tako v francoskeui jeziku, po našem bolje: BNa dolo!" ali nDelo le velja!" Urodništvv. riuom prvikrat vae tiato liatje poškropiti, ko jega še takrat ni! Iu ravno najbolj nežno listje uniči peronoapora najprej. V tem mi nikakor ne opor^kamo g. nad učitelju, marveč še hvaležni smo mu za prijazne vrste. Vendar pa dostavimo, da brž azurin, ki ga je g. uadučitelj dobil za tako dragi denar, ui bil pristen in je torej škropljenje z njim bilo prazno delo. Sedaj pa azurin ne hodi več tako drago, mogoče pa je vendar-le še tudi goljuflja pri njem, zato smo rckli, da ao mora gledati na to, da ae dobi pravo, pristno blago. Kako je z novimi ameriškimi vinogradi na Bizeljskein? ,,Dol. Novicam" se piše o novih vinogradih tako-le: Znano je, da je trtna uš sloveče bizeljake vinograde popolnoma uuičila. Država je napravila tam ameriške trtaice, ameriške poskušalue vinograde, katere nadzoruje kaj razumni in jako marljivi gospod Janez Malua. Ravno ta gospod ae je hotel prepričati, je-li ameriška trta riparija rea taka, da je trtna uš ne more ugonobiti ? Zaaul je v ta namen že pred leti k nekaterim riparija-trtam za dobra dva klobuka 6ez in čez ušivih korenin domačih trt, in kaj je našel ? Da ao lmele č-ez več raesecev riparije ua svojih koreninah ali le izginljivo malo, ali pa kar nič uši. Daues stojž še ravno iate riparije čvrste, krepke, ker jim uši ne morejo do živega. Ravno ta goapod je pa skusil tudi razne priporočane načine cepljenja ali požlahtnjenja ameriških trt s cepiči domaiiih. Pri tem ae je prepričal, da je najholjae cepljenje v zelenem, ali poletno cepljnnje, izvršeno po načinu prostega poročevanja, ali kakor ae tudi zove, kopulacije. To požlahtnjenje mu gre čudovito hitro izpod rok, in prime se mu kar vae. Letoa n. pr. je požlahtnil maja meaeca s pomagači, katere je satn naučil in izvežbal, v laatnem vinogradu 3600 trt, od katerih ae le 26 cepičev ni prijel^. Skušal je pa tudi cepljene ameriške trte pogrobati, ter je napravil iz jedne same, zeleno cepljene, po tri do atiri evropske grme, in tudi to se mu je sponealo prav dobro, čiato povoVjno. Skusil je tudi zeleno cepljene ameriške trte izkopati ter jih na stalno mesto v novi vinograd preaaditi ter koj tudi pogrobati, kar se mn je isto tako povoljno aponeslo. Danes ima mož že tri čisto nove lastne ameriške vinograde, imajo jih pa že tudi drugi sosedje. Sploh napredujejo v Bizeljaki okolici vinogradarji z zaaaditvijo uovih vinogradov tako, — nekateri pridelali bodo že letos do 60 veder vina — da bodo y prav malih letih ravno toliko vina pridelovali, kakor ao ga prej, ko filokaere še niso poznali. Veaelje je slišati, da do 112 oseb, ki znajo cepiti, vsaki dau po okolici trte cepljuje; plačilo dobe od gospodarjev doticnih viuogradov, po jeden do dva krajcarja od požlabtnjene tite, katera se je dobro spom*sla. Gospod Malus poui-uje v gotovili dneb ljudi v copljenji, lned terni tudi dekleta, in vaako leto itnajo taki vu-enci gotov dau cepljenje za premije. Tisti, kateremu se med 100 pOžlabtnitvami najvec prinie, dobi 5 11. itd. Letos bode tako cepljenje za premije prve dni julija, prav pod Bizeljsko cerkvijo na šolskem vrtu. Nekaj o krompirji. Sedaj že gre krompir b koncu in skorej prav, kajti že ni nič poaebno zdrav, izlaati ako je pognal kali. Kdor pa si hoče ga obdržati, da rnu ne požene, ta stori to lebko tako-le: Postavi se kotel vrele vode in va njo se dene v kaki vrečici krompir ter drži kacib 5 sekund y vodi. Na to se potegne iz nje, razsiplje po tleh, da se ocedi. Ako se je to zgodilo, razpoloži se krompir na kakem auheni zračnem kraji, dokler ga goapodiiija ne potrebuje. Za na mizo je izvrsten, ali ae zna, da ni več za aaditvo. Sejmovi. Diie 4. julija v Mariboru, v Podplatu, iu na Vidmu. Dne 7. julija v Vojuiku ia na Kapli.