Predsednik skupščine SR Slovenije v Livarju
^Vloga temeljne organizacije, žiro računi, vloga delavca v samoupravljanju, njegova socialna varnost, sistem de-Iitve po delu, odpisanost opreme in njena modernizacija, delo sindikata in komunistov", so bila vprašanja predsed-nika skupščine . SR Slovenije tov. Vinka Hafnerja, ki jih je naslovil na poslovodne delavce in predstavnike samou-pravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij, ob njegovem obisku in pogovorih v največjem proizvodnem kolektivu občine Grosuplje, IMP-jevem Livarju.
Štiri proizvodne temeljne organizacije in delovna skupnost, 250 starih milijard celotnega prihodka, 80 starih milijard dohodka, 48 — 50 starih milijard čistega dohod-ka, 6 milijonov dolarjev izvoza in 29.000 din povprečni osebni dohodek v 8/84, so osnovni podatki oziroma oseb-na izkaznica deJovneorganizacijeIMVLivar,,ViktorKol-eša", ki jih je v razgovoru nanizal njegov glavni direktor Valentin Mendiževec.
V kolektivu, katerega zametki segajo v leto 1966, bo do konca leta 84 znašal povprečni neto OD 27.000 — 28.000 din. Letna rast zapostovanja je 4%. Kolektiv šteje 750 zaposlenih od tega je 162 žensk. V režiji TOZD in DSSS je zaposlenih 185 delavcev ali približno 25%, kar 75% pa je proizvodnih delavcev.
Izobrazbena struktura v delovni organizaciji je zadov-oljiva saj je 7 odstotkov delavcev z višjo in visoko izob-razbo, 14 odstotkov s srednjo, 10 — 11 odstotkov K V de-lavcev, 18 odstotkov PKV in 50 odstotkov nekvalificira-nih delavcev. Od.šenavedenih 750zaposlenihjihpribližno 300 dela v treh izmenah, 300 delavcev v dveh izmenah in približno 150'delavcev v eni izmeni.
V  Livarju se povprečno dosega zahodna tonaža na de-lavca, ki znaša 45 — 50 ton. medtem, ko je le-ta v Ameriki 110 ton, v zahodfli Nemčiji 45 — 50 ton in v Jugoslaviji 19 ton na zaposlenega v livarstvu.
Seveda so pogoji dela na Zahodu popolnoma drugačni. V mislih se ima kvalitetne surovine, ki jih kolektiv, če želi dosegati vrhunsko kvaliteto, mora uvažati medtem, ko je domačo surovino prisiljen kupovati celo po višjih cenah, kot so uvožene.
Livarska tehnološka opremljehost, s katero se lahko v Livarju pohvalijo, je v ..špici" v Sloveniji in Jugoslaviji, ne velja pa to za Zahod, kjer se proizvodnja ulitkov odvija že povsem računalniško vodena..
Zatoje primerjava panoge livarstva vSloveniji ali Jugo-slaviji z Zahodno zelo težavna. Hitrejši razvoj onemogoča tudi višok odstotek inflacije, pa neprestana rast cen osnov-nim suro.vinam, ki še kako vplivajo na reproduktivno sposobnost livarskih OZD med duigim tudi Livarja.
Odpisanost livarske opreme je v Livarju 80odstotna, v Jugoslaviji 85 odstotna, v Srbiji 65odstotna, zato je tudi razumljivo, da livarne ne dosegajo enakih ekonomskih efektčv kot na Zahodu. V Sloveniji se v livarstvu ne beleži izgubašev, medtem, ko je v Jugoslaviji 17 livarn v izgubi, med njimi so tudi take, ki imajo približno 50 starih mili-jard izgub, kot na primer Radiator .Zrenjanin in FO Beograd.
Seveda v Livarju poskušajo na najrazličnejše načine znižati stroške poslovanja, ki skokovito naraščajo, tako razmišljajo tudi o racionalnejši organizaciji vzdrževanja in tudi ukinitvi ene od temeljnih organizacij, ki to dejavnost opravlja. V interesu prihranka so seodločili, da s 1. ja-nuarjem 1985 preidejo na en žiro račun. S tem želijo doseči tudi večji efekl na področju združevanja sredstev.
Predsednik skupščine je v zaključku pogovora pohvalil velik prispevek, ki ga ima delovna organizacija Livar, pri razvoju tega dela grosupeljske občine in ji doseganje takih rezultatov zaželel tudi v prihodnje. Pri tem je dejal: ^da ni še tako daleč nazaj, ko se je občina Grosuplje prištevala še med manj razvite predele. V osvežitev in spodbudo pa je slišati, da se kljub težavnim gospodarskim razmeram, če je pripravljenost celotnega kolektiva s strokovnim timoni na čelu, lahko dosega dobre rezultate poslovanja, to pa nas spodbuja, da je potrebno na začrtani poti vztrajati".
\ Predsednik skupščine si je ogledal tudi proizvodne prostore Livarja, popoldne pa je v Grosuplju imel razgovor s širšim družbenopolitičnim aktivom gro-supeljske občine in poslovodnimi delavci večjih OZD.
Iztok Munih