t «« •i Wi «a kartotl doUv-D«Uv opr*vl6onl do kar produclrafo T hi* pa par la I« Iba lattrMti af th'o working elaja. Worker« ara ontitlod to all wbafl thoy produce. 11—1 < M ■ «ici.»««O IU. uuo.r IM TZ'Jt^fJSJttJSt Offi«.: 40111. 11. Mr.. (Uni*. IN "Datavd rseh dežela, združite se!' PAZITE' ri 1 » t no šfovllko v oklopo|u-kl oo nahala polog vo-toga nulovt, prilepilo* noga «podajali na ovitku. Ako (492) |o itovllka . . lodof vom s prihodnjo Aioviiko noftofo liofa potato naročnina. Prodno, ponovi to «ako|. ST1V. (NO.) 4tl. mm—mrnmmimmmmmJLmmm SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO» ILL., DNE 6. FEBRUARJA, (FEBRUARY) 1917. LETO (VOL.) XII ični dnevi Amerike. Diplomatien! stiki z Nemčijo prekinjeni. Za Zedinjene države je nastopila kriza, katere ne presega po svojem pomenu, po nevarnostih, ki tiče v njej in po nepreračunljivih posledicah, ki jih lahko povzroči, nobena izmed vseh, kar so jih imele od svojega rojstva, od tistega časa, ko so se zedinjene kolonije odtrgale od Velike Britanije in se ustanovile kot neodvisna republika. Kvečjemu razburjena doba pred izbruhom civilne vojne bi se dala ponekod primerjati s sedanjo krizo. Nevarnost pa je sedaj neizmerno večja. Zedinjene države ao prekinile diplomatične zveze z Nemčijo. Ameriški poslanik Gerard v Berlinu je od vlade odpoklican, nemški poslanik grof Bemstorff je dobil svojo potnico. Zastopanje ameriških interesov v Nemčiji je prevzela Španska, zastopanje nemških interesov je izročeno Švici. Kar se je sedaj zgodilo, je viselo v zraku že lani ,ko je bil parnik Sussex brez svarila torpe- Predsednik Wilson je naznanil svoj ukrep Kongresu, ki je bil v ta namen v soboto ob 2. 'popoldne sklican na posebno sejo. Izjavil je, da tudi sedaj ne more verjeti, da ima Nemčija očitno sovražne namene zoper ameriške državljane; toda če bi se razkrili taki nameni, stopi zopet pred kongres in bo prosil za pooblastiloma sme porabiti vsa aredstva, ki bi mogla biti potrena za zaščito naših mornarjev in našega prebivalstva." Te beBede označujejo vso resnost krize in kažejo, da nas vsak trenotek lahko potegne v vrtinec vojne. Predaednik je govoril: 14 Gospodje kongresniki! Cesarska nemška vUda je dne 31. januarja naznanila naši vladi in vladam drugih nevtralnih narodov, da se poslnžf začenši a prvim februarjem nove politike glede na rabo podmorakfti ladij proti vsemu brodovju, ki bi izkušalo preploviti gotove označene pasove širokega morja, na kar Vas moram po svoji jasni dolžnosti upozor*ti. Dovolite, da spomnim kongres, da je ta vlada dne 8. aprila lanskega leta z ozironi na potop o-sebnega parnika 'Sussex' dne 24. marca brez poziva ali svarila, in z ozirom na to, da je bilo vsled tega več državljanov Zedinjenih držav pogubljenih, poslala cesarski nemški ladi noto, v kateri je storila sledečo izjavo: je še vedno namen cesarske» vlade voditi kruto in brezobzirno vojno proti trgovskim ladjam z rabo podmorskih ladij hrez obzira na to, kar mora vlada Zedinjenih držav smatrati za posrečena in neoporečna pravila mednarodnega prava in za splošno priznane ukaze človečnosti, bo morala vlada Zedinjnrh držav sklepati, da ji ostane le ena pot, po kateri more iti dalje. Če ne izjavi nemška vlada brez odlašanja, da opusti dosedanji način svojega podmorskega voj-. skovanja proti osebnim in tovornim ladjam, nima vlada Zedinjenih držav nobenega drugega izbora, kakor da poostri diplomatično razmerje z nemškim cesarstvom. V odgovorn na to izjavo je dala nemška vlada naši vladi sledeče zagotovilo: Nemška vlada je pripravljena storiti največ, kar je mogoče, da omeji svoje vojne operacije, Nota nemike vlade ima sledeče besedilo: "Vaša ekscelenca je bila tako ljubezniva, da je dne 22. t. m; naznanila poslanico, ki jo je predsednik Wilson tistega dne oglasil senatu Zedinjenih držav. Cesarska vlada je vzela vsebino s tisto resno paznostjo na znanje, ki gre izjavi predaednika na njegovem odgovornem mestu. Služi ji v zadoščenje, da lahko konstatira, da se glavne poteze te izjave v najširšem zmislu vje-majo z načeli in željami Nemčije in njenih za-| veznic. Sem spada v prvi vrsti pravica avtonomije in enakopravnosti vseh narodov. . Priznavajoč to načelo bi Nemčija pozdravila, če bi narodi kakor Indija in Irska, ki ne uživajo blagoslova neodvisnih „ držav, sedaj dobile svojo svobodo. Tudi zveze, ki gonijo narode v tekmo za hegemonijo in jih delajo naklonjene za sebične intrige, odklanja nemftki narod. Na drugi strani je nemški narod.navdušen za aodelovanje pri vsakem stremljenju, ki gre za zabranitvijo,bodočih vbjn. Svoboda na morju je eden prvih pogojev za svoboden in miren promet med narodi in prav tako so bila odprta vrata za trgovino vedno vodilno načelo nemške politike. V miru, ki naj se sklene z Belgijo, je hote diran in je na njem poginilo nekoliko Američanov. Takrat je poslala ameriška vlada v Berlin noto z zahtevo, da NemčijA nemudoma ustavi tak način vojskovanja s podmorskimi ladjami, in z grožnjo, da bo Nemčija odgovorna Ameriki za življenje vsakega ameriškega državljana, ki bi bilo vsled takega vojskovanja izgubljeno. Nota ni določala termina za odgovor, ampak sicer je; imela vse znake ultimatuma in predsctfoik je smatral situacijo za tako resno, da je naznanil svoj korak z osebno adreso kongresu. Takrat je Nemčija odnehala, izdala je vsem mornariškim poveljnikom ukaz, da morajo pri napadu na katerokoli osebno ali trgovsko ladjo postopati po določbah mednarodnega prava. Razmerje med Ameriko in Nemčijo je prišlo zopet v reden stadij in pred kratkim je še Gerard na nekem banketu v Berlinu dejal, da niso bili odnošaji med obema deželama od začetka vojne tako dobri, kakor sedaj. Naenkrat je prišel preobrat. Nemčija izjavlja, da je obljuba, dani lani Zedinjenim drŽavam, ne veže več, označuje pasove okrog Anglije, Belgije, Francije, Italije za prepovedane in si jemlje pravico potapljanja ladij brez svarila. Odkar je dala nemška vlada Ameriki omenjeno obljubo, je bila v gotovih nemških krogih ostra opozicija proti temu popustu. Glavni šovinisti in nekateri marinisti s prejšnjim poveljnikom mornarice von Tirpitzem so neprenehoma zahtevali, naj Nemčija obnovi brezobzirni boj s podmorskimi ladjami, češ da je to njeno najuspešnejše orožje in da ji nimajo delati nevtralne države v tem oziru nobenega predpisa. Berlinska vlada je nedvomno sama obžalovala, da je dala Ameriki obljubo, katero ji je ta- Wil sonov govor dokler še traje vojna, na bojne sile vojskujočih se nasprotnikov, s tem zavarujoč svobodo morja, načelo, o katerem misli nemška vlada sedaj kakor prej, da soglaša z vlado Zedinjenih držav. S to idejo naznanja nemška vlada vladi Zedinjenih držav, da ao dobile nemške pomorske sile sledeči ukaz: " Vaoglasju s splošnimi načeli o ustavljanju, pregledovanju in uničevanju trgovskih ladij, priznanem z mednarodnim zakonom, se nimajo take ladje, bodi si v krajih, označenih za pomorski vojni pas, ali pa izven njih, potapljati brez svarila iu brez rešitve človeških življenj, razun hku-šajo take ladje pobegniti ali pa se upirajo. -• * toda mm ne morejo pričakovati, da bo Nemčija, prisiljena, da ae bojuje za svoj obstanek, zaradi nevtralnih interesov omejila rabo uspešnega orožja, če je njenemu sovražniku dovoljeno, da nadalje samovoljno rabi metode vojskovanja, ki kršijo pravila mednarodnega prava. Taka zahteva bi bila nezdružljiva z značajem nevtralnosti in nemška vlada je prepričana, da ne misli vlada Zedinjenih držav na tako zahtevo, ker ve, da je vlada Zedinjenih držav ponovno izjavila, da hoče uveljaviti načela svobode na morju, od katerekoli strani naj bi se kršila." Na to je vlada Zedinjenih držav odgovorila dne 8. maja, sprejemši pač dana zagotovila, toda dodavši: 44Vladi Zedinjenih držav se zdi potrebno izjaviti, da smatra za dognano, da ne misli nemška vlada, da je ohranitev njene novo oznanjene politike na kakršenkoli način odvisna od poteka ali rezultata diplomatičnih pogajanj med vlado Zedinjenih držav in katerokoli vojskujočo se vlado, kljub temu, da bi se nekateri izrazi v noti cesarske vlade z dne 4. t. m. dali tolmačiti ha ta način. Da se pa prepreči vsak mogoči nesporazum, naznanja vlada Zedinjenih držav cesarski vladi, da ne more niti za trenotek priznati sugestije, še manj pa razpravljati o njej, da bi bilo spoštovanje pravic amer'š. državljanov kakršenkoli način ali le v najmanjši meri odvisno od postopanja katerekoli druge vlade z ozirom na pravice nev-traleev in nebojevnikov. Odgovornost v takih re- ^ čeh je samostalna, ne skupna, absolutna, ne pa relativna." Na to noto z dne 8. maja ni dala cesarska nemška vlada nobenega odgovora. V sredo, dne 31. januarja je vročili nemški poslanik državnemu tajniku skupaj s formalno noto spomenico, ki obsega sledečo izjavo: "Cesarska vlada torej ne dvomi, da bo vlada Zedinjenih držav razumela situaeijo, ki so jo Nemčiji vsilile zavezniške brutalne metode vojskovanja in njih namen, da uničijo centralne sile, in da bo vlada Zedinjenih držav nadalje priznala, da vračajo sedaj javno razkriti nameni zavez- driala v svoji dne 4. maja 1«M6 vlatUT^Mrnjem držav poslani noti. V teh okolščinab se postavi Nemčija proti nezakonitim sredstvom svojih sovražnikov s tem, da prekine od 1. februarja 1917 dalje siloina vso plavbo, vštevši nevtralno, v pasu okrog Velike Britanije, Francije ,Italije in na vzhodnem Sredozemskem morju. Vsaka ladja, ki se zateče v tem pasu, bo potopljena. Mislim, da soglašate z menoj, da nima ta vlada vpričo te izjave, ki preklicuje nenadoma, premišljeno in brez vsakega predhodnega obvestila slovesno obljubo, dano v noti cesarske vlade z dne 4. maja 1916, nobene alternative, združljive z ugledom in s častjo Zedinjenih držav, kakor da nastopi pot, ki je v noti z dne 18. aprila 1916 naznanila, da jo nastopi, če ne opusti nemška vlada načina podmorskega vojskovanja, ki ga je takrat rabila in h kateremu se namerava sedaj zopet vrniti. Zatorej sem ukrenil, da naznani državni tajnik njegovi ekscelenci, nemškemu poslaniku, da so vse diplomatične zveze med Zedinjenimi državami in nemškim cesarstvom prekinjene in da bo ameriški poslanik v Berlinu takoj odpoklican; in v soglasju s tem sklepom naj izroči njegovi ekscelenci njegov potni list. Kljub tej nepričakovani akciji nemške vlade, kljub temu nenadnemu in vsega obžalovanja vrednemu preklicu svojih obljub, danih tej vla- Nemška nota. la Nemčija le ukrepe previdnosti, tako da ne bi mogli te dežele, s katero želi cesarska vlada razmerje prijateljske soseščine, nasprotniki izrabljati za pospeševanje sovražnih poizkusov. Tak previdnosten ukrep je tem nujneje po-treben, ker so sovražne, v moči stoječe osebe večkrat v govorih, zlasti pa v sklepih pariške gospo-darske konference neprikrito izrazile svoj namen, da ne priznajo Nemčije niti po sklepu miru za enakopravno, ampak da se bodo sistematično bojevale proti njej. Poizkus štirih združenih sil, da bi privedle mir, je izpodletel fcaradi osvojevalnega poželenja njih nasprotnikov, ki nočejo miru. Pod pretvezo narodnostnega načela so označili za uvoje vojne dlje sovraštvo in sramoto Nemčije, Avstro-Ogrske, Turčije in Bolgarske. Proti naši Želji po spravi so postavljali svojo voljo. BojeVati se ho-čejo do zadnjega. Tako je nastal nov položaj, ki sili Nemčijo na nove sklepe. Dve leti in pol je uporabljala Anglija politične in mornariške pripomočke fa zločinski poizkua^da spravi Nemčijo in Avstro-Ogrsko na kolena. Na brutalen način, kljub mednarodnemu pravu, prepoveduje skupina sil, ki ji poveljuje Anglija, legitimno trgovino svojih nasprotnikov Z brezobzirnim pritiskom na nevtralne države tr-ga Anglija vse trgovske odnošaje po svoji volji in sili nevtralce, da omejujejo svojo trgovino po njenih ukazih. Ameriški narod pozna sredstva, ki smo jih poprijeli, da prisilimo Anglijo in njene zaveznike, da se vrnejo k mednarodnemu pravu in priznajo zakon svobode na morju.. Angleška vlada vztraja na svoji 4stradani vojni, ki prav gotovo ne oslabi vojaške sile njenega nasprotnika, pač pa aili ženske in otroke, bolnike in starce, da si nalagajo zaradi svoje dežele bolestno pomanjkanje ki škoduje narodni življenski moči. Na ta način pomnožuje hritaka želja po gov spodstvu trpljenje sveta brez vsakega obzira na zahteve človečnosti, brez obzira na protest težko oškodovanih nevtralcev, celo brez obzira na tiho hrepenenje prebivalstva njenih zaveznic po miru. * t t i Vsak dan nadaljevanja tega strašnega boja prinaša novo opustošenje, novp bedo, novo smrt. Vsak dan, za katerega se skrajša ta vojna, prihrani na obeh straneh življenje hrabrih vojakov in pomeni blagoslov za izmučeno človeštvo. Cesarska vlada ni mogla pred svojo vestjo in pred zgodovino prevzeti odgovornosti, da o 1 krat pač morala dati. Bethmann Hollweg je te dni sam izjavil, da ni bil nikdar namenjen opustiti porabo kateregakoli orožja, s katerim bi si mogla Nemčija priboriti vlado. To kaže, da je bila nemška vlada le v zadregi, kje naf vzame pretvezo, da opraviči svoje postopanje. In z ozironi na vse to se vsiljuje sklep, da je imela takozvana mirovna ponudba Nemčije ustvariti to pretvezo. Tako kakor je Nemčija stopila pred svet s svojo ponudbo, je bila očitno prepričana, da o-stane brez uspeha. Ampak dobila je priliko, da pokaže s prstom na zaveznike, češ: Glejte 1 Ponujali smo jim mir ,a oni ga odklanjajo; zdaj torej ni druge, kakor da porabimo vsa sredstva za zmago, in brezobzirno potapljanje na morju je naše najboljše sredstvo. Torej ga bomo.rabili. Ameriška vlada pa odgovorja s tem, da od-poklicuje svojega poslanika iz Nemčije. di v času-izredno kritične napetosti razmer med obema vladama, nočem verjeti, da imajo nemške oblasti namen, da store v resnici, kar pravijo, da smatrajo za dovoljeno. Na morem verjeti, da hočejo res prezreti staro prijateljstvo med svojim in našim narodom ali pa slovesne zaveze, ki so se izmenjale izmed njih, ter uničevati ameriške ladje in ugonabljati življenje ameriških državljanov, premišljeno izvršujoč brezobzirno mornariški program, ki so nam naznanili ,da ga usvoje. Le resnično očitno dejanje od njihove strani bi moglo še sedaj povzročiti, da bi verjel. i.« m; ]», nesreči izkazalo, da je to moje repnčanje v treznost in modro previdnost ■a «RHRvippvvfvivvHp^viipinp^ v ¡d n ost njihovih namenov neutemeljeno, če bi njih mornariški poveljniki res žrtvovali življenje Američanov z nepazniin kršenjem pravičnih in razumnih. zahtev mednarodnega prava in jasnih ukazov človečnosti, si vzamem svobodo ,da pridem zopet pred kongres in prosim za pooblastilo, da smem porabiti vsako sredstvo, ki bi moglo biti potrebno za zaščito naših mornarjev in našega ljudstva pri opravljanju svojih mirnih in zakonitih |x>slov na širokem morju. Manj ne morem storiti. Smatram za gotovo, da nastopijo vse nevtralne državne enako pot. Ne želimo nobenega sovražnega konflikta, s cesarsko nemško vlado. Odkritosrčni prijatelji nemškega naroda smo in resno želimo, da ostanemo v miru z vlado, ki govori v njegovem imenu. Ne bomo verjeli, da so nam sovražni, če ne bomo prisiljeni, da verjamemo; in drugega namena nimamo, kakor pravično obrambo nedvomnih pravic našega naroda. Ne želimo služiti sebičnim smotrom. Le zvesto skušamo vztrajati v mislih in dejanjih na nepozabnih načelih svojega naroda, ki seni jih šele pred dvema tednoma skušal izraziti v svojem nagovoru pred senatom; le svojo pravico do svobode in pravičnosti in nekaljenega življenja skušamo uveljaviti. To so podlage miru, ne vojne. Bog. da j, da nas ne prisilijo na njih obrambo dejanja namera-vane^ne pravičnost i od strani nemške vlade. pusti poizkus kateregakoli sredstva, ki-bi moglo pospešiti konec vojne. S predsednikom Zedinjenih držav vred je upala, da doseže ta cilj s pogajanjem. Ker je prišla na poizkus, da bi se dosegel sporazuhi med nasprotniki, napoved poostrene vojne za odgovor, mora sedaj cesarska vlada nadaljevati boj za Obstanek, kiji je bil vnovič vsiljen, s porabo orožja. Cesarska vlada je torej prisiljena, da odpra vi omejitve, ki jih je doslej nalagala svojim boj. nim sredstvom na morju. V zaupnanju, da prizna ameriški narod in vlada razloge sklepa, upa cesarska vlada, da bodo Zedinjene države posmatrale novi položaj z visokega stališča cesarske vlade in s svoje strani sodelovale, da se zabrani nova beda in izogibne žrtve človeškega življenja. V tem ko opozarja vlada glede na podrobnosti nameravanih vojnih ukrepov na morju na priloge, izraža obenem zaupanje, da posvari a-meriška vlada ameriške ladje, naj se izognejo v prilogi opisanemu nevarnemu pasu in da prav tako posvari svoja državljane, naj se ne vozijo in naj ne izročajo blaga takim ladjam, ki potujejo v luke zaprtega pasu." , p Treba m je brei obairs ns stališče ameriške vla de, nemških družabnic ali pa zavetniških držav nekoliko parati na to noto. Tudi ta spil pripada arhivu zgodovine in ga je preaojiti a tega stališča Od diplomatičnih seatsvkov, pa naj bodo ks* kršnega koli vira, nlamo nikdar pričakovali, da bi jim bila odkritosrčnost in poštenost vodilno na-Ml. Hveta ne vlsdsjo moralni zakoni, ampak Interesi, in dokler ne bo družba tako orgsnizirsns, da bodo interesi soglašali z moralo, bo v sladanju vedno več nemoralnega kakor moralnega. 1*1 je dobra centralnim silam, laš je dobrs zaveznikom, če jim koristi. Hi Če je dobrs, ae je poalužijo. Tegs smo torej 2e popolnoms vajeni od vseh strani. Kljub temu je nemška nota preaenetljivs. To je tska zbirka nsjočitnejših lsži, t*ks svrhsns mera hinaščine, ds vsame Človeku sapo. In še bolj razburljiv je vea spis vsled tega, ker je pod-lot licemerstva zabel jena z nesramno ironijo. Nemčija naznanja nevtralnim deželam, da začne z novimi lopovščina in i. Javlja jim pa to z gesto plemenitega človekoljuba in zahteva, naj ji ves nevtralhi svet sapoje glorijo, ker hoče še bolj potapljati, še bolj moriti — z občutkom človečnosti 1 S predrznim lieemerstvom, za katero bi kaj-zer in Bethmann Hollweg zaslužila klofute, se pričenja nota. Načela in želje eeaarake vfede ae vjemajo v najširšem zmislu s glavnim potezami Wilaonovega govora 1 Ne misli, dobrs duša, ds je v teh besedah kaj porogljivosti! Da se prepreči vsak dvom, pove cesarska vlada ksr nsrsvnoat ds je svtonomija in enakopravnost vseh narodov prvo, na kar prisega. In po tem načelu je vsa navdušena za avtonomijo Indije in Irske;, ne le sa kskšno omejeno svtonomijo, ampak za državno neodvisnost. Je prav. Tudi mi smo za irsko in za indijsko avtonomijo. Ampak če hoče cesarska vlada pokazati, da priznava načelo avtonomije, tedaj bi bila njena dolžnost, da pove, kaj je z avtonomijo tistih narodov,katerim bi lahko dala sama in njene zaveznice brez vsakega zunanjega pritiska, tudi brez vojne, samoupravo. Ruski car se lahko navdušuje za češko in jugoslovansko avtonomijo; to ne pomeni nič za poljsko, litvinsko, let-sko, finsko, malorusko avtonomijo. Mikado se lahko ogreva za neodvisnost Maroka "in Pilipin; to ne daje Koreji svobode. Če je kajzer prijatelj avtonomije, naj iztegne svoj jezik, ki g* tako rad giblje, pa naj pove, kaj je s Poljaki in Danci na Nemškem, kaj z neštetimi narodi v Avstriji. f sen. Diplomatien! stiki z Nemčijo so prekinjeni. Zdi ae, da bo temu koraku sledil še enak ukrep napram Avstriji, ki je izdala glede na podmorsko vojskovanje enako izjavo kakor Nemčija. Bilo bi lahkoumna zatajevati, da je položaj resen, neizmerno resen, Če se prerušijo diploma-tični odnašaji med dvema tako velikima deželama, kakršni sta Nemčija in Zedinjene države, postane položaj zelo kritičen, zlasti pa, če se to zgodi v okolščinah, kakršne so sedanje: Tam, kjer se je porodil vtrok krize, je vojna. Kriza sama je "v najtesnejši sveži s to vojno. Nikdar ps ni toliko nepredvidenih slučajev, kakor tedaj, kadar se države vojskujejo. Nikdar niso rezultati namenov in dejanj tsko nepreračunljivi. Wilson je preru-šil diplomatique stike očitno z dvojnim namenom. Prvič je to samo zase odgovor na ukrep Nemčije, ki ga obsoja ameriška vlada, ne le, ker je po njenih nazorih v nasprotju z mednarodnim pravom, ampak tudi zato, ker je imela Amerika obljubo, da ne bo Nemčija uveljavljala takega podmorskega vojskovanja, ki so Zedinjene države protestirale proti njetnu. Na drugi strani je odpoklic Gerarda in izročitev potnice Bernstorffu grožnja, da sledi temu koraku logični drugi korak, ako stori Nemčija v praksi kaj takega, kar je v teoriji po njenih ukazih mogoče. Tak logični drugi korak se imenuje vojna, in Wilsonov govor je v tem oziru tako j8-da ne pripušča nobenega dvoma. Da se pa kcgaf kar smatra predsednik za * casus bel-rav lahko zgodi, sledi iz vojnega položajs. sniškjh vesteh se je celo res nekaj podah-zgodilo; iz Londona namreč> poročajo, da je eki ameriški parnik torpediran in potopljen. I.Wilson je v svojem govoru Izrekel upanje, da ne stori Nemčija ničesar ,kar bi Ameriko prisililo, da pograbi za orožje. Kljub temu so vsakovrstni ukrepi, ki jih je podvzela washingtonska vlada, vojne priprave. Izdani so mornariški ukazi, gre-doči za tem, da je bojno brodovje vsak trenotek pripravljeno za akcijo. Vse mornariške naprave so pod najstrožjim varstvom. Storjeni so koraki, da se preprečijo eventualni atentati fanatikov na municijska in podobna podjetja. Straže za Belo hišo, zvezni kapitol itd. so pomnožene. Pravijo tudi ,da ima vlada popis velikega števila sumljivih oseb, ki bi v slučaju vojne z Nemčijo lahko nastopili kot ''notranji sovražniki", in da'jih tajni organi lahko vsak hip aretirajo — kar diši precej neprijetno po razmerah, ki so nastale ob začetku vojne v Avstriji. Zedinjene države hočejo biti v tem oziru popolnoma pripravljene, a taka pripravljenost je, kakor kažejo zgledi iz Rvrope, vražje kočljiva. Že v pripravljanju samem tiči velika nevarnost. Ntva* je taka, kakor Če se napenja lok j nekaj časa ga ima roka popolnoma v oblasti in spusti struno lahko povsem mirno v normalni položaj. Toda če prekorači napetost gotovo stopnjo, izgube prsti moč in pušica lahko odfrči prav tisti hip, ko naj hi lok odjenjal. Kden najnevarnejših faktorjev, v takem kritičnem položaju je razburjanje. A prav za to je poskrbljeno v najizdatnejši meri. Naglasa se, da O tem nima nots niti bai •ediee Ali psč! nots pravi, da sahtatajo zavezniki sramoto člje in Avstrije. In to as nšnaša ns avtdn nsrodov tu Nemškem In t Avatriji. Ml nismo odgovorni za pogoji iamnlkov Ne podpisujemo jih. Če zahjmjo Csrigrad, ds jejo tists načela v pestmi, ki so jih asm i raifls-ali. Ampsk nemška "cesarska" vlada ae na ras burja zaradi tega; "arsmota!" kriči, ker zaves» niki izjavili, da mora obflrfvljtns Poljska obsegati vae poljake kraje hi ker ima Memčijs stms nekaj takih krajev v krempljih, "arsmots!" hreiči zsto, ker obsegajo zavezniški pogoji tudi avtonomijo ss avstrijske nsrode. Sramote pa ne trpi ceasraka vlada. Neben pošten človek ns avetu aieer ne bo dejal, ds je srsmota atoriti kaj pravičnega. Ampak sate, da se nsprsj zavaruje proti izvršitvi pfaviet, jo o-znsčuje Viljemovs vlada za srsmoto. Potem se pa upa piaati predsedniku Wilaonu, da aoflaša z njegovimi načeli, ki obsegajo prav to, kar odklanja ona vsa ogorčena kot * sramotno!'' Nota berlinske vlsde nadalje pripoveduje, da odklanja s predsednikom Wilsonoin vred tudi Nemčija vse zveze, ki gonijo narode v tekmo za hegemonije in jim vlivajo naklonjenost za «eblč ne intrige. Po starem načinu zvitih diplomatov se tudi ta nota igra z besedami "vlada" 14drža va", "narod", kakor da je to vseeno. Mase na* rodov sploh ne hrepene po 'hegemoniji in ne iščejo intrig. Ampak ksr govori Nemčija o svojem ofi-cielnem stališču napram .zvezani, je bresobrszna infamija, kateri je celo v zgodovini diplomacije težko najti para. Nemčija je najprej sklenila zvezo z Avstrijo To je bils grožnja v novi Evropi, in ko ae je iz strahu pred to provokacijo republičanska Francija aliirala s csristično Rusijo, Je pritegnila Nemčija še Italijo k sebi in ustvanla tisto tro-zvezo, «i je bila ves čss nsjvečja vojna nevarnost v Evropi, ki je imela neoporečno hegemonič-ne namene, in ki je vrgla vae narode v tolmun blaznega oboroževanja, glavnega pospeševalca sedanje vojne!. Trozveza se je razbila, ker so ai intereai njenih članov nasprotovali. Nemčija pa ima ie nadomestilo in gradi "centralni blok", ne le za sedanjo vojno dobo, ampak še bolj za bodočnost po miru. Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo ims le priklenjeno, a z novo državo princa Mirka bi rada še povečsla ta blok. Kdo more biti tako slep. da ne bi v tem videl hegemonije! Kdo tsko lahkoveren, da bi smatral intrigo v takem bloku za izključeno? — - uncu. In vpričo vsega tega ae upa Bethmann feoik wig pisiti Wilaonu, ds soglala tudi v tej to* ki s njim, ki hoša, ds odpadejo vie svese poss mesnih držav in zshteva namesto tegs, skorsj socialistično, zveso vseh narodov na zemlji! Tski svssa je po Wilsonovih Aatorih |ri4 pogoj trajnega miru In Četudi ni v kapitalistih nI družbi nobenegs sbaolutnegs tdrsvila proti vojni, je vendsr res, ds bi take sva se znatno oHi-čsls krlitev miru. A medtem ko Nemčija elitno odklanja tako zveso, si drzne njena vlsds ttdiii, ds je nsvdušens zs vae, ksr bi moglo «shraniti bodoče vojne. Ds se ssbranljo bodoči vojne, je trebs pred vaem svet tsko urediti, ds bodo nsrodl zadovolj ni s novim položajem. Ampsk tsko ne misli neth šks vlsds. Ons računa kakor tipičen kapitalist: Zdaj krsdem jaz; ksdsr nakradeni dovolj, se mora vsaka tatvina preprečiti. Brezmejna hinavšČina je v tem, kar govori nemška nota o Belgiji. Vandar je pa ta to¿ka vsaj v tem oziru hvalevredna, ker indirektno priznava, da hoče vendar na nekakšen način apraviti Belgijo v odvisnost. Kar se tiče sklepov pariške gospodarska konference, jih mi aeveds obsojamo in obsojajo jih vsi socislisti. Tods nemška vlsds nima pra-viee, ds bi ae zgražsls nad njimi, kajti še pre«' den so se sešli zavezniki na to konfereneo, js ons le delala za gospodarsko enoto s Avstrijo, ksteri je hotela pritegniti tudi Bolgarsko in Turčijo. Kdor napoveduj« sam po vojaški vojni gospodarsko vojno, se ne more Čuditi, če asu odgovarja nasprotnik na ensk način. O „mednarodnem pravu bi bilo najbolje, da bi molčale vse vojskujoče se države. Zakaj v tem oziru gre vse skupaj toliko, da jih farji vsega sveta na bi mogli «povedati. Ampak gotovo je najbolj predrzno, če deklamira o njen največ tista država, ki je pričela vojno c nezaslišano kršitvijo mednarodnega prava, in ki rav* no v tej noti, v kateri se sklicuje nanj, napoveduj«, da ga bo pode j še bolj brecobcirno kršila, kakor doslej. Nota je tudi nov poizkus, da odvali krivdo vojne od Nemčije na savesnike. Kako priUsnje-no sna Bethmann Hollweg govoriti o blagoslovu miru in o strahotah vojne! Ampak namesto ljudi bi morali živeti telički na svetu, da bi verjeli v to njegovo ljubezen do miru. Vlade ostalih držav niso bile sestavljene is svetnikov. Tekmovanje in oboroževanje je bilo povsod. Imperialistične nagone so imele tudi druge kapitalistične vlade. Ampak odgovornost za izbruk te Voj na? • • iL' .Jt%t 1:1 a« še nikdsr niso prekinili diplomstični odnošaji med dvema silama prvega reds, ne ds bi bila temu sledile vojna. Poročila o Wilsonovem govoru se prirejajo tako, da se zde čitateljem skoraj kakor napoved vojne. Zato ni treba nič fslsifiei-rati predsednikovih besed. Nagiaša se slovesna resnost trenotka; pripoveduje se, pri kateri točki govora je bilo v kongresu največ aplavza; v primernih barvah se naslika vsa scenerija. In človek dobi vtisk: Vojna se je zglasila; vojna mora priti; drugače ne more biti. Sočasno prihajajo patriotični apeli. Od prebivalstva se zahteva teatralen patriotizem, v katerem je največ nevarnosti. Zahteva se razobeša-nje ameriških zastav. Zakaj? Je li človek šel« tedaj Amerikanec, kadar mu viae proge in zvezde iz okna t Vsako čuvstvo mora imeti svoj dom v srcu in ravno najplemenitejši značaji najbolj odklanjajo demonstrativno izražanje tega, kar je v dUši. Je li sploh kakšen pameten razlog za razobe-sanje zastav! Nič tako veselega se ni zgodilo, da bi morale vihrati v znamenje radosti. V prekinjenih dipiomatičnih stikih bi človek tudi zaman iskal povod za tako razobešanje. Tako dekorira-nje z zastavami v takem kritičnem trenotku more imeti le bojevit pomen. Demonstracija, ki jo izraza, mora biti proti nekomu naperjena, v tem slučaju proti Nemčiji. Tedaj pa dobiva značaj grožnje, in to je več, nego je hotel sam Wilson. Kajti v svoj govor je položil najizrazitejše besede, da označi z njimi željo po ohranitvi miru. Čin Bern-storffovega odhoda in Gerardovega odpoklica je tudi njemu dovolj krepko znamenje protesta in svarila; a ko svari, ne pozabi naglašati starega prijateljstva med narodoma. Z nsmeui, ki se irca-lijo v njegovem govoru, torej ne morejo soglašati protinemške demonstracije. Gozdovi zastav v tem trenotku ps postajajo hočeš nočeš take demonstracije. Tisti, ki jih izzivajo, pa vedo to. Njih namen je vzbujenje vojaškega, bojnega duha. Potem prihajajo izjave "velikih" mož. Bivši republičanski kandidat Hughes pripoveduje, da zdaj ni čas za strankarska nasprotja; brezpogojno se postavlja na Wilsonovo4stran, in Člove-ku je, kakor da sliši: "Sedaj, ko gremo na voj- , no, opustimo stare razprtije." Naravno, da se o-glaša tudi neizogibni Roosevelt, ki že ponuja svojo in svojih sinov vojaško službo in sestavo cele armadne divizije.Kadar odpre Rooseve#lt v navad-nem času usta, je že tako, kakor ds'ivenketajo sablje; sedaj je tako, kakor da morajo vsak hip počiti kanoni. Vse to nujno vpliva na javno razpoloženje, draži ga, razburja ga, napenja ga tako, da se zdi rezultat, o katerem vse gbveri, neizogiben in da je za prenapete živfe beseda "vojna" naposled kakor odrešenje. Kakor najnarsvnejša"posledica se pridružuje pomnožitev militarističnih priprav. PoloŠaj go ni vodo na mlin militaristov. Povečanje srmsde, ustanovitev taborov po vseh državah in kajpada — obvezna vojna služba ae kaše fanatikom že v podobi uresničenja. Dva miljona mož hočejo postaviti na nogo, v enem letu jih hočejo ifSeti popolnoma izvežbane, v enem letu hočejo Imeti celo sposobne oficirje za tako veliko armado. Sedaj je pravi čaa za to, kajti kdor zdaj ne glasuje az najbolj prenapeto zahtevo, bo osumljen, da nI patriot in da podpira sovražnika. Je li pa res tako, da je treba vaako misel na ohranitev miru opustiti in da moramo vzeti vojno z Nemčijo za neizogibno, od usode kategorično zahtevano reč! Da se kot socialisti tudi za tako vojno ne bomo navduševali, se razume samo ob sebi. Toda o-glejmo si stvar še z ožjega stsliščs. Wilson ni socialist, Lansing, Baker in Daniels tudi ne. V kongresu, ki po sedanjih zakonih suvereno odlošuje o vojni in miru, ni socialistične veČina ,da bi sklepala tako, kakor zhhteva naš program. Toda če ne odločuje v vseh teh instancah džingovstvo, i-roajo tudi ti faktorji največ povoda, da govore o isiru, da mislijo nanj in da skrbe zanj. Če razumemo, ako jemljemo vladno stališče v pošte v, da j? Wilson omenil, kakšne daljnje posledice bi lahko imel njegov diplomatični ukrep, razumemo tudi to, da je naloga vlade in kongresa kaj dru-zega, kakor iti za tem, ds se iz možne posledice napravi gotova posledica. Mislimo predvsem, da ne ostane Wilsonov govor brez vtiska v Nemčiji. Da so tudi tam šovinisti zelo glasni, se ni čuditi. Tski so povsod. Ampak če se ne polašca Bethmann Hollwega naravnost obup, ki bi ga mogel navajati na to, da pomnoži število sovražnikov Nemčije do skrajnosti, bo gotovo gledal, da ne da Ameriki tistih kritičnih povodov, o katerih je Wilson govorit. Moralno itak ni ameriški korak ugoden za Nemčijo , in v Berlinu ue bi bili pri zdrs vi pameti, če bi hoteli temu moralnemu deficitu pridružiti se materi-jalnega. Če bo Nemčij^ previdna m že zahteva Wilson od nje to, se mora tudi od naših jezikov zahtevati primerna previdnost. In vlada se mora zavedati tega, da ni tisto, kar tiskajo kapitalistični listi z najdebelejšimi črkami, inneuje ljudstva. Prav pred kratkim je Wilson govoril o svojih nazorih glede na mir in o interesih človeštva. A če ostanemo za enkrr.t le pri interesih Amerike in njenega prebivalstva, moramo priti do zaključka, da bi bila njegova pogoatoma izražena'ljubezen do *uiru veliko važnejša od vojnih asplra-cij. > Kakitnc življenskc žrtve bi mogla vojna naložiti ameriškemu ljudstvu ,o tem je skoraj odveč govoriti. Statistika vojnih isgub v K v ropi je tsko strašna, da ne more biti v Ameriki nič vsblji-vega v njej. Vsa naša sedanja armada je komaj griži je j za moderne potrebe vojnega bogs, ki se ne zadovoljuje nikakor drugače kakor s miljoni. Ali ima Amerika preveč krvi! — Ravno nasprotno! Zedinjene države so zelo slabo obljudene? njih sto miljonov prebivalcev jc malenkost, še primerjamo a tem obljudenost evropskih dešal in potrebe Amerike same. Da so ogromna zemljišča neobdelana, popolnoma neplodna, ker primanjkuje rok, gotovo ne koristi deželi in blaginji nje nega prebivalstva. Industrija čuti le sedsj veli- vojne, hi zdaj divja ki o kateri sa sedaj govori, Ostsjs, kskor ja tudi Liebkneeht konstatiral, na nataški in avstrijski vladi. Žato tudi ni blago aftihak podlo/ če tarna Bethmann Hoilweg aedaj o ftoaoti tiste vojne, ki jo je največ njegova "eSsarska" vlads provoeirsls. Ampak evet vse diplomatične literatur«, hia-godišeča roža najnujnejše hinavščine ja napoved novih, pomnoianih.povečanih grozot is gnusa pred vojnimi grozotami! Viljemov! stilisti so pa še ta ka predrzni, ds pozivajo vea smeriški narod, naj £i izreče svoja simpstije, naj blago nI o vi njih po t je, naj takorekoč moralno prevssu» seodgo ♦ornost! Na "vzvišeno stslišla" na*ffce vlade naj ae poatavi ameriški aarod — pravi berlinska nota. Stališča navadnega pomorskegs ropa nsj prisna sa vtvišeno! Nemčija je dala Ameriki besedo, da na bo na piratski način morila na morju. Sklenila je, da prelomi besedo: ameriški narod nsj ps to imenuje vzvišeno! ¡Ns drugo strsn spada vprašanje, kaj naj ameriška vlada odgovori na to noto, kakšna posledice naj izvaja. To je pretefino ameriški, no tranji problem. Za njega rešite^ morajo biti v prvi vrsti merodajni interesi ameriškega ljudstva. In ta problem zahteva posebno uvafevanje, povam neodvisno od tona berlinske note in od Bet mami Hollwegovih fraz. Ampak na tisti atrani, na kateri aa gove-ri o noti, je treba zapiaati, da je oeearaka vlada v Berlinu v diplomatični podlosti in v prevzetnem zasmehovanju sdravaga rasuma dosegla vrhunec, kakor «a hoče doseči s korzarakem načinu vojskovanju. Obenem je ts nota nov dokss, da ni imala a svojo mirovna ponudbo nikdar reanega namena, vsaj v tem zmialu ne, da hi bila hotela sklepati pravičen mir. Če more 1. februarja preplaviti vse Severno morje, ves Angleški rokav, vse vodovje okrog Anglije in Francije s submarin-kami, je morala biti meseca decembra pripravljena na to. In zdaj poeta ja tem verjetneje, da je potrebovala le Še nekaj časa za dovršitev tek priprav, od katerih je hotela odvrniti pozornost s komedijo, nazvano "mirovna ponudba." Tragika je pa v tem, da omogoča sedsnji sistem take krvave intrige in da se more razmeroma majhna tolpa rekovnjačev na tsk način podlo igrati z usodo celih narodov, ps se pri tem ša sklicevati nanje. V kapitalizmu ja gonilni duh te tragike. i*. J*. # l? j» ko pomanjkanje delavatva ; a ker ni na eni atsMrf nobenega upanja, da se vlije po vojni zopet vele-tok naseljevanja iz Rvrope v Ameriko, po drugi strsni bodo pa ogromni kspitali, ki so prišli v deželo, isksli investicije v industriji, kstere pa ni brez delsvstvs, postaja obljudenost za Ameriko vse resnejši problem. V tem poloiaju bi bile velike krvne šrtve lahko naravnost katastrofalne za gospodarstvo dežele. In če bi se Amerika aktivno udeležila vojne, bi morsle biti žrtve ogromne. Ksjti tak koles se ne bi mogel osmešiti a tam, da bi poslal par bataljenov na bojišče) akî> bi že šli naši fantje čez morje, bi to morali biti vojni zbori, ki nekaj odtehtajo. Koliko od teh bo pa potem oatalo za večno na drugi strani luže, je najbolestnejša n-ganka, katere rešitev pa bi morala biti v vsakem slučaju tragična. ^ Gospodarsko bi izkusila Amerika vse to, kar • so ie in kar še iskušajo evropske dežele, a najbrie še v nekoliko večji meri. Nekaj zaradi različne denarne vrednosti, neksj zarsdi večje kapitslistične grabežljivosti, nekaj iz raznih vzrokov je ves vojni materijal v Ameriki mnogo dražji nego v Evropi. To čuti vlada v mirnem, času ; to bi še veliko bolj-občutila na vojni, kjer bi bila poraba vojnega materijala ogromna, izkoriščanje municijakih baronov pa še poostreno. Naš državni dolg bi narasel, kakor rastejo državni dolgovi v Evropi; to bi bilo marsikateremu kapitalistu, ki zdaj ne ve. kam z denarjem, všeč; ampak ljudatvu bi naložilo neznosna bremena Se za bodoče generacije. 'Draginja, ki že sedaj prekaša razmere v nekaterih evropskih deželah, bi dobila nov povod in novo pretvezo zaVoj razvoj in njena sestra beda bi se naselila v deželi z vsemi svojimi žalostnimi učinki. Armada bi potrebovala hrane in živež bi moral biti v prvi vrsti zanjo na razpolago. S pre-itiogom imamo krifco, in tudi to je predmet, ki ga vojna strašno žre. Pristnih zdravil ni odveč v A nseriki; vojska bi imela tudi tukaj velike zahteve, obenem bi pa pobrala toliko zdravnikov, da bi nastala sa eivilno prebivalstvo v mnogih krajih resna nevarnost.' \ • Neizogibno bi trpela tista načela, ki jih imenuje Wilson ameriška in ki jih posebno rad na glaša. Politična svobodo bi se boljinbolj umikala militarietični diktaturi; policijski sistem bi se poostril, cenzura bi zahtevala večjo in večjo o-Mast in kot .najnevarnejši apremljevaleč bi se u-gfnesdilo vohunstvo in ovadnétvq. Če pospešuj«' že kapitalizem v normalnih časih reakcijo, bi vzcvetela v vojnih razmerah tako, da se Amerika krtialu ne bi razlkovala od Rusije, Japonske ali Avstrije. , Taki rszlogi bi moraM posebno vplivati na moža,,kakršen je Wilson, v svobodo vetuje^i Wil-son, kl je šele v zadnjem govoru v senatu o njej téke navdušeno govoril, kakor da ni boginja svobod« v newyorški luki le kip, ampak iivo bitje. Ako hoče Amerika ostati dežela svobode, vsaj to-HkO, kolikor je 4e zdaj, se mora varovati vojne kakor prekletstva. ' 't In prav vlada bi imela še en razlog, da bi na vso moč ščitila mir. Slišali smo Wllsona, ko je govoril o mirovnih pogojih in o novih razmerah, ki nuj hi nastale po vojni. Veliko važne je k|kor v ameriškem senatu bo, če se bo tako govorilo na mirovnem kongresu. A ker bodo tam vse vojskujoče se vlade zasledovale svoje sebičue oilje, bo nevtralnim silam določeuvvelevašua vloga v smislu Wilsonovega govora. Ne le da bodo lahko bolj nepristransko gledali ua nuna vprašanja, ampak\ v spornih točkah jim bo često, pripadala misija razsodnika. - Bas ob to vlogo ne bi smela vlada pripraviti Amerike, če hoče, da bo Wilsonov senatni govor več kukor lepa dtklamacij*. V interesu boljših razmer po vojni je največje'važnosti, da ostane Amerika nevtralna, da se izogne vsem onim očitkom, ki bodo neizogibno zadeli vsako v vojno zapleteno vlado in da si na ta načiu ohrani veliki u-glefl, ki jo usposobi za odločanje v sporih. ' Ker je mir važen za Ameriko, je važno za ameriško ljudstvo, * da ostane resno, trezno in hladnoki*vrto! Odbijati od sebe husjkaške preizkuse ift Varovati se umetno podžiganega razburjenja je dolžnost delavskega razreda v Ameriki v teh resnih urah. • * da sme porabiti vso narodno silo za zaščito ameriških državljanov, opravljajočih zakonite in mirne posle na morju. Ta storjeni korak je po predsednikovem nazoru popolnoma v soglasju z načeli, ki jil> je iz» razil v svojem govoru v senatu dne 12. jauuarja. Predsednik misli, da pospeši svetovni mir, če spoznajo druge nevtralne sile za mogoče, da store podobne korake. ^ Objavite takoj in popolnoma vsebiuo tega iu sugestije za podobno akcijo." Nemška nota v Ameriki ni napačno razlagala, ker je bila dovolj razumlijva. (*'e pa pravi zdaj Nemčija poluradno, da niuia tistega namena, ki ga je Aiueriku razumela, ne more to pomeniti uič drugega, kakor da se bo Nemčija varovala in pazila, da se ne zgodi, kar se je čitalo v njeni noti. ' HLADNO "KRil NE HUJ8KANJA! Vlada nima ,^meria, da bi na debelo zaplenila nemške ladje, ki so internirane v ameriških lu-kuh, ker noče dati Nemčiji nobene pretveze za napad na ameriško politiko. Predsednik Wilson sploh noče storiti ničesar, kar bi mogli izzvati Nemčijo "na sovražne korake. Dobro bi bilo če bi si vzeli ta opomin tisti kričači k srcu, ki se vedejo tako, kakor da stojimo že sredini vojne. KLIC DO NEVTRALCEV, Ameriška vlada je poslala vsem svojim zastopnikom v tujih državah obvestilo sledeče vsebine : "Naznanite brez odlašanja vladi, pri kateri ste pooblaščeni, na nimajo Zedinjene države, ker je nemška vlada pred kratkim izjavila, da obnovi neomejeno vojskovanje s podmorskimi ladjami, drugega izhoda, kakor da nastopijo pot, ki so jo označile v svoji noti z dne 18. aprila 1916 (z ozi-rom na potop parnika Sussex). Vsled tega so Zedinjene države odpoklicale ameriškega podanika iz Berlina in izročile nem- . škemu poslaniku v Washingtonu potni list. Povejte tudi, da noče predsednik Wilson ver-, jeti, da hoče Nemčija v resnici izvajati svojo grožnjo proti nevtralnim trgovskim ladjam, ampak če store tako, za|>ro«i predsednik *a pooblastilo, ' AVSTRIJA SLEDI NEMČIJI. Avstrijska vlada je naznanila v Washingto-nu, da se pridružuje nemškemu ukrepu o vojskovanju s podmorskimi ladjami. To potrjuje tudi a* meriški poslanik Penfield z Dunaja. Njemu je avstrijsko zunanje ministrstvo izročilo izjavo, ki uaananja novi načrt za podmorsko taktiko. Av-strijko akcijo bi bilo pričakovati v Jadranskem in Sredozemskem morju. Novi avstrijski poslanik grof Tarnowski je pač dospel v Ameriko, ni pa še predložil svojih poverilnih listin in tudi noče dati časnikarjem nobene izjave. , Baron Zwiedinek, ki je izza odhoda Dumbe vodil posle avstrijskega poslaništva, pravi: "Grof Taroowski je le privaten občan, dokler ne predloži predsedniku svojih pooblastil. Vsled tega tudi ni pričakovati od njega nobene izjave.1" Očitno so v avstrijskem poslaništvu pripravljeni na to, da zavzamejo Zedinjene države napram Avatriji enako stališče kakor napram Nem-čiji. To je pač glavni vzrok, da se Tarnowski še ni predstavil predsedniku. Tudi druga znamenja kažejo, da so uradniki in uslužbeuci avstrijskega poslaništva pripravljeni za odhod. ¿« NEMČIJA VZTRAJA NA SVOJEM STALIŠČU Iz Berlina prihaja poročno, da ni po informacijah iz uradnih krogov pričakovati nobene iz-premembe v odredbah o vojskovanju s podmorskimi ladjami. Kljub temu so znamenja, da ni ostal ukrep Zedinjenrh držav brez učinka. Prekomorska časnikarska agentura, o kateri je znano, da izraža nazore vlade, pravi, da je Amerika napačno razumela nemško noto. Omenjena korespondenca pravi: , "Izraža se obžalovanje in razlaga se, da nimajo ukrepi Nemčije namen škodovati nevtral-cem, ampak da jih je povzročila potreba, da sc brani Nemčija proti sovražnim korakom, ki so nasprotni mednarodnemu pravu.. Sovražnikom Nemčije sc mora torej nalagati vsa odgovornost."* • 'A ■ >■ Nemčija je ua zahtevo ameriške vlade sklenila* da izpusti ameriške mornarje, ki so bili vjeti na purniku Yarrowdale in odpeljani na Nemško. e „ ..... Uradno se uaznanja, da je bil pa mik Housa-tonic pred potopom posvarjen; moštvo je bilo posajeno na rešilne čolne, katere je nemška sub-inar>nku, ki jc potopila parnik, odvedla tako* daleč, da je mogla dati angleški patrolni ladji signal. Ta jih je potem prevzela in spravila na suho. e e e Razna poročila naznanjajo, da uničujejo ali poškodujejo Nemci sami svoje ladje, o katerih mislijo, da bi v slučaju vojne prišle Američanom v roke. e Iz Honolulu se poroča: Internirana nemška ladja Oeicr gori v tukajšni luki. Kakor pravijo mestni uradi, jo je njeno lastno moštvo zažgalo. Topničurka 'Geier' je bila ^ukaj internirana kmalu po izbruhu vojne. Imela je 1630 ton *n je bila 1. 1894 zgrajena v Wilhelnrshavenu. Iz Manile na Filipinah poročajo: Na triindvajsetih nemških ladjah, zasidranih v filipinskih iukah, so mornarji sauii poškodovali stroje. Sedemnajst teh ladij je interniranih v Manili, tri v Celnu, tri pa v Zamboanga. Na nekaterih ladjah so bili stroji poškodovani 36 ur pred prvo Vestjo o prekinjenju diplomatičnih stikov.. Filipinsko moštvo s teh ladij je bilo odpuščeno. Carinarski u-radniki pravijo, da so na devetih ladjah strojarne razdrte, na nekaterih pa gori pod praznimi kotli. Carinske in bojne ladej so na straži okrog teh ladij. Boje se, da so na nekaterih izmed njih eksplozivne snovi in da bi jih Nemci lahko porabili, če bi hotela Amerika zapleniti te ladje.' Španska ladja "Butron" je bila od nemške submarinke torpedirana in dva španska državljana sta poginila. To je povzročilo ostro krizo med Nemčijo in Španijo, kjer je že nemška nota o brezobzirnem podmorskem vojskovanju napravila veliko razburjenje. Španska vlada pripravlja oster protest, ki bo popolnoma podoben ultimatu-iwu. V Washingtonu mislijo,da bo Španija prva država, ki bo sledila zgledu Amerike. Ožji izvrševalni odhor Socialistične stranke je imei zadnji teden sejo in je izdal proklamacijo, s katero posiva vlado, nuj prepove vsak izvoz vojnega materijala in živil. Seja je bila, preden je Amerika prekinila di-plomatične stike z Nemčijo, m m vsled tega ni mogla haviti z akutno krizo, ki je nastala z odpoklicem amer. poslanika iz Berlina, Vendar ima pa oklic tudi ia to krizo svoj pomen, ker se bavi z nevtralnostjo Amerike in ga je vsaj iudirektno smatrati za mirovni oklic. Organizacije, katerim je to pravočasno mogoče, hodo ravnale v ziuislu tega oklica, če sprejmejo — ako mogoče na javnih shodih — resolucije, da se ohrani mir iu odvrne vse, kar bi inoglo še Ameriko zavleči v krvavi ples. Take mirovne resolucije naj bi se poslale vladi v Washington, D. C. • . Z nemškim poslanikom grofom llernstorffom odidejo tudi vsi nemški konzuli in njih uslužbenci iz Amerike. Vsega skupaj jih bo več kakor MO in njih pot pojde najbrže čez Kubo in Španijo. Začetkoma »o se nameravali vkrcati v New Yor-ku, toda z ozirom na okolščiuc se je mislilo, da je bolje, če odpotujejo iz kakšnega uiauj obljudenega mesta. Po dosedanjem načrtu pojdejo konzuli in njih obitelji iž raznih krajev dežele čez Key West v Ilavauo, poslanik s svojim štabom pa odide naravnost iz Washingtoua južno tja. Pripravljena bo dovolj velika španska ladja, da jih odpelje dne 20. februarja, misli se pa, da bodo vsi že uekaj dni prej zbrani v llavani. e Carinarski uradnik v New Yorku Malone je naznanil zakladniškemu uradu, da je našel bom- , bo pod stopnicami svoje hiše. e . Zavarovalnina za ameriške ladje, ki je bila doslej normalna, se je zvišala na enako stopu/o kakor za zavezniške ladje. e "Koelnische Zeitung" piše: "Akcija gospoda Wilsona je obžalovanja vredna, ampak nikar naj si ne domišlja, da se bomo zaradi nje obotavljali. Nas sklep je trden, da porabimo v popolni meri vsa sredstva, ki nam prineao zmago in mir. Četudi ne pomeni izjava predsednika Wilsona vojne, je vendar prvi korak na poti k vojni. V nobenem slučaju se ne bomo dali oplaziti." a V Manili so ameriške mornariške oblasti plcnile sedemnajst nemških trgovskih ladij, ki so tam zasidrane. Nemško moštvo je bilo odpravljeno z njih. Na krov so prišle ameriške mornar'ske straže. K Nadaljnja poročila javljajo, da so zasežene tudi tri nemške ladje v Cehu in tri v Znmboangfc. Enrico Fern: Socializem in mpderna znanost. *rv«*ij)J1'* Prvi ugovf» protiaociajistič-nega ra$aganja ne velja, ker izhaja iz napačne premise, češ, da moderni socializem trdi namišljeno enakost vseh ljudi v fizičnem iu moralnem pogledu, na kar pa znanstveni in poai\iyni socializem niti v sanjah, ne misli, temveč celo izjavlja, da ta neenakost ljudi nikoli ne premeni, iz vzrokov, ki jih je dokazal darvinkein v najglobljih življenskih zakonih, v neskončni zaporednosti vrst in poedincev. Kajpada tp neenakost znatno upade v boljšem družabnem redu, ker izginejo vsi organski in dušni defekti* iz katerih se rodi in od generacije do generacije podeduje in množi beda. * V vsakem socialnem sistemu, pa si gs mislimo kakorkoli, bodo ljudje velike in majhne postave .neznatne in silne moči, vročekrvnega in nežnega temperamenta, velikega razuma, zmerom bodo ljudje mišičevja in ljudje možgan; to ni samo neizogibno, ampak tudi zelo dobro. Dobro je, da iz različnosti in raznovrstnosti individualne nadarjenosti izhaja sama od sebe tista delitev dela, ki jo darVinizem po pravici imenuje zakon telesnega in soei^lno-gospodaiskega življenja. Vsi ljudje naj žive od dela in za delo, toda vsak naj dela, kar najbolje ustreza njegovim sposobnostim» da sc po nepotrebnem ne zapravljajo moči in da delo ni v nadlogo, ampak da je prijetno in potrebno za telesno in moralno zdravje. Ako opravljajo Člani družbe prirojenim in pridobljenim sposobnostim primerno delo, si vin enakomerno pridobivajo zasluge, ker v enaki me-•ri sodelujejo na oni vzajemnosti, ki od nje zavisi življenje družbe in poedinck. iv« zno Kpiet, ki prekopava zemljo, opravlja navid«-skromno delo, ki pa je prav tako potrebno. koristne in zaslužno, kakor delo monterja, ki postavlja stroj, kakor delo inženirja, ki stroje izpopolnjuje, ali kakor delo učenjaka, ki se v svoji izbi ali laboratoriju bojuje z nepoznanim. Poglavitno je, da vsi člani družbe delajo, kakor morajo v posameznem organizmu vsi elementarni oryraniemi (staniee) opravljati svoje posebne funkcije, ki izgledajo bolj ali manj skromne, kakor funkcije kostnih stanic napram živčnim in mišičjim elementom, ki pa so za normalno funkcijo organizma vsi enako neobhodni. In ka-lcor v organizmu ne more živeti stanica brez dela, ker priteguje živila natanko v razmerju svojega dela, tako tudi.v družabnem organizmu ne sme živeti noben poedinoc, ne da bi delal, pa naj dela karkoli. S tega stslišča lahko razvozljamo mnogo u-metnih težav, ki po mnenju protivnikov nasprotujejo udejstvovanju socializma. ,Tako vprašuje Evgen Richter: Kdo bo v bodoči državi snažil čevlje? To vprašuje v tistih plitvih bukvicah, kjer izraža smešno slutnjo, da bo veliki kancelar socialne države bodočnosti na čast družabne enakosti vsako jutro pred nastopom svojih opravil lastoročno namazal si čevlje in očistil obleko. Ako protivniki socializma ne bi razpolagali z boljšimi ugovori, bi bila odveč vsaka na-daljntf diskusija. Navidezno bolj opršvičena je trditev, da bi se vsi lotili najmanj utrudljivega in najzabavnej-šega dela. Toda to je prav tako neverjetno, kakor odredila, da naj se v prihodnje rode vsi ljudje kot slikarji ali kot kirurgi. Ravno normalne razlike temperamenta in značaja bodo «ame od sebe, brez pedatov.ske^a regleiuentiranja (ki ga socializmu tudi radi oponašajo) razdelile različna k srtudiju anatomije ali kazenskega prava, ali pa nasprotno človeka, ki ima možgane bolj razvite kot mišičevje, od mikroskopi™ nja na poljsko delo, in oba bosta raje ostala pri dHu, ki bolj ustreza njiju sposobnostim. Menjava služb v raznih poklicih m obratih bi ne bila tolika, kakor si nekateri domišljajo, ako preide družba v kolek t i vrstično obliko. Izvzemši posamezno čisto osebni razkošnosti služeče industrije, ki v oeigled bedi naravnost izzivajo, se bo delitev dela počasi in naravno prilagajata socialistični civilizaciji, kakor dandanes odgovarja meščanski civlizaciji. Pod socialističnom režimom bo vsakdo prosto pokazal in razvijal svoje sposobnosti, in ne bo več kakor danes, da bi se vsled pomanjkanja denarnih sredstev mnogim kmečkim, delavskim in malomeščanskim otrokom sušila prirodna nadarjenost na pojju, po tovarnah in pisarnah, dočim bi lahko opravljali družbi drugo, plodovitejše delo po svojih posebnih sposob-nostih. Jedro socialističnih zahtev je v tem, da zagotovi družba poljskim delevcem, rokodelcem in umskim delavcem, ki ji opravljajo delo, človeško eksistenco. Potem se ne bodo godile več tako smiuotne in nevredne stvari^ da n. pr. plesalka s svojimi skoki en večer več zasluži, kot zdravnik ali uče- ujak v celem letu, četudi ne predstavlja ravno bede V fraku. Umetnost bo v socialističnem družabnem redu nedvomno obstala, ker zahteva socializem pri jetnega življenja za vse in nc samo za nekaj pri-vilcgirancev; vse umetnosti se čudovito povzdifr-njejo, ker nadomesti sijaj javnih stavb in sestankov razkošnost posamezne eksistence. Stoprav socializem odloči vsakemu po pravični odmeri primerno povračilo za opravljeno delo. Distributivna pravičnost se bo kazala tudi v odmeri delavnega časa po napornosti in nevarnosti dela, zakaj če tuore poljski delavec delati osem ur pod milim nebom, gre rudarju le tri- ali štiri-urno delo. Kadar bodo vsi ljudje delali In ko odpade vse neproduktivno tlelo, bo ne le posamezniku pripadajoči delež vsega potrebnega dela manjši in lažji (že vsled boljše hrane in stanovanja in vsled eksistenčne gotovosti) kakor delo danes tako nezadostno plačane mase, ampak tudi napredek tehnično uporabljane znanosti bo blažil človeško delo. Vsak človek bo potem prostovoljno iskal dela, če tudi ne bo mezde, ne plače, ki bi se dala kopičiti v zasebno bogastvo; zakaj kakor se normalen, zdrav in dobro hranjen človek boji nezmerno napornega in nezadostno plačanega dela, prav tako se beji brezdelja, ker čuti dušno in telesno potrebo po vsakdanjem, rednem opravilu, ust reza jočem njegovim sposobnostim. To potrebo občutijo tudi brezdelni čloni privilegiranih razredov, ki se odtegujejo dolgočasnosti in škodljivosti brezdelja z gojitvijo raz-' ličnih, včasih zelo napornih športov, ki jim nadomeščajo produktivno delo, (Dalje.) "POTUESflA. POVEST. Spisal Podlimbartki. Ttmetu je ugajala takšni4hvala in odprla se mu je zatvómica mladeniške zgovornosti, Da bi izgladil vsak sum glede tiste pregrešne fantovske nerodnosti — tako je župnik v svojih propovedilt bičal ppoočno oglar jen je r- je s kratkimi besedami razložil,' kako se jc zgodilo, da je bil za časa največje nevarnosti že pri Smoletovi hiši. Tudi o tolarjih je pravil. Župnik se je postne jal, ko je slišal o Tonetovi vožnji; a preeej se je spomnil govoric, ki jih je slišal po vseh krajih vasif in zmračilo se mu'Jé lice, pa je rekel :t "Hvala Boru, ki je poslal tako vrlega rošitelja v aH povedat» va mmorsm, da je pričinil va* pojav na vo»u Ijti-deru grozen strah/ Po vsej vasi govore, da se je peljal Antikrist in ne vem kdo še mirni.»Smoletove gostilne. . Vsak ga je videl na svoja o¿i. Ljudje iive pri nas res v veliki duševni temi. Vsa moji zgovornost je skoraj bob obt steno: nekateri si n« dado dopovedsti, kako rteofcnována in prazna je njih vera \ podobne prikazni." Tone si je grizel ustnice, ker žal mu je bil»», «ia je prizadel siromakom koliko nepotrebnega strahu. Župnik ga je firtiilt, naj tó noč kolikor mogoče z besedo nasprotnje tej praznovernosti. ker ob ljudski zmoti hf wíerfio mitlMi In se JI smejati, ampak preganjati jo treba. Tone je rad obljubil, d astori vse, kar bi ljudstvo pomirilo. Župnik ga je prijel za roko in mu govoril? "Še nekaj vam moram povedati,. Od treh bližnjih župnikov so mi došla sporočila ,da imajo tudi oni potres kakor pri nas. In ona dva proti Ljubljani mi javljata hujšega nego oni na Štajerski strani." Za hip je umolknil, segel po sape in nadaljeval v presledkih: "Bojim se, da nas je zadela v Ljubljani še večja nesreča nego tukaj, da je moda padlo pribežališče naše narodnosti, fc je padla Ljubljana, padli smo vsi. Zato bi rad vedel,, kaj je i njo. Ali so ji prizanesli jezni podzemski viharji, ali so ji ugasnili luč prosvete ,katero je poklicana izlivati po vsej slovenski zemlji t Verjemite mi, de to z moje strani ni prazna in puhla radoznalost. Do brzojavnega urada imamo uro daleč in Hf6d ve, če je ob tem čaan mogoče dobiti topnih spbročil. Vsi imaino v Ljubljani znance in prijatelje, ljudi, katerih usoda nam je pri srcu. Pri Smoletu imajo tam brata, atrica in očeta, ki je moj prijatelj. Zato va* prosijo Smoletovi in tudi jas vas prosim, da si daste napreči Smoletovega konja In se peljete v Ljubljano f»o profesorja Da-niča. HmAle sam ne more, ves rbegah Je. in ftor-bs jc gospodarja pri domu, jaz tudi ne morem in moj hlapec je bolan. * Če se v Ljubljani trese, misli Danic z vso silo svoje duše na Gabrovec. Morda ne more iz mesta, ljudje so tam med zidov-jem/ie bolj preplašeni nego pri nas, in jedva čaka trenotka, da dobi tolažnega sporočila od nas. Idi-te torej, kakor sem va mnaročil, najpoprej po vasi In povejte ljude mo tisti svoji vožnji; vam bodo prej verjeli nego drugim. Ko se prične daniti, pa zapreziti in hitite in pripeljite nam is Ljubljane profesorja in pa dobro novico, da iz polnega srca zapojemo zahvalno pesem Bogu; in če že mora biti ... ako je božja roka udarila ves narod, prinesite nam žalostno novico, da molimo k Bogu, naj zopet dvigne narod, ki inu služi vekov veke." f Župnik sc je obrnil in si otrnil solzo. Bil je zelo dobrega srca in ves kmet ca blagor svoje nesrečne domovine. Ta globoka skrb ob mogoči vse-narodni nesreči je silno ganila mladeniča. In ne samo ganila, vse njegovo tlosedanje bitje je prevzela jn napolnila ta skrb. Ta nežni čut, klijoč Še poprej v njegovem mehkem slovenskem srcu, gs je osvojil sedaj popolnoma, tako da niti besede ni ijoerijovoriti, ko se je poslavljal. IV. , Tone je precej začel izvrševati «upnikovo na* nteilo. Kjer je po vasi slftal govoriti babjevetne ljudi, je pristcpM in vnet razglašal resnico. Ali ftelMk posel si je naložil Nekateri ljudje so hili tsko zbegani, da si viore v satana nikakor niso dali vzeti. Še zmerjali in oštevali so Toneta kot nevemika. Poselimo trdokrvne so se kazali tisti, Iki so mislili, da so na lastne očj videli peklen-skega kralja. Niso si dali izlepa dopovedati, da je sedel »a vozu in otepaval z rokama Cijnzevčev študent. Gručo takih ttrdokomih mol in fantov, stoječih na cesti pred Smoletovo gostilno, je prepričal o neosnovanosti njih a hotne vere s tem, «la jim je pokazal in pripeljal s travnika voz, na katerem je hotel prenočiti, ter ga postavit zopet pod domači kozolc. No ljudje, ki še niso pozabili najhujšega strahu, so si neradi dali inhiti visoko nad Vse druge vaščane jih dvigrfjočo mieel, da so videli nekaj čudovitega, kar se ne prikaže vsako leto in vsakemu Zemljanu. Pa res, kako imenitno bi so jim zdelo in kako prijetno bi jim bilo oh' zimskih večerih veličati strah tiste noči in pripovedovati pri Smoletu ali pa doma kite pleto-•čim babam, kako so videl i na lastne oči hudirja, ki takrat — hvala B<%ut — še ni imel z žepu pisano pravice do Človeškega rodu. (Dalje prihodnjič.). Skupina italijanskih bank je posodila ruftki vladi 200 miljonov Hr, ki se porabijo za plačilo za vojne potrebščine,^L jih je Rusija kupila v I-rtallji. Po logiki nafctb šovinistov bi moraloludi to posojilo dokazovati, da bo sveta Rusija branila jutoalovanskp praviee proti italijanski pohotno-ati. Logika šovinistov je namreč vedno neumna. * ROLETAREC LIST ZA INTIMI S DELAVSKBGA LJUDSTVA. IZHAJA VS.) Hl TOB EH. £ . — Laataik la iadajattl)« —- Japiimatka Glinka tiiktm dniki i Zkiti%, lllittii. Naročnina: Za Am triko $2.00 sa oslo Wto, 91.00 s« pel k ta. Z« Evropo 9110 ut celo Uto, $1.» sa pol Ista. Oglasi po dogovoru. Pri spremetnèi êipa/i L'a je poleg novega na» matu t i tudi stari našlo9. ▼m pri toi be ff lode nerednega pošiljanja Heu in drugih nerodnosti, je poAiljati predsedniku drulbe ■ Molek. 4008 Wo«! 31.| Ctfaffo, 1U. PROLETARIAN Iwtk »tri« lirfBM i Pibitkiif C»p*q RklMM UIMM Vlnn(l| HllSefS. Bibscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half r«p. Foreiffn countries $2.60 a year, t> for half year. -:- Advertising rates on agreement. is. i lanom kongresa je bilo predlo ženo poročilo generalnega štaba o splošni vojni obveznosti, obenem pa eeetanek vojne iole, v katerem je med drugim rečeno: "Naplavili bi veliko napako, et) •bi se omejili na ukrepe za dobo vojne iu le îa to dobo, pa bi pre zrli za pripravo uspešnih vojaških akcij mnogo važnejšo dobo miru Parola mora biti, da smo pripravljeni na vsakem polju, in orožje s# more le v miru kovati. Zato ue ostane tudi Zediujenim državam nié druzega, če nočejo v slučaju vojne doživeti hudih razočaranj, kakor da resno uvalujejo učinke časopisnih izjav v miru. Časopisje je tudi v dobi miru velika sila dasi je ia sila v času vojne se več ja. Z uredniškimi članki in z na činom, kako prireja in objavlja novoeti h) poročila, bo časopisju vedno mogoče, da vpliva na pre ibivalstvo za vojno ali pa proti vojni, da pospeši novačenje in podžiga vojno navduaenoat, ali pu da doseže nasprotno z negativu« kritiko." Hvala bogu, »krivuostiio ui, kar pripovedujejo gospodje tu kon- NASLOV (ADDRKSS): "PROLETAKEC yew.»i.3T«igT. c»cafl»MJW0»j;^ikftl7 Vec" kar7e tiče voja ških vprašanj v miru ali v dobi vojne, naj podpadc cenzuri, in kar ni vojaškim gospodom v seč. VOJAÈKA CENZURA. V slučaju vojne imamo tudi v Ameriki časniško cenzuro. Ce se hoče natančneje govoriti, je treba reči, da ne velja le v slučaju .. resnične vojne, ampak za vsako 1 evaIII,• resno vojaško akcijo. Tako ua primer nismo imeli vojne z Mehi- naj se konfiscira. Všeč jim pa se veda "ne bo nič, ker se ne vjemr v vsakem oziru z njihovimi za Kar hočejo naši d/.iugi, je več nego je dosegel militarizem v ka- ('»»»»•v» lliailiu IIUCII « Ujlic Mi III* w * ko; a tudi o "kazenski ekspedi iterikoli »Htorirticiii deželi ..... . . l'..»,..; vi«: d..«l.... ___ ciji" w je Krnelo le to poročati, kar je dovolila vojaška cenzura. Vsako omejevanje svobode je Evropi. Niti na Ruskem ui prepo veda.ta kritika militarizma; v A uieriki Iti jo militark>ti radi popol. «, ^WHP mima onemogočil. V Nemčiji in .«pnjrti.o. Ah v «luvaju rojne je L. Avs|nji s0 socillUMi v,-.I..o |.i,a taku cenzura razumljiva. < e vo,- ,j proti <4>orw¿evallju: v Ameriki na res »bruhne, tedaj pridejo prip0r0(;.aj0i liaj „ vwk tlk iu. njen, interesi avtomatično v pr- llek zapleni. Nič druzega ne vo vrsto, H. vse se potlac, karkol,Llal|jkll kak(>r „ht ,,, „„j jnu more h.t. škodljivo. Poročila v rMko uredniitvo llosa(ii y čanopisju postanejo tedaj lahko „¡k g,^ ki ulu ^ tako važna kakor vojaške opera- krofcno vrhovno nadzorstvo nad cije, m veasi se bolj. Nobeno voj-h^j^ no vodstvo pa ne bo trpelo tega da bi sovražnik izvedel iz časopi sov, Česar ne more spoznati s svo-l jim rekognoseiranjem, s svojimi špioni, sploti s svojim delom. Do kler se bavi vojna cenzura le * takimi rečmi, ki se tičejo strogo interesov Vojskovanja, dokler ne Predsednik NViUon pa poje še vedno pesem o auleriskih idealih t| in |h> thovvrh kažejo se vedno > vsaki drugi sliki boginjo Svobode v newyor»ki Inki. Svoboda! Vsa ¡mlitična svoboda, kolikor je sploh mere biti IHICIVWT * niijn, UUKier ne -----' --------------------*........T"* "'V dovoljuje priobčevati vesti o gi- v *»P»taïkdêni družbi, Hoji in banju in sili čet, kar bi moglo po ' Pada 8 tiskovno svobodo. Kjer ji magati sovražniku, si misli člo- vek: Naj že bo, kar mora biti, če ukano inogli preprečiti vojne, mo izražanje mnenja prepovedano, tam je svoboda nemogoča reč. In če se militarizmu dovoli, da sme ii n i i'» v » ••• vvj»1v, ,1,11 , ' — raino prenesti še njene neizogib ! prepovedovati svobodno kritike ne poslfdiee. njegovih zahtev in naprav in da m A . ! jenj» tedaj je do popolnega uniče Toda militarizem nima navade . l|ja tiskovno svw, Jc ¿g ,„ k„ da hi zadovoljeval s tem ka, rak Mi,hariicm je y 1|aAih je tieizogriino potrebno. Njegov| dfs,„ rok> kapt,alillna. £e jo »p 1.1 je na vsakem polju brer.me prep<,vedallIl kritika ¡,/a jen, m kadar doseže, da ga drža . L^, J|aj w ,lovo|j(rnfkriti va potrebuje, kar se zgodi v času i^i... f> i t- 4 , j , . , , .*. . . ka božanstva T Cc se more konfis vojne, tedaj hoče dobiti vso draa LtM*: i-» i ,, A _ eirati kritika militarizma, je lo- vo sam v svojo oblast. To vidi,noj p((K|eil I vs«' količkaj važnejše prestop Vphv razl,f'en otl t>^ega, ki žene ke odpravljena in nadomestila soh^V1» "J*1 ®lin- časopisje naj jih vojna sodišča. In cenzura je ,c pwc' flmpak tako' kakor Je P1' pretežno vojaška, tako da ne kon- Ma,° run,cn° v dobi mc- trolira militarizem le vesti, ki se hl*ke kriZC" N® V°jn° U*j ,C huj' panično tičejo vojskovanja, am- *ka' P0^1»11 »ai voi»o navdnše pak se postavlja enostavno na ujf ia">P«k negativna kritika, ki •tališče ,da zadeva njegove inte l?hko do8ožc nMProtn(>' "»or® rese vse, karkoli se piše. u Prepovedana. V Ameriki -imamo nekoliko več iZ I®** ff/ t ixk ovne svobode, kakor v večjem v •„• . delu Evrope, četudi ni tako, ka P" KaJ",J'.tlS"' kl Pov'r<":n kor mislijo nekateri, ki se jim je * SV T"' k"r !' E j,. „|,it stvarja nevarnost vojne, untvarja tudi domače suženjstvo. Za Slučaj vojn., imamo tuili , .......... zal,ranil i kritiko ^Hurni zaaon, K. je glede na me kapita|jzlnllj kadar bije z eno ro- h^k« ek«pe,l,e.jo sc sedaj v kro ko, „j np ho dal vwti tc ^ M" Al1 .........................»<• kadar stiska z drugo. ('> sc v«,,,. ' "J"""v'' z",,1,'v<' ¡zdi ....../uril v našo politivim pra JO v vsak,!., oz.ru. Oeneralni štab kso (bo h<(tc,a ¡,ncti ^omejeno nastopa '/.a «livezno vojaško alnž- lnoi kakor v vsakj dpžcIii v kntrri fco, vojna Mola pa razširja »vojV V1]011ia,-.iia. delokrog in se ne zadovoljuje več u . ... .. . ,. i vzgajanjem ml.denKer z. ofi- . ■ L'* "J mm*» b e«edno, nam vendar marsikaj pove. Avstro-ogrska pogodba bila torej pod streho, in če sc ne upa avstrijska vlada o teui nič natančnejšega povedati, se brez vseh težav lahko ugane, da je zopet Orgska zine gala. To je žo stara navada, in če ni mogla avstrijska vlada porabiti prilike, ki jo je dajala vojna, da bi se rešila ogrske nadvlade, tedaj se je menda nikdar ne reši. To bi bil pa že razumljiv razlog, da ue skliče Clam Martinic parlamenta. Kajti tam bi bilo treba povedati, kakšna je pogodba z Ogrsko, in če ni. boljša od sedanje, gotovo nc dobi med avstrijskimi strankami večine, ki bi mu jo odobrila. Gališko vprašanje se odgodi. C> ne more Clam Martinic niti v tej stvari doseči sporazuma s strankami, tedaj je pač jasno, da je s svojo politiko na mrtvi točki. Avtonomija Galicije je bila zadnja Franc Jožefeva obljuba pred smrtjo. Koer-ber je dobil nalog, da izdela vse potrebne predloge, in s tem je bilo rečeno, da se reši zadeva v najkrajšem času. S to avtonomijo bi bili celo Nemci večinoma soglašali, ker bi bila zmanjšala število slovanskih glasov v centralnem parlamentu. . A vendar ne more grof Clam Martinic rešiti niti tega navidezno najenostavnejšega notranjega vprašanja; To je pa hudo, kajti avtonomija Galicije bi bila dala vladi kakoržebodi podlago za avtonomijo ostalih narodov ali dežel. Narodnih vprašanj je itak v Avstriji najmanj petkrat toliko kot narodov. Sedaj pričenja vlada narobe. Gališko vprašanje odlaga ua konec, pa pričenja s češkim, to je s tistim, ki je bilo vedno najbolj težavno in naj bolj zavozlano. A že kar napoveduje o začetku kaže, da iz te moke zopet ne bo kruha. Vlada v sedanjem času pač lahko s cesarsko naredim oktroira uvedbo nemškega uradnega jezika, ampak s tem ni češko vprašanje rešeno, temveč še bolj zapeljano. £e pa uresničuje ('lam Martinic češko ' avto nouiijo ' na ta način, tedaj je uinevuo, da ne more lfcticati parlamenta, ker neftffl^jf *tffdvomnC takoj vse češke stranke proti njcdni. O jugoslovanskem vprašanju sploh ne govori poročilo, a če se je avstrijska vlada pobotala z ogrsko, tedaj ne bo smela na jugu storiti ničesar proti volji vladajočctga madjarskega razreda, in tako visi tudi jugoslovanska avtonomija v zraku. 4Nepredvidene težave', zaradi katerih ue more še «klicati parlamenta, so torej v tem, da ne bi Clam Martinic dobil le državni ^bor brez sloge ampak da ne bi našel v njem niti večine. Tedaj bi moral demkiouirati ali pa ga razpustiti. Eno hi bilo enako zl^ kakor drugo, ker bi izpričalo svetu, da je Avstrija res sama v sebi razdejana in razjedena. Clam Martiuk,spa dqje sam sebi najslabše izpričevale, Če imenuje te zapreke nepričakovane. Nemara je plemeniti gfof mislil, da so poatali zaradi vojne res vsi narodi do koeti črnorumeni in da bodo njemu na ljubo glumili pred «vetom nekakšno slogo, katere nt nikoli bilo. Čisto logično pa je iu mora biti ravno narobe. Tudi če ui v Avstriji toliko vere v osamosvojitev narodov, kolikor je imajo razni londonski in pariški odbori, pričakujejo vendar vsi nagrado .za žrtve, ki jih doprinašajo v vojni. Toda te pri-'[čakttvane nagrade se križajo prav tako, kakor so si pred vojno nasprotovali nacionalni programi. Nemške buržvazne stranke zahtevajo za plačo popoln centralizem, nemAki uradni jezik in po-uemčenje šolstva'» C*'chi hočejo priznanje svojega državnega prava; Rusiui zahtevajo narodno avtonomijo brez ozira na deželne meje; Hrvati tirjajo Veliko "Hrvaško z Bosno, Hercegovino, Dalmacijo, Istro, Kranjsko, v trialističnem zmhdu. Kdor hoče v Avstriji vladati, mora pa vsaj poznati te raznovrstne a-»p i racije in ta navprotja. In razumeti mora. da jih vojni« ne more paralizirati, ampak da jih še bolj utrjuje. • Cc pa razbobnava Clam Martinic najprej po svetu, da se januarja snidc parlament, kakor da ima v žepu kamen modrijanov, s katerim reši vsa ta vprašanja, ali pa kakor da čuti v sebi Ilerku-lejcvo moč, s katero odstrani vse zapreke, ki jih ntso mogle odpraviti vse vlade od Sciimerlingo-vih časov, potem pa naenkrat zastoka, da so se pojavile nepričakovane težave, katerih se pa ni nrkdar zmanjkalo v Avstriji iu ki jih je poznal vsak otrok, tedaj kaže. da ni tisti duševni velikan, ki bi ga Avstrija potrebovala, da jo izvede h luže in ji vlije nove krvi v žile, ampak da je slabotno revše, katerega ni bilo treba še le v fev-dalneni picnvstvu iskati.* Vsa avstrijska vprašanja so torej nerešena in tistega, ki bi imel dovolj sile, da se loti rešitve, še ni. Vsa stara avstrijska klavrnost se nadaljuje ¡11 država postaja čimdalje bolj od visim od Ogrske in — ml Nemčije. Da se pripravlja za tesnejše gospodarske tstike z Nei^ijo, t«» je šcjjMjbilj razumljiva toCka v ¿rln podlosti, in le popolnoma hlapčevski duhovi morejo odobravati tak izliv infamije. Vsa njegova sama na sebi nesramna izvajanja so le s to predpostavko mogoča, da sta narod in vlada eno, kar člankar še posebej naglasa in kar hi eeto rad dokazal. Ampak njegovi dokazi ne drže niti toliko, kolikor pajčevina. ' Predvsem je navadna gola laz, da ni bilo na Bolgarskem nobenih protestov zoper vojno. Šc prav glasni protesti so bili, celo podobo atentata so dobivali. Ampak tudi na Bolgtu*sketn je vlada v sedanjih razmerah močnejša oTl ljudstva, in zato se je zgodilo, kar je ona hotela. Primera z Grško je prisiljena iu brez veljave. Če bi res .povsod, kjer ne «oglaša vse ljudstvo z vlado, nastopile take razmere kakor na Grškem, bi bil danes po vsej Evropi kaos. iz katerega bi se izlegla revolucija. Nazadnjaški podleži v Pe-trogradu vedo prav dobro, da tudi ruski narod ne soglaša z vlado. To je tak«» jasno, kakor beli dan, kajti od začetka vdjne je hoj med večino dume in carskimi vladami, in prav sedaj skuša knez Gaiicin z absolutističnimi lopovščinami premagati mlpor parlamenta. Kako naj bi bilo rusko ljudstvo odgovorim za nazadnjaške ukrepe vlade? Nemško ljudstvo ni odgovorno, da je Nemčija začela vojno; avstrijski narodi niso odgovorni da je Avstrija prva mobilizirala. Noben narod sploh ni danes odgovoren za «početje svoje vlade. Naj m« nje pa iiua pravico govoriti o taki odgovornosti liat črnosotnijcev, ki zagovarja absolutno carsko avtokracjjo in hi najrajši popolnoma izključil narod od vsakega sodelovanja. Ne bi nam bilo nerazumljivo, če bi se zavezniki hoteli maščevati nad Ferdinandom kobur škiiii. Za to bi kmalu našli izgovor. Lahko bi rekli, da hočejo osvoboditi bolgarski narod njegovega nasilstva; dokazovali bi lahko, da je njegova, ne pa politika bolgarskega naroda zapeljala Bolgarsko v vojno. Ampak na eni strani govoriti o osvoboditvi malih narodov, na drugi pa napovedovati Bolgarski smrt, je hinavska infamija prvega reda. In naši "Jugoslovani" se radujejo! Kako si pa vendar predstavljajo kazen za Bolgarsko? Popolna zmaga zaveznikov je seveda njihova predpostavka. To imajo že tako gotovo v žepu kakor Brusilov. Tedaj dobi seveda vso Macedo-nijo in še kos zapadne Bolgarske Peter Kara-djordjevič. Rumunija raztegne svojo mejo krepko proti jugu in pogoltne vsaj kakšen miljon Bolgarov; Rusija pa si vzame s Carigradom, kar še ostane od Bolgarske. Mogoče da dobi kakšen košček tudi še Venizelos. Bolgare posrbijo, po-rumunijo, porušijo, za par desetletij bo izbrisan bolgarski narod, pozabljen bolgarski jezik, uničena bolgarska literatura. Tako si zamišljajo poštenja kovici "kazen Bolgarske." Da imajo ruski nazadnjaški imperialisti take muhe v glavi, že razumeno. Oni hočejo Carigrad; na eni strani ga hočejo zaradi Dardanel, na drugi ga hočejo zaradi Balkana. Kajti na Balkanu hočejo od nekdaj vladati, tako 'kakor Avstrija. In če ima ruski carizem kos teritorija s Carigradom v svojih kremljih, ima odločilen vpliv na vsem Balkanu. Tudi tista Velika Srbija, ki jo po krivem nazivajo Jugoslavijo, ni tedaj nič druzega. kakor vazalka Rusije. % Ampak patrioti se radujejo. Ce se le nekoliko poveča oblast Petre. Karadjordjeviča, so zadovoljni. En del Jugoslovanov prodajajo Italiji, drugega Romuniji .tretjega Rusiji, lahkovernim otrokom pa pojo pesem o "združitvi" in "osvoboditvi" Jugoslovanov! Kadarkoli vzamejo besedo "narod" v usta, je laž. Narod jim je bil vedno šarhova figura v igri njihovih interesov, v službi dinastij, in tudi sedaj jim ni nič druzega. Ampak ta igra ne more trajati vso večnost. Prej ali slej mora narod spregledati. In tedaj utihnejo mahoma vse take in podobne pesmi pred tisto -čisto drugačno, ki jo zapoje narod sam. o revoluciji Znani newyorški duhovnik dr;4 Hillis napoveduje, da pride v Zedinjenih državah do revolucije. Te besede ne jemlje v širokem zmislu, ki velja za Veliko, do temelja segajočo izpreraem-bo družabnega reda. Vstajo ameriškega ljudstva pričakuje, vstajo za nasilno odstranitev vlade. Razlogi, ki jih navaja za svoje mnenje, so taki da jim marsikdo lahko verjame. Mi jim ne verjamemo, vsaj ne, dokler se govori o taki revoluciji v dogledni debi. In tudi ne želimo si je, prav nič ne. Čudni revolueijonami, kaj, ki ne maramo revolucije? Pa je že tako. Ne maramo reči, ki so brez zmisla. In revolucija, o kakršni govori dr: Hillis, bi bila popolnoma brez zmisla. Položaj v Ameriki je sicer res tak, da bi lahko nagnal ljudstvo v obup. Najočitnejše zlo v sedanjih dneh je draginja, ki raste od dne do dne in uničuje popolnoma ne le vse pridobitve, kar jih je delavstvo doseglo tekom let, ampak ga peha še za tiste čase nazaj, ko je delalo ob pičlih plačah. Draginja razburja hitro; njeni pravi učinki se pa kažejo bolj polagoma. Človek sc naglo u jezi, če mora plačati petnajst centov, kjer jih je prej zadostovalo deset. Ampak če si ^drga enkrat košček kruha, če se en dan naje samega krompirja namesto mesa, ostane le pri jezi. Na mesto z maslom si zabeli jed z jedrnato kletvico pa je opravljeno. Toda če je traf>a teden za tednom, mesec za mesecem opuščati jajca, znižati mero mleka in sc neprostovoljno vdajati vegetarijanstvu, občuti to telo, ki zahteva nove snovi namesto izgubljenih. Če jih ne dobi, peša. In.sedanja draginja nam prav resno oblju-buje take učinke. Tudi nevernikom postaja jasno, da ne gre za hipno podražitev tega ali onega predmeta, ki nastane včasi valed nezadostne produkcije, vsled pomanjkanja prometnih sredstev ali pa vsled nesposobnosti kapitalističnega sistema, ki ne zna vedno pravega blaga spraviti na pravem mestu na trg. Taka hipna draginja je omejena na tisti predmet, katerega ravno primanjkuje na trgu, in mine, čira se ga zopet lahko ponudi zadostna množina. Sedanja draginja postaja boljinholj splošna Pričela se je z najnujnejšimi živili in s kurjavo; pa je preskočila na obleko, polaatila ne je perila obutal, papirja, atavbnega materijala, in je že splošno znižala veljavo zasluženega denarja. Kokoši niao napovedale štrajka, lesa v naših gozdovih ni zmanjkalo, premoga je v zemlji dovolj in izkoplje se ga več, nego ga Amerika porabi. Dra ginja ima svoj* vir v kapitalistični špekulaciji, tudi če zaspe vae preiakave, preden pridejo do tega rezultaTa. In taka draginja ima tendenco, da ostane trajna/ Kajti če siK kapita1I«ti imeli moč, da so ustvarili, imajo prav tako ntoč, da jo drže na tinti višini, ki jim je ugodna. nT' * <111> T h ipi» s t ii t /j» ... To ao za delavako ljudstvo zelo slabi izgledi y Chicagi in v New Yorku delajo sicer policijsko znanstvene poizkuse, kako se človek za majhno ceno lahko naje, ampak praktično nimajo taki eksperimenti, trajajoči osem ali štirinajst dni, skoraj nobenega pomena. Človeško telo ne zahteva sviujskega mesa, žganeev, omelett; pač pa zahteva belakovine, ogljičnih hidratov, železa i. t. d. Tistih snovi, iz katerih je sestavljeno in ki jih je pri delu potrosilo, potrebuje. Ni sicer vseeno, v kakšni obliki jih dobi. Kovačevega železa ne more človek jesti in če bi naredil večerjo iz fosforja, bi bila to lahko njegova "zadnja večerja." * > Da bi človek natančno vedel, v katerih naj fetnejših jedilih dobi vse /.a svoje meso, kosti, kri in živce potrebne snovi in na tak način, da jih telo tudi lahko sprejeme, bi moral zelo temeljito študirati živilsko kemijo, in to bi bilo zanj mnogo draže, kakor če sc hrani tako, kakor se pametni ljudje po izkušnjah splošno hranijo. Dobro In bilo, če bi organizirana družba v tej sniei bolje skrbela za ljudski pouk, kakor do-' slej. Gotovo bi morale države in občine stopiti v stike z vseučilišči in gledati, da pride fiolj do javnega znanja, kakšna hrana je človeku najbolj primerna, v kakšnih slučajih in v kakšnem razmerju. Kajti tudi tukaj ne velja nobeno generalno pravilo. Rudarjeve potrebe se hiv^tvetoo radikujejo od učenjakovih; človek, ki precepi vse življenje za pisalno mizo, bi se moral drugače hraniti, kakor tisti, ki hodi iu jaha ve.4 dan na prostem zraku. Potrebe se menjajo po poklicu, po starosti, po spolu, tudi individualnosti. Ampak tudi če hi vsakdo dobil najprimernejše reccpte za svojo prehrano, ni draginja m tem nikakor premagana. Že zato, ker ni za človeka dovolj, da sc znanstveno naje, ampak jed mu mora tudi iti v tek. Če ne, je itak že h i Menična prehrana kršena.. Človek bi se naveličal, če bi jedel vsak dan pečenega fazana, kaj se, če je ob. sojen, da uživa dannadan to, kar je najcenejše. Osem dni se tak poizkus lahko obnese; toda gorje mu, kdor hi bil vse leto navezan na ta jedilni listek! Toda ljudje, ki neprenehoma računajo, koliko graha je treba, da se nadoiVicsti meso. pa pridigajo delavcu, kako se a 25 centi lahko napravi kosilo za družino, ga degradirajo, da sami ne vedo, kako. Vaak trenotek slišimo od kapitalistih-nih zagovornikov lahko očitke, da nimajo delavci za nič druzega zmisel, kakor za želodec. A to je surova laž, s katero fce ponižuje pravzaprav vae človeštvo. Delavec je prav tako plod mnogotisočletnega razvoja, kakor vai sedanji ljudje. Zgodovina vseh teh tisočletij je zgodovina dela, čigar plodovi tvorijo kulturo. Torej je obenem tudi zgodovina kulture. In ta vpliva v svojem rnjvoiu na vse ljudi, četudi ne na vse enako. Današnji človek, tudi današnji delavec, je kulturno bjt.jc in tiato stremljenje po lepem in dobrem, ki je tako ataro kakor življenje in bivstvetio spojeno z vsem živim, ima^ svoj prostor tudi v delavskih prsih. Trebuha rji, ljudje, ki žive le za svoj želodec in tilmajo nobenega višjega stremljenja, se pač dobe. Ampak v vseh Mojih so posejani. To ni nič specialno delavskega. Tudi slepi, hromi, grba vi ljudje žive — v predmestjih in v bogatih rezidencah; ampak slepota, hrom ost, grbavost so izjeme, ne pa pravila. Tako tudi trebuharstvo ni pravili», še manj pa, da bi bilo to pravilo za delavski razred, r Res je le to, da je napravil kapitalistični sistem velikansko barikado med delavstvom in med užitki kulture. Kakor vse v tem sistemu, je tudi kultura blago; na prodaj je. Brez denarja je ni. Čim ao njeni sadovi žlahtnejši, tem dražja je. Zato je pa tudi delavcem tako težko pristopna. Ne bomo tukaj govorili o vnebovpijoči krivici, ki sc s tem godi delavstvu. Gotovo ne bi bilo kulture brez duševnega dela, in tisti demagogi, ki se žele delavcem prikupiti s prostim zabavljanjem proti intelektualcem, so prav nizke du-ftcc. Toda kulture tudi brez telesnega dela ne hi bilo. Eno mora biti spojeno z drugim, in eden največjih grehov kapitalističnega sistema je prav ta. da loči duševno delo skoraj popolnotna' od telesnega. Delavci, pa naj so zidarji, livarji, premogar-ji; železničarji ali pa pometači, so važen faktor ure, in zato jc družba, ki jim zapira vrata kitftnrnih templov, neizmerno krivična. Toda če ovira kapitalizem proletareem pri* hod do vseučilišč, akademij, umetniških in znanstvenih zbirk, gledališč in laboratorijev, vendar ne more v njih ubiti stremljenja po lepem in plemenitem. Ce se bojuje za boljšo plačo, mu ne gre.le za to, da bi imel na dan čašo pive več; tudi kakšno knjigo bi si rad kupil, včasi hi pogledal v muzej, slišal bi pošten koncert, otroke bi dal v šolo. Pa pride kapitalizem in mu pravi: Kruh bo dražji, mleko bo dražje, premog ho dražji* čev-Iji bodo dražji. Kupuj zdaj knjige! Pojdi v opero! Napravi si stanovanje bolj človeško! Draginja .krči delavskemu ljudstvu vsakdanji kruh, a krade mu duševni kruh. Sili ga,.da živi nezdravo. Naganja ga, da pošilja otroke za zaslužek na delo. S slabšo hrano, s slabšim stanovanjem, s slabšo obleko ovira obnavljanje njegovih moči in mu krajša življenje. Tako draginjo imamo sedaj v Ameriki. Ce\ na tega in onega predmeta lahko sčasoma nekolik o pade. Ampak na tisto stopnjo, ki je veljala za normalno, se ne zniža več. To je očitna pot v kapitalistični družbi: Cena poskoči za pet odstotkov, pa še K.a pet, pa za tri, še za tri, pa za dva4in še za dva: potem pade za tri odstotke In takq ost m ne. dokler se ji ljudstvo ne privadi, da jo smatra za naravno. Tedaj se prične navijanje iznova. I Topot je nastopil kapitalizem v Ameriki bolj predrzno kakor sploh kdaj prej. Na široko in visoko je pognal draginjo v-taki meri in v tako kratkem času, da so vse pridobitve delavstva tekom mnogih let paralizirane. Tako je pritisnila draginja, da je ljudstvo mestoma že zakričalo. Kadar je bilo podraževanje bolj skromno, jc bilo ljudstva sram priznato, da to kaj občuti. Sedaj je švignil bič premočno. In dr. Hillis misli, da požene to ameriško ljudstvo na revolucijo. Poleg draginje so še druge reči, ki lahko vzbujajo veliko nezadovoljnost. Ampak kdor o-pazuje ameriške mase, bo težko verjel, da prerokuje dr. Hillis prav. Zdi se, da je on kljub svojemu duhovniškemu poklicu temperamenten tnož. in taki imajo navado, da sodijo druge ljudi, ma-gari ves svet po sebi. Toda ameriško delavsko ljudstvo ni tako temperamentno. Veasi je bilo revolucionarno; ampak to jc minilo. Tudi sedanja draginja ga ne povede na barikade. Dokler jc navijanje cen še ponekod novo, godrnja, zabavlja, izpusti tudi včasi kakšen "God damn" izza zob; ampak polagoma mu postaja vsakdanje, pa se — privadi. Sedaj morda celo zarentači, kadar izreče ime svojega aldermaiva ali poslanca. Do volitev se že potolaži, pa bo volil zopet, "da bo prav." Draginja je hud bič, še mnogo hujši, nego spoznava večina. Ampak revolucionarnega duha vendar, ne zbiča. In kakor smo dejali: Niti nc želimo ne, da bi šlo delavstvo res v tako revolucijo, o kakršni govori revolucionarni duhovnik. S čem pa? Z golimi rokami. Kako pa? Brez organizacije in načrta. Po kaj pa? Po gotovo smrt, v neizogiben pogin. Kaj nima vladajoči razred tudi v tej deželi policije, milice in vojaštva? Kaj nimajo tam sabelj in pušk in strojnih pušk in topov? Kaj ne znajo tam rabiti orožje In manevrirati? A mase? Svoje roke imajo in svoj gnev. S tem se pa ne opravi nič, prav nič zoper granate in kar-teče. A če hi se mogel zgoditi nemogoči čudež, da bi taka goloroka, neorganizirana masa premagala moderno oboroženo,. disciplirano in organizirano vojaško tilo, če bi se zgodilo, kar se zgoditi ne more, kaj bi bilo potem? Nič. Nekoliko prodajaln bi morda opletiili, nekoliko lačnih bi se enkrat najedlo, in drugi dan — bi bilo vse po starem. V časih, ko orožje še ni bilo tako grozno dovršeno kakor danes, ko ni bilo treba za boj nobenega posebnega znanja, ko je ljudstvo lahko v arzena hi nabralo pušk iti bajonetov in ko je bil kameii skoraj boljše orožje od flinte ali pa k?» smodnika Se sploh ni bilo, se je včaai zgodilo, da ie slepn masa, le zato. ker je bila maaa, premaga I« vojščakc, ker je bilo teb malo. Premagala je, (Konec na 6. strani.) ft PROLETAKEC AÜ V KKTISXMMNT SLOV. DELAVSKA UateMvliMi» An« IS. ivrnu mol. Sciet: Con OUTNI UBADVIXI: PREDSEDNIK: Ivan Prostor, 6120 St. CJair Ave. Cleveland, Ohio. IDDPKED8EDNIK: Josip Zorko, R. F. D. 8, bos 50, West Newton, Pa. TAJNIK: Bins Novsk, 30 Msin St., Conemaugk, Pa. POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrick, 170 Praaktta Main «t., Consinsugh, Pa ULAUAJN1K: Josip Žele, 61U8 St. Clair At«., Cleveland, Ohio. IOMOŽN1 BLAGAJNIK: Frank Pavlovčič, 80 Mala 8t, Conemaugk, Pa. NADZOMfXKI: 1. sadsotnik: Ivan A. Kaker, 207 Haaover St., Milwankee, Wis. 2. nadzornik: Nikolaj Povie, 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Plttabargb, Pa. 3. nadzornik: Jakob Koejan, 1400 K. St., Cleveland, Ohio. 1. porotnik: Anton Lavrift, box 8, Yukon, Pa. 2. porotnik: Frank Bavdek, 6803 Glass Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Pa. VKHOVNI ZDRAVNIK: K. J. Kern, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. t * POMOŽNI ODBOR: Frank Skufca, 4*3 2nd St., Coneataofh, Pa. Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemsugh, Pa. Frane Kos, Conemaugh, Pa. Mihael Flak, R. F. D. 7, b. 143 a, Johnatown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, 709 Brood St., Johnstown, Pa. GLAVNI URAD v hiši it. 20 Maia St., Conemaugh, Pa. Uradao Glasilo: P ROLETA REC, 4008 W. S lat 8t, Chieago, IM Cenjena draitva, oziroma njik uradniki, so nljudno proieni, poftiljati vaa dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na ae poAilja edino po to tn Poltafk, Ezpreanih, ali Bančnik denarnih nakaznie, nikakor ps ne potoni privatnih čekov na naslov Blas Novak, Conemaugh Deposit Bank v Conemaugh, Pa. V slučaj'*, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznaaijo urada glavnega tajaika, da ee v prihodnje popri. 1. Šestmesečni račup S. b. P. L op 1. JULIJA 1916 DO 31. DECEMBRA 1916. " Dohodni: . Vsa društva uplačala..........................$28,291.86 Obresti od obr. vloge do meseca julija že ne vrču- nane od L. S. B. A T. Co..............................60.42 Obresti od obr. vloke L. S. B. A T. Co......................53.12 Obresti od čekovne vloge L. S. B. A T. Co..................48.46 Obresti od obr vloge Potter Title A Truat Co..........106.12 Obresti od obr vloge Continental Trust Co................107.52 Orbesti od obr. vloge Union National Bank................71.12 Obresti od obr. vloge iFrst National Bank Cgh..........104.04 Obresti od obr. vloge Conemaugh Deposit Bank... . 104.04 Obresti od obr. vloge Slov. Hran. in Pos. Dr., Cgh.. 51.89 Alojzij Kveder za poravnavo dolga.....................7.27 Slov. Hran. in Pos. Dr. za odkup linolia....................10.00 * VVm. Sitter zamena čeka iz leta 1914.................21.62 $29,036.98 .. 36,378.14 Skupni dohodki Šestih mesecev......... Preostanek dne 30. junija 1916............. Skupaj________.................. Izdatki: Vsem-društvom se izplačalo bol. podpore, smrtnine, odpravnine in odškodnine................ .$22,804.97 Plača glavnega Sajnika........................ 600.00 Plača glavnega blagajnika...................... 185.00 Ročna blagajna gl. tajnika .................... 80.00 Ročna blagajna gl. blagajnika................... 10.00 Najemnina glavnega urada ..................... 88.00 Varščine glavnih in društvenih uradnikov......... 179.00 Sestava in prestava pravil .............. t...... 50.00 Oglas v glasilu in naročina..................... 182.00 Oglas Družinski koledar..............................................8.00 Proračun aktuarja ......................:.... 82.70 Stroftki zvezinega advokata .................... f 86.13 Tiskovine in druge uradne potrebščine...............171.26 Dnevnice in vožnji stroški gl. in pom. odbornikov.. 645.64 V mesecu juliju došli, a kot dohodki meseca junija že zaračunani dohodki........................ 668.93 Skupaj .............................. \ »j Čisti preostanek dne 31. decembra 1916............ K temu se še prišteje: Nevrnjeni čeki.................................... Neporabljena ročena blagajna gl. tajnika............. . , . * Skupne gotovine dne 31. decembra 1916........... Gornja svota je naložena kot sledi: Union National Bank, Johnstown, Pa., obrestna vloga..... First National Bank of E. Conemaugh, Pa., obrestna vloga. . Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh, Pa., obrestna vloga. Potter ^itle A Trust Co., Pittsburgh, Pa., obrestna vloga.. Continental Trust Co., Pittsburgh, Pa., obrestna vloga..... Slov. Hran. in Pos. Dr. v Conemaugh, Pa., obrestna vloga. . Lake Shore B. A T. Co., Cleveland, O., obrestna vloga..... Lake Shore B. T. Co., Cleveland, O., čekovna vloga..... Obveznost National Surety Co......................... Ne porabljena ročna blagajna gl. tajnika.............. • Skupaj .....................................*... $65,415.12 $25,841.63 $39,573.49 $ 4,924.00 9.32 $44,506 81 $ 4,185.31 5,306.04 5,806.04 5,412.16 5,484.26 2,107.36 5,685.71 6,757.97 4,352.64 9.32... $44,506.81 Pregledano in v redu pronajdeno; v Conemaugh, Pa., dne 6. januarja 1917. . Predsednik: JOHN PROSTOR • Tajnik: BLAS NOVAK Blagajnik: JOS. ŽELE Predsednik nadzornega odbora: IVAN A. KAKEfe č 2. nadzornik: NICK POVŠE 3. nadzornik: FRANK BAVDEK _ - DENARNE VLOGE mladoletnih in umobolnih v oskrbi pomožnega blagajnika (xaupnlfc) 9.D.P.Z. Frank Pavlovčič-a, dna 31. decembra 191 S. V Conemaugh Deposit Bank, Conemaufh, Pa. Za Frank Kbsmač, umobolen..... Vitv. hran. knjige 280. . .$ 314.26 Za Frank Starich, umobolen...... ____Stv. hran. knjige 746,.. 101.83 Za Ivan Šile, mladoleten........ ____štv. hran. knjige ns, .. 100.66 Za Josip Šile, mladoleten........ štv. hran. knjige 779... 100.66 Za Marijs Silo, mladoleten ...... *tv. hran. knjige 780. . 100.66 Za fefija Cilič, mladoleten...... hran. knjige 838... . 405.97 Za Matija Hočevar, mladoleten . . fttv. hran. knjige 441... . 105.08 Za Marija Hočevar, mladoleten ... ... stv. hran. knjige 440... . 105.08 Za Frank Hočevar, mladoleten ... ____stv. hran. kftjtfcc 439 105.08 Za Frank logar, mladoleten..... . ., . štv. hran. knjige 435... 550.07 Za Barbara MoguNč, mladoleten .. ____itv. hran. knjige 285... 91.61 Za Julija MoguMč, mladoleten ... .... stv. hran. knjige 284... 91.61 Za Ana Stofcič, mladoleten -..... hran. knjige 277 . . 164.52 Za Ljubita Stoftič, mladoleten Atv. hran. knjige 276. . 164.52 Za Rozalija Sever, mladoleten r.. hran. knjige 270. 109.65 Za Marija Sever, mladoleten..... ____štv. hran. knjige 271... . 109.65 $2,720.41 PRIDIGI O REVOLUCIJI. (Konec s 5. strani.) izvršila je nekoliko maščevanja in nemara je na mesto starih mogotcev postavila nove mogotce. In potem so jo novi mogotci tlačili,kakor prej stari. Kaj naj nezavedna, nepripravljena, neorganizirana, o zakonih družabnega reda nevedna množica polne z zmago f V sedanjih razmerah, vpričo zaostalosti ameriškega delavstva in njegove sociaHie nepripravljenosti pridigati revolucijo, bi bil zločin. Prerokovati jo ni daleč od zločina. .. Zaradi draginje bi bila taka revolucija tudi nepotrebna. Parlament ni vse; nikdar niso zreli socialisti učili njegove edinozveličavnosti. Ampak zoper draginjo bi bil parlament izvrstno sredstvo, le če bi bil v pravih, v delavskih rokah. Dokler gre le za poiuoč v sedanji družbi, je politična organizacija in parlamentarna akcija ie velika reč. Za cilje socializma je seveda treba več; za njih dosego je treba močne gospodarske or-gunizacije in popolne politične moči, vse politične moči, ne le tiste, ki se izraža v parlamentarnem glasovanju. Ampak tudi preden se pride to tega se morajo izpolniti pogoji. In prva pogoja sta: Krepka politična organizacija in jasuo socialno spoznanje. • Zavedno delo za politično* organizacijo napravi vse pridige o nezavedni revolti nepotrebne. Bodočnost in tehnika. Največje prekueije na zemeljskem planetu je i*vn»ila tehnika. Ona je tako stara kakor človeštvo in človek sam je tehnično bitje. Ko je pobral prvi kamen iti ga porabil za orodje, je polo-*il temelj tehniki. Od tedaj se je razvijala čudovito, in z njo se je razvijal človek m njegova družba. , Tehnika je dajala človeku delovna sredstva, da jih je ralbil sebi v prid. Najvišjo'slavo jc dosegla, ko je otela prirodi skrite sile m jir. spravila v človeško sluv.bo. iitroj, para, elektrika,'to so znamenja tehniškega triunifa. Ali db vsem svojem napredku je človek še vedno potomec divjaka. Barbarski iustinkti i- ,„aj„ izpod kulturne povlake Ae »ajveijo mo6.± Mr(hl1 ne nal,)bf. liMohnfka, brez katere bi bil ostal na vse vce ne čase žival, služi ae vedno njegovim nizkim in surovim nagonom. Največje, najčudovitejše iznajdbe ne koriatijo človeštvu, temveč posameznikom; uajsijajnejsi produkti uma pomagajo div-JaitVu bolj kakor kulturi. ' * V tehniških smotrah nam prinaša vsaka številka poročila o novih iznajdbah. Včaai so same na sebi majhne; ampak v vest iti drugih imajo tudi svoj pomen in nekoliko malih iznajdb napravi včasi praktično večji učinek, kakor ena velika. Pa tudi velilik sc ne manjka. V sedanjih dneh ae obrača pozornost skoraj najbolj na vojno tehnične iznajdbe. Nepregledna vrt t a jih je že. Vojna ima velikanske potre-•l>e, človečki um pa čudovito lastnost, da je najsposobnejši, kadar je potreba največja. Vsake vrtite orožja se je šele tekom sedanje vojne izpopolnilo, tupatam iudi tako izpremenilo, da se lahko govori o popolnoma novi iznajdbi. Sredstva za napad in za obranribo, na zemlji, pod zemljo, v zraku, na vodi, pod votlo se neprenehoma množe. Iz kemičnega laboratorija vzame napadalec struipne pline, da bo z njimi určil sovražnika; ta iznajde maske, d s se jih ubrani. Eden konMruira nove oklopne votove, drugi ne miruje, dokler ne iznajde naprave, da jih bo razde-val. Kubi naznanjajo, da so izumili najstrašnejši top, ki je kdaj nfltal smrt na milje dale«"*; koliko časa bo trajalo, pa izdelajo nemara pri Kruppu «e nekaj slrašnejšega ?' • Mnogo vojnih iznajdb jc takih, da bi prav lahko služile namenom mirne kulture. Toda ker se koljejo narod, je vo>»ka prva, ki vpraša pri .vsaki iznajdbi, če je ne bi mogla porabiti za umor. Včafci se iznajde kaj takega, česar militarizem sploh ne more |>orabiti. A t trd i tedaj se naj-rajše združi z blagoslovom prokleptvo. Tehnik »znajde nov stroj za fabrikacijo stekla. Delo Se z njim neznansko olajša in pospeši. Steklenica, ki je vzela prej pol ure dela, je sedsj v petih minutah gotova. Kruh se lahko izdeluje tako, da se ga človeška roka sploh ne dotakne. Malino delajo mašine, in njih deli so bili izdelani z mašinami. MOstovi se zdelujejo in sestavljajo s stroji, v rudnike so si stroji izkrčili pot. Cestne jarke, kanale rijejo in kopljejo že stroji. Za jarek, dog tisoč, globok deset in dolg dva čevlja, potrebuje inafiius, ki jo /.ene gazolinov motor, komaj en dan. Kje je delavce, ki bi mogel tako vihteti kramp, da bi lahko tekmoval s takiin strojem t Toda premislimo malo. Je li iznajdba takega stroja dobra ali slaba reč? Podjetnik računa prihaja do zaključka, da ne bo nikdar porabil toliko gsaolina, kolikor M znašale plače delavcev, stroj mu prihrani' mnogo denarja torej je dobra, prav dobra reč. Brertposlen» delavec vidi, da mni je železni tovariš odvzel delo in kruh. (> ne bi bilo tega nioitstrinna, hi moral podjetnik njega najeti, pa M se lahko preforanil. Torej je tak stroj prokle-to slaba reč. Drnžba, v kateri živimo, nas je napravili take, dn mtolhno najprej na tisto, kar je najbolj nenaravno. Moramo tako misliti, ker je druftbs sama nenaravno urejena in Navadno jc tisto, kar nam je najlbliže, tudi nenaravno. Kaj je delo s krampom taka. velikanska slaat, da bi morali tarnati, če izgine! Ne moramo li biti veseli, če dobimo mehanično sredstvo, ki ga opravlja naineato nas! Da... nihče se ne trgal za premetavanje hlata in prekopa vati je kamenja, če bi imel denarja ali pa potseat, ki bi ga redila. Toda od česa bi živel delavec, a ko bodo atroji prevzeli vse delo?' Tisač in tisoč delavcev na« bo ošvrknilo s tako besedo. .lil na ta način bi morali priti do zaključka, da je človek zaradi dela na svetu, ne pa, da je dela zaradi človeka. Ampak Jiolj verjetno se nam vendar zdi, da jc življenje uauien, ht četudi jc človek iskal dela, ker »i jc z njim napravil svoje življenje bolj človeško, si ga je vendar rzkušal olajšat»,- kakor je le mogel. Kaninitno kladivo in kamnitna sekira je ¡mrla t tuli ta namen. Ko se jc človek naitfil brusiti kamen, ni nihče stokal: Oh, zdaj bo pa nianj dela. In ko je ukrotil konja, je bil prav vc*el, da je mogel del robote naprtili živali. <>genj, ki ni bil z a nekdanje čase nič manjša iznajdba kakor v naši dobi železnica in parcibrod, je pozdravil Z neznanskim veseljem, ker mu je omogočil dela, o katerih se mu prej niti sanjati ni moglo. In ko jp mogel kamnit-no orodje zamenjati z bronastim, je bila to velikanska pridobitev zanj. Ali — takrat ni bilo kapitalizma. Od olajšanega dela je imel človek delavec koristi; dandanašnji ima le kapitalist dobiček od njega. Napredek tehnike ni kriv, da se delavcem slabo godi. Kriv je družaimi sitem, ki daje vse dobrote napredka v roke posameznikom, medtem ko bi jih lahko uživali vsi, če bi bila družtba organizirana za vse. V kapitalistični družbi vzame nov izuui tisočerim kruh. V socialistični družbi bi j^a odvzel le breme. Napredek tehnike, ki bi prenašal delo boljinibolj od človeka na mehanizme, bi dajal» ljudem vedno več prostega časa, tako da bi lahko Imljinbolj do veljave in bi postajali od dne do dne bolj ljudje. Mislečemu človeku »nora postati jasno, da'je sedanja družba blssnics, če opazuje, da so boljša delovna sredstva kriva večjega stradanja ljudi. Zaradi novih in učinkovitejših strojev vendar ni treba, da bi se predelalo »nanj kruha, zgradilo manj hiš, izdelalo manj obleke. Logično mora biti pač narobe; čim boljša so delovna sredstva, tem vre mora biti izdekkov, tem boljša morajo biti in tem manj truda morajo zahtevati. Tničiti ne moremo strdjev. prepovedati njih rabe tudi ne »uorefho. Torej.je le en izhod, ako nočejo delavuke masv pefetati žrtve napredka. Družba ae mora tako urediti, da ne bo človek služil delu, ampak delo človeku» da se »te bo delalo za profit po*imernikov, ampak za potrebo vseh; da bo skupno delo in skupen ušite'k. Tedaj bo pa vsako Sboljšano delovno sredstvo korist za vse in nihče se ne bo bal novih izumov. Narobe! Vsi,duhovi, ki bodo aposožmi za to, bodo skreli, da se dvigne tehnika, na najvvšji vrhunev in če bo mogočo vse telesno delo nadomestiti-z mehaničnim, bo to naj višji tri um f Človeštva. Na španskega kralja Alfonza je bil baje pripravljen atiitat. Pred kraljevskim vlakom sc je vozil tovorni vlak in njegov »trojvodja je, kakor poročajo iz Madrida, opazil, da leži nekaj na tiru. Kaj je ležalo, ne pove depeša. Ampak tisto nekaj so odstranili in tedaj ni bilo nobene nevarnosti več. Policija jc bila pa tako srečna, da j«*aretirala dva moža in je pri enem izmed njiju našla šifrirana pisma iz Barcelone. Torej zopet snov za anarhističeu proces. Monakovski ukaz je bil izdan,,ker primanjkuje premoga. To bi v slučaju vojne tudi Ameriko lahko zadelo, kajti premog bi se tedaj v prvi vrsti rabil za vojaške namene. In ni o marka ne požre malo tega materijala! KONEC MEHlftKR DICIJE ESKPEDI Včeraj je generalmajor Persh-iug na čelu svoje ekspedicije, čez 10.000 mož po itevilu, prijahal v mestece Coliwnbus, N. M. Bil je tako sIovcjuo sprejet, kakor premore malo mesto. 8 tem je torej mehifcka ekspedi-cija zaključena. Bilo bi pri roki, poudarjati, da nikakor ni dosegla tega, Za kar je bila pravzaprav poslana čez mejo. Taki-at sc jc glasila parola: Vjeti Villo! No, nihče ni Ville vjel, in tedanji "bandH" je danes v boju s Car-ranzo. kakor sc zdi, močnejii, kakor lani. Toda sedanji ča^ nas ne mika na ironijo. Odobravali nismo ekspedicije, pa hodimo veseli, da je stvar vsdj kom'ana in da je minila nevarnost» ki je tičala v njej Na dragih krajih je sedaj itak nevarnosti več kakor dovolj. \ Tisti kapitalistični intrigant», ki r,o si lani skoraj izkričali plu*a, zahtevajoči vojno z Mehiko, so s preobratom Hak skrajno nezadovoljni in poizkušajo z novim httj-kanjeiu. Znano Časopisje pripoveduje, kako je Villa vesel, da so se Američani umaknili, in nekateri celo pravijo, da je pripravljen podpirati Ne»n4ijo, oe bi se konflikt med njo in Ameriko poostril do skrajnega. To je baje sam izjavil. Otižalovati je le, da se ved»io ae uajdejo ljudje, ki verujejo take neumnosti, pa se niti ne vprašajo, odkod bi mogel ameriški časopis dobiti taka 14avtentična" poročila. Cela ekspedicija Zedinjenih držav je iskala Villo tri ¿etrt leta, pa ga ni našla. Ampak Hearstov dopisnik ga je našel, je z njim govoril in objavlja njegove izjave! Zakaj vraga pa ni Pershingu povedal, kje ga je srečal T « Ker ima vlada sedaj drugih skrili čez glavo, bo to hujskanje pač zaman. Wilson bo menda sani Vesel, če sliÄ besedo * 'Mehiko" Čim manj. Da se pa hujskarija zopet vrne, Malajskem otočju, močan potres Dvesto oseb je bilo ranjenih ir nekaj »nrtvih. Governerjeva pala ča je popolnoma porušena. Otok Bali je last nizozemske vlade. V Oklahoma City je napravilo apelno sodišče gospodo»n izkoriščevalcem debel krič čez njihove račune. Mestna uprava, ki re-prezentira vladajoči razred, je v svoji modrosti izdala ukaz, ki enostavno prepoveduje stavkarske straže. Vo je kratek proces, kakor tisti, katerega se je poslužil Aleksander Veliki, ko je z mečem presekal gordijski vozel. Ampak mestni očetje v Oklahomi »liso A-leksandri Veliki. Vzklično sodišče ne veruje v njihovo nezmotljivost in je izreklo, da je postavljanje stavkovskih straž konstitucio-nalna praviea, katere se mesto ne sme dotakniti in je tudi ne s»ne omejevati. Nam se zdi ta odlok sam po sebi razumljiv. V vsej konstito-ciji je ni določbe, ko kateri bi «e rav»io 8tavkujoeim delavcem moglo prepovedati, kje hočejo stati ali hoditi in s kom se hočejo kaj pomcn4ti. Toda kar se nam zdi po zakonih logike samo ob sebi razumljivo, je znal že marsikateri «adnik v Ameriki popolnoma zasukati in 'rasni taki gospodje so »e že proslavili s sidnimi prepovedmi, ki so stav>k.ujočini delavcem jemale pravico postavljati straže ■ m Zategadelj je vredno zabeležiti, da se vendar najde sodišče, ki ne «odi po želji kapitalistov, ampak izreka to, kar jc samo ob sebi u-mevno. OcUok prizivnega sodišča pač še ni dofinitiven, ker pojde stvar še pred višjo instanco, vendar se pa s precejšnjo gotovostjo pričakuje, da bo mestna ordinance, ki prepoveduje stavkarske straže, preklicana kot nezakonita. Indijanci so uprizorili "hoj-ni plesM, kadar a<: se pripravljali' za napad na -sovražnika. Ts ples je imel nekaj naravnost blaznega v sobi. Kdor eita sedaj kapitlistično časopisje, se niu zdi, da pletejo njegovi uredniki tudi tak ples", kadar pišejo. ŽRTVE KAČ IN ZVERIN t, Lausko leto je bilo v Rritski Indiji umorjenih nekaj nad 28,000 oseb od strupenih kat fn krvoločnih živali. 0 laso m uradnega iskasa so tigri ras-mesarili 1928 oseb, strupene kače so pa umorile Ht,38.r> oseb. Od prejs-njega leta je naraslo število teh žrtev sa 8760. Tekom sadnjih 5 let so umorili sloni, tigri, leapardi in levi 9192 ljadi v Britski Indiji; samo žrtve tigrov ao znaftale 2682; strupene kače Vo P* " letih v Britski Indiji Omorllc 116,828 o^eb. K : ''■■ 11111 . "J ;...............M.....i MMil ! Stranka j IIIMiMMMMMIlllHlM ZAPISNIK RBJR RXSEK.UTIVT J I. t DKB 13. JANUARJA itn. Navsoči ao Mrgole, Aavs, Su*a, Pa« t rich, Godina, Dobrava. i« ¿tki*. Od nadzornikov-je navzoč Ma vrle h, od a it» tin i ko v Cvetkov. Predseduje Godina zapisnik vodi Aavs. Zapisnik zadaje seje se pretita In sprejme. — Prečita p pismo aoUr. Po-loviue, ki poroda kot delegat na kongresu holgarako-macedonske socialist, federacije o teku tega kongreea. He « zame na znanje. Na znanje ae vzame dopir kluba it. 1, Chicago, III., ki priporoma upravi Zveze, uaj v bodoče poskrbi, da »e omogoči takm po kongresu xanealjiva is daja kongresnega zapisnika. — Prelita jo in na z u an je se vzamejo protesti klubov «t. 3, 37, 71, UO in 13! glede zapisnika ITI. ¿bora, Konferenčni odbor it. 1. v Pen na ae obrala do e^sekutive in teli, da bi se mu dovolila gotova svota za ondotao agitacijo, in nicer iz svote, ki je bila svojačasno odmerjena upravnim odbo rom za predaedniiko kampanjo. — K stvari govore Godina, Mavrič in Cvet-tkov. Vsi pojasnjujejo, da ni bil to noben (»oseben fond ia da če aa kaj da, se (la to ia aploine blagajne. Kontno se na Žikttev predlog odobri #23.00 Prečita se pismo kluba *t. 31, v De troit, Mick., v katerem se vpraiuje,' za kaj ae vsebuje "Crvesi KoledarM aa 1. Iti7, ki ga je iadala "Radsiéka Strata", v. cirilici piaanih razprav. Za deva se predloii hr. srbskemu upravne mu adboru. Prečita se pismo newyoràkega socia liattfnega lista "The Daily New York Call", v katerem apelirajo za naknp delnic. Ker je liât vreden podpore, se dovoli nakup ene delnice za $3.00. I Glavni tajnik poroda, da je bila v mesecu decembru raspečanih 2101 red nih, tO dualnih in 20 izjemnih znamk Na podlagi statiatike dokazuje, da ite-je Zveza poprečno vsak mesae 2034 do brostoječih članov. Raxpečanih znamk po latih j« bilo: L 1911: 11,800; 1912: 13,936; 1913: 21,«0; 1914 : 22,369; 1915: 21,5«; 1916: 24,420. — Se vza me ^na znanje. Mavri*, član nadzornega odbora poroča, da ao pregledali »vezne knjige in aa&li vse v redu. Računi bodo objavljeni v glaailik. To ae vsame na zna nje. G1 .tajnik poroča, da je potekel bla gajnikn zveznega fonda bond. Doaloj je xaaial $1,500.00, meni pa, da bi bilo treb% sedaj bond zviiati na 92,500.00 To aa sprejme soglasno. Cvetkov poroča, da je dobil iz Minnesota piamo, v katerem izrekajo željo da dobe na zvezne stroške enega go vornika, ker ao tamkaj ugodne razmere za naSo propagando. Ker namerava Zveza podvzeti glede organiziranja in agitacijo večjo akcijo, se za sedaj po -1- klubi res pošiljati njemu mesečna poročila — da U apel, ki je poslan vsem socialističnim klubom v Kansaau, ne sadene na šib klubov; da so dobili tudi naši klubi ta apel, je pripisati pomoti. Toliko v pojasnilo, da se znajo naši klubi v državi Kansas ravnati. Tajništvo J. 8. Z. 2BUTS U VOJKO? Ako je na želite, pridite na velik javen protivojni protestni »hod, ki ga priredi Socialistična stranka dna J>. februarja ob 8. zvečei V » Hod Oarriers Hali, 822 W Harri akt Street, Chicago, m. Govoril1 MU: B. V. Deb«, Wm. Rodrigne*, John 0. Kennedy, May Wood Simona, Adolph Germer, Robeft H. Howe. ' EKBRXUTXVA: N. Dimlch. Filip Oodina, P. Kokotovich, Fr. Mrgole. M. Polovlna, 1 PaicH. Atex Dubravac, Prank Hren, B. ftlklč, Fr. Saus to V. Buia. Frank Patrick, gl. tajntk, 80S W. Madison Street, 4th Floor, Chicago, JXL ■ 8aje ekaekutive ao vaako prvo aobota v mesecu ob 8. zvečer uu 803 W. Madison St. f NADZORNI ODBOR: Mike Mavrichi Chioago, I1L; Demeter Ekonomoff, Gary, I ad. t I. Celieh, West A His, Wis.; N. lHinich, Chicago, 111. ODBOR ZA TISKARNO. Frank Zaje predaedaik, Alex Dubravac blagajnik, Pet. Kokotovick tajnik, Prask Mrgole ia Je». Steiner odborniki. Klubi, ki lato govornike, naj te obrnejo de gl. tajnika Almanah sa Kovanca su loto 1*17 )• Mdsj (utoV. V|>rui*jt* vsi«sa I* k ur »»rja sanj. doUto as »*• •ttmj. Ako a* on sira», pilite nsiu. ia navadno adan aaj-bolj nidleinih pojavov vnetja aapnika. kr6e vita daviee in infkian-ca. Da ustavite ta kaielj in da sploino od pomor «ta bolezni, vlivajte Severa Gothard OŽF (Severno (j..!» u ' skoolj«) )edom»l Uniment is omejitev '.vloiin, ki n» •ti so>o f»l«d pro-hlad», rov mut Um* in vnetje. Cen* : IS ia 80 oos tov. ■ ' Chic&go, m. Jugoslovanski socialistični klub štev. 1. je imel zadnjo nedeljo svoje prvo javno predavanje tekoče sezone ob dobri udeležbi. Drugo predavanje bo v nedeljo, 25. februarja, ob popoldne V dvorani S. N. P. J., 2657 So. Law.n-dale A ve. Predaval bo sodrug Htbin Kristan.. Na dnevnem redu bo predmet: 0 koncu sveta. Upozarjamo sodruge in rojake, da je predavanje javno in brezplačno. Vsakdo je dobro do&el. Ker je v Ohicagi predavanje v slovenskem jeziku o znanstvenem predmetu redka reč, upamo,%da se bodo rojaki tem raj&i poshiiili te prilike. Želeti je le, da pridejo pravočasno, da se začetek ne za-vlači po nepotrebnem. Loui» Truger, tajnik. J Cleveland Ohio. (lanom slov. soe. kluba it. 27. V nedeljo, dne 11. februarja, ob 2 pop. se vr&i redna mesečna seja slov .soe. kluba. Vsi člani se vabijo, da se je udeleže v polnem fttevita. M. Petrovieh, taj. ARKANSAS: — 83. Fort Smith, Ark.—Jugoal. s««. klub, taj. frank Grilc, box 37, Jenny. Lind, j Ark. Heje ae vsako tretjo« nedeljo v meaeoo, v Jenuv Liud, Ark, 107. Hutington, Ark.Wugoal. aoc. klub, taj. Jno. Jarnovich, K. F. D. Box 167. 140» Harford, Ark. — Tajnik Johu Hpendal, Bz 22 COLORADO: — 182. Puabla, Colo. — Jugoal. aoe klub, tajnik Chas. Pogorele«, 508 Moffat ave. ILLINOIS: — 1. Chicago, 111.—Jugosl. eo«'. klub, tajuik Loui* Truger, 2759 Ho. Avers Ave. ' 4. 'La Halle, III.—Jugoaiovnuaki socialistični klub, tajnik John Rogel, 427 Ster ling Htreet. 6. Chicago, III.—Jugosl. Hoc. Udruieuje, tajnik Valeut. Htiša, 1914 Ho. Racine I Avaaua. 20. Chicago, 111.—Jugoslavensko soe. udruieuje, tajnik I. Pajieh, 2300 Clyboura Avenue. 45. Waukegan. 111. — Jugosl. hoc. klub, tajnik P. Peklaj, 620 Marion St. 16. Panama, III — Jugonl. hoc. klub, tajuik Audr. Ilerih', box 831. 50. Virden, 111. — Jugosl. »oe. klub, tajnik Frank Reven, t>ox 173. Seje so vsako 2. nedeljo v mese.u ob 9. uri zjutraj v Miners Hali. 56. K. Nt. Louis, 111. — Jugosl. soe. udrui., tajnik F. Franieh, 1710 Gross St. 60. Chicago, III. — Jugosl. socialistično udruienje, tajuik Frank Mavrieh, 4150 Calumet ave. 67. Springfield, III.—Jugosl. so«-, kluib, tajnik Frank Bezjak, 19*) Bo. 14. 8t. 92. Ziegler, 111. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Oeo. Karlovirh, box 6. 109.Granite City, 111.—Jugosl. soe. klub, tajnik H. Gjuriskiek, b. 665, Madiaoa, 111. UO. Staunton, 111.—Jugoal, aoe. klub, tajnik Ant. A usee, L. Box 158, organizator Fruak Par v i usek. 128. Nokomis, III. — Jugoal. aoe. klub, tajnrk John Mekinda. Seje se vaako drugo nedeljo v* mesecu. 154. Hesaer, 111.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Dan Vukich, Bx 686 160. Dorrisville, l!t. — Jugosl. soe. klub, tajnik Fred. Zelene, Box 16S. 168. Htauntou, 111. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Joe; Delieh, P. G. 177. Lincoln, 1)1. — Jugoal. soe. klub, tajnik O. Jurjevich. INDIANA: — 25 Indianapolis, Ind. — Jugosl. soe. klub, tajnik Ant. Mravlje, 746 Holtnes ave. 41. Clintan, Ind. — Jugosl. aoe. klub, tajnik Iga. Muiar, L. Bx 449; organizator Ant.-^Ladiha, 824 S. 9th St. Seje ao vsako prvo in tretjo aoboto v m§ aeeu ob 7.7 uri zvečer. 5.1. Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajaik fttefan Benkovieh, 16J9 Washington St. 165. Whiting, Ind.—Jugosl. aoe. udrui., tajnik Frank JanMch, 401 — 121. Rt. SEVERA'S BALSAN FOR LUNCS (SEVEROV BALZAM CA PLJUČA) Otroci, katorHudi ,odraščeni smejo vlivati to zdravilo, da, celo najmahjfcr obroči bodo popolnoma dtltlni njegove dobrote. Rabita je proti kaftlhi, prehladu, hripavostl, pri neti ifteriftno bolnem vratu, proti bronhialnem kaliju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci. Cena: in 60 centov. vprwfejto z» Soverovu SSdrsvilSv vsll loksrnl. Isoffnito ss ponatodb. s tem da vsdaa zuhtovut« prUtii* Kevorova sdrsvila. Ako Jih ns morste dohiti v v sil ioksrni, jih narutlt« a»ravno«t od W. F. SEVERA COn Cedar Rapidb, Iowa RazSirlte svoje znanje! Poučite aa o socializmu! Razvedrite ai «duha! "Prolctnrce " trna v svoji knjiiavni zalogi sledeče knjige is brošure. Pošljite naroČilo Re danes: t • Makrim Oorkl: Mati, mahka vaaba ...............................81.00 Upton Sinclair (poslov. Jos. Eavartalk ta Iv. Kaker): Diungel Povaat is chicaâkih klavnic ...........................................70 ..................... Enrico Ferri: Socialisem ta moderna veda Prelet ari at , . . , , . EtMa Kristan: Nevarni sodallsam Kdo ur« u)e proizvajanja v mal ■•ct^Rsan . . . . . Socialistična, knjižnica, 2 svazka la "Hala bogatatva" ...... Kapitalistični razred................ ............ ...... ..... .50 >10 .10 .10 .10 .10 .1C .16 Katolliko svetovno nazi račje • eeeeeeeet aesees## soeeeoaeee' eeaeeeaseae« IOWA: - 16S. Caruej, Iowa. kansas! Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Sum, box 48. U. 80. 81. 91. Nato se odpre razprava o načrtu za agitacijo, v kateri 4>i sodelovali alo-venaki in hrvatsko-srbaki »od rug i, ¿a sieer za nekaj mesecev stalno. Ker je treba zadevo organizirali in dobiti go vornike, se stvar prepusti gl. tajniku in Cvetkovu, da priredita načrt in po skrbita za potrebne organizatorje. Gl. tajnik priporoča, naj bi Zveza u vedla takosvane kročilne ''Dime baa ke", katerih bi dobil vaak klub gotovo število, in bi se člani bavlli s kolekto dajmo v potom teh bank, kakor je poslovala stranka za aabiraaje fonda v predsedniški kampanji. Ta. fond, pra vi, bi bil namenjen za izobrazbo, za ti skanje knjig, prireditev shodov itd., itd. Po daljši razpravi se -zakljtrči, da se nabavi 1000 bank. Dalje priporoča gl. tajnik, da bi bilo želeti, da se uredniki naših glasil več krat sestaaejo ia razmotrivajo med ae boj aadeve, ki ae tičejo strankine tak tike in dnevnih vprašanj, ki pridejo na vrsto, da bi prišli na ta način bolj do enotnih pojmov o stvareh, ki ao vašae za naše gtbanje. K stvari govore BaŠa In Cvetkov. — Brea zaključka. Dalje poroča, da je Kltato it. 122. ku pil za $40 tambarice, ki'jih ja bil poslal klub št. 28 V Roslyn, Wash. — Klub At. 82 v Carona, Kans., je prenehal a poslovanjem, ker so se člani razftti. Mavrič in Dubrava« poročata glede "zveznega doma". Tajaik tega odbo ra, Dimič, ni aavao*. Ker odbor nima konkretnih predlogov, ae nalaga /ver nem« tajaiku, naj piše Di^iišu, da skli če fa odbor aa načrt gradnje doma sejo, in da po seji predloii seji ekse kutive glede načrta konkretne pred loge. Zaključek seje. Frsnk Aavs, t. i. zapisnikar. KLUBOlfl X S. t. V KAN8A8U i A ZS aNJE. 7> Klubom v rirftavi Kansas ni tre-ha pošiljati državnemn tajniku noMaOr* mesečnih porodil. še ^lasi spel, ki Ra j« bil poslal vsem socialističnim klubom v Kausasu državni tajnik. Ta Poročila, poiilja od časa do ¿asa državnemu tajništvu tajn¡it vo J. H. Ho4r. 0. W. Kleihege, tajnik sa državo Kansas, jf ravao odgovoril na vprašanje, ki mu ga je stavile tajništvo Z vere, «V 30. Mulberry, Kans.—Jjugosl. soe. klab, tajnik Mike Krule, R. R. 2, box .IS 81. Weet Mineral, Kana—Jugosl. soe. skupina, tajnik Frank Speieer, box *93, Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani št. 6. FronUnac, Kans.—Jugowl. soe. skupina, tajnik John Trotar, box 96. Franklin, Kans. — Jugoal. aoe. klab, tajaik Louia Karliager, R. F. D. 4, Box 86, Girard, Kans. . Skid more, Kans.—Jugoel. soc. klub, tajnik Valent, Wirtfcrh, B/^l, 1m»x 361, ColumbuN, Ksnsas. Stoue City, Kans. — Jugosl. soe. klub, ta Milk Mike Fine, box 114. 1.13. Dunkirk, Kans.-^Iugoel. soe. klub, tajnik John GorSek, box 195, Radley, Kansas. l'O. Ringo, Kans.—Jugoal. soe. klub, tajnik« John Lekshe, Box 407. I I5T. Groea, Kansas —Jugoal. ape. klub. tajaik Chaa. Jaae, Box 118, Croweburg. 73. Mulberry, Kans. — Jug0st aoe. kiub, tajnik John Kogovšek, R. R. 2, b. 361. michigan: — 61. Detroit, Mich. — Jugosl. soe. drol. tajnik P. Paieh, 387 Ferry Ave. 114. Detroit, iM«*.—Jugoal. soe. klub, tajnik Ivan Potočnik, 340 Ferry Ave. E. MIMNX80TA: — CkiakaTm,^(liau. — Jugosl. soe. klub, taj. M. E. Sostarieh, 128 Lake St. 152. Virginia, Alinn.—Jugosl. udruženje, organizator Nik. Jugovich, Box 830. bqss0u&i: — 14. St. Louis, Mo —Jugosl. so«, udrui., tajnik Mirko Katich, 1718 Menard St. a .. .. ... ^.montana: — aadnji seji sklenili, da se pridbci »4 icieia, MontVMike Kouečni b. 61. celoletni račun kluba, da se ua ta ^ *\i,ÜDt;~J.uKu"1; klub, tajnik John Trieb, Br 734 način vsakdo sam zase kaj delajo sodrupi kluba *tev. 6. oho: — 2. Vojna la nocijalna demokracija . . . . , Prof. WAhnniind (poslov. A. Kristan): in svobodna znanoat......t O konsumnih društvih........ Zadružna prodajalna alt konsum Katoliška cerkev in soclallzam . Spoved papei a Aleksandra ....................] i i]!!] .10 Vse t« knjig« tn brošure pošljemo poštnine prosto P ROLETARBO, 4008 W. 31st Bt.. ............i ................... .25 .10 .05 .10 CHIOAGO. ILLINOIS. Ooneman^h, Pa. Ker se večkrat slišijo besede od strani gotovih elementov, da soc. •klub 6tev. 5. v Conetnaugh ne eksistira več, oziroma, da člani omenjenega kluba sploh ne plačujejo nobenih prispevkov stranki in ne vrfte nobene agitacije in propagande «a socializem, ter, da le od časa do časa javnost 4 'vlečemo' V »o člani kluba na svoji @ ®E El ]QE IB BIG irar IZVIRNO POTRDILO ^ podpisano poosebi, kateri s« densr pošlje v staro domovino, omogo-čuje, da pušiljstej istega vaak čsa lahko dobi nazaj. j Brzojavno v staro domovino za $2.50 i. M jem O vaako denarno pošiljatev, in za isto jamčimo. Pošiljat ve izročene bodo naslovnikom tekom 6 do 10 dni. PAROBRODNE LISTKI. - Vaakdo, kateri želi potovati v Evropo po vojni, naj bi takoj osigura prostor na parobrodu, ako hoče, da dobi ene*» od prvih in najboljših. -Vae druge informacije daje: KASPAR STATE BANK ld00 Btue Island Ave. :: t: CHICAGO. ILL. mm Q prepriča. Cree^M^nt Mont•~Juß0,,,• soc- k,ub' tainlk 1,'rank I>aalik, b. 150, Bear Podajamo sledeče: Dohodki: Balanca 31. dec. 1915____\ Za članske znamke ...... Za volilno kampanjo . . Preostanek veselice in piknikov ........... Razno ................. Hkupaj 6.53 is. 52.05 j 25.35 126.15 18.00 h. 27: ............$228.08 S t o r š k i: Za članske znfcn*ke stranki $35.40 Za volilno kampanjo stranki 25.35 Za literaturo in časopise.. 27.00 Za govornike na soc. shodih 50.00 Razno................ 19.18 Skupaj.............$156.93 Balanca dne 31. dce. 1916. .$71.15 Frank Podboj, taj. NAZNANILO. _ Sodrif Loui« Brit* jt glavni potovalni zastopnik za Froletarca po vt«h vzhodnih državah. Pravico UR« ima taitnpeti t vseh poslih, ku m tiče «prava Usta. Sodruge in somišljenike pa prosimo, da Raj mn ▼ vseh .lučajih gredo kolikor mogoče na roke. Upravništvo Gleaeoe, O.—Jugosl. soe, skupina, tajaik I. žlembergar, L. Box 12. — Kedne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. žlembergerin. E. YoungStoaa, O.—Jugoal. soc. udruženje, taj. Mart. Kovaeh, 6.VJU. N. Ardsle St. • ' 2 Neffs, O. — Jugosl. sec. skupina, tajaik Karl Dernai, bes 26. Cleveland, ().—Jugosl. soc. skupina, tajnik Math PetroWich, 1096 E. 87 St.. Ant. Robu-, organizator. — Reje vsak 2. četrte* in četrto soboto ob S. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. 8t. 38. E. Palestine, O. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Jo«. Iatanieh. 19. Collinwood O.—Jugosl. soe. klub, tajnik Jos. Kunčich, 15612 Waterloo Rd. Coll in wood, O. 62 Youngstowa, Or^Jagesl. soe. klub, tajnik Ign. Slabe, b. 357, Struthers, O. 71. Cleveland, O.-Jugosl. soe. udruienje, tajnik Jos. Ellech, 1107 Addison Rd. 76. Euclid, Oblo — Jugosl. soe. klub, tsjnik John Ulaga, Cul Rd. Akron. O. — .Tngosl. soe. udrn*., tajnik ž. MUiv, 27 Cross St. Lorain, O. — Jugosl. soe. klub. tajnik John Ivosevieh, 1673 E. 29. St. 1BE1BE 80. M9. 95. N*jveč|a slovenska zlatarska trgovina FRANK černe 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po niski ceni. Podružnica Coltimbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja ns mesečna odplačila. Piiit« po cenik, katari sa Vam pošlje brezplačno. fjl Najboljše blago. Najnišje cene. jj2f imi-iwf=i r=ii-iraf==]Hr=!il Pinev Fork, 0; — Jugosl. soc. klub, tajnik John Debelak, box 113. 128. Maynard, O.—Jugosl. soe. klub, tajnik Paul Bobieh, box 2^1. 113. Bridgeport, O. — Jugosl. soe. klub. 141. Steubenv111e, O.—Jugosl. soe. udruienje, tajnik Helen Radovieh. 222 So otli St. îil 5»;herton, O —Jugoal. BOe. udruienfe, taj. Stevo Zinich, Box 384. 1.>S. Bella i re, O.-Jugosl. aoe. udrui., tajnik Jos. Vukellch, box 51, 1 161. Yorkville, O. — JugosL aoe. udruienje, tajnik Stojan Ragui, B< 144. Fit* Henry, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik Ant. Boltlch. lo;>. Reading, Pa.-^ugosl. aoe. klub, tajnik Petar Ročevar. 143 River St J^wnsville, Pa. Jugosl. soe. ndruženj«, tajnik John Bartolich, box ir,9. ^ i»st Brownsville, Wash. Co. Pa-.—Jugosl. aoe. klub, taj. Tonv Zalar, b. 55, South View, Pa. ^ 1,0. steelton. I a---«IugoHl. soe .udruienje, tajhik Svetoxor Menadovieh, 1017 Bellai n 7tJi St., llarnebiirg, Pa. ox 58. ' I \l\' ^»ik rptak Kovaeh, box 513. Wyasa, Pa. ORSOON: 47. Pot »land, Ore ugosl. ioc. udrui., tajnik Lukas Istvanich, 621 Bidwell PENNSYLVANIA: — 3. N. H. Ptttburifh, Pa.—Jugoal. soe. skupina, taj. Fr. Topol ^oaemaugh, l'a. Jugoal. «oe. klii4>, tajnik Karrrk Po.tl box 6S. LISTU V PODPORO. Tony Seme«, Milburn, W. Va., 50c. — Jos. Bedy $1.00, Fr. Macek 25c, Mai Zumstain 50c, .lohn Jarnovieh 50c. Vsi v Iluntington, Ark. — Anton Černtf, Wanhoe, Mont. 25c. Vsega . . .........ji......$ 3.00 Zadnji izkaz........... 33.60 Skupaj ... h.......$30.60 Pravi socialist no sme biti rsssr-vfcl, ampak moro biti rodno akti vsa vojak tvoje stranko. Kdor noH ivojs prepričanja lo som ▼ so-H no koristi M no sobi, no svoji •tnit Prepričevati moro tisto, ld morajo^ niao prepričani 603 Chestnut St. Fork, Pa; ~ ' ------- ------ Podtjoj. box 862, So. maugh, Pa. }•* S^iïSLTV*" Î0^ a#c- tajnik Fraak Rataia, bex S85. • T v ÎSrÏÏSr' t » «M*, '«i'«* » tajnik 2. • Ha jskieh, box 324. Jahn1 QwSiBia, «rganirster. gas Sygan, Pa^-Jugosl. aoe#klub, tajnik John Polane, Box 478, Morgan, Pa Clalrton Ps.-Jngoal. soc. ndr., taj. John ApfVlthaler, Box 128 Elixsbeth. r a. Farfell^ Pa.—Jofr*t ao«. udrui., tajnik John Jor.lan, 1120 Greenfield. « t> ! »kuplna, tajnik Jos. Zorko, R. F. P. 2, b. 50. Ca r so n ts t " ,wiružonjp» t»Jn,k P- Oaletar, 1620 59. New BrighlUf Pn.-Jugoal. soe. udr^ tajnik John Chogieh, box 175. 03. „ Herailaie^Tn. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Ant. Kodrieh, R. F. I). 3. 13. 16. 19. 32. 57. 65. 69. TO. 74. 77. 78. Box 1SS, Irwin, Pa. Johnstown, Pa. - .Tngosl. see. klub., tajnik Math (Jahrenja/R. R. 1, bx 120 nerminie, Pa. - Jugrtsl. soe. klub, tajaik Alois Slebir, boi 117 wt'l o-t "f"*1 r*' t*™1«"*' tAinik Mato Mestrovleh. box 75. Willock, Pa. - Ju^osl soe. klub, tajaik J Miklaučič. L. Hox S. tCenhTst mur- tajnik Markovieh, 3.19 A»ibridKe Pa.-,Iugosl. s0e. udruienje, tajnik John Grgurai, b. 51. •• • Prostorih Hoc. ¿d. Bureau. eo. Box 743. 412 Archer Ave. . t Ä . - .^er, box 6M4. gosl. soe. udruienje, tajnik J. Lafeta, L. Box U 160. Milburn, W. Va.-Jugoel. aoc. klub, tajaik Tony Semee, P. C. WASHINGTON: — 28. Roslyn, Wash. — Jugosl. soe. klub, tajnik Mart. SmoUnik, box 035. WISCONSIN: — n> soe. ndrui., tajnik Jos. Uldrian, 418 - 19 U. H^oHks, soe. udruienje, tajnik M. Ebenehe, 353 N. Chicago '"'"'V UjnUl J• H™«' 497 ~ Ave. 37' Kenoshs Wi«^ Tn.dru,*?jt' ^ JohB »obrlnieh, 835 Riv i»i7. Kenosha, W.s. — Tajnik Pavel Jurea, 460 Grand Ave. St. •er View.. f- — .Ill gos 104. W oodlawn, Pa. — Juii Aliqtiippn, Pa. I 118. Cwonsburg, Pa.-Jagoal. aoe. klab, tajnik Paal Posaga, box 36«, Canons 127. T>unlo, Ps. — Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Kaučič box 73 131. Pittsburg, Pa.— J ago J. soe. klub, tajnik, Bsrt. Fio'rentin 5171 A lie. 'ft » , ♦ f WYOMING: — 44 sü^Hniaw.rry0,"tIU8?1' klub' tajaik Ant. ftifrar, Box 64. Se.,« a» vsaka drug« n«d«lj« v meeeeu p«peldse «b t. «ri v Hall K Penrfka 6 T1 J-ifc John Pesfe?, L ItTÎS. K R i !r :; yr~ "LT k,uh« tsj. Frank Tanehar, 074 A h say av. }«••» Si lltUl 1 - ¿"Koni soe klub, tajuik John Kos, box 33. ^ Kuh,Pt' - klub, tajaik Kari Kramar, box 116. KONFERENČNI ODBORI Pittsburgh. FT'"* PCnn*y,Van1*- *** R M. Koliba*, 1127 Progrès St., N. S. ^caJ^ÎlA' TMarkt?vick' Pl. Youngstown, O. T*jni,k,J0?- Horvat, 1944 Bo. Racine AVe. Wis. Dresden At. 2. At. 3. At. 4. At. 5. At. 6. At. 7. MnSfffy sSAnm tsko silni vetrovi, da se s naAimi niti primerjati ne morejo. Kadar je lepo vreme, je krasota, voziti se skozi večni sneg in led, ter se bo ta železnica tudi radi tega dobro izplačevala. Norvežanov, ki so gradili to želesnieo skozi ledene gore, j« nad dva miljo««, torej ne velk ko A te vilo; analfabetov nimajo, v zad njih 20 letih je popolnoma zatrto pijančevanj«, v zadnjih 10 letih je v norvežki zbornici tri četrtine delavcev ozirofna kmetov In ena četrtina vseh drugih stanov. Zato je ta zbornic* pred leti prekinila vsako skupnost s Avedsko, kljub temu, da so Avedi in Norvežani sorodni narodi, a na Avedskem vladajo velikafti, kateri se n« morejo strinjati s pfosvetljenim kmečkim ia delavskim ljudstvom. VEČ NAROČNIKOV, kateri ao naročili po večje število "Koledarjev", sadaj uprašujejo sa ©ene, osiroma, da naj jim pošljemo račun. Račun sa koledarja si lahko vsakdo naredi sam. Direk-torij je določil sledeče cena: Od 1 Juki I. Steptaa, pradaednik. Cfcrtsllaa K. Mfafcck, I« [KxJpreds Eaaaoel Beraatlt, II. pod preda. A «aH J. Vrata, blagajnik. Iimafcilskl #Aart do 10 komadov po 50c. Od 10 do . # V W% I od 100 naprej po ¿°oentov°komad aVrttCinSKfil UrZftVIlft DcUlKck Pri večjih naročilih damo zato ius.27 BI» Island Avsoae, bliao 18-U ulic, lahko malo več popusta, kar sa pri CHICAGO. I Li- tem sa Prolataroa znižajo upravni r| . . , «. . #CAA AAA AA Glavnica in prebitek ««• $500,000.00 Pondeljek in v četrtek do 8J zvečer vse druge dneve pa do 5$ popoldan in poštni stroški. Vsa tista, kateri so sadnji čas naročili "Koledarja" in jih niso prejeli, pa proaimo, da naj koliko potrpe. Ako jih dobimo kaj nazaj, potem jih razpoaljemo, in sicer najprvo naročnikom Prole- ODPRTO: Poiiljamo denar v stari kraj brao in točno. . POZOR1 Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in naatalnoati kjpn tarča. V slučaju, da koledarjev ne ska vrednosti, nemogoče ja določiti stalno oeno. ali vsa naša osne hoda, pa povrnemo denar. bodo rašunane po najnižjem dnevnem kursu. tiprašajte ali pišite Upravništvo. P° «•»•• ---Obsežnj denarni premet m nizke cene. Vaa pošiljatva garantirana. Skušnja ja najboljša šola. _ w . . M f . ... . _ v v Direktna sveta s PiSro Hrvatsko hranilnieo in poaojilniaa v Z* grebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjatnikom v Srbijo, Bnaijo. Angleška ip Francosko. \ Govorim« vse slovansko j«xik«. Samo norci se ne učijo iz skušnje drugih ljudij. I*ameten mož tvori svojo sodbo o zdravi o uspehih, ki so priubčeni v časopisih in se jih spominja, kadar nanese potreba. Berite, kaj piše 31 r. Miini-tru Drig, 1006 Monroe ave., De-troit, Mich., o Trmerjevem ameriškem grenkem vinu: "Trpel sem jako na želodcu 8 let. Jemal sem rama zdravila. Konečno mi je neki lekarnar dal Trinerjevo ameriško grenko vino, in zopet sem močan in pri dobrem zdravju." Nobenega zdravila ni, ki bi tako točno in zanesljivo delovalo proti zaprtju, napetosti, in drugim ne-prilikam želodca, kot Trinerjevo ameriško grenko vino. Cena $1.00. Po lekarnah. — Tisoče oseb ve, koliko dobrote jim je prinesel Trinerjev lini men t pri revmatiz-inu in nevralgiji. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. Trinerjev koledar jc fin okrasek vašega doma. Pošljite lOe za poštne izdatke. Jos. Trincr, 1333—39 So.. Ashland ave., Chicago, 111. Ako želiš čitati najnovejša in dobra novica, potem aa naroči na "Milwaukee Leader" na večji ao-dalistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis. m "i --- MODERNA KNIOOVSENIOA. * Okusno, hitro in irpešno dala za privatnike in druitva. Sprajs mamo naročila tudi isvasi Imamo moderne stroja. cana in poštana BRATJE HOLAN, 1688 Bina Islaaá A v*, (Advor.> 0Measp> «P CARL STROVER Attorney at Law specialist za tožbe v odškodnina* kih zadevah, ftt. soba 1009 1S3W. WASHINGTON STRIKT CHICAGO. ILL. Talafoa: Modarno urejena goetflan VTLLAOR INN • prostranim vrtom aa islets MARTIN POTOKAR, Ogden Ava., bliao oeatno ike poeta ja, Lyons, HL Tslsfonska Atav.: 224 sa. Dr. Rlcbtir's Pain Expallar sa rarmatttes ha točlna, sa bol»«as otrpnsJosH akto-por m m lila. Pravi aa doM le t savitku, ko« ram kal« ta slika. Ne vs«mit« ga, aha aima aa sa vitka aaio trftao ata ka a Si dr«. 16 ia 60 aeatov v vaak lekarnak, al pa aaroAito al aa ravaoat od F.M. RIcMiràte. 74-ao Washlag%sa Now York, N. V. Največ«» «lAvanska tiskarna v Ameriki je =Narodna Tiskarna= Hasblaa« At Mitiakamo v Slovenakem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša poeebnoat ao tiakovine sa društvo in trgovce. »> "PROLETAREC" ae tlaka v naši tiskarni laeiasMteeeaaaeiaiaiaanieeteteaeeeieiaaeaeaieiaiaaa IZ" ADA R potre bajete društvene po-trebščine kot zastava, kapa, re-tali j c, uniforme, pečata in vaa drugo obrnite aa na avojefa rojaka F. KERŽE CO., 1711 South Millard Av CHICAGO, ILL. Canika prajueta saatonj. Vaa dalo aaaaatassiasaiisissiasaiaaisaiiiisaiaaaissiisssiisss Edini slovenski pogrebnik ' MARTIN BARETINČIČ SM BI0A1 STREET Tit. 1475 JMHST0WN, PA. Ne igraj s« z zdravjem! Zdravje je vet vredno ko bogaatvo. Ako ao poJtatil dobro, nikar no spravljaj v nevarnost ovojoga adravja a tem, da poakaial raznovrstne alkoholne grenčiee, ki ne oslabe samo krvi, marv«£ vei ali maai uničujejo krvne celice. Kri jo takorač reka, ki Ti dajo dragoceno iivljeajo^ ki po i........ celici in okrepluje vae telo. Istočasno odatranja ne )rehitro zbirajo, in pokončajo raznovrstne bacile. ?pot Ha posamezni trebno snšvi, ki di tc^a ao troba Kri io tak Ona se preteka po arteriiah in ftilah ia prinaia brano vaaki posamezni i in okrepčuje vae telo. I se prehitro zbirajo, i ogibati vsega, kar bi oalabljovalo in atorilo nezmoine krvno ooliee. Edinole silna, močna krvna telesca ao sposobna, da isvriujejo namen, ki ga imajo, namr«Č: Ohranjevati ia varovati. Cisto naravno vino jim nikakor ne ikoduje. "Ono okrepčajo živčni sistem in aaposablja toio, da iavrtujo avojo gUvno namena", pravi dr. Armaad Oauthiar, član francoRkega zavoda, v svojem predavanja, ki ga je imel prod adravniiko komisijo v Pariza. Trinerjev Ameriški Eliksfr Iz Grenkega Vina. To sredstvo, a kojim ae nobeno primerjati no da, jo sestavljeno ia rastlin, koreninic, ki so priznano zdravnilke vrednosti, in ia naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima niknkih kemikalij ali strapov. P omagal ^r®bllv0' okr«P*uj« organe, jih oživlja in daje moč iiveom. « . ■ varnovih napenjanju glavobolu NEEV0ZN08TI aLABOKRVNOaTI POMANJKANJU aPLOSNISLABOSTI hitro ia sigurno Naie nače naia cena ostane vedno iate: 11.00 rno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbo, ki ftro samo deaart je, da izgotovimo sredstvo, ki jo dobro, ki pomaga — in i*™. Z p¿tMv3 tako dvigajo - n, poL__ I VSEH D BUG 18TI H. goste, po-Najboljài >, ako Ta Sedanji letni čas pripelje aeboj raznovrstna nezaleljeno sebno revmatizem ia nevralgijo. Ali voi. kako lih soreietif način Je da rabi» TRINERJEV OBLIZ. Je izvSfno^dVaiuo, SilL22' ^«J« rnapokliae itd. Cona 2« in 50c, pri vaeh drugistih, po pošti 35 in 60o. * r» k.iliWTpbT°viil!li B rmbl Trinerievo adravilo 35 in COUGH 8EDATIVE), cena 25 ia ioc, po poiti JOS. TRINER komik iadaloraloo, ins-isn Se. Asklaad Ave. CUe^s, UL LOUIS Central Hotel moderno urejen aalan COnemaiigh» Pl. 114M ,U,,ÍL n»,I,MW w- Fred. Mosebarger, --!---I LASTNIK. Mm najboljših .....„ ., ravil t angleškem Jadkn v Aaart- Dr- W. C. Ohlendorf» *U Bk ki ja: "INTERNATIONAL 00- Urw CIALIBT RNVHW." — lakaja ________ maaašno ln stane $100 na laia^ — Jo i« «dtaviia. íaaa N^lov: Int Šoe. Eaviaw, 141 ■ ^-TTeÄ ftL*' Ohio 8t, Ctdoago, SL Mvošl bolniki M| pUkJo BLOVINOI pristopajte k 8LOVKN8KI NARODNI PORNIJEDNOTL POD- Naročita si devnik 'Trosve-ta". List stane sa celo leto $3.0(\ pol leta pa $1.50. Vstanavljajte nova društva. De-aet članov (ie) je treba sa novo dmštvo. Naslov za list in ia tajništvo je: 2667 Bo. Lawndale Ave. OhioMgv, HI ___ J