Kmetijstvo Zadruge in setev Oskrba vojvodinskih pridelovalcev z dobrim semenom l^etos predstavlja preskrba se-mena za spornladansko setev zeio težaven in zamotan pro-blem. Ne toliko zato, ker bo treba spomladi zasejati večje površine, kakor prej, temveč zaradi vrate drugih nalog, ki jih J« treba rešiti. Treba bo širše lačetl s popularizacijo sejanja hibridne koruze, .ibvarovati bo treba semena pred vlago in mra-zom ln arganiziratl kontrolo kaijenja, piegledati količine se-men raznih kultur i,n preskrbeti z njtm tiste proizvajalce, ki ga nimajo. Brez sodelovaaja kme-tijskih zadrug ni mogoče uspeš-ao rešiti aobene teh nalog. Večja uporaba heterozne koruze Med največje naloge spada preskrba dobrega semena hete-rozne koruze In pa polulariza-cija med proizvajalci, da bodo sejali to koruzo. Laml so pridelali v Vojvodinl okrog 850 vagonov semena hete-rozne koruze, kar je nedvomno pomemben uspeh kmečkih ob-delovalnih zadrug in državnih kmetijskih posestev. To je pre-cej velika količina. Ce upošte-vamo, da Vojvodina potrebuje skupaj 2.461 vagonov koruznega semena, potem kaže, da bi lahko več kot 60 odstotkov določenih površin lahko zasejali s tem kva-litetnim se-menom, ki je dalo lani dobre rezultate. Kmetijske zadruge pa niso do Sedaj zadosti popularizirale med proizvajadci setev heterozne ko-ruze. To očitno potrjuje tudi ne-zadostno povpraševanje po tem semenu. V začetku februarja so skupno naročili v Vojvodini 277 vagono-v heterozne koruze. Očit-no je, da se kmetijske zadruge niso za to stvar dovolj pobrigale, da bi proizvajalce seznanile, kakšne kori&ti )im nudi setev te koruze. Ne giede na to, da je to STRUKTUHA POMLADflNSKIB POSEVKO* V VOJVODINI NajvažncjSa spomlaUanska kultura v Vojvo-dini je kuruza. Od 1.750 tisoč oralov, kolikor jih posejejo spomladi, bodo več kakor polovico (I. 1952 tisoč oralor) posejali s koruzo, medtetn ko odpade na industrijske rastline 274.000 oralov. Drugi pomladanski posevki so jara žita, tubak, sirek, leca, ricinus, mak itd. To razmerje se bo spomladi nekoliko spreme-nilo, ker bo treba zasejati tudi površine, ki so ostale neposejane v jesenski sctvi. Računajo, da bodo večidel tcfa površin posejali s koruzo. Pri-poročljivo pa bi bilo, da bi na (em zemljišču se-jali bolj rentabilne industrijske kulture povsod, kicr je zcmljišče za nje primerno, kakor n. pr. ¦ladkurno pcso in konopljo. POVRŠINE ZA PGMLPDBNSKO SETEV V VOJVODINI Po podatkih Glavne zadružne zveze Vojvodine sn v Vojvodini dolooili za jcsensko setev okros 950.000 oralov, za spomladansko pa okrog 1,750.000 oralov. To pomeni, da okrog dve tretjini setvenih površin posejejo spomladi. Letos pa niso plana jesenske setve izvršili po-polnoma. Po podatkih Zavoda za statistiko je od površin, ki so jih določili za jesensko setev, ostalo za pomlad okrog 135.000 oralov (za toliko so manj posejali kot leta 1954). seme trikrat dražje od navadne koruze, ga profzvajalci radi ku-pujejo, če vedo, da bodo s setvi-jo heterozne koruze dobili za 300 do 400 kg večji donos na vsakem oralu. (Za vsak oral pa je treba komaj za 400 do 450 dinarjev heterozne koruze.) Ko že govorimo o he-terozni koruzi, je treba poudariti, da je problem v tetn, kako zagotovitl, da bomo sejali samo kvalitetno heterozno koruzo. Letos je bil v semenu koruze zlasti visak od-stotek vlage (znašal je 25 od-stotkov namesto 14 odstotkov, kolikor b; stnel znašati). Tako se je zaradi nizkih temperatur zmanjšala kaljivost tega semena. Zato zdaj kontrolirajo.seme stro-kovne komisije, ki imajo nalogo, da točno ugotovijo, katero seme je ohranllo kaljivost. Razen neposredne pomočl tem komisijam pa imajo kmetijske zadruge nalogo, da organizirajo prebiranje semena in izločanje poškodovanih storžev. Druge vrste semena Pravilno sliko o tem, kako so proizvajalci preskrbljeni s kva-litetni.m semenom, bi lahko do-bili šele tedaj, če bi po eni stra-ni poznali stvarne potrebe, po drugi strani pa razpoložljive ko-ličine tega semena v kmečkih obdelovalnih zadrugah in držav-nih kmetijskih pos«stvih kakor tud,i možnosti odkupa od privat-nih proizvajalcev. Takih podat-kov pa še nimamo. Res je sicer, da so na nedavnih sestankih v Glavni zadružni zvezi Vo-jvodine postavili zahteve za naslednje količine jarih posevkov: Jare pšenice 16 vagonov Ječmena 44 vagonov Ovsa 40 vagonov Graha 26 vagonov Zivinskega graha 15 vagonov Lucerne 30 vagonov To je medtem samo ocena stro-kovnjakov, ki pa je očitno ne-realna (na primer za lucerno, ječmen itd.). Za zdaj še nimamo realnih podatkov, ki bi jih dobili od samih proizvajaleev o potre-bah in zalogah tega semena. Ti podatki pa so nujno potrebni, če iločerno izpeljati akcijo za zago- tovitev zadoatnih količin semena za vse proizvajalce. Zato sedaj pregledujejo in ugatavljajo po-trebe in razpoložljive zaloge semen v kmečkih obdelovalnih zadrugah in na državnih kmetij-skih posestvih kakor tudi mož-nosti za odkup tega semena od privatnih proizvajalcev. Ko govorimo o semenu, je treba poudariti, da so se kmetij-ske zadruge usmerile do zdaj predvsem k nabavi semena samo za tiste kmetijske proizvajalce, ki so ktmtrahirali. To pa je ne-pravilno. Zadruge morajo skr-beti za preskrbo zadostnih koli-čin semena za vse proizvajalce. To pomeni, da morajo skrbetl tudi za preskrbo semena za pro-sto prodajo. Razumljivo je, da se vse te na-loge v zvezi s pripravami in od-kupom semena lahko uspešno opravijo samo z neposrednim stikom s proizvajalci na množlč-nih sestankih, kjer bi bilo treba ugotoviti potrebe In možnost *t nabavo semena. Okoli 25% setvenih površin pod vodo V Vojvodini predstavlja pose-ben problem setev popiavljenih krajev. Računajo, da je sedaj v pokrajini pod vodo okrog 265.000 oralov ttstih pOTršin, ki so do-ločene za spdmladansko setev. S topljenjem snega se bodo te po-vršine še povečole tako, da bodo verjetno dosegle tudi do 400.000 oralov, kar pjedstavlja skoraj četrtino celotne površine, ki je določena za spomladansko setev. Te površine bodo zasejali po-zneje. Sedaj je najvažnejše. da v prvem času osredotočijo vse raz-položljive moči in sredstva na tiste kraje, ki nlso pod vodo in bjer se bo setev zač&la že s prvimi lepim: dncvi. To je edinl način, da se vsa sred&tva čim po-polneje izkoristijo. Po drugi strani pa bo potrebno zagotovitt za tiste površine, ki jih bodo kasneje posejali, seme poznih posevkov kot je n. pr. proso, hitre sorte koruze, ajde ;td. Problemi spomladanske setve so resni in raznovrstni, toda ne taki, da jih ne bi bilo moii re-šiti. Tu smo se zaustavili samo na nekaterih problemih, ki za-devajo preskrbo semena. Razen teh pa so še drugi problemi » zvezl s spomladansko setvijo kot n. pr. popravila strojev, kontra-hiranje industrijskih rastlin itd., kjer je tudi potrebna večja in-tervenei.ja kmetijskih zadrug. O teh problemih bomo spregovorill v prihodnjih števalkah.