Posojilnic še je treba! Dan za dnevom slišimo na shodih in 6itamo po raznih naših 6asopisih, da bode slovenskemu ljudstvu pomagano in da se nam bode isto ohranilo, ako se mu pripomore do gmotnega blagostanja s tem, da se za6nejo snovati kmetijske zadruge, konzumna društva in posojilnice in hranilniee. Da je potrebno osvoboditi naše ljudstvo še bolj tujega jerobstva, uvideli so naši narodni boritelji že poprej. To potrebo pa je tembolj treba uvaževati v sedajnih 6asih, ko vidimo, da tudi naši sosedje, kateri se razlikujejo od nas po jeziku in tudi po veri, ne držijo rok križem, nego da premišljeno in vstrajno delujejo ter da prežijo na vsako ped slovenske zemlje, kakor jastreb na svoj pohlevni plen. Z veseljem in s posebnim zadovoljstvom smemo toraj pozdraviti zapričeto gibanje na polji zadružne organizacije. Kakor pa smo po vsi pravici ponosni na naše slovenske zadruge in na di6ne naše posojilnice, katere delujejo v napredek in blagostanje naSega Ijudstva že po mnogoterih okrajih našega slovenskega ozemlja, ravno tako nas boli, ko vidimo, da se v nekaterih okrajih še nih6e ne zmeni za snovanje posojilnic, ki bi naj bile podstav za nadaljno zadružno organizacijo, do6im požrešni nemški zmaj na vso mo6 odpira svoje žrelo, da pogoltne, kar mu še ni zapadlo v plen. Znano nam je in smo tudi že ve6krat ve6krat v našem listu objavili, da je zveza slovenskih posojilnic v Celji vedno z veseljem pripravljena, pospeSevati ustanovitev hranilnic in posojilnic v takih krajih, kjer spoznajo domači narodnjaki in rodoljubi, da je posojilnica iz narodnogospodarskih ozirov potrebna in ako se nahaja v doti6nem krogu vsaj nekaj sposobnih mo6i za dobro, vzgledno poslovanje in za vspešni razvoj nove posojilnice. Vemo tudi, da pošlje Zveza v Celju rada svojega strokovnjaka v osebi marljivega svojega tajnika kamorkoli si bodi, da isti podu6i snovatelje o vseh za osnovanje nove posojilnice potrebnih korakih, ako se jej to le naznani. Ravno tako pa tudi vemo, da je zveza podregala že tu in tam, ter sprožila misel, naj se osnuje posojilnica. Vendar hoče ostati vse prizadevanje, kakor se kaže, zaman. Nedoumno! Naši rodoljubi naj pomisliio, da nam rastejo ob istera 6asu sovražne nemške posojilnice ob jezikovni meji in mešovitih krajih, kakor gobe po dežju. Koga naj ne navdaja to resničnc dejstvo, nl;, gloda z odprtimi o6mi. z opravičenim strahom? Ali ni opravi6eno, ako pore6emo, kaj bode iz tega? Izrekamo toraj željo, naj slovenski rodoljubi snovanja posojilnic ne cenijo premalo, ampak naj stvar prav resno prevdarijo ter se zaupljivo obrnejo tja, od koder je smelo pri6akovati pomoči in komur se sme brez ovinkov zaupati. Mislimo namre6 Zvezo slovenskih posojilnie v Celju. Ko govorimo že o osnovanji posojilnic, dovolimo si sprožiti Se nekaj. V velikem kozjanskem in slovenjegraškem okraju nimamo žal še nobene ali vsaj ne dovolj posojilnic. Tukaj je še premalo preskrbljeno za kme6ki kredit, ljudstvo na drugi strani pa tudi nima ugodne prilike, nalagati prisluženih in prihranjenih svojih novcev na boljše obresti. Znano nam je pa, da se nahaja baš v teh dveh okrajih še mnogo domacega denarja, kateri je raztrošen po raznih nam nasprotnih zavodih, s katerim denarjem bi se dalo za doma6i okraj marsikaj dobrega in koristnega dose6i. Pri tem pa delajo oderuhi in izžemalci slovenskega Ijudstva po najve6 seveda naši na?protniki tudi v narodnem oziru svoj dobi6ek. V obeh okrajih je precej zavednih trgov in vasi in povsod se bode našel gotovo tudi sposoben mož, ki bi se hotel zavzeti za posojilnico. Rodoljubi, vzdramite se toraj, osaraosvojite se vseh predsodkov ter pomislite, kaka bodočnost naj čaka nas in naše potomce, ako ne za6nemo vsaj sedaj ob poznej že uri, odbijati sovražnih navalov s tem, da postavimo s slovenskimi posojilnicami krepke stebre proti prodiraio6ira in razširiajočim se nemškim zavodom enake vrsfe, katere snuje izvestna gospoda žal da tudi po nekod s pomočjo slovenskih mož v našo in našega naroda gotovo pogubo. Otmimo, kar se da oteti, dokler ni prepozno. Kes po porazu ne bode pomagal. Zdramite se narodni možje zlasti v navedenih dveh okrajih, prav posebno pa Se ob koroški železnici, sklenite osnovati ali to, ali ono zadrugo ter pokličite Zvezo slovenskih posojilnic v Celji na pomo6, katera Vam bode rada v v s a k e m oziru in pri vsakem podjetju svetovala in Vam šla po svoiih mo6eh na roko. Naj Vas ne straši pri snovanji posojilnice okolnost, da imate v okraju slu6ajno že hranilnico, katere vodstvo je tudi v slovenskih rokah. Bodite prepri6ani, da posoiilnica, katera ima namen posoievati le na osobni kredit, prav ni6 ne škoduje hranilnici, katera se naj bavi le s hipote6nim kreditom in sprejema po ve6ini le pupilarne hranilne vloge, med tem ko se naj staka v posojilnico krožeč denar in pa denarni prislužki nižjih stanov. Vsaj je vendar dokazano, da baš tam, kjer imamo poleg hranilnice tudi posojilnico, oba zavoda v nekaki zajemnosti prav lepo napredujeta, ako složno in sporazumno delujeta in da dosegata oba tem ložje oni namen, katerega so imeli pred o6mi njuni osnovatelji. V tem oziru lahko navedemo Celje, Slovensko Bistrico na Štajarskem in ve6 krajev v drugih slovenskih pokrajinah. Ravno ta poziv pa ni6 manj ne velja tudi drugim našim okrajem ob jezikovni meji na levem bregu Drave. Izgovor pa, pri nas manjka zmožnih mo6i ali naš kraj }e reven, ni povsod dovolj merodaien. Le oglejmo se nekoliko pri našib sosedih, kako stoji stvar tam in pri kakih okolnostih snujejo oni zavode. Treba je le dobre volje, nekoliko požrtvovalnosti in pa enkrat za vselej, to je v za6etku poslovanja, temeljitega poduka, katerega se dobi baš od Zveze, pa tudi od drugih že obstoje6ih ve6jih denarnih zavodov. Prepri6ani smo, da se da vse to najti in upamo, da bodemo mogli prav kmalu pozdraviti veselo vest, da se za6nejo snovati vsaj v prvo navedenih dveh okrajih, v katerih smatramo to za najbolj potrebno, slovenske posojilnice po navodilih Zveze slovenskih posojilnic v Celji. Potem bodemo imeli zavest, da smo s svojim nasvetom pravo zadeli in tudi nekoliko koristili. Bog daj!