L. V., št. 47 (»Jutro« xn., 271 a) Ljubljana, ponedeljek 23« novembra 1931 Cen? 2 Dir Upravništvo. Ljubljana, Koafljeva ulica 5. - Telefon it »122. 3123, S124 3125. fatseratni oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova ul - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta št 13 - Telefon St 2455 Podnižnica Celje: Kocenova ulica žt t - Telefon St 190. Podi "»inicv* Jesenice: pri kolodvora št. !O0 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 podružnica Trbovlje: v hiši dr. Barnaba rrnerja Ponedeljska izdaja Ponedeijska iz-1a|a >Jutra« izhaja vsak ponedeljek ejutraj - Naroča se posebej :d velja po pošti preje-mana 4 Din. po raznašalcib dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefo* it *122. 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13 lefon it 2440 »ponoči 2582) Celje. Kocenova ul 3 Telefon it 180 Rokopisi t? ne vračajo — Oglasi po tarifu ZAPLETLJAJI NA DALJNEM VZHODU Preiskovalna komisija Društva narodov naj M samo proučila položaj v Mandžuriji, pravice posredovanja pa ne bo imela Pariz, 22. novembra, d. Na včerajšnji javni seji sveta Društva narodov se je izkazalo, da je v glavnem zmagalo japonsko stališče. Na seji je zastopal Nemčijo poslanik Mutius, ker je državni tajnik Bii-lo\v odpotoval v Berlin. Japonci bodo ostali v času preiskave Društva narodov v Mandžuriji. Po vesteh iz dobro poučenih krogov bo Japonska baje razširila okupacijo tudi na mesto Čingčav, ki leži ob železnici Peking - Mukden. Na seji je najprej poročal Briand o poteku dosedanjih pogajanj, ki so sicer prinesla nekoliko jasnosti v posameznih nazi-ranjih, kljub temu pa je javno mnenje postalo zaradi poostritve položaja v Mandžuriji zelo vznemirjeno. Zato bi lahko bila prizadevanja sveta Društva narodov za mirno rešitev spora brezuspešna, če se vojaške operacije ne bodo končale. japonski delegat Jošisava je poudarjal, da je neobhodno potrebna jasna slika dejanskega položaja, če se hočejo nadaljevati razprave z uspehom. Zato je predlagal v imenu svoje vlade, naj svet Društva narodov odpošlje v Mandžurijo posebno študijsko komisijo brez mandata, da sme poseči v pogajanja, ki bi se morda pričela med prizadetima strankama, ali pa da bi smela nadzirati premikanje čet ene ali druge vlade. Japonska goji samo željo po obnovi mira in reda, da bi mogla svoje čete čim prej umakniti v področje južno-mandžurske železnice. Kitajski delegat dr. Sze je poudarjal, da se ne more smatrati kot rešitev spora nobena odločitev, ki ne bi odrejala takojšnje ustavitve vojaških operacij in umika japonskega vojaštva. Kitajska vlada se po njegovi izjavi ne mo'e pogajati o umiku japonskih čet in tudi ne more pristati, da bi bil odvisen od drugih pogojev kakor od varnosti življenja in imetja v izpraznjenem ozemlju. Kitajska je pripravljena prevzeti brez pridržka odgovornost za varstvo japonskih državljanov v Mandžuriji. Po kratki intervenciji angleškega delegata lorda Cecila je dr. Sze podal naslednjo izjavo: Kar se tiče preiskovalne komisije, bomo ta predlog proučili in predložili morebitne izpreminjevalne predloge. Kitajska ne ugovarja proti imenovanju te komisije, vendar pa ne sme služiti za opravičilo zavlačevanja izpraznitve. Po kratki debati je predlagal Briand. naj svet Društva narodov formalno imenuje preiskovalno komisijo. Podrobnosti o njej bodo še določene, gotovo pa je. je zaključil Briand svoja izvajanja, da bo že samo dejstvo imenovanja preiskovalne komisije ustvarilo zboljšanje položaja in po-mirjenje v spornem ozemlju. Prihodnja seja sveta Društva narodov bo šele sklicana, ko bo redigirana sporazumna resolucija o imenovanju preiskovalne komisiie v Mandžuriji. Japonska ne Izprazni Mandžurije Pariz, 22. nov. d. »Matin« poroča, da je vplivna osebnost iz okolice japonskega poslanika Jošisave izjavila naslednje: Preiskovalna komisija, ki jo namerava odposlati Društvo narodov v Mandžurijo naj bi imela nalogo zbrati za svet Društva narodov vse važne podatke, ki se ne tičejo le položaja v Mandžuriji, temveč tudi položaja v vsej Kitajski. Evropa mora zvedeti, ali so upravičeni ali ne vzroki, ki jih postavljamo proti kitajskim zahtevam, in ali je res. da se preganjajo japonski državljani in japonski trgovci v Mandžuriji, v južnih ter srednjih pokrajinah Kitajske ter njihovo blago bojkotira in uničuje. Tako si predstavljamo naloge preiskovalne komisije, ki ne bo imela pooblastila za pogajanje ali sklepanje, temveč samo zz opazovanje, ka] se dogaja v Mandžuriji, v Nankingu, Muk-denu ali Kantonu. Kar se tiče izpraznitve Mandžurije, se naše stališče ni izpremenilo Mandžurijo bomo izpraznili šele, ko bodo podana normalna jamstva za varnost V tem pogledu bomo ostali zvesti ženevski resoluciji od 30. septembra, ki sta jo sprejeli obe sprti stranki. KeHoggov protest New York, 22. nov. d. Iz Saint Paula poročajo, da je bivši državni tajnili Kellog, Sporazuma med Francijo in Nemčijo še ni Francija je sicer pristala na nemški predlog za sklicanje posvetovalnega odbora reparacijske banke, ne strinja pa se z nemškimi zahtevami Pariz, 22. nov. d. Glede na nemški pred log za sklicanje posvetovalnega odbora banke za mednarodna plačila v Baslu v svrho proučitve nemška plačilne sposobnosti poroča »ExceIsior«, da je sicer francoska vlada pripustila besedilo tega nemškega predloga, ki ji je bil izročen po poslaniku lioschu, vendar pa ni dala svojega pristanka nanj. zaradi česar se bodo pri posvetovanju posvetovalnega odbora po-kaza a francosko-nemška nasprotstva v nabiranju v polni luči. Francoska delegacija bo imela nalogo, ca omeji razpravo na izvršitev Vourigovega načrta ter prepreči obravnavanje plačevanja nezavarovanih re-paracijskih obrokov skupno z likvidacijo zasebnih kratkoročnih dolgov Nemčije. List priznava, da bo delo posvetovalnega odbo-ra. zelo kočljivo, ker se je bati, da bi ostali francoski delegati v manjšini. Računati se more samo na podporo Amerike, ker priznavajo v Ameriki vladnim dolgovom pred- nost pred zasebnimi trgovskimi obveznostmi. Francoski delegat v baselskem posvetovalnem odboru še ni bil imenovan. Vlada je nameravala imenovati bivšega guvernerja Francoske banke Mereaua, ki pa je imenovanje odklonil, ker je predsednik upravnega sveta velike pariške banke. Zaradi tega prihajata v poštev podguver-ner Francoske banke Rist ali pa sekcijski šef v finančnem ministrstvu Parmentier. Base!, 22. nov. d. Kakor zatrjujejo, bo posvetovalni odbor banke za mednarodna plačila, čigar sklicanje je predlagala nemška vlada 19. t. m., sklican za 7. decembra v Baslu. London, 22. nov. d. Newyorški dopisnik »Daiiy Maila« poroča, da krožijo v Wal-streetu vesti o sklicanju konference bančnikov v VVashingtonu k novemu posvetovanju o reparacijskili in vojnih dolgovih. Amnestija v Bolgariji Sofija, 22. nov. AA. Ministrski svet je na svoji seji sprejel zakonski predlog o amnestiji, ki bo takoj predložen parlamentu v odobritev. Zakonski predlog določa amnestijo vseh kaznjencev, ki so bili kaznovani na osnovi kazenskega zakonika ali na osnovi zakona za zaščito države zaradi dogodkov septembra meseca 1. 1923 v dobi agrarno-komunistične revolucije v Čustendilu, Petriču in Zgornji Djumaji in atentata na sofijsko saborno cerkev. Tako bo na podlagi tega zakonskega načrta amnestiranih okoli 230 političnih kaznjencev, ki se nahajajo zdaj v raznih kazen skih zavodih ali pa so v emigraciji, med njimi bivši ministri in člani agrarne stran ke Obov. Stojanov in Atanasov. komunistična voditelja Kolarov in Dimifrov tej bivši poslanik v Beogradu Kosta Todorov Kongres bolgarske agrarne stranke Sofija, 22. nov. AA Danes je bil v S> f i j i otvorjen kongres agrarne stranke. Kongresu prisostvujejo člani vlade, ki popadajo poljedelski stranki, Jordanov, Gi-čev in Muravjev, ter več inozemskih delegatov, med njimi bivši rumunski *nni-ster Raducano ter predstavnik češke agrarne stranke Rudinski. Kongres je izvolil za predsednika stranke ministra za javna dela Muravjeva. Minister za kmetijstvo Gičev je najavil govor, za katerega vlada veliko zanimanje. Demanti o zaroti v Grčiji Atene, 22. novembra. AA Atenska agencija poroča: Vesti nekaterih inozemskih listov, da je bUa v Atenah odkrila neka zarota, ki je ime'a cilj vreči sedanji režim v Grčiji, so popolnoma brez osnove. Res je samo to, da sta bila dva poročnika vojaške garnizije v Larisi kaznovana zaradi roja 5k i h disciplinskih prestopkov. Poljsko-ruska pogajanja Moskva, 22. novembra. AA. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je sprejel poljskega poslanika Pateka, ki je predlagal, naj se med Poljsko in Rusijo ponovno začno pogajanja za zaključ'tev pakta o nenapadarju. Rusija je pristala na ta predlog. Pogsjanja se bodo vodila na podlag pakta o renapadanju tz 1926 in začela čimprej. Izstop Paula Boncour ja iz socialistične stranke Pariz, 22. novembra, d. Paul Boncour, ki je včeraj prešel iz zbornice v senat, je poslal socijalistični stranki poslovilno pismo, v katerem izjavlja, da obdržuje slej ko prej svoje socialistično prepričanje, da si pa pridržuje iz taktičnih vzrokov in da bi obvaroval stranko pred notranjimi nesoglasji, popolno svobodo v svojem političnem delu. Paul Boncour pravi, da bi se ne mogel zagovarjati pred svojo vestjo, če bi sledeč strankarski disciplini moral glasovati proti politiki, ki jo je zastopaj kot francoski delegat pri Društvu narodov v ženevi in kot francoski član mednarodnega razsodišča v Haagu. S svojim prostovoljnim odstopom je Paul Boncour prehitel oficijelno izključitev iz stranke. Vodstvo socialistične stranke v departementu Seine je namreč že predlagalo njegovo izključitev. Coudenhove-Kalerghi predlagan za NoHovo napravo Stockholm, 22. novembra d. Bivši državni minister Erich Koch-Weser in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš sta predlagala za letošnjo Noblovo mirovno nagrado voditelja panevropskega pokreta errofa Couden-nove-Kalerphija. Med osebami, ki so podpisale ta predlog, so tudi Severing, Schober, Renner, Jorga, aZimis, Herriot, Loucheur, Quesnay, Freud, Gerhart Hauptmann, Sel-ma Lagerloff, Thomas Mann, Ivar Kreuger in drugi. ustvaritelj Kellogovega pakta, nastopil v posebni izjavi proti načinu reševanja mand-žurske krize, ki ga smatra kot popolnoma nezadostnega. Po njegovem mnenju morajo signatarne države Kellogovega pakta, ako se ne more na podlag' kitajskih predlogov doseči sporazum, opozoriti obe državi z energičnimi notami njune obveznosti. Signatarne države bi morale te note objaviti v polnem obsegu Kellog povdarja. da vojna danes ni več nobena zasebna zadeva bojujočih se držav. Zato morajo izjaviti vsi narodi, da se morajo obveznosti Kellogovega pakta splošno izvrševati. Možnost nove japonske ofenzive Tokio, 22. nov. d. Na vest, da bo prišel v Mandžurijo general Cangkajšek, so pričeli Kitajci pri čingčavu koncentrirati kakih 50.000 vojakov, da bi lahko nastopili proti Japoncem z veliko premočjo. Zato obstoja bojazen, da bodo Japonci započeli novo ofenzivo, s katero bi hoteli preprečiti nastajajočo nevarnost. Bivši cesar Fiayi zahteva zanesljiva jamstva Tokio, 22. nov. d. Zagonetka o bivanju bivšega kitajskega cesarja Puyia je sedaj oficijelno pojasnjena. Puyi se nahaja pod japonskim varstvom v Mukdenu in je baje izjavil, da se bo odločil za prevzem cesarske časti v Mandžuriji le pod pogrojem. i*e mu bodo Japonci zajamčili popolno varnost ter poskrbeli za njegovo priznanje pri drugih državah. Kitajski pokret proti inozemcem šanghaj, 22. nov. d. Obstoja nevarnost, da se bo protijaponsko razpoloženje izpremenilo v splošen pokret proti inozemcem. Na ulicah se že pojavljajo lepaki, ki huj-skajo proti inozemcem, in vse kaže, da se bo Kitajska zaradi neuspelih prizadevanj Društva narodov za ureditev mandžurskega spora približala ruski politiki. Louis Loucheur umrl Pariz, 22. nov. g. Danes je umrl bivši minister Louis Loucheur. Louis Loucheur je bil rojen 12. avgusta 1. 1872 v Roubaixu. Kot inženjer je bil zaposlen najprej pri severni železnici, pozneje pa ie sodeloval pri raznih velikih gradbah ter med drugimi tudi pri gradbi murmanske železnice. V početku vojne je služil kot rezervni oficir pri topništvu, že v novembru I. 1714. pa mu ie bilo poverjeno vodstvo organizacije in izdelovanja mu-nicije, končno kot ministru. Po vojni je postal minister za obnovo. L. 1919. ie bil izvoljen na čelu nacijonalne liste v departementu du Nord v parlament, čigar član prej ni bil. V januarja 1920 je skupno s Clemen-ceaujem odstopil, v Briandovi vladi 1. 1921 oa ie bi! zopet minister za osvobojeno ozemlje. Prihodnje leto meseca januarja je odstopil z Briandom vred iz vlade ter je meseca marca I. 1924 prevzel v vladi Poin-careia trgovinsko ministrstvo. Pozneje je bil zopet v Briandovi vladi I. 1925. finančn' minister, vendar pa je že kmalu odstopil ker ni uspel s svojimi načrti. Njegov naslednik je bil Doumer. L. 1928. ie meseca iunija postal minister za delo v ted«u.ji vladi Poincareja. kar je ostal tudi v naslednji njegovi vladi. Kot minister dela je bil tudi v vladi Tardieuja od 3. novembra 1929 ter v naslednji vladi Chautempsa od 21. februarja 1930. V drugi vladi Tardieuia od 3 marca 1930 ni bil več minister. Nazadnje ie bil predsednik zunanje političnega odbora francoskega parlamenta. Kot njegovega naslednika v tem odboru imenujejo Herriota Silno neurje v Toskani Milan, 22. novembra, g. Na več krajih toskanske province se je utrga, oblak Niž ji deli mesta Grosetto so popolnoma poc vodo. Streha nekega "ojaškega poslopja se je zrušila. Človeških žrtev nt. Poplavljeni del mesta je bil podoben jezeru. Gasilci so morali naporno delati, da so naredili odtok vodam. Pred novim znižanjem mezd v Nemčiji Dr. Briining napoveduje novo znižanje mezd in uradniških plač Ogromne pokojnine bivših dostojanstvenikov Berlin, 22. novembra, d. 2e sedaj je gotovo, da gospodarski sosvet državne vlade, ki bo imel jutri zaključno 3ejo, ne bo prišel do enotnega stališča glede na gospodarski program državne vlade. Zastopniki strokovnih organizacii načrtov državne vlade glede bodoče mezdne politike ne smatrajo za sprejemljive ker se nameravano znižanje mezd ne bo izenačilo z nameravanim znižanjem najemnin, carin in cen življenjskih potrebščin Delavski zastopniki ne bodo po zgedu agrarnih zastopnikov izstopili iz gospodarskega sosveta, temveč bodo svoje naziranje obrazložili v posebni manjšinski izjavi. Plenum gospodarskega sveta se je dopoldne ponovno sestal in je na njegovi seji dr. Briining objavil smernice svojega gospodarskega programa. Dr. Briining je pri tej priliki ponovno poudarjal potrebo znižanja cen in v zvezi s tem znižanja produkcijskih stroškov gospodarstva, torej predvsem novega znižanja mezd. V zvezi z znižanjem delavski mezd se razpravi ia tudi o novem znižanju plač javnih nastavljencev. Berlin, 22. novembra d V gospodarskem odseku državnega zbora je izjavil državni finančni minister glede na razne predloge za zmanjšanje ponojnin. da se bodo morale urediti z zasilno odredbo Kljub vsem pomislekom. ako se ne bo posrečilo urediti visokih pokojnin ljudi, ki imajo dvojne zaslužke s sklepom dveh tretjin državnega zbora Na vprašanje koliko visokih pokojnin se še izplačuje, je izjavil da prejema po dvakratni redukciji še 579 oseb pokojnine nad 12.000 mark med Katerimi sta 102 generala in admirala stare nemške vojske. Večma teh pokojnin znaša 12 do 14.000 mark. Pokojnin, ki presegajo znesek 14.000 mark na ^eto je le še malo. Omenjenih 579 oseb predstavlja upokojence iz stare in nove voiaške brambe. državne pošte. drža'me železnice in sploh državnih obla=ti. Posebio vpijoči primeri so bili brez izjeme odstranjeni deloma na ta način, da so se upokojenci prostovolino odpovedali znatnemu znesku svojih pokojnin. Nove angleške zaščitne carine Prihodnjo srečo stopi v veljavo 50% po višek angleških carin -- Protiukrepi amerirke vlade London, 22. novembra. AA. Trgovinsko ministrstvo ie snoči objavilo prvi odlok po zakonskem načrtu o carinah na prekomeren uvoz, ki je bil uzakonjen v petek. Po tem odloku stopi od prihodnje srede dalje v veljavo 50% carina na vrsto izdelkov. vsebovamh v 3. razredu uradne uvozne in izvozne liste. Carina ie bila povišana za 50% na nože. brezžične aparate, pisalne stroje, lončeno posodo, steklo, svilo, nogavice. rokavice, parfume in kozmetično blago. Odlok nravi, da so to blago uvažali v prekomernih množinah. V izkazu je navedena lončena posoda za domačo uporabo, razen nekaterih izjem, steklene stene, lončene peči. stekleno blago vseh vrst. razen žarnic, železno pohištvo, razen peči. navadni noži, noži za stroje, britve, škarje, orodje za rezbarijo, jekleno orodie za brušenje, čistilni aparati na zrak, brezžični aparati, zvočniki, telefonske slušalke. razen permanentnih magnetev ali baterij in ventilov, pisalni stroji, volneno blago vštevši kamjtarn, p!iš. flanelo. odeje, preproge, klobučevino, grebo volnene odeje. svila ali umetna svila, nogavice, hlače, platneni robci, platno in drusro platneno biago, površniki, suknje za moške in otroke. oblačila, rokavice vseh vrst. pnevmatike, gumijeve pete. gumiievi podplati, lino-leum in mnogo kozmetičnih, parfumskih in toaletn'h potrebščin. Washington, 22. nov. d. Vlada bo odredila, naj se takoj prično pobirati carine na uvoz angleškega blaga v enaki višini, kakor !o ie odredila Anglija za uvoz ameriškega blaga. Potovanje Grandija v London Bukarešta, 22. novembra. AA, »Cuven-fcuJ« komentira Gramdijevo izjavo o reviziji mirovnih pogodb. »Cuvanfcul« pravi, da •pomeni Grandijeva izjava veliko nevarnost za Italijo samo, če pomislimo na nemške in slovenske manjšine v Italiji, ki bi v primeru revizije mirovnih pogodb formulirale svoje zahteve. Rim, 22. nov. p. Listi poročajo, da bo Grandi po svojem povratku iz Amerike odpotoval v Anglijo, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Macdonaldom in zunanjim ministrom Simonom. Trdijo, da bo pri svojem posetu v Londonu razpravljal tudi o omejitvi pomorskega oboroževanja in da bo na podlagi predloga ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsona skušal izposlovati od Anglije intervencijo pri pariških pogajanjih med Francijo in Italijo glede omejitve pomorskega oboroževanja. Preosnova romunske vlade Bukarešta, 22. novembra, č. »Lupta« poroča, da bo krali Karol v začetku prihodnjega tedna pozval vse voditelje političnih strank v skupno avdijenco, da se z njimi porazgovori glede sestave nove vlade. Kakor zatrjujejo, zahtevajo vse politične stranke razpis novih volitev na podlagi novega volilnega zakona. Rumunske finančne težave Bukarešta, 22. novembra, g. Rumunski bančni krogi se bavijo z vprašanjem, kako bi se zopet spravil v promet denar, ki ga je občinstvo v zadnjib tednih tezavriralo. Vsota tezavriranega denarja se ceni na 10 milijard lejev. Zastopniki bank so imeli danes konferenco, na kateri je bilo predlagano, naj se zvišajo obrestne mere. Ta predlog pa je bil odklonjen, tako da bo do 1. januarja položaj ostal neizpremenjen. Nove francoske carine Pariz, 22. novembra. AA Parlamentarni finančni odbor je sprejel zakonski načrt o novih uvoznih carinah Po tem predlogu bodo carine povišane pri sirovinah za dva odstotka, na polizdelke za 4 odstotke, na manufakturno blago za 6 odstotkov, na predmete luksuza p» za 12. 24 in 36 odstotkov Tudi Nizozemska zvišuje carine Amsterdam. 22. novembra. AA. Nizozemska zbornica je sprejela zakonski načrt o uvoznih carinah. Uvozne carine bodo povišane za 10 odstotkov Razen tega je zbornica sprejela dopolnilni predlog o posebni uvozni carini na konje, meso m krompir. odklonila pa je povišanje carine na sladkor. Habsburška propaganda na Tirolskem Dunaj, 22. novembra M Po vsem Tirolskem so razvili nar onal'sti veliko propagando za Otona Hab^bu^šUeea Okrog 50 ->bčin je sklenilo prog'jiSiti Otona za svojega častnega občana P to akcijo nameravajo doseči, da bo vlada razveljavila tako zvani habsburški zakon, po katerem ne sme noben član habsburške rodbine bivati v Avstriji. Kongres udraženja za mednarodno pravo Beograd, 22. novembra, p. V dvorani nove univerze se je danes vršila prva letna skupščina jugoslovenskega udruženja za mednarodno pravo, ki so se je udeležili najodličnejši naš. pravnici. Na skupščini je bila izvoljena uprava, v kateri so mnogi znanstveniki iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Izmed Slovencev so v upravnem odboru narodni poslanec dr. Bogumil Voš-njak, univ. prof. dr Metod Dolenc, univ. prof. dr. Stanko Lapajne ter naš poslanik v Washingtonu dr. Leonid Pitamic. Jubilej Jugoslovenske Matice v Zagrebu Zagreb, 22. novembra, n. Danes so v Narodnem gledališču v Frankopanski ulici proslavili s svečano akademijo lOletnico obstoja in dela Jugoslovenske Matice. Sodelovala sta vojaška godba in akademski pevski zbor »Mladost-Balkan«. Glavn: govornik je bil predsednik Jugoslovenske Matice, bivši minister dr. živko Petričič. Sledila je deklamacija pesmi dr. Iga Grudna »čujte nas bratje«, ni jo je deklamiral Jo-ško Vidmar, nakar je pevski zbor zapel »Jadransko morje«. Po končanem programu se je dr. Petričič zahvalil vsem prisotnim za mnogoštevilno udeležbo. Razširjenje beograjskega tramvaja Beograd, 22. novembra p. Danes je bila izročena prometu nova tramvajska proga, ki vodi iz Kalemegdana do pristanišča z dvojnim tirom in ki tvori krožno progo okoli Beograda. Ogromen ameriški primanjkljaj Washington, 22. novembra. Vlada pripravlja z največjo intenzivnostjo nove davčne zakone. V Ameriki nameravajo z novimi davki kriti silne izgube državnega gospodarstva. Doslej znaša ameriški državni primanjkljaj za dobo 1931/32 780 milijonov dolarjev. Računajo, da bo ob koncu te poslovne dobe znašal primanjkljaj nad poldrugo milijardo. Vlom v rusko trgovinsko zastopstvo na Dunaju Dunaj, 22. novembra AA Kcfc<- poročajo listi, so v petek neznani lopovi vdrld v prostore sovjetskega trgovinskega zastopstva na Dunaju in oplenili dve blagajni. V eni teh blagajn so dobili 300 šilingov, druga pa je bila prazna. Listi trdijo na podlagi izvršene preiskave, da gre pri tem za navaden vlom in tatvino nikakor pa ne za dejanje političnega značaja. Avtobusna služba v Vatikanu Rim, 22 nov. Vatikansko mesto se je tako razširilo, da je postal .sedaj aktualen pnv blem ki so se mu v prvih dneh proglasitve neodvisne cerkvene države !e po«mehovaIL Gre namreč za uvedbo avtobusne «Iufbe v Vatikanu Sedai ie ureieno tako da bodo vzdrževali po m*»stu redni promet trije avtobusi, ki bodo vozili od 7. zjutraj do večera. Dočim bo vožnja za meščane brezplačna, bodo morali obiskovalci plačevati nezn^ti# prevoznino. Pred turnejo Učiteljskega pevskega zbora Prvi samostojni program ženskega zbora - V Črnomlju bo koncert za pasivno Belo Krajino — Na programu bodo zastopani skladatelji vseh treh jugoslovenskih plemen Ljubljana, 22. nov. Prav za prav smo šele v začetku pevske sezone, ko je navadno večina pevskih zborov zaposlena z vežbanjem programa, agil-ni in naši javnosti dovolj znani Učiteljski inevski zbor pa stopa že z gotovim programom na koncertni oder in namerava pomesti dokaze svojega dela na Dolenjsko in v Belo Krajino in v sosednje kraje savske banovine. Kljub veliki oddaljenosti posameznih članov, ki službujejo tudi v naj-oddaljenejšib krajih dravske banovine, se je zbor v letošniem šolskem letu zbral ob nedeljah in prostih šolskih dnevih že nekajkrat k skupnim vajam. Tudi včeraj in danes je imel UP Z dvodnevni pevski tečaj pod vodstvom dirigenta profesorja g. Kumra. ♦ Našo glasbeno javnost bo gotovo razveselil razvoj našega UPZ, ki ie tako napredoval, da se je njegovo udejstvovanje razširilo na p oda vanje programa za mešani zbor. samostojni moški in samostojni fenski zbor. Zlasti je posrečena ideja ustanovitve ženskega zbora, za katerega ie UPZ obogatel v letošnjem letu. Pri nas po koncertni nastopi samostojnih ženskih izborov zelo redke izjeme, drugi narodi pa tioje z vso ljubeznijo tudi to stran glasbe. Omenjamo le svetovno znana zbora mo-ravskih in praških učiteljic. Ženski zbor UPZ se bo decembra prvič predstavil z lastnim programom na 4 »lnevr.i turneji. Tura ie naslednja: v soboto 5. decembra v Krhkem ob Savi, v nedeljo 6 decembra v Karlovcu v savski banovini, v ponedeljek 7. dec. v Petrinji, v torek, na nramik S. dec., v Črnomlju in Novem mestu. Odbor UPZ jc dobil že iz vseh navede-rih krslev zagotovila, da bndo koncerti iprav 'eno sprejeti, saj je UPZ dosedaj še vedno pokazal svojo visoko kvaliteto. Njegovi nastopi so bili tako v Ljubljani, Novem mestu, Brežicah, Trbovljah, Celju, v ostalih krajih naše države kakor tudi v inozemstvu triumf naše glasbe ia dokaz, da je UPZ med vodilnimi zbori ne samo naše banovine, temveč vse države. V Karlovcu se je že organiziral s predstavniki vse tamkajšnje javnosti pripravljalni odbor pod protektoratom mestnega župana g. dr. Steinfela. Koncert bo v veliki dvorani Zorinega doma Zlasti ugodno poročilo je prišlo tz belokrajinske metropole Črnomlja, kjer bo koncert v dvorani Sokolskega doma. UPZ bo priredil črno-meljskt koncert v korisf bednih in po vremenskih nezgodah prizadetih prebivalcev Bele Krarine. Na decembrski turneji bo izvajan širok jugoslovenski program. Od Srbov bosta z as t nn an a Miloievič: »Muha i koms-rac« in Krstič: »Pod jorgovanom«. Hrvatsko glasbo bosta predstavila Stolzer-Sla-venski z -»Romarsko« in »Ftiček veli. da se ženil bude« in mladi nadarjeni Zlatko Gr-goševič s folklorističnim sižejem: »Okolo žnjačkoga venca« Večino programa pa sestavljajo naši domači skladatelji: Adamič. Kogoj, Laiovic, Premrl in drugi. Nalašč za to nriT;ko je uglasbil eden naših najplodoviteiših in ponularnih skladateljev g. Emi? Adamič šest narodnih pesmi za ženski zbor pa narodne tekste bi melodije iz Štreklieve zbirke iz Bele Krajine in Prskmurja. UPZ bo izvajal skladbe vz roVnmisa Decembrska hirneja UPZ bo nedvomno spet dokazali niegovo živlrensto sposobnost in afirmirala našo naciionalno cdasbo tudi v krajih, koder se bo zbor predstavil prvič. Mariborska nedeljska kronika Operetna premiera in društveni zbori — Zapoznelo martinovanje pri Mariborski koči — Neizogiben nož, razgrajači in manjša nesreča Maribor, 22. novembra. V soboto zvečer so uprizorili v gledališču operetno premiero letošnje sezone Zellerjevega »Ptičarja«, ki se odlikuje po zabavni vsebini in prikupnih in melodioznih glasbenih točkah. Gledališče je bilo nabito polno. Danes popoldne pa so prvič v sezoni kot ljudsko predstavo predvajali Lebarjevo opereto ^Zemlja smehljaja*, ki je privabila mnogo ljudi in js bilo gledališče zopet polno do zadnjega kotička. V dvorani Nabavljalne zadruge na Ro-tovškem trgu je v soboto zvečer zborovalo učiteljsko društvo sreza Maribor desni breg, danes dopoldne pa ie imel Mo« toklub v Mariboru svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru so se odločili za nekatere izpremem-be društvenih pravil. Podružnica Narodne strokovne zveze ie imela snočj v svojih društvenih prostorih č'anski sestanek, na katerem je poročal predsednik pripravljalnega odbora g. Jnvan iz Ljubljane o aktualnih zadevah. Pr: Mariborski koči pa so se že v soboto zvečer zbrali naši planinci, da so proslavili martinovanje, ki ga jim je prejšnjo nedeljo pokvarilo slabo vreme'. Planinska zabava, ki so jo posetili tudi bratski gostje iz Zagreba, je potekla v pravem planinskem veselju. Ko se je v soboto okrog polnoči vračal iz mesta proti domu 3G-!etni delavec Josip Marenšek, ga je blizu Kamnice ustavil njegov znanec in povpraša! po njegovem bratu. Marenšek znanca ni takoj spoznal in mu pikro odvrni!, nai njemu pove, kar misli povedati bratu. V tem hipu je že začutil ostrino noževe konice v komolcu. Marenšek se jc hotel braniti, tedaj ga je pa napadale vrgel na tla. poklekni! nanj in ga začel obdelovati z nožem. Sun.il ga ie v levo roko in mu tudi prizadejal več poškodb na obeh nogah. Ves krvav in izmučen se je Marenšek komaj še privlekel do prve hiše. od koder so nato telefonično pozvali reševalni oddelek, ki je Marenška prepeljal v splošno bolnico. V Svečini je šla v soboto žo v poznih urah hitro od ust do ust vest. da so Kotni-kovega Cirila skoro do smrti pobili. Po večerji so se sprli zaradi nekega dekleta Ciril Kotnik r.a eni in Karel Štamfer in štirje Snuderlovi bratje na drugi strani. Snaderlovi so sovražili Kotnika, odkar je prišel od vojakov domov, in prišlo je med njimi in Kotnikom često do prepira. V soboto so bili pijani, vino je pogre!o jezo in krvavo so obračunali s Cirilom. Hudo ranjenega fanta so v nedeljo zjutraj z reševalnim avtom prepeljali v mariborsko bolnico. Že v temi je sekal drva 53-letni kotlar delavnice državnih železnic Blaž Dremelj. Pri sekanju mu je sekira po nesreči odletela v stran in odsekal si ie več prstov na levi roki. Moral je v bolnico po pomoč. Policija je imela skoro vso noč opravek z razgrajači, pretepači in ponočnlakl Med njimi Je bila posebno glasna Terezin-ka T., ki se je pošteno'nalezla kapljice in v pijanosti razgrajala. Ko jo je pa stražnik se je aretaciji protivila. Vsa ko-rajža ji pa ni pomagala in morala ie v drugo stanovanje. Danes ie policiji svečano zatrjevala, da se bo poboljšala. V Ljudski kleti pa so se med seboj obdelavali trije ponočnjaki, da jih je stražnik komaj pomiril. V Vetrinjski ulici je nastal pretep med Rihardom O., Markom L. in Francem K. Prva dva sta si privoščila zadnjega. Na stražnici so se sicer pobotali, toda Franc bo tožil. Zbor akademske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda Ljubljana, 22. novembra. Akademska podružnica CMD, naše naj-agilnejše nacijonalne obrambne organizacije, je polagala dan-^s dopoldne v društvenih prostorih CMD v Beethovnovi ulici bilanco svojega delovanja. Občnega zbora se je udeležilo mnogo akademikov. Prisoten je bil tudi zastopnik centrale tajnik g. inž Mačkovšek in po delegatih so bila zastopana razna akademska društva. Zborovanje je otvoril akademik gosp. Brnčič, ki je po pozdravu v daljšem govoru razpravljal o dosedanjem delovanju akademske CMD in poudarjal, da lahko na podlagi dosedanjega razvoja in stanja ugotavlja, da je podružnična bilanca pozitivna. V akademski CMD se je delalo in elana ni manjkalo. Seveda ni šlo vse tako, kakor bi si želeli, vendar je bila doba šestih mesecev, odkar obstoji akademska podružnica, prekratka, zlasti ker so bili trije meseci počitnic vmes. da bi podružnica lahko beležila še večje uspehe. Podružnica se je SO. maja že pripravljala na večjo ekskurzijo na severno mejo, intervenirala je pri raznih oblastvih in apelirala tudi na ptujsko inteligenco, da omogoči turnejo. Uspeh je izostal. Podružnica ;e bila tudi stalno v stikih z vsemi akademskimi društvi, ki imajo vsaj delno podobne interese, in tudi z manjšinskim institutom. Poleg raznih intervencij je podružnica intervenirala tudi pri bivšem podpredsedniku Zbornice za TOI g. Ogrinu; hotela je zasnovati nekak teden narodnega blaga, toda g. Cgrin je zavzel negativno stališče. Zato je propadla ta akcija, ki bi bila sicer dobička nosna 4. julija sta se tovariša Ba-čič in Wilfan udeležila kresovanja ptujske podružnice CMD, predsednik sam je pa zastopal akademsko podružnico na glavni skupščini CMD v Laškem. Predsednik je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je društvu manjkalo pomoči iz najklenejših akademskih vrst. V i splošnem je pa tudi med narodom opažati , nekako apatijo. To bolezen bo treba izle-čiti ali vsaj ugotoviti diagnozo. Podal je | tudi kratko blagajniško poročilo. j Obširno tajniško poročilo, zaradi kate- i rega se je med zborovalci imela živahna debata, ki je trajala skoro dve uri, je podal tajnik g. Wilfan ki je orisal društveno delovanje, nato je pa prešel na zadeve, ki se po mnenju dela akademikov ne bi smele obravnavati pred forumom CMD. V debato so posegli akademiki Iskra, Puc, Popovič. inž. Mačkovšek Vogelnik in dr. Okrog 13. je bil občni zbor zaključen. Sprejeta je bila kratka resolucija, ki poziva akademike, naj stopijo v akademsko organizacijo CMD in se konkretno in praktično v niej udeistvujejo. Po revizorskem poročilu so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen nastopni odbor: za predsednika Vekoslav Iskra, v odbor Jeruc, Puc, Bidovec. Ličen, Popovič. Bablč. UrSič, Grgič Praček in Periančič. za revizorja pa Bačič Zdenko in Wilfan. Spominjajte se slepih! I Narodni poslanec g. Spindler med narodom Šmarje, 21 novembra. Komaj se je malo oddahnil od naporov volilne akcije, že je naš sreski narodni poslanec g. Vekoslav Spindler pohitel danes med narod in imel dva velika zbora: enega pri Sv Križu pri Rogaški Slatini za rogaški tn drugega v Šmarju pri Jelšah za šmarski okoliš. Zborovanje pri Sv Križu se je vršilo davi ob 8.. udeležilo se ga je nad 200 oseb. med njimi več županov in občinskih odbornikov. Zborovanje je otvoril in vodil zdravnik g dr. K o 11 e r e r . ki je toplo pozdravil poslanca in vse prisotne. Poslanec g. Snindler je podčrtal velik pomen voliViih rezultatov v vsej državi in zlasti v Sloveniji, ki pomenijo važno etapo v zgodovinskem razvoju naše države. Poudarjal je tudi najnujnejše naloge, ki čakajo novo narodno skupščino, zlasti trezno presojanje gospodarskih prilik in obravnavanje novega proračuna, revizijo davčnega zakona in drugo. Po njegovih izvajaniih. ki so jih zborovalci navdušeno odobravali, je šolski upravitelj g. Verk prečital resolucijo, sklenjeno na sestanku županov iz vse okolice prejšnjega dne. ki vsebuje najnujnejše gospodarske in druge potrebe rogaškega okoliša. Ob 10. dopoldne sc je vršil v Fabjanort dvorani v Šmarju pri Jelšah drugi shod. Zbralo se je nad 200 volilcev iz Šmarja in okolice z župani in občinskimi odborniki Zborovanju je predsedoval šmarski župan. Zborovalci so z velikim odobravanjem sprejeli poročilo poslanca g. Spindlerja, nakar so govorili še drugi, ki so poudarjali razne nujne potrebe šmarskega okraja. Tako zborov?lci pri Sv. Križu kakor v Šmarju so mnogo obravnavali vprašanje kuluka in žitnega monopola. Povsod so volilci zlasti toplo pozdravili dejstvo, da je njihov poslanec takoj stopil z njimi v tesnejšo stike. Otvoritev šahovskega turnirja za prvenstvo univerze Ljubljana, 22. novembra. V soboto zvečer se je otvoril ob veliki udeležbi šahistov šahovski turnir za prvenstvo ljubljanske univerze. Ob 20. uri se je začel brzi turnir, katerega se je udeležilo 18 šabistov-akademikov. Ob 22. je predsednik pripravljalnega odbora gosp. Vekoslav Iskra z govorom oficijelno otvoril turnir, povdaril značaj te prireditve in se zahvalil Jugoslovenskemu akademskemu klubu za podporo, ki je omogočila turnir. Za njim se je oglasil k besedi protektor g. dr. Milan Vidmar, ki se je spominjal začetkov šahovskega življenja v Ljubljani pred 30 leti, ko je pod vodstvom sedanjega vodje turnirja g. Pfeiferja, dobival prvi pouk o šahu. Nadalje je naglaša1 pomen šaha kot kulturnega faktorja. Predsednik pripravljalnega odbora g. Vekoslav Iskra je zatem sporočil, da je prispelo 19 prijav, a sprejeti se je moglo samo 16 šahistov. Udeleženci turnirja so naslednji: Milan Vidmar ml., Vogelnik Adolf, Rupnik Zdenko, Gabrovšek Ludovik, Gabrovšek Julij, Cibic Boris, Grželj France, Preinfalk Anton. Zidan Ivo, šorli Josip, Sever Igor, Rupnik Ivo, Sikošek Boris, Asejev Georgij in Krulc. Pri brzem turnirju je dosegel prvo mesto Milan Vidmar ml., drugo Sorli Ivo In tretje Sikošek Boris. Prvo kolo se bo odigralo v torek 24. t. m. Igralo se bo še v četrtek in v soboto. V zadnjem hipu preprečena katastrofa Guitanj, 22. novembra. Jutranji osebni vlak, ki odpelje iz Maribora okrog 5.45, je prispel včeraj v Dravograd z zamudo. Med postajama Trbo-nje in Dravograd je na progo zdrknila s strmega pobočja pri čuvajnici 44 skala, ki je potegnila s seboj debelo drevo in mnogo kamenja. Vlak je že vozil proti čuvajnici, ko je zaslišal čuvaj čuden ropot na progi ter opazil kakih 300 m od čuvajnice nekaj črnega. Hitro je skočil na progo in dajal signale. Vlak se je ustavil s težavo kakih 30 m od zatrpanega mesta. Železniško osobje je nato s pomočjo potnikov očistilo progo vej, debla in kamenja. Skalo je moglo šest možakov komaj zvaliti s tira. Neizogibno nesrečo sta preprečila vesten čuvaj in pa naključje, da je ime! vlak % minute zamude, kajti če bi vozil vlak točno, bi se skala bila zrušila z višine tik pred vlakom in katastrofa bi bila neizogibna. Izpred mariborskega malega senata Te dni se je zagovarjala pred tukajšnjim sodiščem cela vrsta obtožencev, starih in nedoletnih, ki so se pregrešili zoper sedmo božjo zapoved. Prvi je stal pred tremi sodniki postaven kmečki fant, Anton Jurič lz Gerlincev. Sam prav ne ve, kateri vrag ga je zmotil, da je sosedu odnese! 650 sadnih drevesc, ki jih je imel skrite v kleti in so jih našli orožniki. Trdovratna taiitev pa Tonetu nič ni pomagala; sodniki so pogledali v paragraf, in Tone, ki še ni bil nikoli kaznovan, bo mora! še enkrat pred sodišče. Šest križev in po! nosi že v!ničarka Li-za iz Brsnice. Pa je bila tudi šestkrat kaznovana. Tokrat je stala sedmič pred sodniki tn na vse načine dokazovaia. da je bilo krampirčka !e za eno juho in buča tudi da je bila samo ena, kar je odnesla svoji sosedi z njive. Imela je Liza v ljubezni mnogo sreč?, ko je bilo v njej še kaj življenja. Sedaj na stara leta mora skrbeti za svoje štiri nezakonske otroke, ker so očetje pozabili na otroke in Lizo in zato tu in tam včasih stopi na tujo njivo, da se skromno preživijo. Sodnik! stari Lizi niso prizanesli. Kdo bo brusil pete vsako jutro tako daleč, s! Je misli! mladi Kariček, ki se ie uči! peč; žemlje pri moistru HJadnu v Mur-ščakn. Zato st !e kupil !eklene?a konja. Naprti' si ie velik ko§. poln svežUi žemeH in roglfčkov. zafahal vsako lutro svojega konja in b?'skovito je š'o od vasi do vasi. Nekega večera pa so prišli orožniki. Mojster je zvedel, da je Karlček kupil konja na upanje fn na naročilnem listku ponaredil njegov podpis za poroka. Orožniki so vzeli Karlčku kolo, sam pa je strogim sodnikom obljubil, da bo odslej vedno pošten. Katarinci je zgodaj umrla mati. Se kot otrok je morala k tujim ljudem in si tako služila svoj kruh. V šolo ni hodila dosti, saj ne zna ne pisati ne brati, čeprav je duševno in telesno razvita. Bila je ubogo oblečena in ko je v nedeljo pri maši ogledovala Cvetkove hčerke, ki nosijo svilene robce in predpasnike, je prišla na hudobno misel. Ko ni bilo Cvetkovih doma, se je splazila skozi okno, s silo odprla omare in svileni robci in predpasniki ter lepi rujavi čeveljčki so prišli v njeno last. Toda ne za dolgo. 17-!etno Katico bodo oddali v po-boljševalnico. V Koračkem vrhu je bilo to. Ema, k! ima že svoja leta, je šele čez dobrih štirinajst dni zvedela, da so se oglasili pri njenem Franceljnu orožniki zaradi tistega vina in žganja, s katerim sta na njen god zalivala njuno ljubezen. Se danes ne more Ema pozabiti svojega godit. Tudi njen Francelj ga ne bo zlena pozab!!. Ker je s ponarejenim ključem vlomil v sosedovo klet in odnesel 20 litrov starine in dva litra žganja, so ga pošteno zašili. Franca Petku, kovaškemu pomočniku, niso sodniki prav nič verjeli. Priznal je sicer, da je odnesel svojemu mojstru zlato verižico in srebrno uro, izgovarja pa se, da si je vze! to dvoje kot plačilo, ker mu njegov mojster dolguje 2470 Din, kar seveda ni res. Francelj bi bil rad takoj nastopil svojo kazen, pravi, da je predaleč doma, da b! zaradi tega mora! še enkrat hoditi v Maribor, toda sodniki so razpravo preložili. K vprašanju brezposelnosti pri nas Prejeli smo: Živimo v najhujših trenutkih povojne dobe. Gospodarska kriza se je povzpela do svoje kulminacije Celo pri nas, ki smo po pretežni večini kmetski narod, se brezno selnost širi, čeprav ne v tisti meri kakor » industrijskih državah. Vprašamo se, kaj je vzrok, da spričo naše mlade in razmero ma dobro razvite industrije tisto malo število domačih strokovnjakov in speci iah-stov, kar jih imamo, ne pride pod streho. Kakor vse povojne države, tako .mo s« tudi mi v teku trinajstih let obstoja naš« države emancipirali, tako da tudi pri nas ni več potrebe po tujih strokovnjaki Oni, ki trdijo, da naše domače sile tega in onega niso zmožne, se oslanjajo na ta povsem neopravičeni izgovor iz razloga, ker so sami tujci ali pa verjamejo v večjo zmožnost tujih ljudi. Našo industrijo sestavljajo v glavnem naslednie panoge: sladkorna, tekstilna, kemijska, steklarska in pivovarska. Pa prav v teh tovarnah so višja mesta, in-ženjerska, tehnična in preddelavski. zasedena po tujcih. Domačini so samo pomož ni delavci. Ker imamo kakor omenjeno dosti domačih kvalificiranih ljudi, je zaposlenost tujcev absolutno nepotrebna in bi morala biti nedostopna. Tujec ima pri nas kruh, a našim kvalificiranim močem je tujina zaprta. Zato bi se morala v tej zadevi izvajatJ stroga in pravična evidenca. Samo na ta način bi se domača brezposelnost otmliia in olajšala. Inozemcem bi se smela da+ pravica bivanja samo v primeru, kad^r sc po poizvedovanju v vseh delavskih zbornicah dožene. da ni doma brezposelnih viščnkov. Ker se pa delavske zbornice in borze dela, ki imajo naše brezposelne ljudi v sviden-ci, v večini takih primerov sploh ne vprašajo in se tujcem kar naravnost tzd".ja pre-vica bivanja, ostanejo naši ljudje s.;vedi brez kruha. Pri nas imamo napredao soc'-jalno zakonodajo tn bi bilo le treoi najti način, da se ti zakoni v polni tner: uveljavijo. Bil bi čas. da se odločilni vnite1ji temu vprašanju čimprej in s čim veS.io vne mo posvetijo. Mnogo sejmov, malo denarja Gornja Radgona. 21. novembra. Lepo vreme je v ponedeljek privabilo na Leopoldov sejem tol;ko poisctnikov, da te bi! obisk zares rekorden. Po prihodu dopoldanskega vlaka si videl prihajati od vseh strani *rumoma ljudi ln na trgu je zavladala prava ffneča. Manj živahno je bil/% edino na živinskem sejnvšču čeorav je bilo prignano 257 glav živine, kakor dosle-i so nikoli. Prodano je bilo letos najmani fkomi i 22 glavV Cene so smešno nizke: za krave po 1 Dai do 1.50 Oin od kg žive teže, biki, voli in tclice pa po 3 do 4 Din, en konj je bil prodan za ceno 100 Din, ena krava pa za 300 Din povpreko. Te žalostne cene pričajo o hudi gospodarski krizi, ki tare naSe-ga kmeta. Vinogradniki svojih zalog ne morejo vnovčiti. ker se jim tudi za most obeta smešna cena po 0.80 Din do 2 Din za liter, ravno tako tudi živina in drugo blago nima nobene vrednosti. Kupna moč našega kmeta je vedno manjša, omejuje so le na najpotrebnejše. Najboljšo kupčijo »o vsekakor napravili kramarji oblačilne stro-ke. Med letošnjimi številnimi posetniki ia bilo tudi precej žeparjev, ki so izkoriščali gnečo pri posameznih stojnicah. K-^kor So vedno, so bile tudi tokrat žrtve večinoma neprevidne ženske s svojim« torbicami Obiave Čemerna ljubljanska nedelja Ljubljana, 22. novembra. Vreme v Ljubljani je že ves teden pusto. Solnca skoro sploh ni bilo na izpregled. Zato ni čudno, da so tudi to nedeljo kakor prejšnjo Ljubljančani ostali po večini v mestu ter napolnili gostilne in kavarne. Pritoževali se glede obiska tudi niso smeli kinematografi in polni sta bili tudi popoldanski predstavi obeh gledališč. Deveta repri-za zabavne operete Viktorija in njen hu-zar« je znova napolnila operno gledališče. Občinstvo je živahno aplavdiralo dobro razpoloženim igralcem in igralkam. Smrtni vozniki so seveda spet proizvajali svoje vratolomnosti številni publiki. Precej občinstva, prijateljev športa, jo je ubralo ca igrišče ASK Primorja. kjer se je vršil zanimiv nogometni turnir med domačimi moštvi. Le oni, ki so jo kljub kislemu vremenu ubrali v okolico, so bili redki. Mirno je bilo v Ljubljani ves dan. Policija je počivala in reševalna postaja ni imela posla. Gojenci državnega moškega učiteljišča v Ljubljani prirede drevi ob 20. s sodelovanjem gojenk ženskega učiteljišča akademijo v proslavo 100 letnice rojstva Franca Levstika. Cenjenemu občinstvu obisk akademije toplo priporočamo. Violinista Karla Rupla, ki je dobro znan in cenjen pri naši koncertni publiki, bo spremljal na koncertu 27. t. m. eden najboljših slovenskih pianistov profesor Janko Ravnik. Janko Ravnik je muzik v najlepšem pomenu besede, ki do največje natančnosti izdela svoj klavirski part in se zlije vselel z instrumentom, katerega spremila. > v skupno umetniško celoto Rupel in Ravnik sta si izbrala za petkov koncert zelo interesanten program, ki se bo razen ene točke v Ljubljani prvič iavno izvalal. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Nova grobova Včeraj je po dolgi bolezni preminil g. Franc Golob, graščak na Lesnem brdu pri Vrhniki. Pogreb pokojnika bo v torek ob 10. iz graščine na domače pokopališče. V Ljubljani je umrla ga. Pavla Potrato v a, rojena Peruškova, vdova po višjem sodnem svetniku v pokoio. Pokojnico bodo pokopali v torek ob pol 15. iz hiše žalosti na Starem trgu 21. Pokojnikoma bodi ohraaja« Veg spomin, žalujočim naše sožalje! Peklenski stro H Budimpešta, 22. nov. AA. Kako je bfl IS. t m. v rugo6loven^ko poslaništvo v Budimpešti prinesen peklenski stroj se do-znavajo naslednje poedino&ti: Peklenski stroj je prinese! v poelaraStvo Marko Šimec, ki je izjavil, da bi mora.! dne 17. t. m. štiri take peklenske stroje odpeljati z vlakom v Veliko Kanižo ter j-ih tam predati Seletkoviču Stroje je ir-(ie1?.! v Avstriji Babic, znani morilec To-niia Schleula, ki ee nahajc zdaj v Veliki Kaniži pod imenom \Vagner skupno s po-epršili m, fci živi tam pod imenom Stefa* novic. PeMen^ce stroje hi bil mora! pre-oestj na jugoslovensko ozemlje zaradi izvršitve e* en ta tov. Zveza slovanskih veterinarjev Beograd. 22. nov. n. Danes jc nadaljevala svoje delo jubilejna skupščina jugosloverske ga veterinarskega udruženja. Tz poroč-'! upravnega odbora ;e razvidno, da se je delo udruženja vršilo v dveh smereh in sicer v reševanju stanovskih vprašani ter splošnih zadev veterinarske stroke, ki se tičejo povzd'ge njenega ugleda ter socialne vezave. Ob prilik: sedanjega kongresa naših veterinarjev se je na sestankih s poljsk:-mi in češkoslovaškimi veterinarji *c«i-aril temeli zvezi veterinarski organizacij slovanskih držav. Iz blagajniškega poročil?5 udruženja :'e razvidno, da je imelo 27S.32S dinariev izdatkov in da znaša presežek 14S.713 Din. Odobren je bi! tudi proračun za prihodnje leto, ki izkazuje 200.000 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. O aktualnih stanovskih vprašanjih je poroča! dr. Ježek iz Zagreba, nakar je bi! izvoljen rov upravni odbor udruženja. Brezposelnost v Zagrebu Zagreb, 22. nov. n. Danes so delegati zagrebških delavskih strokovnih organizacij posetili mestnega župana in bana te? ju naprosili, naj vodita račun o brezposelnih v naših krajih, zlasti v Zagreba. Ob tej priliki so jima izročili tudi spomenico o stanju brezposelnosti. Spomenica pravi, da tvorijo 50 odstotkov prebivalcev v Zagrebu delavci in nameščenci Od kovinskih delavcev, ki jih je v Zagreba 4110, da!a normalno samo 432, ostali pa omejeno, dočim jih jc 1263 brez posla. Živilskih delavcev je 2202, brezposelnih 760, stavbnih 14.157, brezposelnih 8500, delavcev lesne industrije in v obrtih 20I3: brezposelnih 405. tekstilne industrije 365''. brezposelnih 464, privatnih name^čencer S822, brezposelnih 1125, trgovs-kih pomočnikov 2530, brezposelnih 618, krojaških delavcev 939, brezposelnih 24%, grafičnih delavcev 12^0, brezposelnih 395. Sodna razprava nroti le&arnarfn morilcu Beograd, 22. novembra, p. Iz NiSa poro-čaio, da se bo 23. t. m pričela tamkaj sodna razprava proti lekarnarju Aleksandru Kuzetovu, ki je ubil zdravnika Steva-na Mihailova, o kater? mje menil, da mu odvrača kupce. v heoor^tcfcem T>r?«t*ttt5.xij Beograd, 22. novembra, p. V zemunskem pristanišču se je včeraj zgodila nesreča. Motorni ladji »Tomislavs? in »Ljudevit Gaj«, sta trčili. Sunek pa ni bil močan. Človeških žrtev ni bilo, le kotel ha »Tomislavu« se je pokvaril. Policija je uvedla preiskavo, da dožene vzroke te nezgode. Samomor v frizerskem salonu Zagreb, 22. novembra. Včeraj ob po! 7 so našli v ženskem frizerskem salonu mrtvo lastnico Heleno Šnur. Zvečer 6e je po zaključku poslovanja zaprla v eno izmed frizerskih kabin. nap:&a!a več pisem in nato odpri* plin- Vzrok samomora ni znan. Vlom v zagrebško pekarno Zagreb, 22. nov n. V pretekli noči je bilo v lom1'i eno v pekarno Krpiča in Mo-čilarja v Masarvkovi ulici št. 14. iz katere so odnesli drobiža za 20.000 Din. Denar je bM v ne.ki wrinil Iz blagajne, v kateri je b;lo 30.000 Din. niso odnesli ničesar. Zato sklepajo, da vlomilci niso bili prof^is jonafei. pač pa so morali dobro poznati razmere. Noreča pri wv«mttietu Zagreb, 22. nov n. Dopoldne je na igrišču Concordije udaril nogometaša kletnega trgovskega pomočnika Vinka Mahali okega v nogo njegov tovariš v igri s tako stfo. da mu je zlomil kost pod kolenom. Prenehati so «a morali v bolnico. SOKOM! DOPISIMTF SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! 0 katastrofi »Tltaiiiea pred 19 leti rzredno zanimivo predavanje kapetana Crnisa o vzrokih pomorskih katastrof LJubljana, 22. novembra. AgfW krajevni odbor Jadranske Straže ▼ Ljubljani je priredil snoči v prostorih restavracije »Zvezde« prijeten družabni večer, združen z zanimivim predavanjem odličnega publicista, kapetana dolge plovbe g. Rudolfa C r n i 6 a iz Zagreba. V dvorani se je zbralo izredno številno članstvo iS. Večer je počastil s svojo prisotnostjo tudi župan g. dr. Dinko Puc, z njim vred pa tudi številno drugo občinstvo. Kapetan Eudolf Crnič Otvoril Je družabni večer predsednik Irajevnega odbora g. Jožko Pogačnik, fe je v uvodu pozdravil vse prisotne, nato a predstavil udeležencem g. predavatelja, ki pa je članstvu JS in tudi mnogim drugim Ljubljančanom znan že od pomladi, saj je že tedaj ime! tu tri lepa predavanja r pomorstvu, in sicer na večeru JS, na državni trgovski akademiji in na trgovski Soli. Takrat je opisa! razvoj jugoslovenske trgovinske mornarice in važnost naše trgovinske mornarice v bazenu Sredozemskega mori a. Izredno zanimiva je bila tudi snočn.ia snov o katastrofi veleparnika »Titanica«. Predavanju je sledilo občinstvo spričo su-gestivnega pripovedovanja z največjo napetostjo. Predavatelj je prikazal v začetku vse vzroke, ki so krivi, da pride do strahovitih pomorskih katastrof. Navedel je razne brodolome, dalje primere nasedanja, nesreče zaradi malomarnosti mornarjev in vodstva, katastrofe zaradi ognja, megle. podmorsk;h čeri, ki niso bile zabeležene pa kartah, ugaslih vulkanov, potresov, vi- harja, ki meče ladje do obaie. Posebno se je ustavi] pri primeru, ko je nasedla francoska bojna ladja »Scilly« pred 25 leti v bližini anamske obale, dalje pri katastrofi angleškega potniškega parnika »Volturno«, pri propasti nemškega šolskega broda »Gneisenau«, pri pogibeli avstrijskega šolskega broda »Beethoven«, pri propasti danske šolske jadrnice »Kjobenhaven«, pri propasti »Principesse Mafalde«. ki je potonila zaradi malomarnega upravljanja z ne-številnimi potniki na obali Južne Amerike, in pri nesrečah raznih naših ladij (»Klek«, »Zvir«, »Daksa«), in slednjič pri vzrokih trčenja ».Morossinija« s »Karadjordjems, kar je š& živo v spominu in za kateri primer vemo, da je krivca ugotovila mednarodna komisija. Naposled je prešel predavatelj na opis katastrofe »Titanica«, tega orjaka med pa-robrodi, ki se je potopil v noči na 15. aprila L 1912. Navedel je vse potankosti, ki so vplivale, da je prišlo do te katastrofe. Vzroki so bili konkurenčni med paroplov-no družbo Cunard-Line, ki je imela tedaj dva najhitrejša luksuzna parnika »Maure-tanio« in »Lusitanio«, in družbo White-Li-ne, ki si je hotela z dograditvijo ogromnega parnika »Titanica« priboriti prvenstvo na morju. Parnik »Titanic«, ki zaradi preslabih strojev ni mogel tolči konkurenčnih ladij, je plul severneje od atlantske oceanske črte in naletel tam na ledene gore, ki so ga uničile. Potopil se je po najstraho-vitejših scenah in paniki v ne polnih treh urah. Parnik s svojimi 47.000 reg. tonami je šel na dno z 1563 osebami in svojim zapo-vednikom kapitanom Smithom. G. predavatelj ie tu strokovnjaško obrazložil vse vzroke strahovite katastrofe, nedostatke na parniku in podal paralelo z današnjim: pogoji in pripravami za reševanje potnikov na modernih parnikih. Na koncu ie omenja! vzroke, zakaj je tako malo nesreč pri ladjah naše trgovinske mornarice. Za to se imamo zahvaliti samo visoki morali, sposobnosti, znanju in brezpogojnemu vršenju dolžnosti jugoslovenskih pomorcev v najhujših okolnostih. Predavatelj je s tem končal, in ga !e hvaležna publika na koncu nagradila z burnim aplavzom. Pozneje se je razvila med udeleženci prijetna domača zabava, ki jo je še poživlja! nastop baritonista g. Jožeta Likoviča ob spremljevanju dr. Karlinovega šramla. Bi! je res lep večer, kakršnih bo priredil krajevni odbor JS svojim članom in prijateljem v bodoče še več. Kakor doznava-mo, je naprosila ZKD kapetana g. Crniča, da bo imel v kratkem v Ljubliani še eno tako popularno pomorsko predavanje. M ©cul vUm pri električni luči Neznani tatovi so v noči na nedeljo obiskali v Duplici pisarno tvrdke Eemes & Komp. — železna blagajna jim je k sreči feila pretrd oreh ;er morda niso imeli potrebnega orodja ali ;)a jih je le plašila žarka luč. Odšli so pri stranskih vratih, koder so tudi vdrli v pisarno tako, da so z dletom ali močnim nožem izrezali podboje ob ključavnici. Podjetje in uslužbenca trpijo nad 5000 Din škode. Za vlomilci manjka za enkrat vsaka sled. vendar pa upamo, da se bo našim vrlim orožnikom kmalu posrečilo izslediti tih, ker kažejo nekateri znaki, da morda niso prav daleč. Vlomilca so pregnali Ptuj, 22. novembra. V noči na soboto se je splazil neznan moški do hiše trgovca z manufakturo g. Rudolfa Havelke na Miklošičevi cesti, kjer je naslonil na hišo visok drog in po njem priplezal na streho. S strehe je hotel priti v notranjost hiše, od tam pa v trgovino, ki je lobro založena z manufakturnim blagom. Domači so slišali sumljiv ropot na strehi in so slutili, da mora biti kak vlomilec na delu. Zadevo so nemudoma prijavili policiji z upanjem, da bodo zlikovca dobili v roke. Ta pa je najbrž začutil nevarnost in jo je urnih nog odkuril. Kamnik, 22. novembra. Človek se res počasi vsemu privad:. Tatovi, vlomilci in roparji so doslej pri nas izrabljali le temne noči za svoja podjetja, danes pa se ne strašijo ne belega dneva in tudi ne žarke električne luči. Tovarna upognjenega pohištva Remec & Komp. v Duplici pri Kamniku je občutila to v noči od sobote na nedeljo. Svojo pisarno ima tvrdka baš zaradi vlomov razsvetljeno vso noč, da bi vide! nočni čuvaj : odiet;a takoj kakšne neljube posetnike. Toda n& električna luč in tudi nočni čuvaj nista mogla preprečiti, da ne bi obiskaii pisarne vlomilci. Ko je prišel davi poslovodja podjetja v pisarno, je takoj videl, da so obiskali po-aoči pisarno neznani prijatelji tuje lastnice. Vlomilci so vse razmetali po sobi in so vzt\\ s seboj pisalni stroj Remington (starejši tip), vreden 2500 Din. V hladni noči jim ie dobro doše] tudi jopič obratevodje in celo jopica uradnice je morala z njimi. Da nameravajo svoje vlomilsko podjetje postaviti na moderno podlago, so pokazali vlomilci s tem, da so ukradli tudi več štampiljk. med njimi štampiljko Gradbene zadruge. Železne blagajne se niso lotili. obesse Jf V&N Iatnicai LJUBLJANA - PALAČA VIKT0RIA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANlH IZDATKIH Smrtni vozniki Ljubljana, 22. novembra. Tam na prostoru nekdanjega knežjega dvorca, v Vegovi ulici, je pretekli teden zaživelo za Ljubljano čudno življenje. Neznani ljudje so v sreda postavili kakih sedem metrov visok šator, nenavadno stavbo za običajne komedijante, ki je ljudem delala prve dni precej preglavic. Potem pa so ugledali lepake, na katerih je naslikan v živih barvah človek na motorju, ki se vozi po navpični steni. Ta ali oni je rekel: fantom. — Nato pa, ko je prebral naslov: ^Smrtni voznik«, se je nasmehnil, skomignil z rameni, napravil nekaj porogljivih opazk in šel s svojim malomeščanskim korakom dalje. Vendar stvar je drugačna, je vredna omembe, zakaj Angleža mister Evans in miss America — sta: kandidata smrti! ♦ Pred velikim visokim šotorom gruče otrok, gruče odraslih Zvedave oči, nerodna ugibanja, opazke stikanje po žepih, stopicanje sem in tja, smeh hoja od lepaka do blagajne: ali bi ali ne: vstopnina je za odrasle deset, za nedorasle pet dinarjev. Da, da! Pred šotorom na vzvišenem prostoru, stoji slok človek srednjih let. Njegov krepki glas je malo hripav Vendar, v njegovih besedah je sama resnoba. Za vsako drugo sli tretjo besedo slede: smrt, vratolomnost, kandidati smrti, smrt, sama smrt. Iz šotora pa je čuti strahotno ropotanje motorja. Za stenami šotora se nekdo mora navpično voziti v grob... Tako je. V šotoru je prostor za ljudi skoro tik pri strehi — na galeriji. — Ljudje zro v veliko nad štiri metre globoko leseno kad, ki je šest metrov široka in v spodnjem delu malo, zelo malo zaokrožena,, toliko, da more motor v polnem diru priti v vodoravno lego na navpični steni. Na dnu te velikanske sklede stojita dva mlada človeka, vitka, koščena, v športni obleki. Kraj njiju stoji motor. Sredi kadi je oder. Na tem odru govori ljudem, ki gledajo z roba stene na njeno dno, spet isti človek, ki je vpil še malo poprej na prostem in vabil ljudi. — Ko neha, zaropoče motor — prva atrakcija se prične — mister Evans požene motor, zdrvi v krivino, le nekaj sekund — ln že je na steni, po kateri vozi z 80 do 100 kilometrov na uro. Ljudje se v strahu odmi-kajo od roba, motor je pri vrhu, skoro na akledinem robu, ženske bledč, one vzklikajo, moški molče, stiskajo ustnice. — Voznik spusti motor, vzkrili po zraku z rokami ,motor se . zamaje, človek na njem skoro omahne, ali preko močno stisnjenih ustnic mu šine nasmeh, spet vzkrili, požene motor v še večjo brzino — ln potem, dovolj, zavozil Je na tla. — Ljudje so si oddahnili. Ploskajo. — To je prosil pred pričetkom atrakcije — menažer. Zakaj — čim večji je aplavz — tem boljše in tem 'oolj sigurno izvajajo vozniki svojo vratolomno vožnjo. — Tako je prav. Druga točka: Miss Amerika ponovi atrakcije svojega tovariša. Njen pogum je vreden zavidanja. Ko je smrtno vožnjo končala — Je planil v prostor smrti vihar navdušenja Tretja točka: Spet govori menažer. In prosi za »bak-šiš«. >Videli ste, kaj zmoreta mister Evans in miss America Dan za dnem, večer za večerom izkušata svoj motor. Le ena majhna napaka — in eden od njiju strmoglavi v globino — mrtev, žrtev svojega poklica. Zato vrzite potem na pod tega prostora smrti nekaj »bakšiša«, zakaj človeka, ki vam tu pokazujeta svojo športno izvežbanost na motorju v neprestani smrtni nevarnosti, nista zavarovana pri nobeni zavarovalnici,, povsod so jima rekli: Kandidata smrti. Ali right! je zaključil govornik. Mister Evans je pognal motor. S sto kilometrsko brzino arvi motor okrog in okrog navpične stene. Ljudem staja dih. Mister Evans ima roke visoko v zraku — motor beži, poka, kotel se maje, galerija se stresa. — V najhujšem diru se skloni predse zgraai krmilo, z enim sunkom preloži desno nogo na levo stran — motor leti brez vodnika. Voznikov obraz je podoben mrliču. Mišice so grozotno skrčene. Ustnice so le še tenka rdeča proga, nit. Celo ostro nagubano. obrvi skupaj. — Kako mu more bit: v tej peklenski vožnji? Kaj misli? Kaj bo ? ... Ali smrtne vožnje ni še konec. Sto kilometrov na uro beži motor okoli roba — Jtjer blede obrazi gledalcev. In mister ^vans ■— fantom se požene v globino — položi obe nogi na krmi'o — in spet navzgor, na rob kotla — na samemu sebi prepuščenem motorju. — V ljudi prehaja pjkel. Ustnice jiir. trepečejo Ali zdaj — motor beži enakomerno hitro po sredi navpične stene — in mister Evans seže v žep — v roki drži bel robec dvigne ga k obrazu — robec plapola — to oprime ustnic — trenutki beže — ves voznikov obraz je pokrit, je slep, robec se ga je tesno oprijel — a to še ni dovolj — voznik si še z roko pokrije oči... Motor beži. zdaj zdaj poči v njem kakor >i se hotel razleteti Na njem pa drzni športnik, raven kakor smreka, predan le ■;troju. Konec. Z desnico je snel robec z obraza, ga z elegartno kretnjo spravil v žep — 'n v gladkem loku zavozil s stene v krl- iiljo kotla in na dno. Vse je onemelo. Voznik stoji sredi dna in si briše oči. Nato iz nekaterih grl plane vzkrik. Plosk. Na dno pada drobiž. Pada tako ravno, da je slišati zvenk vsakega posameznega dinarja. Mister Evans in miss America se polglasne zahvaljujeta. Kaj, če bosta nekoč v tem svojem »domu smrti« skupaj obležala, negibna, mrtva, zdrobljena in jima bo zadnja pesem besni ropot motorja... Nihče ne govori. Na nobenem obrazu ni videti nasmeha. Ljudje se — kakor po čudežu — razhajajo molče. Gladovna stavka aretiranca Litija, 22. novembra. V litijske sodne zapore so pripeljali naši orožniki nekega brezposelnega mladeniča, ki je bil aretiran v Kresnicah. Fant je i ohajal po hišah in prosil miloščine. Zašel je tudi v dom krojača Tomažiča Ne-; paženo se je splazil na podstrešje, kjer je skril pred domačimi in je čakal ugodne prilike, da si napolni žepe. K sreči pa so domači, ki so imeli proti večeru opravka na podstrešju, zapazili neljubega gosta za skrinjami, ga prijeli in izročili orožnikom. Skrivač je trdil, da je le po pomoti zašel na podstrešje. Na sodišču je nepridiprav izjavil, da je 25 let star, da se piše Pešič in da je doma iz Zlatara. Iz kraja v kraj hodi le za zaslužkom, pa ga ne najde. Varnostna obiastva pa sumijo, da ima Pešič, če je navedel pravo ime. še kaj drugega na vesti. Pri njem so namreč našli več sumljivih predmetov. Preden so prišli ponj orožniki, je nepridiprav še nekatere stvari treščil v stranišče. Sumljivi so 4 zlati zobje, ki jih je imel v skritem žepku. Ko mu je bilo sporočeno, da bo ostal v sodnih zaporih dotlej, dokler ne zberejo o njem podrobnejših informacij, je začel razgrajati, da hoče na vsak način iz ječe. Ker odklanja vsako hrano in je zagrozil, da bo razbil šipe in si ž njimi prereza! žile. bodo oddali zagonetnega gladovalca do nadalrnjega v sodne zapore ljubljanskega sodišča. Sirov preten z noži Ptuj, 21. novembra Galovlčeva Neža, posestnica v Pestikah. je povabila nedavno k sebi na dom ns večerjo Antona Hentaika, delavca iz Gorenjskega vrha, Alojza Hentaka, želarje-vega sina iz Gruškovca, in Bombeka Ivana. posestniškega sina lz Belskega vif.a. Ko so bili vsi zbrani pri večerji, sta nenadno prihrumela z odprtima nožema v sobo Kranjc Jožef, želarjev s tujec prav rad vzel. »Toda večer je It in ne vem, kje bi spal,« Je moledoval neznanec. »No, bosta pa pri nas spali,« se je odločila žena. Naslednje iutro ie tujec še spal, ko je morala gospodinja po opravkih od hiše. Ko pa se je vrnila, je bil tujec že izginil, z njim vred pa razna obleka, zlata ura in 2 zlata prstana. Vsa razburjena je gospodinja iskala pomoči na policiji in pri orožnikih, vendar za navihanim tujcem ni bilo nobenega sledu. Davi pa se je nepridiprav sam javi! na policiji Povedal je, da se piše Lojze Š. in da je doma iz Lipoglava na Dolenjskem. Pr -bežal je na policijo zaradi tega, ker mu ni bilo všeč, da ga obiastva zasledujejo. Bil pa je*že popolnoma suh, kajti vse vrednostne predmete je bi! zastavil za malenkostne vsote raznim krošnjarjem, denar pa zapravil._ TELOVADNA AKADEMIJA Ljubljanskega Sokola SO. XL UNION Ob 20. uri- gmmaumummmmmmmmmmm m ponosnim Prešernom, kjer je prvi zajtii^ se mlado in staro vrača domov. To mlado Im staro bi moralo v teh urah pomisliti, da nekie brni veliko jekleno srce, da eo po V6em mestu napeljane nad zemljo in pod zemljo žice, po katerih se pretaka skrivnostna kri. ki jim v majhnih steklemb hruškah zagoreva. kadar stopajo močno lo-putaje z vrati v sobe svojih stanovanj. Žena se zbudi. Preplašeno pogleda na uro. po sobah butajo ob tla krepki moški koraki. Vsa noč je razdrla. Kletev in kriki Zbujajo se otroei. široko, povsem iznena-da. iz naiglobokeišega spanja, gledajo široko v velikega moža ki mu podnevi pravijo .oče' — ponoči pa zani več ne vedo te besede. pozabi io in le njihovi blazno skrčeni obrazi, velike plašne oči — govore, da se dogaja okrog njih nekaj strahotnega. — Kaj pomeni nekie čuden grozno pritajen stok, dih. preklinjanje, glasno zmerjanje... Kaj Je ...? Kaj je .1 Po hiši se razleže iok Begajoči koraku Na stopnicah zagore luči. Na cesto priteče ženska z otrokom v na« rofiu Nesrečnemu človeku pa prileti na drugem koncu mepta «k07i zaprto okno na glavo jo-nev Ko pogleda po sebi. ko se od nepričakovanega udarca zave, vidi na klobuku — jetrea. ^ Ko bi Martinova gos znala brati..« ŠIROKEM Otvoritev romunskega parlamenta S skupno sejo vseh poslancev in senatorjev Je bilo otvorjeno novo zasedanje romunskega parlamenta. Zaradi bolezni kralja Karola je prečita! prestolni govor ministrski predsednik Jorga (na njegovi desni člani vlade in generaliteta) Duhovitost ameriške reklame Dva odlikovana reklamna vzorca v Ameriki Kakor znano pomeni reklama v našem času edino pot do uspeha. Tudi navidezen, popolnoma brezpomemben izum, kot n. pr. sredstvo zoper plešo ali kurja očesa lahko izumitelju prinese milijonske dobičke, če bo le človeštvo prepričal o njegovih »ne-nadkriljivih lastnostih«. Prinašamo dva zanimiva vzorca »duhovite reklame«, ki sta bila odlikovana pri velikem nacionalnem natečaju v Zedinjemh državah. Prvi je bil objavljen v dnevnikih z naslovom: Drzna tatvina v hotelu X.« Gospa Smith, ugledna britska državljanka, ki je prišla obiskat sorodnike v našem lepem mestu, je snoči postala žrtev drznega napadalca. Pozno ponoči jo je zbudil dvomljiv ropot v hotelski sobi. Zakrinkan mladenič je vneto brskal po miznicah. Pogumna gospa je zaklicala na pomoč. Vlomilec je pobegnil skozi okno. Na splošno začudenje se je Izkazalo, da so ostali dragulji in zlatnina nedotaknjeni. Zato pa je odnesel drzen in očitno inteligenten tat načeto dozo svetovno znanega čistila za čevlje.« Sledi je naslov tvrdke s pripombo, da se zdaj dobi čistilo povsod »brez ne-•rarnosti za življenje« (ki ga je tvegal inteligenten vlomilec). Drugi oglas se je imenoval »Poizkušen samomor.« Ugleden meščan mister M., stanujoč (ulica in hišna številka), si je Bcoči nepričakvoano hotel vzeti življenje. Družina ki je čula strel, je pohitela na pomoč. Nesrečni mi3ter M. je ležal na tleh v mlaki krvi. Krogla mu je predrla prsi. PO Uradna preiskava je dognala vzroke tragičnega dogodka. Hišni zdravnik je mistru M. z ozirom na njegovo rahlo zdravje prepovedal uživanje svetovno znane, nenad-kriljivo okusne gorčice tvrdke NN. Mister M. seveda ni, maral živeti brez te najokus-nejše začimbe in je rajši izvršil samomor. Zdaj so nesrečnežu zagotovile vodilne medicinske avtoritete, da je zagrešil njegov domači zdravnik usodno pomoto. Dokazano je, da ne vsebuje gorčica tvrdke NN nobenih škodljivih sestavin ter utegne zdravju samo koristiti. Torej ni imel mr M. nobenega povoda za svoj obup. Šoferji na univerz! Akademska borza dela na univerzi v Budimpešti je nakupila z vladno podporo 60 avtomobilov. Na ta način je oskrbela zaslužek onim brezposelnim slušateljem, ki so položili šoferski izpit in obvladajo tuje jezike. Akademski šoferji so predvsem na razpolago onim številnim inozemskim turistom, ki v naprej prijavijo svoj prihod borzi dela. Tudi več konzulov nudi stalen zaslužek onim šoferjem, ki so vešči njih materinščine in olajšajo potovanje tujim trgovcem ali uradnikom. Madžarska zveza poklicnih avtoizvoščkov je vložila protest pri vladi in s posebnimi letaki poziva občinstvo. naj zavrača akademske šoferje, ki poklicnim avtoizvoščkom »odjedajo skromen kruh«. SVETU Nov anatomski muzej v Berlinu V berlinski mestni bolnišnici Friedrichs-haim so otvorili nov anatomski muzej, ki je prvovrstna znanstvena Institucija. Opremljen je z najmodernejšimi napravami, ki ustrezajo vsem higienskim predpisom in vsem zahtevam po pietetnem ravnanju 8 trupli Muzej rabi v prvi vrsti kot zavod za shranjevanje trupel in kot kraj za seciranje ter znanstveno raziskovanje vseh vrst. Muzej rabi tudi poučnim svr-ham in Je zato javnosti odprt. Njegov vodja je znani učenjak prof. Pick. Praške kavarne žalujejo Na praških hotelih in kavarnah so te dni razobesili velike žalne zastave, v njih prostorih pa so oznanjali črno obrobljeni lepaki, ds ima organizacija gostiteljskib obrti ta dan svoj žalni dan. Priredila ga Je pa v protest zoper oblasti, ki dovoljujejo otvarjanje novih hotelov, gostiln in kavarn, dasi so že obstoječi javni lokali v najtežji krizi. Moz z vojno napovedjo v žepu Kitajska nacijonalistična stranka Je poslala kitajskemu zastopniku pri Društvu narodov dr. Szeu načelno vojno napoved, če se Društvu narodov ne posreči poravnati kitajsko-japonskega spora Elegantna predzimska moda Plašč iz črnega velurja z obrobki iz skun-gsa v zvezi z večerno toaleto iz belega crS-pe de satina Stoletnica zavoda za slepce V Krču na Češkoslovaškem je slavil te dni stoletnico svojega obstoja tamošnji zavod za slepce, ki se je ob tej priliki preselili tudi v nove pos^pje. Zavod je ustanovil prof. dr. Alojz Klar, ki je to svoje, za tedanje čase epohalno delo socialnega skrbstva pozneje izročil svojemu sinu, da bi dovršil, česar sam ni mogel dovršiti. Sin dr. Klara, Pavel Alojzij Klar, je bil po svojem poklicu okrajni načelnik, deloval je tudi na literarnem polju in je bil prijatelj mnogih odličnih literatov svojega časa. Nekoliko let pred svojo smrtjo je oslepel, tako ds je imel zavod za slepce »rodjo, ki je bi! sam slep buha, radi so šli v vodo in mimogrede ptli čeprav so jib jezdeci vzpodbadali in gonili naprej. Grigorij je žejno gledal v skaljeno vodo. ki je od tako blizu in hkratu tako nedostopna nepremagljivo vlekla k sebi. Ce bi moael. bi skočil s konja, legel oblečen vanjo, med dremotni šepet struj, da bi hlad in mrzlični drget ošinila hrbet in od potu mokra prša. Za vasjo je bilo s holma videti mesto: kvadrati kvartalov, stavbe iz opeke, prti vrtov, zvoniki katoliških cerkva. Stotnik je jahal na vdri vršiček holma tn prislonil daljnogled k očem. »Evo jih!« je kriknil in pregibal prste levo roke. Stražmojster fn za njim kazaki *o se drug za drugim vzpeli na od solnea ožgani vršiček in gledali. Po ulicah so tekali sem in tla ljudje, ki jih je bilo videti odtod sila .najh-ne. prehode so polnile komore, med njimi so se prerivali konjeniki. Grigorij je gledal « priprtimi očmi izpod dlani in razločeval celo tujo, sivo barvo uniform. Pred mestom so 6e dvigali sveže izkopani nasipi okopov, nad njimi pa so gomazeli ljudje. »Koliko jih je . .« Je začudeno In zateg-rveno izpregovoril Prohor. Ostali so molčali kakor da bi jih stisnila oest enega samega občutka Grigorij je prisluhnil pospešenemu utripu srca (kakor «1h bi nekaj mafbnega. toda t*5kpga skakalo venomer na enem mestu, tam na levi strani prs) in se zavedal, da ga ob pogledu na te tuje ljudi prevzema povsem drugačno čustvo, Naš in svetovni avtomobilizem (Nadaljevanje) V naši zadnji avtomobilski rubriki smo citirali davčna bremena avtomobilistov v USA, v Avstriji. Belgiji. CSR. na Danskem, Angleškem in Francoskem. Danes nadaljujemo s sistemi ki so v veljavi še v nekaterih drvgih državah, medtem ko bomo na koncu članka omenili predlog g. Muačeviča v »Motor-Sportu«, kake naj bi se uredilo obdavčenje avtomobilistov pri nas. V Holandiji je uveden osebni in prometni davek Do 2000 holandskih forin-tov vrednosti se plačata 2 forinta na vsakih 100 forintov, od 2000 do 4000 forintov vrednosti temeljni znesek 40 forintov. od 4000 do 7000 forintov temeljni znesek 85 forintov: k temu sp dodaja še 2.25 forinta na vsakih 100 forintov pri vrednosti nad 4000 forintov In tako naprej Prometni davek se plača na vsa vozila do vštetega 7. sedeža, ir sice- f forintov na vsakih 100 kg teže Pri avtomob!15h (avtobusi) z nad 7 sedeži pa 7 forintov na vsakih 100 kg teže. Na Madžarskem se državni davek plača po k. s., in sicer: do 10 k s. za vsako k. s. 15 pengov; do 16 k. s. prvih 10 k. s. po 15 pengov, vsaka nadaljnja k. s. 23 pengov; nad 16 k s. prvih 10 k. s. po 15 pengov, naslednjih 6 k. s. po 23 pengov, a vsaka nadaljnja k. s po 30 pengov. V Nemčiji se plača davek po litraži v ccm na osebne avtomob'le, kakor sledi: za vsakih začetih 100 ccm litraže 13.50 RM, na tovorne avtomobile pa za vsakih začetih 200 kg teže 34.50 RM. Na Poljskem ni državne takse, plača se pa oblastna in občinska taksa. V Rumuniji znašajo davki: do 1000 kg teže avtomobila 3000 lejcv od 1000 do 1200 kg teže 5000 lejev od 1200 do 1500 kg teže 7000 lejev, nad 1500 kg teže pa 10.000 lejev. Mestna prometna taksa se računa po efektivnih k. s., in sicer: do 12 k. s. 2000 lejev, od 12 do 24 k. s. 3000 lejev, od 25 do 36 k. s. 5000 lejev od 37 do 60 k. s. 8000 in nad 60 k. s. 12000 lejev. V Švici se plača davek na osebne avtomobile po k. s., a za tovorne po teži, odnosno po dovoljeni obremenitvi. Na Švedskem se računa državni davek le po teži vozila, in sicer za vsakih 100 kg se plača 10 kron, najmanj pa 750 kron. Iz navedenih podatkov vidimo, da je večina držav vzela kot ključ pri obdavčenju konjsko silo, ki se Izračunava po različnih formulah. Pisec navaja v članku te formule; mi bomo te preskočili in bomo omenili le najmodernejše obdavčenje, ki ga imajo Nemčija, ČSR in Avstrija. V teh državah se davek računa po litraži. Formula je v CSR naslednja: litraža v ccm = 0.785 X R2 X Z X N 1,000.000 (R = premer cilindra v mm; Z = dvig bata; N = število cilindrov). V Nemčiji in v Avstriji pa računajo po naslednji formuli: litraža v cm = 0.00078 X i X d* x s. (i = število cilindrov; d — premer cilindra v mm, s = dvig bata). Pisec Izvaja nadalje takole: »Na kakšni stopnji je naša država v pogledu avtomobilizma? Pri nas pride na vsakih 1000 prebivalcev po 1 avtomobil Mnogi bodo povpraševali po vzrokih tega slabega napredovanja, dobili pa bodo jasnejšo sliko iz naslednjega pojasnila: Pri nas se odmerja davek na avtomobile na povsem nepraktičen in neosnovan način. Avtomobili se dele v dve kategoriji: v osebne in tovorne avtomobile. Na osebne avtomobile se plača vse po eni šabloni državni davek 3.000 dinarjev ter se pri tem ne jemljejo v ozir moč motorja = k. s., kubična vsebina, teža, nabavna cena, izdelava in drugo. Na ta način se plača za mali avto, ki ima n. pr. motor s 3 k. s. in 4 cilindri ln 2 sedeža, prav toliko, kolikor za luksuzen avto, ki ima 8-ci-lindrični motor, 120 k. s., 6—8 sedežev in ki je opremljen z vsem konfortom. Med temi kontrasti so v naši državi v prometu avtomobili različnih tip in velikosti ter jih po kategorijah lahko razvrstimo, kakoi sledi: T v»tesr0rj1a: R do 40 V s., teža 600 do 1000 kg, cena 30.000 do 60.000 Din: mali Opel, Renault, VVanderer, Peugeot, Hano-mag, Amilcar, Overland, Tatra. Citroen, Chevrolet, Fiat 509. Ford. Mathis, DKW. BMW in drugi n. kategorija: od 40 do 120 k. s., teža 1000 do 1500 kg cena 80.000 do 120.000 kakor je bilo takrat, kadar je na manevrih videl »nasprotnika«. Stotnik si je v beležnico zapisa val nekaj a svinčnikom. Stražmojster je pognal kazake s holma in pristopil k stotniku. Ta je s prstom pomignil Grigoriju. »Melehov»< »Tu sem I« Grigorij je Sel na holm In si tri otekle noge. Stotnik mu je podal dvakrat preganjan list papirja. »Tvoj konj je boljši od drugih. V galopu h komandirju polka!« Grigorii je spravil papir v prsni žep, stopil h konju in spustil jermen svoje čepice na podbradek. Stotnik je gledal za njim. čakal da je Grigorij sedel na konja in potem pogledal na roSetVo zapestne tire. Polk se je bližal Korolevki, ko je Grigorij pridirjal s poročilom. Polkovnik Kaledin je oddal adjutantu ukaz in ta je odvihral k prvi stotniji. Četrta stotnija je ostavila Korolevko In se naglo kakor pri vajah razlila po bližnji okolici. Od holma sem je s kazaki tretjega voda pridrvel stotnik Semjonov. Stotnija je razvila fronto v obliki podkve Konii so motali 7. glavami, uzda jih ie žulit*: «zd'ce so pozvanjale V opoldanski tišini jn nemo odmeval topot prve «totnile. ki je od hajala preko zadnjih vaških dvorišč. Podesaul Polkovnikov je na nemirnem, postavnem konju prijahal pred vrsto; močno je nategnil povodec in vtaknil roko za sab> Din: srednji Opel Renault VVanderer, Overland. Citroen. Tatra Essex. Fiat 503. 509, 520, Chrysler. Chandler Buick. ^teyr. Mercedes-Benz in drugi III. kategorija: od 80 do 120 K »., teža 1500 do 2000 kg. cena 120 000 do 300.000 Din: Buick (master type) Steyr VTJ Ita-la, Fiat 512. 525 Lancia Horch 8 Stu-debacker-Erskine. Cadillac Packard. Chry-sler 75. Dodge. Lincoln Mercedes-Benz Minerva. Reo Royal in drugi. To obdavčenje avtomobilov pri nas, ki temelji na čisto slučajnem a neizpremen-ljivem znesku 3 000 Din. služi kot temelj pri odmeri občinskih in banovinskih taks. ki se imajo plačati na avtomobile. Na ta način se celotni davki v nekaterih kraiih naše države povišajo na okrog 6.000 Din na leto. Ta sistem obdavčenja je povsem nelogičen. Prav tako bi bil nelogičen davek na hiše. ako bi jih analogno uvrstili vse v dve kategoriji, in sicer v tovarniške zgradbe (tovorni avtomobili) in stanovanjske hiše (osebni avtomobili) in analogno obdavčili vse enako brez ozira na to. ali so to hiše s skromnim 2-sobnim stanovanjem ali pa stanovanjske palače na 4 nadstropja in 16 stanovanj. Ce je pri teh davek neenak, zakaj ni tudi pri avtomobilih? Ta nepravični ključ pri obdavčenju avtomobilov gre v prvi vrsti na škodo malega človeka, medtem kr plačajo bolje situirani. ki si lahko nabavijo luksuzna vozila, relativno mnogo manj davka kakor prvi. Ce bi se ključ za odmerjenje davka na avtomobile izpremenl1 na pravilen način, ne bi trpela država prav nobene škode, ampak bi nasprotno bila le na dobičku. V tem primeru bi si namreč gotovo mnogi slabejše situirani nabavili cenen avtomobil in mi bi namesto današnjega malega števila avtomobilov v *aši državi (okrog 15.000) imeti gotovo mnogo več vozil. (Konec prihodnji ponedeljek.) Sindikat za gradbo cest. Po nekaterih vesteh berlinskih časopisov so ustanovile tovarne avtomobilov General Motors Co., Citroen, Hudson, Chrysler in Austin poseben sindikat, ki bi imel finansirati gradbo rest na Po11=kem v Rurrmmii in na Balkanu. S tem finansiranjem gradbe cest upajo namreč tovarne, da se bo avtomobilizem v teh državah bolje razvil in da bodo potem plasirale svoje avtomobile. Avtomobil z Dieslovim motorjem v Italiji. Tovarna Alfa-Romeo v Milanu je pridobila koncesijo za izdelovanje avtomobilskih Dieslovib motorjev za Italijo od nemške tovarne Deutz-Diesel. Dolgoprstnikj ne poznajo krize. Tako vsaj trdi berlinska policijska direkcija, ki javlja, da je bilo v Berlinu ukradenih v prvih 10 mesecih letos 1800 avtomobilov. Bat'a bo fabriciral le gume. Svoječasno smo posneli po praških časopisih vest. da namerava znan tovarnar čevljev Bat'a fa-bricirati avtomobilske gume. Ta vest je bila demantirani Sedaj se je pa zopet pojavila in z njo skupaj vest. da bo Bat'a odprl celo tovarno avtomobilov in letal. Vsaj tako poročajo praški časopisi. Ako bo sledi! kak demanti. še ne vemo! ANT. KRISPER MESTNI TRG ROKAVICE; I" Din 15.—, Din 17.—, usnj. podložene damske: Din 55.— usnj. podložene moške: Din 65.— UGODNA PRILIKA! Slabega blaga po nizki ceni je povsod dosti, toda manufakturna tvrdka J O S. SNOJ LJUBLJANA nudi danes najboljše blago po nenavadno nizkih cenah. Pridite in prepričajte se! 14142 Pri nagnjenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franc Jožefova cgrenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franc Jožefovo« vodo sijajne rezultate. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. lin pas. Grigorij je zadrževal sapo m čakal na povelje. Na levem krilu se je razvijala in pripravljala prva stotnija Podesaul je izvlekel sablo iz nožnice, ostrina se ie sinje zablestela. »Sto-o-otni-i-ija-a-a!« Sabla se je nagnila na desno, potem na levo. padla naprej m nad navpik dvignjenimi usesij konja-obvisela v zraku. »Razlijte se ko lava m aaprej.« je šinilo skozi Grigorijeve možgane nemo povelje. »Kopja za boj. sable ven. v atako marš marš!« je končal esaul povelje in pognal konja. Gluho je jeknila zemlja pod množico kopit. Grigorij ie jedva utegnil pobesiti kopje (znašel sp je v prvi vrsti), ko ie konja zgrabil ogromni konjski val. da ie poskočil in sa ponesel naprej Spredaj je vihral po sivi poljski planjavi podesaul Polkovnikov Naproti jim je neudržno letel črni klin preoranega polja. Prva stotnija je zagnala pretresajoč :n kolebajoč se krik. katerega je preneslo k četrti stotniji. Konji so v diru stikali noge v klopčič in za njihovimi kopiti so ostajali sež-nfi za 6ežnji ^fcozi prodirajoči Svist v ušesih je Grigorii «Hšal note «e oddaljenih stre-»ov Prva krogla je zletela visoko nad njim, njen togobn' Svist je prereral stekleno <=inii-no neba Grigorii je do bolečine prižemal k boku vroči le? konia dlan se mu je notila. •rikor da bi bila namazana z >edko tekočino, ^vist krogel, ki so letele nad niim. ga ie prisilil, da je sklonil glavo h konjskemu vratu, v nozdrvi mu je udaril ostri vonj konjskega potu. Kakor skozi orosele leče daljnogleda* Angleške poslanke v zvočnem filmu Na terasi spodnje zbornice je snel filmski fotograf nove poslanke, ki jih bo predstavila v zvočnem filmu lady Astor (poleg filmskega operaterja) Hihajil Solohov: Vojna... Odlomek iz romana »Tihij Done 2. Okoli poldneva so prekoračili mejo. Konji so skakali preko prevrnjenega progastega obmejnega stebra. Na desni so zdaj pa zdaj zagrmeli topovi. V daljavi se je rdečila strešna opeka. Solnce je močno pripekalo. Po cestah so se dvigali oblaki prahu. Komandir poltka je ukazal poslati naprej glavno pred-stražo, s katero je iz četrt'? stolmie odjezdil tretii vod 7. vodovim oficirje-n stotnikom Srmjonovom. Po'ik. razčlenjen na stotnije. je ostal zadaj, zavit v sivo meglo prahu. Nekaj čez dvajset kozakov broječi odred je zdirjal po razorani, z otrdelimi kolovozi pokriti cr-eti. Ko so bili že kake tri vrste daleč, iih le stotnik ustavil in izvlekel karto. Kazaki so se zbrali v gručo in pričeli kaditi. Grigorij je razjabal, da bi zrahljal konju podprogc, stražmojster pa je uprl vanj svoje bliskajoč« te oči. »Pokažem ti hudiča! Na konja!« Stotnik je prižgal cigareto ;n dolgo brisal daljnogled, ki ga je bil izvlekel iz {orne. Pr"d njimi je v objemu opoldanske pripeKe ležala ravnina Na desni se je razprostiral gozd. v katerega se je zdela zabodena osi na drugem koncu priostrene ceste. Poldrugo vrsto daleč je bilo videti vasico, nad njo pa j strmo reber zarezano strugo potoka in ste- kleni vodni hlad. Stotnik je dolgo gledal slto-zi daljnogled, preletaval z očmi izumrle, evakuirane ulice, ki so bile prazne kakor poso-pališče. Vodna stezica je s svojo sinjino izzivalno vabila. »Slejkoprej bo to Korolevka?« Stotnik i« pokazal z očmi na vas. Stražmojster je molče prijahal k nJemu. l7.raz njegovega lica je brez besed govoril: »Vi morate to bolje vedeti. Kai nas briga!« »Gremo tja,« je z negotovostjo dejal stotnik, spravil daljnogled in se nakremžil. kakor da bi ga boleli zobje. »Kaj, če zadenemo nanje, vaše blaa*> rodie»< »Šli bomo previdno. Naprejt« Prohor ZFkov se je približal Grigoripi. Njuna konja sta šla vštric. Previdno so prija hali v izpraznjeno ulico Sleherno oko je grozilo s strelom, sleherna odprta vrata skednja so ob pogledu nase vzbujala občutek divje samote in zoprni drget v križu. Ka kor magnet je privlačilo poglede k plotom in jarkom. Prihajali so ko roparji, tako s« v višnjevi zimski noči pojavijo okoli naselbin volkovi, toda ulice so bile prazne Ta tišina je vplivala na človeka do ponore'osti. Skozi okno neke hiše se je zaslišalo naivno udarianie stenske ure: nien zvok je bil uo-doben strelom in Grigorij je opazil, kako ie stotnik, ki je jahal spredaj, zadrhtel ln se » roko krčevito oprijel revolverjevega držaja. V vasi ni bilo žive duše. Patrulja je pre-bredla potok, voda je segala konjem do tre- Tekme za poškodbeni fond LNP V območju LNP so se vršile včeraj štiri tekme za njegov poškodbeni fond, v katerih so v Ljubljani in Mariboru zmagali favoriti — Smučarji se na prostem In za zeleno mizo pripravljajo za sezono — Velik kongres SSS v Zagrebu Maribor : Svoboda 11:1 (6:1) Ljubljana, 22. novembra. Današnjo nedeljo ie L^fP posveti! tekmam, katerih dohodki naj bi šli v fond za soškodovane igralce na teritoriju LNP. Ideja je vsekakor vredna vso pohvale, toda ta! v naših prilikah in v tako pozni sezoni po današnjem posetu sodeč ne bo imela zaželenega uspeha. Sicer pa moramo priznati, da smo v našem nogometu vajeni majhnih razmer in zato tudi lahko veseli, če bo akcija uspevala vsaj tako, kakor je danes. Če hočemo biti nekoliko optimistični, si lahko obelamo pri poznejših odločilnih tekmah še malo več zanimanja in tako bo morda res padel v poškodbeni fond kakšen tisočak, ki bo za potrebo nadvse dragocen. Kakor za publiko, naslov poškodbenega fonda očividno tudi za igralce nima posebne privlačnosti. Današnji tekmi na igrišču Primorja sta se od časa do časa zdeli tako domači, da skoraj nista bili več podobni nogometnim po ljubljanskem prvenstvenem vzorcu. Posebno se je to opazilo v srečanju tred Primorjem in Svobodo, ki sta se sicer sprijefa prav resno — posebno ker je Svoboda igraia precej časa prvo vijolino — toda po zaslugi ali nepazljivosti sodnika tolkia po žogi že v trdem mraku, tako da skoraj ni bilo mogoče ločiti prijatelja in nasprotnika, kaj še žogo in pravilno ali nepravilno igro. V bodoče nai »odločilni« že a priori izključijo take netočnosti, pa se bo stvar zdela tudi s te strani resna in važna kot je njen pravi namen. Kot prvi par sta nastopila prvak lige Ilirija in prvak I, razreda Slovan. Dirija : Slovan 4:1 (1:1) Ilirija, ki je nastopila v nekoliko spremenjeni postavi, toda vendar precej polnošte-vilna, je šla na igrišče kot siguren favorit, kar pa je prišlo prav do izraza šele po odmoru. Pred odmorom so bile vse njene akcije uspešne le do kazenskega prostora, kjer ji ie zmanjkalo prave odločnosti. Ker obramba tudi ni bila na posebni višini, Se Slovan po pravici obdržal neodločen rezultat Po odmoru se je slika — s precejšnjo krivdo nesigurnega vratarja — kmalu spremenila. Ilirija je vedno bolj osvajala teren in spravila še tri žoge v mrežo. Slovan se ie kljub temu žilavo branil, ofenzivno pa jc bi! vedno manj vreden. Duša moštva ie šc vedno neutrudljivi Volkar, ki mu gre največ zaslug, da dobro razpoložena napa-dajna vrsta Ilirije ni žela še več uspehov. Slovan je imel v moštvu tudi dve rezervi. Igralo se ie fašr, sem in tja celo preveč. Sodnik g. Dolinar. Publike do 300. Nato sta nastopili enajstorici Svobode In Primorja (slednja v okusnih modrih dresih a la »purgar«). Primorje : Svoboda 4:2 (1:2) Primorje je nastopilo skoraj kompletno, toda tudi z nekoliko spremenjeno postavo. V sredi je debutiral bivši Hermežan Svetic, na desnem krilu je igral Zemljak, v !&vi 7.vtz\ Jug. Moštvo je pokazalo precej šibkih strani — posebno v zadnjih vrstah — kar je omogočilo Svobodi, da je zabila dva vodilna gola. Posamezni igralci Svobode so prvovrstne moči, kl so tudi po odmoru večkrat resno ogražalt Jančigajevo svetišče. Primorje je kmalu po pričetku izgubilo zaradi nediscipliniranosti desno krilo Zemlja-ka in je moralo do konca vzdržati ogorčene napado Svobode z 10 igralcu Šele tik pred odmorom je mogel Slapar znižati razliko na 1:2, nakar je po odmoru sledila izravnava, v mraku pa še zmaga. Kakor smo že omenili, je bilo zadnjih 10 minut tako mračno, da je bila regularna igra nemogoča. Tekmo je sodfl g. Mahkovec. Tekme v Maribora Maribor, 23. nov. Na igrišču L SSK Maribora »o bile danes odigrane nogometne tekme v korist poškodbenega fonda LNP. Kot favorita sta nastopila I. SSK Maribor ia SK Železničar. ki sta tudi zasluženo zmagala. Začetek igre sta obe moštvi odigrali v zelo ostrem tempu, ki pa je proti koncu precej ponehal. Kljub visokemu rezultatu pa igra vendar ni bila tako enostranska. Svobodaši so bili pridno na delu in zagrešili so ie hudo taktično napako s tem, da so forsirali odprto igro. Če b; bili igrali bolj defenzivno, gotovo ne bi bili deležni tolikega blagoslova golov. Moštvo Maribora kljub rekordni zmagi ni naoravilo vtisa izbalansirane enajstorice. Najboljša je bila v moštvu krilska vrsta, ki pa tudi ni bila homogena. Tudi ožja obramba je zadovoljila, dočim v napadu ni bilo popolnega soglasja in so nekateri izmed kvinteta precej zaostajali. Železničar : Rapid 4:1 (3:1) Rapidovci niso izpolnili pričakovanja. Nasprotnik jih je od vsega početka potisnil v defonzivo, iz katere so se rešili !e sem in tja. V moštvu Rapida je bila ožja obramba še najsolidnejši del. Napad je parkrat skušal vporabiti nekaj žog, ki mu jih je dala krilska vrsta, toda preko tega ni prišel. Krilci so bili izrazito slabi. Reči se mora, da bo moral Rapid zaigrati vse drugače, če bo hotel biti zastopan v slovenski ligi. Železničarji so iznenadili s svojo dobr? formo. Za pravo oceno njihove sedanje sposobnosti je bil današnji nasprotnik prešibak. Imeli so vso inicijativo v svojih rokah in so tudi ves čas diktirali tempo. Najboljše moči so imeli Železničarji v krilcih in obeh krilih. Tekmo je sodil g. Bergant. ki jo je mo ral zaključiti 10 minut pred koncem, ker je bilo preveč temno. Dopoldne se je vršila na istem igrišču prvenstvena t "km a med mladinama 1. SSK Maribora in SK Ranida, ki se je končala z 2:1 v korist Maribora. BSK bo državni prvak V VI!. kola tekem za državno prvenstvo sta zmagala BSK In Gradjanski, dočim sta Concordia in Mačva brez gola deBla točki — BSK je praktično že državni prvak za I. 1931 Sedmo kolo državnih prvenstvenih tekem Je še bolj razčistilo položaj klubov v boju za naslov državnega prvaka. BSK, kl je imel najtežjo nalogo, jo je z efektno zmago nad Hajdukom opravil pozitivno in vodi sedaj s 14 točkami, tako da mu je veliki naslov skoraj zagotovljen. Teoretično bi ga mogel dohiteti še Gradjanski, če bi BSK vse tekme izgubil, Gradjanski pa na vseh zmagal. Drugo mesto je namesto Hajduka zavzel Gradjanski, ki je po precej primitivni igri in srečno spravil dve točki na lastnem igrišču. Tretje mesto je pripadlo Hajduku, ki je z današnjim porazom definitiv-no izključen iz kombinacije za državnega prvaka. V drugi polovici tabele so razvrščeni Concordia, Sašk in Mačva, izmed katerih sta si Concordia in Mačva danes privoščili vsaj to veselje, da jima nI treba knjižiti golov niti v korist, niti v škodo. Prvenstvena tabela je sedaj taka-le: BSK 7 7 0 0 21:2 14 Gradjanski 7 4 12 8:6 9 Hajduk 8 3 2 3 12:11 8 Concordia 7 3 13 13:10 7 Sašk 8 2 0 6 9:22 4 Mačva 7 0 2 5 5:17 2 Gradjanski Sašk 2:1 (1:1) Zagreb, 22. nov. Ta tekma je bila najslabša izmed državnih prvenstvenih tekem, ki jih je dose-daj videla zagrebška publika. Na tekmi je bilo zelo mnogo incidentov. Igralo se je zelo etra Oba vratarja sta bila malo zaposlena, ker 6ta moštvi igrah pod povprečno mero. Med Zagrebčani ee je odlikoval junior Miljkovič. Sašk je igral razen Gotza in Vidma slabo in primitivno. Po 15 minutah premoči Gradjanskega pre» ide Sašk v napad in Ivanovič zabije prvi goL 1 : 0 ?3 S. v 26. min. prisodij sodnik enajstmetrovko proti S., ki jo Vidrich strelja vratarju v roke. V 30. min. zagreši Bra-vadžič roko; 6odnik prisodi kazenski 6trel, ki ga 6tredja Geyer iz 30 m daljave v levi gornji kot in izenači rezultat 1 : 1. Po odmoru je nastala v 20. min. gneča pred vratij G. in Miljkovič je »baje« iz »ofssidea« zabil drugi gol 2 : 1 za G. Sodnik je tik pred tem, iredeo je žoga prešla črto, žvižgal, toda takoj nato tudi priznal gol Zaradi tega je nastal precejšen prepir in padali so tudi glasni protesti s strani Saška. Igra ee končno nadaljuje, toda rezultat se ne menja. Tofcmo je sodil dr. Planinšek iz Maribora m ni zadovoljili. Deloma je oškodoval goste in si tudi nd mogel ustvariti dovolj avtoritete. Poset je bil zelo slab. BSK : Hajduk 2:0 (1:0) Split, 22. nov. Favorit za državnega prvaka BSK je moral danes po točke na morje. Kljuib hladnemu vremenu je bilo na tej tekmi 2_500 deda! cev. Obe moštvi ©ta zaigrala zelo dobro. Sprva je bila igra nervozna, toda pozneje sta obe enajstorici napelg V6e sile, da bi dosegli prvi goO. V BSK sta bila najboljša Marjanovi« in Tirnanič. Leme-šič je moral zaradi blezure še pred odmorom zapusti tj igrišče in Hajduk je do konca igral samo z 10 igralci. Igra je bila mestoma tako ostra, da je niti rutinirani dunajski sodnik Mies nd mogel imeti v ro- kah. V 28. min. je bil poškodovan tudS Marjanovič, fci pa se je kmalu vrnfl v igro in še mak) pozneje zabil vodilni gol za BSK. 1 : 0 za B. Po odmoru je postajala premoč BSK vedno vidnejša in Tirnaniču se je končno posrečilo izrazite" to tudi, v številkah. BSK je 9 tem osvojil dve dragoceni to« tako da mu je naslov državnega prvaka že skoraj zagotovljen. Concordia : Mačva 0:0 Sabac, 22. nov. Pred makuštevihrim občinstvom, se je danes odigrala prvenstvena tekma med zagrebško Conoordio in Mačvo, ki je ostala kljub naporom za zmago z obeh strani neodločena. Zagrebčani so natopili kompletni, dočim je morala Mačva na polje z dvema rezervama. Mačva bi bila kljub temu zmago zaslužila, toda njen napad je imel pri sfcreljani.ru izrazito smolo. Razen tega je bila obramba Conoordie — posebno Domič — odlična. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Hermes rez. : Jadran rez. 1 : 1 (1 : 0), Grafika rez. : Slovan rez. 3 : 0 (1 : 0). Zagreb: Sparta : Slavtja 3 : 0 (0 : 0), Viktorija : Ferark 3 : 0 (0 : 0), Jugoslavija : Sokol 1 : 1 (1 : 1), Željezničari : Grafičari 3 : 0 (1 : 0). Osijek: Slavij« : Gradjan^fcf 5 t 1 (3 : 1). Prvenstvena tekma. Beograd: Jugoslavija : Vojvodina (Nori Sad) 2 : 2 (1 : 0). Dunaj: Vierana : Austria 3 : 0 (1 : 0), Admira \VAC 2 : 0 (1 : 0), Slovan : Wafc-ker 1 : 1 (1 : 0), Rapid : FAC 3 : 2 (1 : 0), Sportklub : Hakoah 2:1 (1 : 0). Praga: Sparta : TepJitzer FC 5 : 2. Pl-zen : Meteor VIII. 1 : 1, Kladno : Vlikto-rija-žižkov 2 : 1, Slavi« : AIK (Stokiholm) 3 : 2. Viktorjra (Plzen) : SK Naschod 2 : 0. Budimpešta: Nerazeti : Kispest 1 : 0, Hungaria : Szabaria 1 : 0, »11« : Vasas 4 : 1, Ferenczvaros : Ujpest 1 : 0, ITT. okraj : Bocskay 3:2. Miškolc: Somogy : Attfla 3 : 0. Berlin: Hertba : Wacker 04 6 : 3, Temniš Borusia : Adlershofer BC 2 : 1. Wi3rzburg: Sp. V. Fiirth : Kiokem 1 : 0. Hof: I. FC Nurnberg : Bayern 6 : 2. Lahka atletika Lahkoatletsk! miting SK Železničarja Maribor, 22. raovemlbr«. SK Železničar je priredil dopofldne na igrišču SK Rapida svoj klubski miting, ki ee ga je udeležilo nad 30 atletov, med nji» mi 10 dijakov imlenjerske podoficirske šole. Rezultati, ki so v splošnem precej dobri, so bili naslednji: 100 m: Stonej 12 ena petina, 200 m: Stonej 25 ena petina, 400 m: Rakun 59.4, 800 m: Rakun 2:16 dve petini. 1.500 m: Podpeoan 4:36, 3.000 m: Podpečan 9:46 štiri petine, krogla: Žezelj 10.49 m, disk; Žezelj 35.48 m, kopje: Tokal 38.45 m. skok v v»: Cerair 1:52 m, skok v daljino: Stonej 5. 97 m, etafeta 4 X 100 m (Stone), Strahelj, Cerar, Starešina) 49. Gozdni tek Ilirije Smučarska sekcija SK Ilirije je priredba gozdni tek za tckmovalce 6mučarsl tih klubov JZSS. Teka, ki je imel predvsem namen, da bi pokazal oripr^vljenost naših »mučarjev za sezono, ki se bliža z nag':im koraki, se je udeležilo le 7 tekmovalcev. F roga. "olga okolj 10 km, je bila pre e težavna, vendar so jo obvlaJaii vsi tecm^v valci. ki so 6e takole plasirali: 1. Germovšek (SSK Maraton, Maribor) 37 min. 2 Ilovar (SK Ilirija) 38:30. 3. Jakopič (Sm. kL Dovje-Mojstrnna) 40:01. 4. Senčar (SK Ilirija) 40:33. Prsi je dobil kipec, ki je prehoden, drugi plaketo in tretji priznanico. Zmagovalec, ki nas je presenetil s svojim :zreir:o lahkim tekom, je veli1- talen, in bo j sliko z izboljšanjem stila še dosegel lepe uspehe — le malo premlad je še za teko naporno progo. Ilovar bi istotako s tren.r.gom 'j k k o postal izmed naših najboljših teka* cev cross-countrvja. Inreditev SK Ilirije, ki jc ž? druga v letošnji sezoni, je pokazala popolno "za nimanje ali pa vsaj nepoučen ost naših smučarskih klubov; gotovo je. ia aEmona«. TSK Slovan vabi vse pripadnike trgovskega stanu, ki imajo veselje do smučar-stva, da pridejo na n. redni sestanek v četrtek ob 20. v klubovo sobo v gostilni Sokol, I. nadstropje. Vabijo se zlasti začetniki, ki bi Imeli veselje do skupnih izletov pod vodstvom strokovnjakov. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načel-stva bo drevi ob 18.30 v kavarni »Evropi«. Radi važnosti prosimo vse gg. odbornike načelstva za sigurno udeležbo. ie videl temne vrste okopov, sivih ljudi, ki so bežali v mesto. Strojnica je brez prestan-ka razstirala nad glavami kazakov kakor pahljačo raztegnjeno žužanje krogel; pred konjskimi nogami in za njimi so trgale bombažne kosmiče prahu. Tisto, kar je tam v sredini prsnega koSa malo. pred atako tako nemirno razganjalo kri, je na mah postalo ko od hrastovine: ničesar ni več čutil razen zvenenja v ušesih 5n bolečine v prstih leve noge. Od strahu nejasne misli so se v glavi snTe-tale v težki, venomer ustavljajoči se klobčič. Prvi je padel s konja praporščak Ljahov-skii. Preko njega je pridrvel Prohor. Grigorij se je ozrl in v spomin se mu Je vtisnil košček videnega: Prohorjev konj je »kočil preko praporščaka, ki je z razprostrtimi rokami ležal na tleh, pokazal zobe in z iztegnjenim vratom padel. Prohor je zletel z njega, kakor da bi ga nenaden udar vrgel s sedla. Kakor ostavlja diamant razo v steklu, tako so se vrezali in dolgo ostali v Gri-aorijevem spominu rdeči dlesni Prohorjeve-ga konja z izbočenimi zobnimi ploščicami in Prohor, ki je ploskoma padel ter se zdaiel znašel pod kopiti zadaj drvečega kazaka. Ni slišal krika, toda s Proborjevega lica, prt-žetega k zemlji, s Široko odprtimi usti in telečjimi očmi, kl so zlezle h jamic, je bilo moči spoznati, da je nečloveško divje kriknil. Se so padali, kazaki so padali in konji. Skozi solze, a katerimi mu ja veter zalivaj oči, je Grigorij gledal pred seboj množic® Avstrijcev, bežečih iz okopov. Stotnija, ki se je ko lava razlila 1« vasi, se je zdaj razsula, drobila in lomila. Prednji, med njimi Grigorij, so drveli k okopom, ostali so topotali nekje zadaj. Visok, plavolas Avstrijec, s čepico, potisnjeno na čelo, ie pomežikoval in kleče ustrelil v Grigorija. Svinčev ogenj je Grigoriju opalil lice. Naperil je kopje in z vso močjo nategnil vajeti. Udar je bil tako močan, da se je kopje, ki je prebodlo na noge skočiv-šega Avstrijca, do polovice zasadilo vanj. Grigorij ga po dovršenem dejanju ni utonil izdreti; pod težo sesedajočega se telesa mu ie lezfo iz rok, čutil je na njem trepet in drget in videl, kako Avstrijec nagnjen nizko nazaj (Videt! 5P bilo le neobriti, ostro prisiljeni podbradek) grabi za kopje in « skrčenimi prsti praska po njem. Grigorij i? razklenil prste in se z omrtvelo roko krčev« to oorijel sablineea ročaja. Avstrijci so bežali v predmestne ulice. Nad sivo maso njihovih uniform so se vzpenjali kazaški konji. Prvo minuto potem, ko je izpustil sulico, je Grigorij, ne da bi vedel čemu, obrnil konja. Mimo njega je dirjal stražmojster in Stroko kazal zobe. Grigorij je 8 sablo ploskoma udaril po konju. Ta je upognil vrat in ga po nesel vzdolž po ulici. Ob vrtni ograji je opotekajoč se kakor brezumen bežal Avstrijec brez puške s Če- pico v stisnjeni pesti. Grigorij je videl upognjeni tilnik Avstrijca in na vratu moker rob njegovega ovratnika. Dohitel ga je. Razpa-tfen od brezumja, ki ga je obdajalo, je vlekel sablo. Avstrijec je bežal vzdolž ograje, Grigoriju pa je bilo nerodno usekati ga z leve strani, zato se je nagnfl preko sedla, držeč sablo poševno in jo spustil Avstrijcu na sence. Ta je brez krika pritisnil dlan b rani Ln se namah obrnil s hrbtom proti ograji. Grigorij ni mogel zadržati konja, zdirjal je mimo, ga obrnil in pridrvel nazaj. Kva-dratasto, od strahu podaljšano lice Avstrijca |e jekleno črnelo. Roke je držal ob hlačnih šivih in često pregibal ustnice. Sabla mu Je bila postrani pa<*la na s^nce, mu odrla kožo. ki je kakor rdeča cunja visela nad licem. Po uniformi mu je v krivem curku tekla kri Grigorij se je s pogledom srečal z Avstrijcem. S smrtnim strahom zalite oči so ga mrtvo gledale. Avstrijec je počasi upogibal kolena, iz grla mu je prihajalo zamolklo h rope« je. Grigorij je zamižali in zamahnil e sablo. Udar počez je razklal lobanjo na dvoje. Avstrijee je padel, se lovil z rokami, ka kor da mu je Izpodrsnilo. lobanjlni polovici sta gluho odarili ob cestni tlak. Konj jp poskočil, zahrzal in zanesel Grigorija na sredo ulice. Po ulicah so zmerom redkeje padali streli Mimo Grigorija Je spe njen konj nesel mrtvega kazaka. Noga se mu je zataknila v streme in konj je vlekel razbito in razgaljeno telo po kamenju. Grigorij je videl samo rdečo hlačno podlogo in raztrgano zeleno srajco, ki 6e mu je opletala okoli glave. Teme mu je postalo težko ko svinec. Gn-gorii je zlezel s konja ter zmajal z glavo. Mimo njega so jahali v diru kazaki pravkar prispele tretje stotnije. Na-vojaški suknji so nesli mimo ranjenca in v teku prignali trumo avstrijskih ujetnikov Tekli so v gostem sivem krdelu in divje žalostno so zveneli udari njihovih podkovanih čevljev. V Grigo-rijevih očeh so 6e njih lica zlila v mrzlo pego ilovnate barve. Izpustil je vajeti in sam ne vedoč zakaj stopil k avstrijskemu vojaku, katerega je bil posekal. Ta je še vedno ležal tam pred vrati rešetkaste ograje z umazano rjavo dlanjo, iztegnieno kakor za vbogaime. Grieorij mu ie potrledal v lice Ne elede na pobešene brke in na skrivljena, stroga in izmučena usta — od trpljenja ali od prejšnjega neveselega življenja — se mu je videlo majhno, skoraj otroško. >Hej, ti!< je kriknil neznan kazaški oficir, ki je jahal po sredi ulice. Grigorij se je ozrl na njegovo belo, s prahom pokrito kokardo in 6potikaje se šel h konju. Tako negotov ln težak je bil njegov korak, kakor da bi nesel na rami neizmerno breme. Gnus in neznan dvom sta mu stiskala dušo. Z roko le nrliel hrapavo «trpm» -n dolgo ni mogel dvigniti svinčeno težke noge. Iz ruščine B. ZiherL K o n e «. II. kongres SSS Impozantna skupščina vSeb športnih sav«-zov Jugoslavije. — Izvolitev nove uprave. — Likvidacija olimpijskega odbora. „ , Zagreb, 22. nov. I o enoletnem delovanju je sklical savez športnih savezov včeraj v mestno posvetovalnico svoj II kongres, ki ee ie vrši' v navzočnosti najvišjih predstavnikov orVi!-nih m vojaških oblastev Med drugimi ie zastopal Nj. VeL kralja armijski general Maric, nevzoči pa so bili še ban savske banovine dr. Perovič ter delegati ministrstev voj<*e m mornarice, trgovine prosvete rn narodnega zdravja, načelnik mesta Zagreba. zastopnik S ko'a m razne druge od'ič-ne osebnosti. Razen teh so Mli na kongresu po svojih delegatih zastopani vsi športni savezi Jugoslavije. Kongres je otvoril in vodi! predsednik dr. Hadzi. pomočnik bana savske ba-nov-me. Pred otvoritvijo je bila s kongresa odposlana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju. Predsednik dr. Hadži je v pozdravnem govoru naglaša!. da ie SSS že po enoletnem delovanju dokaza! potrebo obstoja in že v tej kratki dobi dosegel lepe uspehe. Njegova naloga ie predvsem, da uveljavi priznanje športnega dela in gibanja pri javnih oblastvih in skrbi /a čim* prejšnjo ureditev potrebne zakonodaije za te-icsno vzgojo v naši državi. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno. da je SSS razdeli! tekom leta 80.000 L>:n podpore in razen tega tudi posredoval, da so dobili savezi še od raznih oblastev nadaljnjih 75.000 Din podpore. Njegovo premoženje znaša okoli 65.000 Din. Zanimivo je, da 60 stroški za administracijo znašati samo 2 odstotka izdatkov. Kongresu je bil predložen načrt iakona o telesni vzgoji, ki je izdelan po vzorcu siTcnih zakonov v sosednih državah. Osnutek bo najprej predložen savezom v proučitev, nato pa pristojnim mestom v koi»č-noveljavno odločitev. Istotako je bil kongresu predložen načrt zakona o 6portnih prostorih, po katerem bodo morale občine skrbeti za ureditev primernih prostorov za športno udejstvovanje. Tudi ta zakon bo šel po isti poti do pristojnih mest. Nato je bi! prečite n podroben referat o športnih odnošajih do vojske, iz katerega je bilo razvidno dosedanje delo med vojaštvom in športnimi organizacijami z lepimi načrti za bodočnost. /Selo obširno je bilo poročilo o zdravstvenem nadzorstvu spiortmkov, ki navaja tudi statistične podatke, ki glasno govore, da je ta nadzor neobhodno potreben. Končno je bil podan izčrpen pregled športnega razvoja v državi po posameznih savezih, iz katerega je med drugim razvidno, da je najmočnejši nogometni, na drugem mestu pa zimeko-sportni savez. Največ uspehov v inozem* stvu je dosegel teniški savez, za njim pa zimskosportni. Pri volitvah je bila izbrana nasledpja nova uprava: predsednik dr. Hadži, podpredsedniki: dr. Ivo Pire (JZSS), general Kneževič, Veljko Urinič, tajnik Hrvoje Macanovič in dr. Grivičič, blagajnik Jova-novič. Po volitvah se je razvila obširna debata o predlogu glede priključitve olimpijskega odbora v SSS. Ker sta 6e člana zaradi nedelavnosti olimpijskega odbora po pravilih mednarodnega olimpijskega odbora poshižila pravice za razpust olimpijskega odbora je nastal predlog, da 6e kot po« sebna sekcija priključi SSS. Po živahni debati je bil sprejet sklep, ki odobrava razširjenje pravil v tej smeri, vendar z ome* jitvijo, da stopi ta sklep v veljavo šele tedaj, ko bo likvidirana stara uprava olimpijskega odbora. Za-to bo ta uprava pozvana, naj čimprej skliče izredni glavno skupščino zaradi likvidacije. Ta zaključek je zaradi tega pomemben, ker zaradi odločitve člana mednarodnega olimpijskega odbora v Jugoslaviji sedaj de facto nimamo olimpijskega odbora in je do ustanovitve novega olimpijskega odbora naša prijava za prihodnjo olimpijado spiob nemogoča. Predsednik kongresa dr. Hadži je po tej točki še kratko pojasnil, da je ministrstvo prosvete po njegovem posredovanju dovolilo udeležbo srednješolcev na tekmovanjih. Zadevne zakonske spremembe bodo izšle pozneje. Na drugem kongresu SSS so zastopali JZSS predsednik dr. Pire, predsedniku za-orebškega podsaveza r. Lipovščak in generalni tajnik JZSS .Toso Goreč. Potek kongresa je nudil s!iko zelo resnega in stvarnega dela in dokaza'!, da je organizacija SSS na pravi poti, da bo postala v ■dogledni bodočnosti pravi reprezentant ju-goSlovensfcega 6porta. Eksplozija v ameriškem rudnika Toncaster (York), 22. novembra. V rudniku Bentley v bližini Toncastra je nastala v petek eksplozija. Pri tem je bilo 17 rudarjev ubitih, 29 hudo ranjenih, 30 do 40 pa jih še pogrešajo. Ker se je velik del rudnika zaradi strahovite ©kaplozije sesul, nimajo upanja, da bi jih rešili Se žive, ter računajo, da bo skupne število žrtev te katastrofe znašalo nad 50. »Nautilus« potopljen Oslo, 21. nov. Podmornico »Nautilus« polarnega raziskovalca Huberta Wllfcinsa so včeraj v bližini! Bergen a potopili Na jahtah in parnikih se je pripeljalo na prizorišče zadnje vožnje podmornice mnogo gledalcev In klnooperaterjov. Ko so odprli ventile za vodo; je podmornica v par sekundah za vedno izginila v morje. Kino Krasni kulturni filmi še danes ob Vi S. uri na sporedu ZKD v kinu Matici. Berlinska Ufa po pravici slovi kot eno najboljših CJmskih podjetij in tudd pričujoči kulturni filmi so njen sloves v polni meri potrdili. Tako krasnih naravnih prizorov iz življenja ljudi ln živali na filmskem platno še nismo videli Predaleč M zašli, če o! se hoteli spuščat; v podrobnosti teh filmov. kl o njih po pravici lahko rečemo, i a zaslužijo, da si jih človek ogleda Zvočni filmi »Plešoči les«. Ukročene živali«, »Lov na medvede v Karpatih« Itd ostanejo človeku trajno v prijetnem spomina. Posebno bi priporočal! te leipe filme Šolski mladini. Predstava bo danes ob % 3. popoldne. Cene so tako nizke, da je poset omogočen tudi siromašnim slojem. žena v sodobnem svetu Poklicna žena, kriza in brezposelnost Zopet in zopet se po vračamo k pretehta-vanju raznih predlogov za izhod iz krize, za omiljenje naraščajoče brezposelnosti. Tu in tam se zasliši glas, ki pravi: -■Skrajni čas je že, da se tu nekaj ukrene.« Beseda je vsekakor na mestu! Ne le moški, temveč tudi vsaka trezno misleča žena, poklicna ali ona, ki je na tem, da se bo v doglednem času udejstvo-vala v poklicu, razume ta poziv. Toda previdni moramo biti pri odločitvi, po kateri poti bomo krenili, da ne bomo v veliki meri trosili krivice, kajti vsi dosedanji predlogi za izhod gredo več ali manj na škodo so-cijalnega položaja žene. Nekateri so radikalnejši, drugi manj. Radikalno stališče, s katerim se danes že malokdo upa na beli dan, zahteva popolno izključitev žene od poklica, srednje radikalno se zavzema za izključitev poročene žene sploh. Najmanj radikalno se mi vidi ono, o katerem smo čitali v tej rubriki pred tednom dni in kateremu se vidi potrebno, izključiti od poklica one poročene žene, katerih zaposlitev ni nujna za oskrbovanje družine. O tem, ali je nujnost podana ali ni. naj bi odločala državna oblastva (v primeru državne namestitve), ki naj bi tole-rirala umestne izjeme. Mislim, da bi ta pot, če je sploh izvedljiva, ne dovedla do trajnejšega, učinkovitega uspeha ne glede na to, da bi bilo na ta način izločenih od odgovornih mest morda nekaj najboljših moči ženskega spola. Morda bi se s takim lekom izpraznil prostor poklicnim močem, ki po svojih zmožnostih ne bi mogle prevzeti odgovornosti za pozitiven uspeh v poklicu. Enkrat zgrajena meja razvrstitve človeštva v ženski in moški spol, katerima naj pripada v skupnosti povsem različno udej-stvovanje, je še vedno ostro začrtana. Najbolj vidna pa je tedaj, ko se pojavljajo vprašanja, kako in kam, da se ustvari novo pravilo, ki naj prinese skupnosti odrešenje. Takrat se znova pojavlja mišljenje, da so bolj ali manj krive brezposelnosti tiste žene, ki silijo v poklicno življenje. Nekako lahkotno se prezre njih stremljenja po sprostitvi sil, ki jih žene krijejo v sebi, in se tako gazi temeljno pravo človeka, ki se hoče udejstvovati tam, kjer se čuti poklicanega. Danes vedo že vsi oni, katerim so sedanje prilike jasno pred očmi, da je mnogo odgovornih mest v rekah neusposobljenih moči tako moškega kakor ženskega spola in da v tem in onem poklicu vladajo baš zaradi njih razrvane razmere, ki v kulturnem in gospodarskem pogledu močno škodujejo vsej družbi. Tu bi bilo treba nujno nekaj ukreniti in na razpolago bi bilo mnogo prostih službenih mest, katera naj bi poslej zasedle potrebne in sposobne moči. Toda za radikalno ozdravljenje je treba radikalnega leka. Osvojiti bi bilo treba princip kvalitete brez ozira na to, ali je imetnik zahtevane kvalitete moškega ali ženskega spola. Delo naj bo poverjeno onemu, ki je za delo zmožen in potreben zaslužka. N. F. K. »Kralj na Betajnovicc v mariborskem gledališča O uprizarjanju Cankarjevih .iger pri nas bi f«ualo napisati posebno študijo: Kako so se igrala Cankarjeva dela in kako ©ta rodila o njih naše občinstvo in krMiika od prve uprizoritve pred nekako 30. leti pa do danes. Taka študija bi pokazala brez dvoma marsikaj zanimivega ne samo za razvoj naše režijifce umetnosti, temveč tudi /a našo literarno in družabno kulturo sploh. Odkrila bi nemara marši kako paradoksno resnico, vredno Cankarjevega duha. Tako n. pr., da so Cankarjeva dela danes občinstvu bližja kot pred 30 leti, ob' nj h nastanku, ko jih je naša javnost zaradi nerazumevanja malodane soglasno odklanjala. Da pojmujemo Cankarjeva de-1 na odru danes preprosteje, enostavneje kot nekdaj, ko on odobri-a kritika zaradi vznemirljivih, skranino indiridualistiičniih tirad ni dojela * ive konkretnosti njegovih oseb in idej. In nemara tudi to, da so Cankarjeve tvorbe, njegove postave, da omenim samo Kan toni a, živela mnogo poprej, ne^o so dobile se'bi vredne zastopnike v naši družbi. Tako se je tedanja kritika, vajena le vaške iin malomestne idile, ob Cankarjevih junakih zaman ozira'a po modelih v domovini, dalžUa Carnkarja tujetva in literarnega herostratstva. In vendar je Cankar zajemal izključno iz naše resničnosti, zajemal iz naših tedanjih, navidez malenkostnih, socialno še ne ostro diferenciranih - razmer, probleme ^okusno človeške veljave in jih ostd-l v konflikte usodne tragičnosti. V »Kralju na Betajnovi« je videla sodobna kritika samo poveličevanje literarnega vagabundstva brez trdnih družabnih načel, novo poosebitev miselno nekam nejasnega, nravno kvarnega sveta, ki ga je propovedalo vse vrednote preocenjuijo* če bohemstvo fin de si čela. In tako se je pomeknilo središče gledalčeve pozornosti na Maksove socoafao-revotu cionarn c tira-de. Kamen spotike za kritiko, ki je smatrala zaradi te. literarne navlake, in zaradi drugih neverjetnosti delo sploh za ne-uprizonljivo. Danes pa nas vse to več ne moti. V teh iin podobnih neskladnostih občutimo le močno idejno fundiranoet Can« (carjevih del, ki jih spretna režija diskretno zretušira, da se nam prikaže samo jedro Cankarjeve umetnine: živa borba našega človeka za nravni red in socialno pravilnost, projicirana na ploskev evropskega formata. Cankar je pisal svoje igtre iz raznih nagibov: iz žolča nad klavernostjo naših ljudi rn razmer, iz bolesti, ki jo daje lepota v človeku, iz bolečine, (ci jo rodi krivica in zlo na svetu. »Kralj na Betajnovi« je napisan iz sočutja in usmiljenja. Iz sočutja do Maksa, ki žrtvuje sebe za zmago nravnih vrednot, iz sočutja do Kantorjevih žrtev in iz usmiljenja do Kantorja samega, razdvojenega silaka in tragičnega krivca, ki mu jc vzlic vsej samovolji silne individualnosti vendarle pretežko njegovo temno carstvo. Kajti Cankar je temu demon* sketnu nasilnežu, simbolu brezobzirne samovolje, izpodrezal živec pri samem korenu. Pretežka je zanj oblast izven nrav-nega reda in čeprav zmagovalec, se ruši pred svetom, ki ga oznanja Maks, pred svetom n ravnih vrednot. Kantorjeva notranja naklonjenost m njegov tragični propad pa nam ga človeško zbližujeta. Ne-preračunljiva je njegova pot brezobzirne samovolje, toda tako mu je pisano lz temnih sil. prav tako pa 6e mu piše, da ga zdrobe navsezadnje zakoni svetovnega nravnega reda. Nekad n;eno streho k^kor pri rodni materi Marsikateri slovenski inte'i5ent se s bvalp-žnosfjo skomin ia nleme^iite ffosne Kavčičeve in m'a- dos«n'h dni. preživetih v .Vrifu. Kot krt^l 6ist ie bil nien kre.men'fa tr^o^st. a obp"^m m".terin.sfco' rah- trv^iKtriost. otroško pri.orost« nr^TČnost. a ti?d.i vi«"ka mnimirn^, rzobrfl^^os^. olo-b^V* vem^. pri v*em f<*m -na ž;vak™* ve-«fTost. /"b^vina d.rožf^o^t. — To le clf-riTviTi^ »slika niene oebnoeti. P-hVMi« je b'v"> bivati v nifiTi? (ir-t^bii- n?e frvrvt^ ifiiilie*. ie voVvala W« ^'l n'en rn0'"0c iz m^d/vsti. ter ie Htft««bil ni p-' ofl Davorina '"''^teniaV.j v c-nnrrviri vlieno. ono milo. prisrčno: »T^.ro tfOrO TVftrd-5 SVPf',W. P ^ i vaj v miru. dra^a babica! Soomin na Tebe je kot mila zvezda, ki sveti tam za «oro prošlosti in sije na nas z ja^im bleskom ter vodi. da živimo po Tvo-iem vzgledu. Tvoia dobra dela iin iskrena hvaležnost m^^ih src T1" "leto vocno krono sreoe 5n blaženosti. Bog je Tvoje bogato plačilo! Jesen RWu Bled. v novembru. Zakaj pa ravno jesen na Bledu? Ali n? ravno taka kakor drugi e? Je že res. da je jesen pač jesen, vendar pa je le razlika med iesenio v mestih ali pa med jesenjo v južnih kraiih. Tudi blei«ke ieseni si niso vse enake. Lanska ie bila veliko lerpša m priietneiša kakor letošnja, ki je z eno besedo reoeno: pusta. Megla se vlači p>o hribih m dolinah, ia oblakov prši noč in dan ter večkrat tudi lije in solnce se nam skriva že več tednov Še nedavno je bil Bled podoben mravljišču, a sedaj je kakor izumrl. Z listjem nastlane ceste so prazne in čez sezono tako živahni promet je popolnoma prenehal Le sem pa tja oridrči po cesti kak avtomobil, pred katerim moraš biti previden, da te ne pobrizga z blatno brozgo. Kakšno vrvenje je bilo pred par meseci v Grajskem kopališču, v K en do vi kazini itd. vašega tega sedaj ni več. Gladina je popolnoma prazna, le sem pa tja vidimo kak čoln, ki se klaverno pomika po jezeru. Zvonček želj na otoku je tudi čisto utihnil. Taka je letošnja blejska jesen podnevi Kaj pa ponoči? Noči so prešmentano dolge, oblačne, deževne. Gostilne so prazne kar znači, da na Bledu gospodari denarna kriza. Se dobro, da imamo kino. da se vsaj enkrat na teden kljub krizi zmuznemo notri ter se nekoliko razvedrimo. Kaj pa društveno življenje? Izmed vseh društev deluje še najbolj naš vrli Sokol. Pridno vežba svoie oddelke, s katerimi namerava še to zimo nastopiti, ako ne bo zaprek Priprave za proslavo 1. decembra so tudi v polnem teku in bo spored jako pester Tudi Miklavžev večer obeta biti zanimiv. Lansko jesen je bil Bled podoben mravljišču. Stavbna sezona je bila na višku Na stotine delavcev je mrgolelo na vseh koncil in krajih, ki so kopali, podirali in trtah ter odvažali izkopani materijal v jezero. Zopet drugi so dovažali na vozovih in tovornih avtomobilih gradbeni inateriial Daleč v noč se je razlegalo zabijanje stebrov pilotov Udarce pa je spremljalo petje delavcev in ropot vrtalnih strojev Delalo se ie noč in dan. ob nedeljah in praznikih. Saj so zgradi'i lansko jesen in zimo Kendovo kazino. Grajsko konališče. hote! Toplice, hotel Jekler. hotel Astorio, vilo Adrijo, Sokolski dom. kanalizacijo in še več drugih stavb. Letos pa se soloh nič ne gradi in se tudi ne bo Samo kamliza-ciio, pri kateri je zaposlenih nekaj desetk delavcev, mislijo končati Jo konca decembra. Kai bo s podaljškom Parkhote'a. čigar temelj so že lansko jesen zgradili se tudi še ne ve. Taka je letošnia blejska jesen. Bleici Te niso nič kaj vedeli. Da bi vsa i bili solnčnl dnevi, bi jo Bleici veliko lažie prenesli Ni fhida. da kom a i čaka i o snega, ko bodo drsalci, sankači in smučarji zopet oživeli B'ed in bli*nio okolico. Vsi pa obenem nestrpno pričakujejo pomladi in z njo nastopajoče sezone, za katero se kaj pridno prioravljajo. Iz srca rnn želimo, da bi bila prihodnja sezona boljša od letošnje. Ali si že člp« Vodnikove dražbe? Krzneni I v v • plasci: od Din 2000.— dalje Krznene jopice od Din 800.— dalje krz. mod. žen. ovratniki od Din 85.— naprej krz. moški ovratniki od Din 75.— dalje krznene boice od Din 60-— dalje krznene velike boe od Din 160.— dalje Velika Izbira L. KOT lidlina. Mestni lis stev. 9 MALI OGLASI t' Postrežnico pri sv Jož-efa sprejmem. Naslov v or«j®iem za ves dan. Naslov npve oglasni oddelek »Jutra«. ' 54M7-1 Frizersko vajenko katera se je že ufila, takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Na^l-ov v oglasnem oddelku ».Ta-54081-1 Učenca in učenko f - ejuicm v manafakturno trjrovino. Naslov v ojrlas. od del. »Jutra«. 54038-1 Postrežnico isvem !3 dopoldanske ure. 7.Zlasiti se je od 5. u.re popoldne naprej r.a Go-»posvetski ccsii 10,11. levo 51139-1 Dobro šivilj. plašče, sprejmem za nekaj dni na '»ra. Naslov v o^asnem odfleiku Jutra 54127-1 Urar. pomočnika »prejme takoj Tvan Vrav-»>:k. Kadeče pri Zidanem mostu. 51006-1 Potovalni fotograf •zmožen, dobi takoj mesto. Foto »K!i«. Maribor, Aleksandrova cesta 1. 54009-1 Učenca n-idr.epa in po^terieira 'prej-anem v trgovino mešanega V,av Ljubljani. Naslov r i>"'a-snem oddelka Jutra 54'.!)5-l Trg. učenca »;irejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v J^jnbljani. Vsa oskrba pri »taršib. Naslov pove ogl. oddelek »Jntra«. 542S2-1 Zlatar, vajenca sprejme Kaj o De.! i 5. zlatar. iJjabijaaa. Vidovdanska c. it 2. 52978-1 Kleparski pomočnik mlad, priden in pošten, želi službo. Nas'ov: An drej Otorn, Tržišče. Dolenjsko. 53716-2 Urarski pomočnik mlad. išče nvesto. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 54032-2 Šofer, trezen ln zanesljiv vozač, iffe službo kamor koli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53925-2 Mizar išče delo pri kakšni Tesni industriji. Je vešč vsega mizarstva. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 53951-2 Nameščenja r pisarni želi gospodična z dovTžen« meščansko solo in trg. tečai-ran. Obvlada tudi nemščino. Naslov v oal. oddelkn »Jutra«. 53077--2 Mesto trg. učenca za marljivega in radarje nega petnajstletnega dečka iščem v trgovini mešanega blaga. Natančna pojasnila daje Z- Ciril Zebre. Kranj 541SS » ČAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast. konee«ijon:rana Prospekt 15 tastonj — pi Site ponjl 251 Nemščino pončujem po moderni metod; na Poljanski eesti 5t. 13/111, levo. 5-ii26-4 Železen štedilnik (Tisehherd) poeeni proda Petern»l, Soaarska 5t«v. 2 (nad Florijansko cerkvijo) Redka prilika! Galoše za gospode Wimpassing 50 Din, damske snežne čevlje Wimpassing 35 Din otroške snežne čevlje Wimpassing 25 Din. — Enkratna prodaja! — Chapira, Dunajska cesta 36. 53928-6 Majhno hišo vzamem v najem, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »22«. 54054-17 Vinotoč aa. prometni točki iščem. Dopise na podniž. »Jutra« v Maribora pod »Vinotoč« 53698-19 Lokal za Speeerijo ali mlekarno, na prometni točki takoj oddam. Naslor r oglasnem o