Političen list za slovenski narod
P» poBti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en me9ec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Htev. 5.
V Ljubljani, v ponedeljek 7. januarija 1889.
Letixilï X V I I.
Vojno brodovje na Donavi.
A Že večkrat so raznesli časniki govorico po svetu, da Avstrija naraerja na dolenji Donavi napraviti si malo vojno brodovje. To se je dogajalo vedno tedaj, kedar so dogodki na Balkanu nasprotovali avstrijski politiki, ali boljo rečeno, neki na-rodno-politični skupini.
Tudi sedaj je to vprašanje zopet na dnevnem redu; po3ebuo ruski in balkanski listi bavijo se obširno s tem poročilom. „Fremdenblatt", glasilo grofa Kalnokyja, je sicer odločno zanikal tako podjetje avstrijske vlade, toda nekaj mora biti ognja, kjer je muogo dima. Stvar ni dognana, pač pa v načrtu, ker nikdo ne more trditi, da je položaj v Srbiji, Bolgariji in Rumuniji za ogerske vladne kroge posebuo vabljiv. Dokler niso vrejena Železna vrata, tudi ni treba z načrtom na dan. Dalje se poroča z Dunaja, da se vojno ministerstvo ni še odločilo, kje naj se zgradi pristanišče, in da se Madjari potegujejo za Budimpešto. Iz vsega tega se razvidi, da avstrijsko vojno brodovje na Donavi ni še dognana stvar, pač pa njegova potreba.
Neki dunajski list je te dni obširno opisal vojno brodovje sosedne Rumunije ter naštel z imenom jednajst večjih in več manjših ladij, katere si je Rumunija v zadnjih letih zgradila in oborožila.
Ruski listi pišejo o nameravanem avstrijskem brodovji jako mrzlo. „Novoje Vremja" z nekako škodoželjnostjo piše o tem predmetu, češ, da se Avstrija ne more zanašati na simpatije balkanskih narodov, ako se mora oboroževati. „Ako v Avstriji mislijo na dunavsko brodovje", piše list dalje, „delajo to z ozirom na dogodke v Rumuniji in Srbiji. Dokler se je Avstrija zanašala za slučaj boja z Rusijo na pomoč Rumunije in Srbije, nikdo ni govoril o ruskem brodovji na Donavi. Sedaj so drugi nazori. Načrt je proti Rusiji. Avstrija bi si lahko prihranila troške, ko bi se no bila zvezala z Nemčijo. Ali bi se ne mogla Avstrija zavarovati proti Nemčiji v zvezi z Rusijo in Francijo? Rusija ne goji sovraštva proti Avstriji, a tudi ne išče njenega prijateljstva, marveč čaka, da se dogodki razvijejo;
ko pa bi Avstrija ponudila prijateljstvo, Rusija bi je ne odklonila, Gotovo pa je avstrijsko donavsko brodovje za Rusijo nepomenljivo."
Iz teh besedi razvidimo, da Avstriji ne preti ruska nevarnost, ker že trojna zveza strahuje ne-prijatelje miru. Toda drugo vprašanje je, kako bodo narodi na Balkanu postopali v prihodnje, ker od Adrije do Črnega morja vzbudil se je narodni duh, ki ga neki krogi odločno pobijajo. Neka politika — imena ne d3mo otroku — zgublja na Balkanu vedno več till. Z žalostjo opazuje avstrijski domoljub, kako je neki narodni šovinizem izpodkopal na Balkanu Avstrije zgodovinski poklic. Lahko razumemo, da pišejo ruski listi škodoželjno o Avstriji. Proti komu gradi Rumunija vojno brodovje? Proti Rusiji ne, ker je dokazano, da Rusija nima tako malih ladij, ki bi mogle pluti po Donavi. Pač pa sodijo avstrijski krogi, da bi bilo rumunsko brodovje močna pred-straža ruske armade. Ne moremo soditi, ali je ta misel opravičena, tudi ne v koliki meri rumunsko ministerstvo še služi Bismarckovi politiki, a to je gotovo, da posebni položaji prisilijo države in narode, da se v boji za obstanek postavijo na narodno stališče. In tak položaj se razvija na Balkanu.
Katoliško novinarstvo.
i.
S kakimi zaprekami se mora dandanes boriti katoliško novinarstvo, tega pač ne mislimo tu razmo-trivati, temveč vzroke. Mnogo je teh. Pri nekaterem listu so na pr. finančne bolesti, pri drugem zopet mlačnost do katoliških časopisov, drugje očitna mržnja in uetečnost, dalje smer in vsebina teh listov in konečno tudi nedostatek rednih dopisnikov.
Osvetlimo in oglejmo si nekoliko te vzroke.
Mlačnost!
Marsikateri je katoličan, vsaj o sebi to pravi, toda katoliški list mu je preveč suhoparen. Želi si zabave, in sicer pikantne zabave, da bi ga kar še-getalo. Toda katoliški listi ne mogo in ne smejo podajati svojim čitateljem »ličnih zabav, ker se to ne strinja ž njihovimi načeli.
Citatelji časopisov so trojni: Eni čitajo uvodne članke v novinah, zadrugo se ne brigajo; drugi še pogledajo ne uvodnih člankov, politika jim je deveta briga, prevračajo list in radovedno iščejo v oddelku za domače stvari kakega umora, tajnega dogodka, tatvine, tepeža itd. Tretja vrsta čitateljev začne pri inseratih, potem skoči med domače novice in predno zaspi, prečita nekaj politike ali uvodnega članka. Po tem se tudi ravna število naročnikov. Ima li pikantne novice, lokalne — čenče, kaj se je tu in tam pripetilo na svetu, in ima poleg tega še pikantne in-serate, zmagal je, kajti število takih bralcev druge in tretje vrste je največje.
Židovski in liberalni listi poznajo sedanjo šego in zaradi tega nabirajo, kjer mogo, drugo si pa izmislijo, in tako v vsakem listu podajo in objavijo celi venec krasnih dogodbic. „To je list, ta vsaj česa napiše, kar si človek želi; toda tisto modrovanje (uvodni članki), to je za nič, in v dnevnih novicah tudi za nič" — tako marsikdo govori o listu.
In takih čitateljev, ki v listu hlastno iščejo zabave, da potem morejo v rodbino ali v krčmo družbi kaj novega prinesti, je ogromna večina.
Njim ni ležeče na politiki; na pr. spor Milana z Natalijo jih je še zanimal ne v političnem oziru, temveč prej zaradi škandala, koji je provzročila zadeva.
Pišite, če morete, o ubojih, popišite vsacega natančno, nekaj si tudi izmislite; pišite o rodbinskih dramah, o zločinih, obešanji, in sicer nadrobno, in videli bodete, kako se bodo drvili za listom. Vsaj to uvidite pri židovskih listih.
Sedanji naročniki novin so večinoma taki, ki radi čitajo domače novice in nadrobna izvestja iz sodniške dvorane, seveda pikantne.
Židovske novine umevale so Rothschildovo gaslo: „tisk je šesta velemoč", in gaslo svojega vrhovnega rabina: „pridobite si tisk, in dobili ste vse, ves svet". In židi so ga tudi dobili. Ne vsako trdnjavo moči je premagati in se je polastiti naskokom, temveč tudi z zvijačo, prevaro, demoralizacijo in —• strastjo. Edino Judit je zmogla strašnega Holoferna, v kojem je vzbudila s svojo krasoto strast.
Kaj se vse pred pustom lahko zgodi.
(Iz življenja g. nadlogarj», zapisal y.)
(Dalje.)
Poldrugo leto je že bil Adolf za pomočnika vodji. Na jesen so važni opravki klicali v glavno mesto kneza. Ko so se gostje poslovili, hitel je tudi on za njimi. Bilo je konec novembra, ko so se končali lovi. Ni bilo takrat debelega snega, jesen nenaravno lepa, zato so ostali dlje, kakor druga leta. Grajsko lovsko osobje bi bilo pač rado videlo, ko bi se bili že davno razšli. Nobeden ne vé, koliko je takrat opravka. Gospoda gré na večer v gorke sobane k razveseljevanju, a lovski pomočniki morajo še v pozni noči pripravljati in razpošiljavati divjačino, snažiti strelno pripravo ; na jutro zopet zgodaj vstajati in prirejati vse, da jo že gotovo, ko se gostje z mehkih pernic vzdignejo. Če tudi dobé nekaj nagrade— marsikatera gospoda ni umazana — vendar v primeri ž njihovim trudom je to le malo,
Lovi so se tisto jesen dobro obnesli, družba je bila vesela, knez zadovoljen s svojimi podložniki.
Ko je odhajal, poklical je še k sebi mojega Adolfa. ,Mene nujna opravila kličejo v mesto', ogo-govori ga naravnost, ,kedaj se vrnem, da vse potrebno na tej graščini odredim, še ne vem. Vas sem spozual kot dobrega lovca, tudi na kmetijo se precej razumefe, sedaj naj bode še poslednja skušnja v računstvu. Sestavite mi račun zadnjih deset let od vsega posestva te graščine; od polja, gozdov, tovarne, sploh od vsega, kar sem spada. Naj bode natančno zaznamovano, koliko stoje delavci, posli, koliko se je posekalo, kakšnega lesa, kam se največ prodalo, koliko je v tovarni vsako leto troškov in dohodkov, kam se je največ odposlalo in kje najbolje plačalo. Sploh rad bi imel natančen račun in pregled zadnjih desetih let. Ako se precej spravite na delo, ste v dveh mesecih lahko izvršili. Ako bom z Vami zadovoljen, dobite v pol leta logarsko službo, če ne v tem kraji, pa na kaki drugi graščini/
Da je Adolf vse obljubil, zatrjeval knezu svojo udanost in pridnost, razume se ob sebi.
Nekaj časa bil jc zares tudi-mož beseda. Sa-
mostojen postati, prebivati v lastni hiši, ukazovati po posestvih, je pač zapeljivo, Da bi mlad pristav logar postal, kaj bi vse ne storil? To je tako njegov idejal.
Mislil si je pač nalogo zelo lahko. Kaj, dva meseca naj bi delal na taki malenkosti? V štirinajstih dneh dovršim ter pokažen knezu, da nisem samo dober lovec, temveč tudi spreten računar; s takim sklepom šel je takoj na delo. Knez jo povedal oskrbniku, kaj naj sostavi Adolf; tudi v tovarno je sporočil, naj mu vse računske in poslovne knjige izroče, kedar bode zahteval.
Pa že prvi dau se je naš pristav prepričal, da ni vse tako lahko, kakor si je domišljeval. Od gozdov in polja je hotel najprvo izvršiti; oskrbnik mu je dal vse knjige iz svoje pisarne. Samo prebiral je, tu in tam si kaj zaznamoval, pa bilo je vse tako suhoparno, vse polno številk, popoludne mu je že kar plesalo pred očmi, da je moral za kratek čas odložiti. ,Ko vse dobro pregledam, bode že šlo, tako se tolaži.'
Tretji dan je bilo lepo zimsko jutro, oskrbnik se je pripravljal na lov. Dva dni v sobi zaprt, je že dovolj, misli si naš prihodnji logar, neprenehoma

In Židi se poslužujejo tacega orodja. Z objavljanjem pikantnih poročil in dogodb pohujšali so že tako občinstvo, da kar hlasta po njihovih novinah, seveda pošteni časopisi so mu zoperni, suhoparni — in tako so se polastili javnega mnenja, podajaje za tem zagrinjalom svoje nazore, načrte, tako da se zdaj v istim lahko reče, da so židje in liberalci pridobili v roke tisk ravno ua ta način. Ptiček se vsede na limanice, in celo lisica se vjame na dišeče meso v pasti. Tako love tudi židovski časopisi na lepa — pikantna poročila — bralce svoje in jih tudi več ne izpuste iz svoje — pasti.
Tacih ljudi, ki se puste zapeljati po priliznjenem glasu židovsko - liberalnih časopisov, je mnogo. Te noviue najdete v katoliških krščanskih rodbinah. Tudi pri nas najdete v marsikaki katoliški rodbini, v marsikakem društvu in gostilni, kamor zahajajo samo katoličani, židovske liste in protiverske. Zakaj? Zlo je marsikomu bolj po godu, posebno če je dobro osoljeuo in zabeljeno. Sladki strup bolj diši nego grenko zdravilo; prilizovauje in laskanje ljudskih napak bolj nego čista, odkrita resnica. — Muha se napije oslajenega strupa pa pogine. In marsikak tak katoličan je slabejši od muhe. Zaradi tega se jih toliko vjame na ta židovski novinarski sirup.
Politični pregled.
V Liubljani, 7. januarija. Notranje dežel«.
„Kiirutner Volksblatt" pravi, da so nemško-konservativni poslanci že potrdili postavni načrt o predrugačenem volilnem, redu za Koroško. Preduo se je namreč la predlog vložil v državnem zboru, izročil se je odseku petuajstih članov iz vseh strank, in ta ga je odobril. Državni zbor ga bo razpravljal ob enem s sličnim predlogom morav-skega poslanca Fauderlika.
Dunajski uradni list objavlja, da je linSkim škofom imenovan Franc Doppelbauer. Novi škof je sedaj star 45 let. Liuški konservativni krogi so jako zadovoljni s svojim višjim pastirjem, ker so preverjeni, da bo deloval v Rudigierovem duhu.
Ogerski državni zbor se bo zopet sešel dne 10. t. m. Nadaljeval bo razpravo o orožni postavi; gotovo je, da bo ta razprava jako dolgotrajna, ker bodo razne stranke zahtevale polno prememb, ki presegajo okvir onega, kar predlaga odsek v svojem načrtu. Prestanki v tej razpravi se bodo porabili v to, da se reši zadeva zaradi „Železnih vrat". Večjo predlogo bo izročila vlada še le po končani razpravi o rožni postavi.
Tnanje države.
O zadnji seji srbske skupščine se poroča iz Belegagrada: Dne 3. januarija je bil vesel praznik za celo Srbijo. Prestolnico so krasile zastave, v dvorani velike skupščine pa se je zbralo odlično občinstvo: diplomatje v gala-uniformah, ostali v salonski opravi. Ob 10. uri je vstal predsednik Tav-šanovič ter prebral ukaz, s katerim je pomilostil kralj vse, ki so bili obsojeni ali so še v preiskavi zaradi razžaljenja veličanstva, upora zoper oblastnije, tiskovnih prestopkov ali izgredov pri zadnjih volitvah. Izvzeta so pri tem osebna razžaljenja po tiskovinah. Ukaz se je vsprejel z gromovitim ploskanjem. Točno ob 11. uri je prišel kralj s prestolonaslednikom in spremstvom. Predno je zasedel prestol, zaklical je z orjaškim glasom: „Bog Vas obvaruj, bratje poslanci!", potem pa je prečita! prestolni govor, kije napravil na vse stranke uajboljši vtis. Kralj je naj-
ne smem delati, saj si še oči pokvarim. Odšel je tudi on na lov. Četrti dan bi se bil spravil k knjigam, a včeraj jim je lisica preveč nagajala. V skalovji se je izgubila, in trije lovci je niso mogli dobiti. Le počakajte, jaz vam pokažem, danes jo pa sam dobim, naj tudi celi dan pazim pri pečevji. Naj le pride na dan, zavohal bodem pravo skrivališče njeno, zamašil luknjo, in ko jo pozneje pri-ženo psi k navadnemu stanovanju, morala si bo vhod še razbrskati, in ni šment, da bi ji takrat nekaj zrn iz dvocevke ne poslal za kosmati kužuh. Sel |e tako sam na lov. Res se mu je posrečilo zvečer prinesti lisico v grad. Oskrbnik se je na-smijal vstrajnemu mladeniču, pohvalil ga jo in celo njegova gospA je bila vesela ter tožila, da je gotovo nesnaga že večkrat prikradla se blizu gradu po noči in si poiskala pri oskrbuikovih kokoših slastuo večerjo.
Adolfu je bilo posebno všeč, da ustreže oskrbniku in njegovi gospej. Ne sicer zavoljo tega, ker je bil njegov prednik, imel je še drug bolj delikaten vzrok, kateri pa čestiti bralec izvč pozneje.
(Dalje sledi.)
prvo primerjal d6bo, predno je propala Srbija pred 500 leti, z današnjim časom. Straukarske razprtije so provzročile takratni propad, razsajale so tudi sedaj, ko je stopil kralj pred narod svoj i ustavnim načrtom, da tako dii domovini trdno podlago. Kralj in narod sta s tem korakom le izpolnila svoje dolžnosti nasproti domovimi, a opravičila sta ob enem simpatije, ki jih imajo do nje izobraženi narodi iu njihovi vzvišeni vladarji. Kralj je z ustavo kronal srbsko nezavisnost ter je pri tem deloval v smislu svojega slavnega deda, takovskega junaka Miloša. Ako se danes zahvaljuje narodovim zastopnikom, trditi sme tudi, da je mučeništvo zadnjega srbskega carja nedosegljivo, daje pa četrti Obrenovic srečnejši od earja Lazarja. Ko je podpisal kralj ustavo, rekel je poslancem: „Ko odpotujete domov, recite vsem iu vsakemu, da se je poslovil kralj od skupščine z besedami: ,Živela neodvisna, ustavna Srbija; živel srbski narod!'"
Ker ste srbska in bolgarska vlada potrdili pogodbo o bregovskem vprašanji, izročila sta si dne 4. t. m. dotičue listine minister zunanjih zadev Stranski in diplomatski agent Danic. Srbija izroča Bolgariji pokrajino Bregovo, slednja pa odškoduje prvo za to z drugimi pašniki. — Obravnave zaradi srbsko-bolgarske trgovinske pogodbe se pridno nadaljujejo ter upajo sofijski vladni krogi, da se bo v kratkem podpisala pogodba.
V ruski notranji upravi se bo v kratkem baje izvršil preobrat na korist prostomiselni smeri. Car želi, da so razširijo pravice zemstev. Skoraj gotovo bo odstopil Tolstoj.
Morierova zadeva je jako neprijetno dirnola nemške vladne kroge, ker čutijo, da grof Bismarck ni popolnoma taktno postopal v tej zadevi. Sodi se, ta se je cesar Viljem približal Bismarckovim pro-tivnikom. To sklepajo iz raznih okoliščin: Ker sta cesar in cesarica obiskala Waldersee-ja, ker je bil Puttkamer odlikovan itd. Vrhu tega se tudi še poroča: Preiskava zoper Geffckena seje vstavila, Geffckeu sam je iz zapora izpuščen.
Francoski monarhistični osrednji odbor v Parizu je sklenil, da ne bo postavil kandidata za volitev v Seine-departemeutu dne 27. t. m. — Boulanger je že izdal svoj poziv pariškim volilcem. Tudi ta poziv ne obsega nikakoršnega političnega vsporeda, marveč je le nekaka zmes, s katero psuje nasprotnike ter se ob enem opravičuje raznih pred-bacivanj. Znamenito je to, da bolj naglašuje republikansko mišljenje kakor kedaj. S tem se ni posebno prikupil monarhistom ter bo morda ravno ta okoliščina odločila pri prihodnji voiitvi.
Irski nadškof Walsh je dni 30. decembra v dubliuski stolnici pri slavnostni sv. maši povodom papeževe obletnice prebral sporočilo Leon a XIII., ki slove: „Vedno smo posebno ljubili nesrečne irske katoličane, in to tem bolj zaradi njihove stanovitnosti sredi vsega trpljenja in njihove prirojene uda-nosti sv. veri. Pri vseh svetih, katere smo vam dajali od časa do časa, tako tudi pri zadnji naredbi, vodil nas je nagib, da zadostimo resnici, pa tudi želja, da pospešimo Vaše koristi. Kajti naša naklonjenost do vas je velika ter nikakor ne moremo dopustiti, da bi se stvar, za katero se bojuje Irska, oslabila z elementom, ki bi bil lahko povod opravičenim očitanjem. Da se pa očito pokaže naklonjenost naša do irskega naroda, pošiljamo vam več daril, katera smo posebno blagoslovili. Uvideli bo-dete, tako upamo, da je naša očetovska ljubezen do vas neomahljiva, in to vedno bolj, ako bode irski narod ubogljivo sprejemal naše nauke ter se varoval goljufij onih ljudij, ki napačno tolmačijo naše svete, da bi s tem, ako le mogoče, izkoreninili sijajno zvestobo do katoliške cerkve, najodličuejšo mej čedno-stimi irskega naroda."
Izvirni dopisi.
Iz Logatca, dne 4. januarija. Včeraj spremili smo tu k večnemu počitku nepozabnega nam moža, gosp. Janeza Hliidnika, posestnika in lesnega trgovca na Brodu. — Pokojnik bil je p o š t e n j a k, kakoršnih ni ravno veliko. S svojim odkritosrčnim značajem, s svojim blagim srcem, s svojo možato besedo pridobil si je spoštovanje cele logaške fare in cele okolice logaške. Podjeten in marljiv vžo od mladih neg, napravil si je s svojo obširno lesno trgovino lepo premoženje — a vkljub temu bil je vedno usmiljen do reveža. Kmetje in delavci so ga radi imeli, in kako je bil med ljudstvom priljubljen, pokazalo se je vzlasti o njegovi bolezni. Vse ga je hvalilo in vso je pros-lo, da bi mu Beg povrnil zdravje — žal-besede nisi slišal nobene. Priprosti ljudje se v svoji sodbi tako hitro ne motijo. Zaslužil je rajnki tako zaupanje, saj pomagal je vsakemu, če je le mogel. Smrt njegova pa je še tem britkejša zguba za Logatec, ker pri njegovi kupčiji bo je v gotovih časih živilo do 200 ljudi, ki utegnejo zdaj ostati brez kruha in zaslužka.
Pogreb bil je tak, kakoršen se mu je spodobil. Razven domačih uradnikov, ki so se poluoštevilno vdeležili sprevoda, in razven domačega ljudstva
došlo je tudi iz okolico vzlasti z Vrhnike mnogo odlične gospóde, da so skazali poslednjo čast svojemu prijatelju!
Blag spomin pokojniku! Bil je v resniei mož!
Iz Vipave, 4. januarija. „Post tot discrimina rerum" — imeli smo zopet v vipavski čitalnici vesel dan. Prišlo je novo leto in ž njim — zdi se vsaj — novo življenje v čitalnico. Saj je pa tudi treba, da društvo, ki se bode še to leto ponašalo s petindvajsetletnim svojim obstojem, dobi zopet nekdanje častno ime „narodnega ognjišča", kojo je v zadnjih letih bolj ali manj izgubilo.
Ni še dolgo, kar se je izvolil nov odbor, ki je pričel svoje delovanje s tem, da je napotil gospode društvenike, da se zbirajo ob nedeljah zvečer k skupnej zabavi v društvenih prostorih. Kmalu nato je izvolil občni zbor velezaslužnega rodoljuba gosp. Gorup-a častnim članom ter se je določilo, da pričnemo novo leto s tem, da priredimo veselico v čast blagemu dobrotniku. Veselica vršila se je res na novega leta dan. Bila je dovolj dobro obiskana, vendar smo pogrešali nekaterih gospodov, ki so sicer prihajali. Bila je kriva morda huda burja, ki je proti večeru pričela pihati, ali bolje, grozovito razsajati, kar nas je še bolje združilo v društvenih prostorih. Bodi mi dovoljeno, izpregovoriti nekoliko o izvršitvi programa.
Cul se je povsod le jeden glas: „Vže dolgo nismo videli tako dobro izvršoue veselice, kakor je bila ta. Točka za točko vršila se je redno na občno zadovoljnost. Želeli bi, da bi nas vipavska čitalnica 6koro zopet razveselila z jednako zabavo." — Prvo zapeli so nam pevci pod vodstvom tukajšnjega učitelja gosp. Lavrenčiča dnevu jako primerno pesem „Ustaj rode". Ta, kakor drugi dve pesmi, namreč čveterospev .Lahko noč" in brenčeči zbor z bariton-solo, „Ponočni pozdrav", pele so se točno, kar je pričalo obilo priznanje; zadnja morala se je ponoviti.
Za prvo točko bil je slavnostni govor, vreden res, da je veljal možu, kakoršen je g. Gorup. Govornik gosp. vseučiliščnik M. Kostanjevec je govoril vsakemu, ki ima zdrav razum in čuteče srce, iz srca. Gosp. govornik je pa tudi žel za izvrstno sestavljeni in ue slabše predavani govor obilo zaslužene pohvale. Občinstvo mu je pokazalo, da ga razume, kajti poklicalo ga je z burnim ploskanjem še jedenkrat na oder. Ker se je vže od mnogih stranij slišala želja, da bi se dal govor natisniti, bodi mi dovoljeno, vsaj omeniti razvrstitev snovi:
Gosp. govornik nam je slikal v prvem delu žalostno stanje Slovencev in dokazal, da je borba vseh slovanskih plemen bila vedno le borba za obstoj, vzroka dovolj, da se niso mogli Slovani toliko časa dvigniti na stališče, ki bi jim bilo pristojalo pred 6toletji. Toda — pričelo so je gibanje, povsod vstajajo možje, gojitelji, ki nam kažejo pot. Tudi med Slovenci jih imamo. In tak mož, ki vé, da „Ne le, kar veleva mu stan, Kar moro, to mož je storiti dolžan," je gosp. Gorup. S tem nas je privel gosp. govornik do točke, o kateri je imel namen govoriti. Tu nam je začel slikati lastnosti in čednosti gosp. Gorupa, kar se jih d¡'i izvajati iz blagih njegovih činov. — S tem, da nam je gosp. govornik dokazoval, kakšen je gosp. Gorup in kakšen ni, podal nam je pravo sliko vzornega moža, ki deluje za združeno Slovenijo in ne pozna škodljivega pokrajinskega domoljubja. Podal ga je v vzgled onim „treznim", kateri mislijo, da Sloveuec ni sposoben, da bi zavzemal stališče, kakor drugi narodi, ter izrazil prepričanje, da bode stalo Gorupovo ime zlatimi črkami zapisano v kulturni zgodovini slovenski. Končal je potem dolgi svoj govor, ki je trajal okoli dvajset minut, in kojemu smo povzeli omenjena „excerpta", s tem, da jo navel izrek prevzvišenega gosp. vladike Stross-mayerja, da Bog meri ljubezen do sebe po tem, kako kdo ljubi svoj narod, ter izrazil prepričanje, da po tem takem blagemu dobrotniku naroda za ta čin gotovo no izostane blagoslov božji.
To so le kratke poteze iz omenjenega govora, za katere si ne moremo kaj, da tudi tu čestitamo gosp. Kostanjevcu iz srca.
Nato je deklamovala gospica Hribarjeva Gregorčičevo „Rabeljsko jezero"; pokazala nam je gospica izreden talent za deklamovanje. Ne baš lahko deklamacijo predavala je prav s pravim občutkom, da se je videlo, da je umela pogrezniti se v stanje uboge matere, ki išče s svojim otrokom v naročji zavetja pri brezbožnih ljudeh. Ne moremo druzega, nego izraziti željo, da bi občna pohvala — kajt
tudi njo je poklicalo burno odobravanje zopet na oder, ki je bila popolnoma zaslužena — dovela nam gospodlčlno Hribarjevo še mnogokrat na naš vipavski oder.
Mnogo smeha vzbudila je igra: „Blaznica v prvem nadstropji". Kratka igra izvršila se je v resnici jedrnato. Igrali so gospodje: učitelja Lavrenčič in Mežan, vseučiliščnik Kostanjevec in gospodičini Deklevova in Premerlova. Želimo jih kmalu videti vse zopet na odru. Razumeli so vsi svoje vloge izvrstno, posebno nam je omeniti Ivana (gosp. Lavrenčič), ki je umel s plašnim svojim kretanjem vzbuditi ogromen smeh. S tem dopisom izrazil sem le občno mnenje. Pokazala je Vipava, da ima dobre, spretne moči, da moro prirediti kaj izvrstnega, ako le hoče. Zraven še dostavim : „Kuj železo, dokler je vroče!" Sedaj je čas zopet prirediti jeduako veselico, katera bode potem gotovo bolje obiskana, nego ta. Da je treba vedno skrbeti za izvrstno godbo, kakor je bila sedanja, namreč sekstet goriškega orkestra, ki je vedno svirala med posameznimi točkami, razume se samo ob sebi. Po besedi bila je prosta zabava, ker zabavali smo se v društvenih prostorih z godbo in petjem, kajti huda burja ni dovolila nikomur izpod strehe.
čestitamo vipavski čitalnici k dobro pričetemu novemu letu z željo, da bi tudi nadaljevala, kakor je pričela.
Dnevne novice.
(Silovita burja) razsaja že več dni po Krasu in tržaški okolici. V Trstu je te dni vrgla nekega Borrija s ceste proti Zavijam v morje. V mestu je nekega gospoda treščila ob tla, da si je zlomil tri rebra. Iz Reke se poroča, da je v petek zvečer burja vzdignila prazen tovoren vlak ogerske državne železnice nad Bakrom ter ga vrgla čez nasip. Sprevodnik' Schleining in zavijač Gilgenbach sta mrtva, sprevodnik čer mak je težko ranjen. Sprevodnika Gregoriča je burja vrgla čez nasip v prepad, kjer so ga našli mrtvega. Ravno isti večer je burja vrgla na tla ua postaji v Borštu 51 let starega Ig. S to fin a iz Postojine, da si je zlomil nogo. Nesrečneža so peljali v tržaško bolnišiiico. V Trstu je burja v petek zvečer porušila del kurilnice južne železnice in poškodovala nekaj železniških strojev. Druge nesreče ni bilo.
(Umrl) je danes zjutraj gosp. Janez Podboj, posestnik in mesar v Ribnici, po dolgi in mučni bolezni, rojen dne 16. marca 1821. Bil je marljiv gospodar, skrben oče in vzgleden kristijan; zvest Bogu in narodu svojemu. Umrli Janez bil je možak, da malo tacih, spoštovan od blizu in daleč. N. v m. p.!
(„Pisateljskega društva") zabavnemu večeru zadnjo soboto je predsedoval g. vodja Iv. S u b i c ter predaval o fotografovanju Iz njegovega zanimivega govora povzamemo, da je fotografija stara petdeset let. Prihodnjemu večeru bode predsedoval g. Fr. D r e n i k.
(Osepnice) so razširjene skoro po vsi šentjer-nejski župniji na Dolenjskem. Minoli teden so šolo zaprli zaradi te bolezni.
(«lavno ravnateljstvo državnih železnic avstrijskih) naznanilo je trgovinski in obrtniški zbornici to-le: „Ker bržkone ne bode mogoče s 1. ja-nuarijem 1889. I. izdati novi tarif za južue železnice postaje s Češko, to sem odredil, da se priobče znižani tarifi za različne proizvode v prometu Lju-bljana-Češka v ukazniku c. kr. trgovskega ministerstva, kar sem že javil s pismom od 4. jan. 1888 št. 22.642/V. Rečeni tarifi bodo se po talcem rabili tudi počenši s 1. januarijem 1889. 1. dotlej, dokler se ne prekličejo, oziroma dokler se ne uvede po tarifnem potu, najdalje pa do konca dec. 1889. leta pod dozdanjimi pogoji in načini potom kartovanja." Znižani tarifi v prometu s češkega v Ljubljano ali pa vice versa tičejo se naslednjih proizvodov: ocu-kranega sadja, manufakturnega blaga, deteljnega semnja, kleja (lima), porcelanskega blaga v zabojih, petroleja in ploskega stekla ter so priobčeni v ukazniku c. kr. trgovskega ministerstva štev. 143, I. letnik, str. 2066. Zbornica podaje vrhu tega drage volje pismena pojasnila.
(Turškim carinskim oblastvom) naročeno je strogo, da zapro pot vsakeršueinu blagu z etiketami, ki se mogo bodisi v političnem, bodisi v socijalnem obziru zmatrati za spotakljive. V prvi vrsti tiče s« to cigaretnega papirja, netilnih klinčkov, igralnih
kart in jednakega blaga. Tem proizvodom nasproti je cenzura dokaj strožja, nego z drugim obširnejšim blagom, ker se laže širijo mej prebivalstvom. Tujih suverenov portreti, eleharna podoba v turški noši ali pa tudi le kaka alegorija, ki bi utegnila imeti kak političen ali socijalen pomeu, zadošča, da se zabrani uvoz tega blaga.
(Iz Borovnice) se nam poroča, da se je tamo-šnje bralno društvo zopet vzdramilo iz spanja. Imelo je namreč du^ 5. t. m. petnajstletni občni zbor. Predsednikom je izvoljen g. nadučitelj Josip Pap-ler. Gosp. župan Josip Vrbič je nasvetoval, naj bi se društveniki po jedenkrat na teden zbirali v društveni sobi ter se razgovarjali o razuih nasvetih. Teh zborov naj bi se vdeleže^ali tudi možje, ki ne znajo čitati, da slišijo kaj koristnega. Na ta način j bi se omejilo žgaujepitje in druge surovosti. Vsi navzočni udje so jednoglasno pritrdili temu nasvetu.
(Tržaški rodoljubi) se bodo prihodnjo nedeljo dno 13. t. m. popoludne zbrali v Ferlugovi gostilni v Barkovljah, da se dogovore o sredstvih proti rastoči nevarnosti italijanskega društva „Pro patria". Povabljeni so posebno gospodje iz Barkovelj, Grete in Bojana.
(Drobne novice.) C. kr. deželni šolski svet za pokneženo grofijo goriško in gradiško s sedežem v Trstu izjavil je v dopisu na slavno vodstvo c kr. gimnazije v Gorici, da pisava, po kateri se neki osmošolec na c. kr. gimnaziji piše Mozetič, dočim so očeta v dobi pred letom 1848 naučili, da se piše za Mosettiga, je nepostavna (illegal), ter je odredil, naj se učenec zanaprej piše po očetovem pravopisu, naj se njegovo ime premeni v smislu tega odloka v vseh dosedanjih gimnazijskih imenikih in naj se izdajo učencu nova spričevala z goriško-italijan-skim pravopisom namesto dosedanjih, katera naj vrne šolskemu vodstvu. Odlok se je do pičice izvršil in včerajšnji Mozetič piše se danes vsled višjega ukaza Mosettig. — Deželna šolska svetovalca mon-signor Andrej Marušic in šolski nadzornik Anton vitnz Klodič-Sabladoski pisala sta svoji imeni do leta 1848 Marussig in Clodig. Zdaj nastane vprašanje, ali sta postavna (legal) imenovalna dekreta, s katerima sta dobila svoje naslove in službe; kajti v dekretih pisani ste imeni s slovenskim (!) pravopisom: ki za časa liberalnih vlad ni bil še vladi nevaren. — Prečast. g. Josip Golja, vikar ua Karanem, dobil je 2. t. m. investituro za kuracijo v Kožbani. — Dne 23. decembra bila sta v Gorici v duhovnika posvečena čast. p. Sigismund Žega, frančiškan, in čast. p. Donat Zupančič, kapucin; novi maši imela sta sv. Štefana dan v rojstnih krajih, prvi v Št. Mi-helu pri Novem Mestu, drugi v Št. Vidu pri Zati-čini. — Za kateheta na c. kr. deški vadnici v Gorici odločen je do zdaj čast. gosp. Franc Castellitz.
(„Soča".)
(Cesarskim uradnikom prelep vzgled) daje vitez Loebl, novi namestnik Nj. Veličanstva presvetlega cesarja za Moravsko. Mož je vže 6tar in v cesarski službi osivel; služil je vsa svoja leta v največjo za-dovoljnost svojih višjih, a služboval je le v Galiciji in prisvojil si znanja onih jezikov, ki se govore v oni deželi: poljskega, ruskega in uradnega nemškega. Ker jo na Moravskem, kamor je zdaj premeščen kot zaupna oseba cesarjeva, nad tri petiue prebivalstva češke narodnosti, naprosil je sivolasi gospod profesorja Krondla, da ga bode poučeval v deželnem češkem jeziku, in cesarski namestnik sprejema v visokih letih pouk, kakor kak učenec, zato, ker je to na korist službi in po državnih temeljnih postavah, ter na slavo vladi, ki ima še takih mož. Namestnik vitez Loebl nam je živ izraz avstrijske politike nasproti fanatičnim in slovanožrcem časnikarjem, ki iščejo slave v Herostratovem delu, v zaničevanji in obrekovanji avstrijskih narodov in narodnostij.	(„Soča".)
(Izpred sodišča.) Dimnikarski pomagač France H a b j a n, ki je pred meseci g. V. Naglasa z nožem težko in g. J. Pleiweisa lahko ranil, bil je od tukajšnjega deželnega sodišča zaradi težke telesne poškodbe obsojen na 14 mesecev težke ječe.
(Potrjena postava.) Presvetli cesar je potrdil postavo, katero je sklenil deželni zbor isterski glede vravnanja pravnih razmer učiteljev na javnih osnovnih šolah v Istri. Po novi postavi so zboljšane nagrade učiteljstva.
(Armee-Album.) Tega krasnega dela, ki izhaja v zvezkih povodom cesarjeve štiridesetletuice, izšel je tretji zvezek, ki obsega štiriindvajset podob FZM. in sedem podob FML. z dotičnimi životopisi. Cena zvezku 2 gld.
(Prepovedane knjige za knjižnice.) Vsled dogovora naučnega, pravosodnjega in ministerstva notranjih stvari morajo tiskovne oblasti z novim letom vseh prepovedanih knjig, časuiicov ali druzih tiskovin po jeden izvod poslati c. kr. dvorni in vseučiliščni knjižnici.
(Za popravo in razširjenje hiše „kat. družbe rokodelskih pomočnikov" v Itudolfovem) so darovali od meseca julija dalje: Dva gg. uradnika 2 gld. G. kanonik Debelak 5 gld. G. Franc Jarc (zopet) 5 gld. G. Josip Krištof 1 gld. G. Franc Kregar 4 gld. G. Anton Jaklič, župnik 5 gld. G. Fr. Poznik 5 gld. G. Ig. Ključevšek 5 gld. G. nadučitelj v pokoju 2 gld. G. Ant. Vrančič 1 gld. G. E. Vrančič 1 gld. G. Jakob Razpotnik 3 gld. Mil. gospod knezo-škof Missija (zopet) 50 gld. Dobrotnik iz Ljubljane 5 gld. Neimenovan 5 gld. G. Fr. Brence, župnik, 1 gld. Gospica Amalija Strohal 2 gld. Neimenovan gosp. iz Ljubljane 2 gld. Gospd Ivana Šušteršič 5 gld. G. Mihael Zupan (zopet) 10 gld. G. župnik Oblak
2	gld. G. Fr. Dolinar iz Ilorj. 3 gld. G. župnik F. Kumer 1 gld. G. župnik Ivan Tavčar 5. Gospa J. Hočevar 2 gld. Marija, Franja, Jera Hočevar vsaka po 1 gld. Franc Oven 1 gld. Neimenovan župnik
3	gld. Visokočastiti g. dobrotnik 10 gld. Neimenovan 1 gld. Janez Potočnik 5 gld. Družba pri Bobenčku 16 gld. Neimenovan duhovnik 5 gld. G. J. Adamič 2 gld. G. Martin Molek 5 gld. G. Fr. Šušteršič 2 gld. 20 kr. Gospica H. Tomich 5 gld. Neimenovan gospod iz Rudolfovega 5 gld. G. drž. pravnik Schwinger 5 gld. G. Mat. Prijatelj 2 gld.
(Konec prili.)
Raznoterosti.
—	Sodnik kristijan. Pri c. kr. okrajnem sodišči v M ... je tožil neki kočar svojega starejšega sorodnika radi razžaljenja časti, in obravnava je bila v petek v postu. Sodnik je predlagal, da se pomirita; ko je pa tožnik zavrnil, in še pristavil, da ga je stric že večkrat razžalil, reče sodnik: „Mi kristijani, ko smo bili Boga razžalili, vendar hočemo, da bi nam odpustil. Pojdita torej v cerkev, molita Križanega Jezusa, in potem, ko se vrneta, bodemo videli, koga je mogoče pred razžaliti, Boga ali vas." Tožnik odgovori: „Midva sva protestanta". Nato reče modri sodnik: „Kristjani pa vendar trdč, da je Zveličar za vse umrl, in vsi ga prosijo odpuščanja." Po teh besedah se nista več ustavljala, marveč pomirila, in pozneje sta hvalila povsod modrega krščanskega sodnika.
—	Panamski prekop. Iz Paname se poroča, da se ni ustavilo delo, pač pa se je za sedaj odpustilo 2000 delavcev, katerih je ostalo že okoli 9000.
—	„Afriška zvezda". Belgijski kralj je kot vladar Kongo-države ustanovil nov red „afriške zvezde". Namenjeno je to odlikovanje „belim", ki si bodo pridobili zasluge za prodiranje evropske kulture v Afriki. Kakor prej v Ameriko, tako se sedaj obrača v Afriko evropska sila raziskovanja in naseljevanja. „Afriška zvezda" Leopolda II. v resnici vzhaja.....
Telegrami.
Belgrad, 6. januarija. Celo ministerstvo je odstopilo. Kralj se bo odločil po grških praznikih.
Pariz, 6. januarija. Republikanci so proti Boulangerju postavili za volitev dne 27. t. m. kandidata Jacques-a, predsednika glavnemu sovetu.
Pariz, 7. januarija. Pri zbornični volitvi v Amiensu in Larochelle-u sta izvoljena roja-lista general Oontaudon in boulangista Dur-port.
Suakim, 7. januarija. Iz Karturaa je došla vest, da sta egiptski paša, skoro gotovo Erain, in neki drugi častnik, ki sta došla iz ekvatorialnih provincij, kot vjetnika pri kalifu in da lepo ž njima ravnajo.
Listnica opravništva:
G. A. M v K.: Vi ste zares neutmdljivi. Plačnica Vam bodi zavest, da sto dokaj storili za dobro rež, a oprostite, za jednega ste nam preveč poslali. Ali ga smemo pripisati Vam, da ga potem daste drugam V
G. M. C v P.: ..Se vremena bodo se zjasnila". Vaša dobra volja nam tu ladoščuje. Srčno pozdravljoni!
G. M. St. v P.: Pomiljujemo, a vstrajajmo !
G. A G. v P: Se zgodilo, a skoraj Vas pričakujemo.
G J H v P: Se bodo zvršilo. Prisrčna Vam hvala 1 To je lopo !
Vsem čestilcem in rošilcem: Stoterno l!og plačaj! Isti blagoslov in sreča tudi vsem!
Umrli no:
4. januarija. Jožef Grkrnan, cestnik, 71 let, Karolinška icmlja 8, pljufni emphysem. — Štefanija Peček, krojačeva hii, 9 dni, Preine ulice 4, trismus. — Jožefa Jeras, delavčeva žena, 25 let, Kravja dolina 17, jetika,
Vremensko sporoëilo.
B ca A	Čas	Stanje		Veter	Vreme	i* I5s oN K
opazovanja		irakomer. t mm	toplomer. po Ceitiju			
5	7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u.zvec.	748-9 747 6 748-3	-7 6 -3-8 -86	si. szap. si. svzh.	oblačno jasno	o-oo
6.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	747 9 745-7 746 5	—126" -	5-6 —	5-6	si. vzh. si. zap.	oblačno n	0-00
in
Srednja|temperatura obeh dni —6 7" in —7-9°C„ za 3 9° 51° nad noriualom.
]>uii»jHka borza.
(Telegratično poročilo.) 7. januarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82	gl. 20 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„ 65 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 35	„
Papirna renta, davka prosta......97	„ 80	„
Akcije avstr.-oger8ke banke ......	881	„ —	„
Kreditne akcije ..........310	„ 40	„
London..........................120	„ 90	„
Srebro..............—	n —	»
Francoski napoleond....................9	„ 55	„
Cesarski cekini......................5	„ 69	„
Nemške marke ..........59	„ 22l/i„
I
t
Potrtega srca naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, nepozabljivi mož, oziroma oče, gospod
Janez Podboj,
posestnik, gostilničar in mesar v Ribnici,
danes, 7. januarija zjutraj, po dolgi, mučui bolezni, večkrat previden s svetimi ^ zakramenti, ves vdan v voljo božjo, v 68. letu svoje starosti preselil se s tega sveta v boljšo večnost.
Pogreb bo v sredo dopoludne ob 9. uri. Premilega rajnega priporočamo vsem sorodnikom in neštevilnim prijateljem, katere je imel, v molitev in blag spomin. Ribnica, 7. januarija 1889. Marija Podboj, roj. Hren, soproga. Anton, Janez, Franc, Štefan, Andrej, Lojze, iože, sinovi.	(l)
• .'V' ■■ -iv <••■ -. ' ' - '--T . ^ Vy	- -i " '.'J. ,		• •
			
h .Brata JEtocrl, §
izdelovalca oljnatih barv, firnežer, lakov J in napisov.
^ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ||
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse T? v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot 7f% ♦g znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve «u» * ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem ^ lanenem oljnatem lirneži najlineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cciiilto na zahtevanje.
K X K
X X X
X
XXXXXXXXXKXttXXXXXX
priporoča raznovrstne
vizitnice "Vg
po nizki ceni.
w
i
Dve osebi iščete za mesce februarij
stanovanje z dvema sobama,!,
kuhinjo in drugimi k stanovanju pripadajočimi deli. — Naslov pove upravništvo.	(2—1) ^fc
J. Pserhofer-jeva
leltai'iia na Dunaji, Singerstrasse 15,
„Zum goldenen Reichsapfel".
lir! i'isfillW lirOO'liii'C P°Prej »Univerzalne krogljico" imenovane, zaslužijo polti 1 * milim 141 "p1,)" ' ' slednje nazivanjo s popolno pravico, ker res je ni skoro bolezni, pri katerej bi ne bile že na tisočkrat to krogljice pokazalo svojega čudovitega učinka. V najtrdovratnejših slučajih, ko so se zaman rabila druga zdravila, so te krogljice innogobrojnokrat popolnoma ozdravile. 1 SUutlJIcu s 15 krogljienini velja 21 kr., 1 zvitek s 6 Skatljicumi 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 lir.
Co so poprej pošlje denar, stane s poštnino prosto pošiljatvijo vred: 1 zvitek krogljic 1 gld. 25 kr , 2 zvitka 2 gld. 30 kr, 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — (Manj nego jeden zvitek se ne posije.)
gtT~ Pristne krogljice so le one, katerih nakaznica ima imenski podpis J. Pserhofer-jev in katere imajo na pokrovu vsake škatljice isti imenski podpis z rudečo barvo.
Ncbrojno pisem je došlo, v katerih se zahvaljujejo konsumenti teh krogljic za svoje ozdravljenje po najrazličnejših in težkih boleznih. Kdor jih jo le jedenkrat poskusil, priporoča jih dalje.
——- Tn navedemo le nekaj zahvalnih pisem: —
Schlierbach, 17. febr. 1888. Vašo blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljote štiri zvitko vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljic.
Spoštovanjem Ig. Neureiter, praktični zdavnik.
Ilraše pri Smledniku, 12. sept. 1887.
Blagorodni gospod! Božja volja je bila, da so mi prišle Vašo krogljice v roke, in sedaj Vam pišem, kak vspeh da so imele: Prehladila sem so bila v otročjej postelji, tako, da nisem mogla opravljati več dola svojega, in bila bi gotovo že mrtva, da me niso rešile Vaše čudovite krogljice. Bog blagoslovi Vas tisočkrat. Zaupam, da me bodo krogljice Vaše popolnem ozdravili, kakor so drugim k zdravju pomagale. Terezija Kuillc.
Dunajsko Novo Mesto, 9. dec. 1887.
Vašo visokoblagorodje ! Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu 601etne tete svoje. Trpela je za kroničnim ka-tarom v želodci in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že izgubljena. Slučajno je dobila škatljico vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic, in je ozdravela, ko jih je dlje časa rabila.
Spoštovanjem
Jožefa AVeinzcttl.
Mitterinzersdorf pri Kirchdorfu na Zgor. Avstr., 10. januarija 1886.
Vašo blagorodje! Blagovolite mi poslati po pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih, krogljic. No morem, da no bi Vam izrazila popolnega priznanja gledo vrednosti teh krogljic, in priporočala jih bodem, kjer bode priložnost, najtopleje vsem bolehajočim. Pooblaščam Vas, da smete to mojo zahvalo porabiti, kakor hočete.
Spoštovanjem	Terezija Kustner.
Gottshdorf pri Kohlbahu v avstr. Sileziji, 8. oktobra 1886.
Vašo blagorodje! Prosim Vas prijazno, pošljite mi (i škatljie svojih univerzalnih kri čistilnih krogljic. Le Vašim čudovitim kroglji ain so mi jo zahvaliti, da sem rešena želodčeve moje bolezni, ki me je mučila pet let. Jaz nikdar nočem biti brez teh krogljic in izrekam Vašemu blagorodju svojo najtoplejšo zahvalo.
Spoštovanjem	Ana Zwiekl.
Rohrbaeb, 28. februarija 1886.
Vaše blagorodje! V meseci novembru m. 1. naročil sem pri Vas zvitek teh pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši vspeh; oba naju jo glava bolela ter sva bolehala za zaprtjem, tako. da sva že skoro obupala, četudi sva le 46 let stara. In glejte, pile Vaše napravile so čudež in oprostilo naju bolozni.
Spoštovanjem	Anton List.
Ozebljinski balzam? ^ffJHiS
kot najboljše zdravilo proti ozebljini vsake vrste, kakor tudi proti zastaranim ranam. 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
wnL I"'ot' kataru, hrlpavosti kr-II pWlit» SUH) čevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr.
Aiiict. mazilo proti protinu,
najboljše sredstvo pri vseh protinskili in revmatičnih boleznih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr.
Prašek proti potenju nog.
Cena škatljici 00 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr.
B*i I 'i't Bil Vi o-ll£ll najboljše sredstvo proti (ll/;«llli ful	napenjanju vratu. Jeden
tlacon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna CSCllCa pi^tf sprijenemu želodcu, slabemu prebavljanju, vsakovrstnim trebušnim boleznim, najboljše domače sredstvo. Steklenica 22 kr. Razvon tu navedenih preparatov so v zalogi vse
Angleški čudoviti balzam,
1 steklenica 12 kr., 12 steklenic 1 gld. 20 kr.
Fijakarski prašek, pffiKu ft
1 škatljica 35 kr., s lrankovano pošiljatvijo 60 kr.
Tonnochinin - pomada ¿fJE"?
najboljše sredstvo, da lasjo hitreje rastejo. 1 lonček 2 gl
Univerzalni obli* ft^
pokazal za dobro zdravilo, če se kdo udari ali vbode, pri ulesih na nogah in trdovratnih bezgaekah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih in vnetih prsih, protinskili tokih in jednacih boleznih. 1 lonček velja 50 kr., s frankov, pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. ltullrich-a. Izvrstno domače sredstvo proti nasledkom težkega prebavljanja, kot: glavobolu, omo-zgagi, zlatej žili, zaprtju itd.
lici, krču v želodci 1 paket velja 1 gld.
Očesni!
steklenico 1 gld. 50 kr. avstrijskih listih objavljeno domačo in inozemsko farma
Roinershnusen-n. 1 ste-I M 855 ti klenica 2 gld. 50 kr., pol
cevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih morda no bilo v zalogi, na zahtevanje točno in ceno preskrbe.
Pošiljatve po pošti se najhitreje izvrše proti predpošiljatvi zneska, večje naročbe tudi proti poštnemu
povzetju.
Ce se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), poštnina mnogo manj stane, kot pri pošiljatvah s
povzetjem.	(12—4)
Največ zgoraj imenovanih specijalitet so tudi dobiva v Ljubljani pri gg. lekarjih G. Piccoli in J. Svvoboda.

V	jflulcill Meilgsi je tako imenovana
„farovška kajža"
s prostornim stanovanjem, novim zidanim gospodarskim poslopjem, ograjenim dvorom in gozdom na prodaj.
Pripravna jo posebno za kakega obrtnika, ki potrebuje obilno prostora.
V	Mengši, dne 4. januarija 1880.
0-2)	Ivan Zoreč.
s proste roke v Polhovem (*mdci (Srednja Vas hiš. št. 2) lepo arondirano
pose
m
ki meri z mladim prostornim gozdom nad 41 oralov in leži tik kantonske ceste.
Polovica kupnine sme ostati vknjižena.
V Mengši, dne 4. januarija 1889.
(3_2)	Ivan Zoreč.

y.c.
3Ë,
m