St. 193 it (torti turate en laitna) i'StKI, V 13« avgusta 1934. Posamezna številka 20 cent« Letnik XLIX nOmBh- II-J:- /al n n« vračao. — NtF. Pote. Irttfh ii m i Bftaoft. — Tbfc tiskarne Bdtec cntfli m —m 4 Vđcee L pol leta L 32.— ta celo K 2a hmonstvo meaaCoo 5 Ur več. — Telefon uredniihra In uprave Št. 1*67. Številke v Trstu tn okolici po 30 cent — Oglasi se računaj, v ftirokosd mm kokMM (72 mmj — Oglasi trgovcev tn obrtnikov mm po 40 osmrtnica* ohvak, potlanki ta vabila po L 1.—. ogUul 4enarnik mm pa L 3. — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj p. L Z — Oglast naročnina in reklamscijc se pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica m Frančiška AsiŠkega #ev. 301L nadstropje. — Telefon urednUtva ta narav. 11« Hemoder svetovalec Mi Slovani v Julijski Krajfcri bi si zatiskali oči pred resnico, če bi se ne zavedali dejstva, da ga ni Italijana v vsem kraljestvu, ki ne bi želel, da se naš živelj tim prej potopi v itafijanstvu. Ta želja je lastna vsem slojem, vsem strujam, vsem stanovom od skrajnega levega do skrajnega desnega krila. Pač pa je med njimi tudi razsodnih ljudi, ki jim ta želja ne zastira pogleda za resničnosti in ki zato ne plavajo z veliko reko njih, ki bi hoteH raznaroditi nas živelj čim hitreje in brez vsake obzirnosti pri izberi sredstev. Ti obsojajo le metode, Ki jih uporablja sedaj vladajoča vehka ruja, ker vidijo, da so te metode zgrešene, c. ie oddaljujejo od cilja in da ne bližajo k njemu. Je pa tudi takih — so sicer redki, ali vendar so — ki so prišli do spoznanja, naj bi sploh odnehali od takih poizkusov! V rimskem listu «11 Giornait; d'Italia» čitamo članek pod naslovom «Gorica in Sic vani» iz peresa Armando Zanetti-ja, najbrže Goričana. Glavne misli v teh izvajanjih so: Goriška pokrajina je žrtvovana političnemu konceptu, da je boljše imeti v veliki italijanski videmski pokrajini malo slovansko manjšino, nego pa močno voje-vito Aianjšino v mejah prejšnje goriške dežele. V smislu tega političnega koncepta se je Goriška upravno priključila k pokrajini videmski. Uvaja se postopno italijanska šola v slovanske občine. V prilog temu konceptu je, da služijo Slovani v ^italijanski vojski in da je med prebivalstvom na meji nastanjeno italijansko vojaštvo. Vse to je sicer piscu članka prav, v redu in hvalevredno, ali potem mu vendar prihajajo tudi resni pomisleki. Svari Italijane, ki se bavi jo z drugorodci, naj ne pretiravajo pomena problema asimilacije slovanskih manjšin. Nikdo ne more zahtevati, da bi v desetih ali petdesetih letih v Cerknem ali v Idriji pozabili « slovensko narečje». Za italijanstvo ni nobene nevarnosti v tem, če se pri Sv. Luciji ali na Banjšici na prodajalnah čitajo poleg italijanskih tudi slovenski napisi. Istotako neupravičeno je vznemirjenje, ker so na zadnjih volitvah v mnogih slovanskih občinah drugorodci in komunisti dobili več glasov, nego fašistovska lista in da so v rimski .zbornici trije slovanski poslanci. Potem piše izrecno: «Slovenci v odrešenih pokrajinah so italijanski državljani11 istotako kakor vsi drugi. Morejo postati sčasoma izvrstni državljani in povsem zakonita je njihova želja, da jih zastopajo v rimski zbornici njihovi sodeželani! Energična bramba pravic italijanske države, če je še potrebna, bodi prepuščena le državni avtoriteti. In to ne le proti sovražnikom na slovanski strani, ampak eventualno tudi proti italijanskim državljanom, če so politični ali vojaški agenti drugih držav, ali če pod kulturno krinko tirajo politično propagando, nedopustno v mejah Italije. Pisec je uverjen, da bi za po-mirjenje in zbližanje veliko več koristilo vljudno postopanje, nego pa metode nari-njevanja. Metoda odstavljanja prejšnjih slovanskih uradnikov in učiteljev naj se izvaja previdno. Piscu bi bila ljubša metoda, če bi se taki uradniki premeščali m nadomeščali z izvrstnim osobjem iz drugih pokrajin. Tudi dobri občinski tajniki iz notranjosti države bi dobro služili. Seveda bi si morali priučiti vsaj nekoliko slovanskih besed! Taki občinski tajniki, bi stokrat več koristili v Blovanski občini, nego kak komisar, nepremišljeno imenovan na mesto razpusče-lega občinskega zastopa. Kak slovenski kmet, povrnivši se iz vojaške službe v Bo-logni ali Palermu, ali slovenski učitelj, ki je dobil štipendijo za študij v Padovi, bi bi! boljši propagandist italijanstva, nego so gotove fašistovske sekcije s pretirano gorečnostjo. Pisec bi hotel, da bi se dobri italijanski zmisel — čim bodo odpravljeni predsodki glede avtonomije — skušal uveljavljati s tem, da bo konkretno in brez umetnih pritiskov dajal občutiti Slovanom, da so postali ljubljeni državljani velike države, enaki z drugimi v pravicah in dolžnostih, ki se jih država ne boji, ki nikakor ne namerava udušiti jih ter zahteva od njih edino-le absolutno lojalnost. Pisec ugotavlja, da Gorico obkoijajo Slovani od treh strani, da pa se je niso mogli nikoli polastiti vsled žilave in spretne obrambe nje italijanstva. Vsak Go-ričan ve, da so ti Slovani vrlo prebivalstvo, po večini kmetje in gorjani: delavni, udani družini, spoštujoči zakone, najboljši vojaki in izvrstni davkoplačevalci! Velika večina je vedno razumela italijanski ali vsaj furlanski. Potem piše: «Bili so brez pravega lastnega meščanstva. Njih razum-niški sloj — duhovniki, učitelji, velik del uradnikov — se je vzgajal v nemškem jeziku in na nemški način do leta 1866. Potem v slovenščini, ki je bila dopuščena med jezike, pripoznane v avstrijski državi — toda vedno z avstrijsko duševnostjo in v namene avstrijske politike. Avstrija je pognala te razumnike na osvojevanje italijanskih mest, dajajoč jim izdatne subvencije, nameščajoč jih pri javnih upravah, da je tako ustvarjala umetne slovanske večine pri občinskih in deželnih volit^db-Danes so ti funkcijonarji po velike*« delu likvidiram in so morali preko me/^ v svoje «raje. Ostal je le del učiteV*v in skoro trsi duhovniki naši najhujši sovražniki A!i vprašanje odstranitve teh ostankov orodja protiitali-janske politike in predstavnikov nam sovražne duševnosti nas ne sme zavajati, da bi izgubili zmisel za pravo mero, pred vsem pa ne smemo pozabiti, da tisdi čas zahteva svoje ob gotovih spremembah. Na to obsoja pisec poizkuse, da bi se sedež nadškofije premestil iz Gorice v Videm. Odločitev v tem kočljivem vprašanju naj se prepusti sveti stolici tudi z o žirom na verski čut slovenskega prebivalstva. To čustvo se ne sme žaliti nepremišljeno. Zgrešeno bi bilo, če bi vzeli Gorici slavno tradicijo nje nadškofi j stva, ki mora sčasoma zopet postati središče duhovne luči itaiijansko-katoliške! Potrebno pa je, da se odpravi jedro starih avstria-kantskih duhovnikov, da se pazi na to, da bodo novi dušni pastirji mladeniči zanesljivo italijanskih čustev, vzgojeni v italijanskih semeniščih, kjer se bodo učili, da ni nasprotstva med službo Bogu in vdanostjo do italijanske domovine. Pisec je uverjen, da se goriška pokrajina vzpostavi prej ali slej. Morda z drugačnimi mejami, gotovo pa ne poprej, dokler ne bo italijanska zakonodaja popolnoma izvedena na starem avstrijskem ozemlju. To mnenje se opira, razen na tradicijo in samoljubje meščanov, tudi na neoporečno dejstvo, da Gorica je in ostane naravno središče velikega dela dvojezičnega ozemlja, naravno in neogibno ustje mnogih slovanskih dolin, medtem ko je Videm preoddaljen in preveč v strani. Glavno pa je, da je italijanska Gorica že stoletja v stikih s slovanskim podeželjem in da vsled tega popolnoma pozna svoje Slovane, jih privlačuje k sebi in vpliva nanje. Gorica more biti najboljša propagandi stka italijanstva med Slovani Dočim se je morala poprej boriti proti vsemu vladnemu aparatu, ki je mobiliziral Slovane proti nje italijanstvu, ima sedaj na svoji strani državo in italijanski . --Dočim je bila poprej skrajni branik italijanstva, se danes smatra za naravno in močno predstražo italijanskega prodiranja v 5ovanske doline in na slovanske planote. Gorica se zaveda — zaključuje člankar — te svoje funkcije in pride gotovo dan, ko se na novo prouči vprašanje te pokrajine.. Za sedaj ugotavlja-no le, da je goriška podprefektura ena naiv žnejših v Italiji! Mož je nemoder svetovalec. To mu ho1-čemo dokazati povsem nazorno! Zveze Piazza italijanskih CeloiHia. časnikarjev v Rimu, Katoliški naclonalcl se organiziralo «Unione Romana» obujena RIM, 12. V vladnih krogih pripisujejo dejstvu, da so katoliški nacijonalci sklenili, da se zopet ustanovi «Unione Ro-mana», veliko važnost. Katoliška zacija «Unione Romana* je • ov- ijena že 1. 1878 in je igrala n. i- o«Li.no vlogo v političnem življenju. Toda i. 1919. so skoro vsi člani prestopili k popolarski stranki, ki jo je osnoval don Sturzo, tako da je organizacija popolnoma zamrla. Ko se je glavni voditelj popolarske stranke don Sturzo odločno izrekel proti fišizmu, je izstopilo iz te stranke precej uglednih katoličanov, ki so biti ristaši Mussolinijevega režima; nastopali so pod imenom »katoliških nacijonnlcev*, vendar pa niso bili organizirani. Med pristaši na novo obujene organizacije so med drugimi: avv. Alessandri, avv. Jacoucci, poslanec Gilberto Martire, comm. Giovenale in comm. Clementi. „Molk Industrijalcev" MILAN, 12. Pred nekoliko dnevi je senator Luigi Einaudi priobčil v «Corriere della sera» članek pod naslovom «Molk industrijalcev«. Sen. Einaudi je v tem članku v precej ostrem tonu pozval industrijalce, naj že enkrat jasno povejo, ali odobravajo Mussolinijevo postopanje, naj torej stopijo iz sedanjega molka. In res, industrijalci ne molčijo več. Znani velein-dustrijalec Silvestri odgovarja Einaudiju v listu «Secolo». «Ambrosiano» se je tudi potegnil za industrijalce; podobno pišejo vsi fašistovski listi. Najbolj prizadeto se je menda čutilo Udruženje ligurskih industrijalcev, ki je poslalo ravnatelju Ksta «Corriere detla sera» daljše pismo, v katerem odločno protestira proti pisanju sen. Einaudija. Kajti Udruženje se je na zadnjem občnem zberu dne 10, julija dovoli jasno izreklo v prilog sedanje vlade. Njene zasluge za procvitanje italijanskega gospodarstva da so neizmerne; ta vlada da je poskrbela za red v državi, ki je prvi predpogoj za uspešno gospodarstvo. Današnji ccCorriere della sera» je objavil to pismo. Sen. Einaudi je dostavil pismu nekaj pripomb, polnih sarkazma. Med drugim stavi sen. Einaudi vprašanje, ali je mogoče govoriti o procvitu gospodarstva v državi, kateri bi bili za dolg čas odvzeti stebri zapadne kulture, kakor: svoboda tiska in svoboda druženja. Strogi okrepi milanskega prefekta. MILAN, 12. Tnkajšnji prefekt je na tozadevni izrek pristojne komisije posvaril list «Battaglie Sindacali* radi tendencijozmh vesti, ki bi znale vznemiriti prebivalstvo in motiti javni red. Nadalje je bil posvarjen list «Unita» radi nagovarjanja k zlodejstvu in hujskanja k razrednemu boju. Isti prefekt je končno odredil zapienitev revije b navzočnosti državnega podtajnika za ruvanje zadeve, Gran-dija, razbila. Na splošno se je,menilo, da bodo na teh pogajanjih industrijalci popustili ter zadostili željam delavcev, ki zahtevajo 35% poviška na svoje mezde. Vest o razbitju pogajanj ni napravila posebnega vtiska na delavske mase. ki vztrajajo kompaktno v stavki, ker jih pri tem podpira tudi fašistovska pokrajinska zveza. ZaKUučitev razprave o izjavah jusoslovenske vM Ministrski sret odobril podporo pol milijona za poplavljene« t Sloveniji BEOGRAD, 12. (Izv.). Današnja skupščinska seja se je pričela ob 9.30. Za zemljoradnidkim poslancem Lazičem je dobil besedo poslanec * Stanovnik, ki je stavil predlog za takojšnjo podporo po-plavljencem v Sloveniji. Poslanec Pucelj je omenil, da je podpora pol milijona dinarjev, ki jo je odobril ministrski svet, prenizka. Poljedelski minister dr. Kulovec je stavil na ministra javmth del nekaj predlogov glede poprav*: cest, ki jih je porušila povoden j v Složniji. Radikalec Dimitrije«.je vprašal poljedelskega ministra, misli glede prehrane pregalniške oolastnije. Dr. Kulovec je odgovoril, da je odredil, da se zberejo natančni podatki o pomanjkanju, ki vlada v omenjeni oblastniji. Nato je predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič zahtetal ^ skupščina določi, kako dolgo naj še traja razprava o vladnih izjavah. Opozicija se je tej zahtevi uprla; kljub temu pa je bil sprejet predlog, da se razprava zaključi še danes. > i-dalje je bivši minister Peleš govoril o sporazumu med Hrvati m i Srbi. Za njim je dobil besedo poslanec Wilder. Zvezni kongres italijanskih časnikarjev RIM, 12. Sporazumno med Narodno zvezo italijanskih časnikarjev in Udruženjem sicilijanskih časnikarjev je bilo določeno, da se bo vršil prihodnji zvezni kongres italijanskih časnikarjev v Palermu dne 25., 26,, 27. in 28. septembra. Kongresa se morejo udeležiti le časnikarji, ki- ________so vpisani v federirana časnikarska udru- med katp^roi sc nahaiaio žeiria. Natančnejša pojasnila daje tajništvo Italljansko-Mlou. razmejitev Triglavski vrh In Cerkniško jezero dodeljena Jugoslaviji BEOGRAD, 12. Od pondeljka je zborovala v Opatiji jugosl. in italijanska obmejna komisija, ki je razpravljala o definitivni utrditvi odnosno o korekturah jugosloven-sko-italijanske meje. Italijanski komisiji je načeloval general Vacelli, šef jugoslo-venske komisije je bil pukovnik Draškič. Komisija je v soboto svoje dalo končala. Vrh Triglava ostane Jugoslaviji. Meja gre tik pod vrhom. Pn Cerkniškem jezeru je dosežena korektura v prid Jugoslaviji. Granica bo tekla tako, da ostane celo jezero v jugo slovenski posesti. Glede korekture pri Planini odn. Hote-deršici je jugosl. komisija vztrajala pri zahtevi, da naj iz gospodarskih, prometnih in tehničnih razlogov teče granica po ka-tastralnih mejah. Komisiji e nista mogli zediniti ter je vprašanje ^rjpuščeno političnemu sporazumu med obema vladama. Dne 15. t. m. se sestane v Rimu mešana jugo slo vensko-italijanska komisija, ki naj definitivno uredi nekatere še ne izvedene podrobnosti iz pogodbe o Reki. Gre predvsem za točno ugotovitev pogranične cone pri Reki in o carinskih predpisih za to cono. Včeraj sta posetila zunanjega ministra Marinkoviča italijanski poslanik Bodrero ter prvi sekretar poslaništva Sol a ter izrazila željo, da bi Jugoslavija čim preje podpisala 9 že dovršenih konvencij med obema državama. Pourotek Rodica o Jugoslavijo Radićeve izjave — Mučen vtis v vladnih krogih MARIBOR, 12. Včeraj ob pol 14. je prispel z dunajskim brzovlakom čez jugcsl. mejo Stjepan Radič. V njegovem spremstvu sta se nahajala njegov zet inž. Ko-šutič in podpredsednik HRSS dr. Maček, ki se je v soboto odpeljal na Dunaj. Radič je imel s svojimi tovariši rezerviran kup£ L razreda. Obmejne oblasti so bile v največji zadregi, kaj naj ž njim storijo. Proti Radiću se vršijo preiskave radi veleizdaje in prejšnja vlada je bila vsem uradom-izdala__„ ,____________, naredbo, da ga takoj aretirajo, čim bi pre-1 pa ni samo krivičen, ampak tod brezuspešen, koračil mejo. Ko so carinski organi vsto-* Dosega nasprotno od tega, kar namerne, pili v kupć, sa je Radić oholo oglasil: «Tu L Kaka vlada se more posluževati iole kot sred-nemate nikakvog posla* ter je pokazalf*tva jezikovnega nasilja AH rojstno mesto diplomatski potni Kst izstavljen od zun. f®?*«*®*? f ?d£j,ia£ n,*?Lv STi^t minte+r* 7 JIjIihiiaIaLub naciiCom M \t> J I® matl< Zibcl in družinska nuza sta nedostopni ca državno nasilje. Šola more materin jezik aH pobijati, ali radi tega se ne bo govorila v tem jeziku aMi ena beseda svoje radovednosti, ker se je Radič skril in je zagrnil vsa okna z zavesami. Napram sopotniku, ki ga ie spoznal v koridorju in ogovoril, je Radič izjavil: Kakor sem že svoj čas naznanil, se vračam sedaj, ko je došla na krmilo prijateljska vlada, v svojo hrvatsko domovino, da nadaljujem borbo za osvoboditev hrvatskega naroda. Vse gre dobro. Nova vlada ima moje popolno zaupanje. Podpiral jo bom, da omogočim smo treni razvoj načrtov, ki so merodajni za politiko HRSS. V Beograd ne grem. Hrvatsko narodno zastopstvo bo v beograjski skupščini podpiralo g. Davidoviča, dokler bo treba. Vse drugo bodemo videli. Na vprašanje, katero akcijo hoče najprvo podvzeti in ali bo zahteval, da njegovi pristaši prevzamejo politično upravo Hrvatske, g. Radič ni hotel dati nobene izjave. Naglo se je obrnil ter dejal: »Sedaj ni čas govoriti, temveč treba je delati. HRSS se bliža svoji zmagi*. Po polurnem postanku je brzovlak nadaljeval svojo pot proti Zagrebu, kamor je dospel ob 18. uri. Stjepan Radič izgleda zelo dobro in nihče ne bi rekel, da je bolan. Malo se je tudi odebelil in pobelil. BEOGRAD, 12. (lzv.) Nenadni povratek Radića v Zagreb ie vzbudil splošno senzacijo v Beogradu, posebno pa v vladnih krogih. Opozicija je mnenja, da bo Ra-dičev prihod omajal stališče sedanje vlade. Vlada je sklenila, da se Radič ne izroči sodišču. Londonska konferenca Razprava o amnestiji in izročitvi porurskih železnic LONDON, 12. Včerajšnjemu sestanku načelnikov zavezniških delegacij je sledila plenarna seja, katere so se udeležili tudi Nemci. Najprej se je razpravljalo o poročtlu štirih Dawesovih strokovnjakov glede postopanja razsdišča z ozirom na morbitne spore pri izvrševanju določb transportnega odbora. Na predlog nemške delegacije je bila razprva o tem predmetu odgodena. Nato se je prešlo k vprašanju amnestije, o katerem se je razpravljalo na podlagi predlogov francoskih, belgijskih in nemških pravnikov. Odgodeno pa je bilo tudi to vprašanje, ker so Nemci izzvali tudi vprašanje izgnanih in vprašanje vzpostavitve odstavijoi.inkcijonarjev na zasedenem ozemlju. amnestije pa je treba poudariti, da so bili izključeni od nje zločini direktne sabotaže. V glavnem pa se je današnje delovanje konference osredotočilo na poročilo strokovnjakov z ozirom na nemške ugovore k poročilu drugega odbora. Težišče sprememb k temu poročilu leži v obvezi zaveznikov, da bodo spopolnili vzpostavitev gospodarskega in fiskalnega edinstva Nemčije s tem, da bodo odpravili kontrolo nad trgovino z inozemstvom. ki se sedaj izvršuje v zasedenih pokrajinah potom sistema izvoznih dovoljenj. Določen je bil način prehoda železnic, ki so sedaj pod francosko-belgijsko, pod novo železniško družbo. Dobave v naravi Kar se tiče vprašanja dajatev v naravi, ni Še sporazum popoln, vendar je pa pristojni odbor strokovnjakov sprejel sledeče določbe: 1. Lista proizvodov, za katerih dobavljanje je nemška vlada odgovorna, vsebuje premog, koks in druge predmete, ki jih bodo delega-gacijski načelniki določili v zadnjem trenutku. 2. Nemška vlada se obvezuje, da bo olajševala izvrševanje pogodb, ki se bodo na trgovskih podlagah sklenile med nemškimi dobavitelji in zavezniškimi poverjeniki, in da ne bo sklenila ničesar, kar bi bilo s tem pogodbam v nasprotstvu. 3- V slučaju, da bi kaka zavezniška vlada ali njeni sodržavljani dokazali, da se ni izvr-. šila napram njim pravilno sklenjena trgovska pogodba vsled nasprotnih ukrepov ali obstruk-cije nemške vlade ali nemških dobaviteljev, bo cela zadeva predložena razsodišču, ki bo v slučaju krivde nemške vlade določilo količino dajatev in ceno, za katerih dobavo bo-neposredno odgovorna nemška vlada. Angleški listi o izpraznitvi Porurja LONDON, 12. V svojih pripombah k zadnjim razpravam konference zastopa večina angleških listov mnenje, da bi se moralo Porurje izprazniti, kakor hitro bi Nemčija storila potrebne zakonodajne in upravne korake za udejstvitev Daweso-vega načrta. «Westminster Gazette» dvomi o možnosti uresničenja posojila Nemčiji, ako ne bodo podpisovalci posojila dobili zagotovila, da bodo v bodoče Nemčiji prihranjeni vojaški *>ap*dl in da se bo nemški narod lahko mirno posvetil delu za izpolnjevanje obvez, ne da bi s* mu bilo pri tem bati novih zasedb indu« strijskih okrajev. «Datly News» ugotavlja, da postajajo odnošaji med Belgijo in Nem* čijo vedno bolj prijateljski. Pred pogajanji za sklenitev francosko -nemške trgovinske pogodbe in optimizem, v Berlinu BERLIN, 12. Wolfov dopisni urad po^ roča iz Londona, da je na nekem razgovoru izrazil francoski finančni minister Clementel nemškemu zunanjemu ministru Stresemannu željo, da bi Nemčija imenovala svoje zastopnike za pogajanja, ki naj bi se pričela 1. oktobra t. 1. v Parizu in kjer bi se proučilo vprašanje francosko-nemškega trgovskega prometa od 10. 'januarja 1925. dalje. Clementel je dostavil, da bi se ta pogajanja vršila na temelju popolne enakopravnosti in da bi kolikor mogoče prišli v poštev posebni interesi obeh držav. Posebni dopisnik Wolfovega urada je zvedel, da bo nemška vlada pristala na ta predlog francoskega ministra. Zadnje vesti z Londona sicer ne prikrivajo težav, ki stojijo še na poti končni rešitvi še visečih vprašanj. Vendar prevladuje v političnih krogih nekak optimizem in vse upa na ugoden uspeh konference. Na Bolgarskem ni bilo proglašeno obsedno stanje SOFIJA, 12. Bolgarski brzojavni urad poroča, da je popolnoma izmišljena, vest inozemskih listov, po kateri bi bilo proglašeno obsedno stanje na Bolgarskem. Komunistični izgredi v Podkarpatski Rusiji DUNAJ, 12. V Svaljavu v Podkarpatski Rusiji so nameravali prirediti komunisti velike protivojaške demonstracije. Ker so bile oblasti obveščene, da, hočejo komunisti ustanoviti tudi sovjet, ki bi prevzel mestno upravo, so prepovedali te demonstracije. Navzlic temu pa je prišlo zjutraj v mesto 5000 demonstrantov, ki jih je hotelo orožništvo zadržati. Pri tem je prišlo do krvavih spopadov. Trije demonstranti so bili smrtno nevarno ranjeni. Orožništvo ima pet lahko ranjenih. Italijanske vojne ladje v Vladivostoku VLADIVOSTOK, 11. Danes je tu-sem priplula italijanska topničarka «Cabato». Strašna rudniška nesreča na Japonskem TOKIO, 12, Iz rudnika Idyama v pokrajini Fukishima, kjer je prišlo preteklo soboto do silovite eksplozije, je bilo izvle-čenih 52 mrličev. Zdi se, da je še 10 rudarjev pod zemljo. Največja smodnišnica na svetu zletela v zrak PARIZ, 12. Tukajšnji listi poročajo hi New-Yorka, da je smodniŠnico v Na^hville, ki je last Združenih držav, uničil požar. Smodnišnica je bila zgrajena za časa svetovne voirie in je bila največja na svetu« Škoda, u ,o trpi država, znaša nad 28 mi« lijonov dolarjev. Spopad med angleškimi in egipčanskimi vojaki — 10 mrtvih PARIZ, 12. Agencija «Havas» poroča ii Kaira, da je bataljon egipčanskih vojakov, ki so delali na železniški progi pri Akbara v Sudanu, napadel anglešlo> konjenico. Angleži so odgovorili z ognjem ter ustrelili 10 Egipčanov in 9 ranili. Pred sporazumom med Bolgarijo in Turčijo ANGORA, 12. Bolgarska in turška delegacija sta objavili poročilo o pogajanjih. Iz tega poročila je razvidno, da sta se delegaciji že sporazumeli glede nekaterih vprašanj. Glede ostalih vprašanj se bodo pogajanja pozneje nadaljevala. Pogajanja so se vršila v zelo prijaznem tonu. Eksplozija dinamitne zaloge BRESC1A, 12. Danes ob 14.30 je zletela v zrak zaloga dinamita v Forte di Rocca Anfor. Eksplozija jc bila strahovita. Do sedaj bila izvlečena izpod razvalin 2 mrliča. DNEVNE VESTI Borbo 20 pravico materinskega jezika Nikdo si ni dal sam svoj materin jezik! Za vse pa je ena najdragocenejših dobrin, kar jih je na zemlji. Materin jezik je jezik srca in duše, v katerem se izraža vse duševno življenje z mislimi, čustvi in razpoloženju ZraŠčen je torej z duševno svojstvenostjo, tako da se vsak napad na jezik zdi kot poizkus, da se posamezniku in vsema naroda iztrže kos duše. Vsakdo ima sveto in nedotakljivo pravico do svojega materinega jezika. Naravna pravica je za vse enaka in vsakdo naj vpraša sam sebe, ali ne bi napad na njegov materin jezik občutil kot do neba vpijočo krivico?! Boj proti materinem« jezika kake manjšine ministra, izkazal Na k. — nahaja V dunajskem brzovlaku Radić.;, mani. Posledica je le. da se jezik, kt ga šola Radovedna publika pa m mogla potolažiti^ 'zanemarja, alabša oočasi, postna pa vendar ljudem vedno ljubši. Če je kaka dobrina napadena — in jezik je dobrina — učinkuje to, da se ogrožene dobrine tem trdnejše oklepamo in jo skušamo rešiti za vsako ceno. TaJco jezikovni boj pa ni samo krivično in brezuspešno početje, marveč ogroža tudi direktno državne interese. Ljudje morajo vršiti vse dolžnosti državljanov in zastavljati celo kri in življenje za državo. Ista država pa jim hoče ugrabiti dobrino, ki jim je nad vse draga in do katere imajo sveto pravico. Je-li možno, da ne bi bolno občutili tako krivico? Ali ns pomeni to, da se zvestoba in patrijotizem postavljata na več nego nevarno pre izkušnjo ?1" Kako naj bo to na korist države? Država ima interes na tem, da ji nje pripadniki ne služijo samo po sili, marveč da ji pripadajo s srcem, da živi v njih iskra patrijotizma. Ako hoče to, mora skrbeti, da so vsi deležni nje pra* vično« t i in dobrohotnosti, da se dobro počutijo v nji ter da so obvezani v hvaležnost do nje. Ce država priznava naravno pravioo da materinega jezika, potem bo manjšina občutila potrebo, da se 6eznani z državnim jezikom večine. Bo iz svoje volje zasledovala to po« trebo m bo hvaelžno porabljala prilike za to dočim nasilje povzroča nasprotno. Te modre besede \e napisal pokojni šknl Avguštin E/gjfer pred več desetletji Imajo pa ta nas v današnjih časih Še posebno veljavo. Nrj bi jih čuK tudi tisti, ki v svoji zmoti in slepoti smatrajo svoj boj proii našemu materinemu jeziku celo kot zahtevo nekega državnega interesa!! _ nekaj zgodovine pev. dr. „Lipo" Nedeljska proslava 25-letnice pevskega društva «Lipa» v Bazovici pomeni za to društvo važen zgodovinski jubilej. Društvo, ki ima za seboj četrt stoletja uspešnega in plodnega delovanja, se lahko s ponosom ozre nazaj na •trmo, toda častno pot, ki jo je prehodilo pre-magavši številne zapreke in težave, ki ovirajo pohod naših kulturnih društev posebno od konca svetovne vojne dalje. Ako pa vzbuja v vrlih društvenikih pogled v preteklost upravičen ponos. jih mora obenem '.tudi navda-* jati z odločno samozavestjo in vztrajnostjo za neustrašno nadaljevanje po isti poti kulturnega dela in napredka. Pevsko društvo «Lipa» v Bazovici je bilo ustanovljeno 1. 1899. Petje pa se je v Bazovici pridno gojilo tudi prej. Velike zasluge si je stekel na tem polju znameniti bazovski «kvar-tet», ki so ga tvorili tamkajšnji zavedni domačini Čufar Anton, Grgič Andrej, Ražem Rudolf in Škrjanc Rudolf. Prvi trije so še živi, medtem ko jt Škrjanc Vinko umrl. L. 1899. je sprožil tedanji organist v Bazovici pokojni Andrej Ražem, idejo, da bi se kvartet razširil v društvo. Ideja je bila sprejeta, začelo se je takoj z nabiranjem članov in novo društvo je bilo kmalu ustanovljeno. Prvi predsednik je bil Andrej Ražem sam, a med najvztrajnejšimi podporniki novoustanovljenega društva je treba omeniti že v samem začetku znanega bazovskega narodnjaka g. Urbančiča, ki je ohranil «Lipi» do dandanes svojo neomajno zvestobo in podporo. Prvi predsednik «Lipe» g. Andrej Ražem je bil nenavadno agilen pijonir na polju društvenega delovanja. Bil je pevovodja ne samo društva «Lipa», temveč tudi v več drugih društvih spodnje in zgornje okolice. Ko je stanoval v Barkovljah, je bil tudi predsednik tamkajšnjega pevskega društva «Adrija». Uveljavljal se je uspešno tudi kot skladatelj, in sicer pod psevdonimom Bazovski. Zložil je več cerkvenih pesmi, med njimi en «Te Deum», ki je bf! zelo priljubljen, pa tudi več posvetnih pesmi, ki so se pele na raznih prireditvah, n. pr. «Ne vdajmo se!», «Hitro sem, hitro tje!» itd. Pevsko društvo <-Lipa^ je vedno zavzemalo Častno mesto med drugimi številnimi društvi, ki so bila pred vojno čast in ponos tržaške okolice. Prirejalo je redno veselice ter s*e udeleževalo vseli prireditev bližnjih bratskih društev. Na vrhuncu svojega razvoja pa je bilo bre zdvoma v letu 1909., ko se je vršila v Ba-zovifci veličastna prireditev z razvitjem društvene zastave. Pri tej veselici je sodelovalo osemnajst društev, ki so prišla vsa z zastavami. Po posvetitvi društvene zastave je • Lipa redno in vztrajno delovala do izbruha svetovne vojne. Ob vojni je nastal — kakor pri vseh drugih društvih — tudi v «Lipi» po-podn zastoj. Po vojni se je začelo društveno delovanje polagoma obnavljati, najprej s cerkvenim in pozneje tudi s posvetnim petjem. L. 1920. je priredila -Lipa^ svojo prvo veselico po vojni. Od tedaj se je začelo društvo pod predsednikom g. Križmančičem in pevo-vodjem g. Srečkom Ražem, ki je sin prej imenovanega ustanovitelja in prvega pevovodje -Liper. Andreja Ražem. zopet naglo in uspešno razvijati, kar nam je sijajno potrdila veličastna prireditev od pretekle nedelje. Pevsko društvo «Lipa^ šteje sedaj 40 iz-vežbanih glasov, 20 pevk in 20 pevcev. Pevke so sama mlada bazovska dekleta, ki so hodila predlanskim še v šolo. Med pevci pa so trije, ki so člani «Lipe» od začetka do danes. To so Jakob Ražem, ki je sploh najstarejši član društva (65 let), daJje Just Ražem in Peter Ražem. Vst trije so se udeležili nedeljske prireditve na odru kot pevci. Prihod angleške eskmlre v Trst Danes popoldne ob 16. uri pripluje v tr-fcalko pristanišče eskadra angleške mornarice, obstoječa iz 18 torpedovk in ene ladje za zaloge. PoveHnik eskadre ie korvetni kapitan D. F. Mojt. Med 18 torpedovkami sta dve večji od ostalih in štejeta vsaka po 17 častnikov in 160 mož posadke. Ostale ladje imajo po 6 častnikov in 120 mož, a posadka ladje za zaloge šteje 73 mož. Posadka cele eskadre pa šteje 130 častnikov in 2240 mornarjev. Angleškim bojnim ladjam pripravljajo tukajšnja oblastva svečan sprejem. Takoj ko pristanejo ladje ob pomolih, se izkrca kapitan D. F. Moir ter obišče poveljnika tukajšnjega Cristanišča. Nato se podasta oba na prefekturo prefektu. Še isti dan vrnejo tukajšnja oblastva obiska kapitanu Moiru na torpedovki ♦Stuard«. Sprejemne slavnosti bodo trajale več dni. /)nc 14 t. m. jv četrtek) prierdi tukajšnja angleška kolonija častnikom svečan sprejem v hotelu