Došlo 1.X. 1930' krat, prilog* roKnlna pUlana * Cena Din 1»-* Uhija Tisk 'im ajotraj T ponedeljkih in dnirih p* pm* nikihi. —- Poiameana številka Din 1'—, na 16 straneh Din t—% mesečni naročnina Din 20«-, M tujino Din 30'—* Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva ulica 29. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. 52437 m —- 0'T" Eokoplsov no rraiim*. — Oglasi po tarifi in dogovoru, Uprava Gradišče 4, tel. 30-68, ica v Maribora, Aleksandrova cesta it. 24, telefon 29-60, Podružnica t Celju, SlomSkov trg iter. 4- Št. 104 Ljubljana, sreda, dne 1. oktobra 1930 Leto 1. Desničarska volilna vlada v Avstriji Takoj po prihodu dr. Seipla je Vaugoin sestavil novo vlado iz krščanskih socijalcev in Heimwehrovcev Za danes se pričakuje razpust državnega zbora - love volitve se bodo vršile v prvi polovici novembra Dunaj, 30. septembra, d. Avstrijska vladna kriza je za enkrat odstranjena. Danes opoldne je namreč padla definitivna odločitev o sestavi Vaugoinove volilni vlado. Deeigniranomu zveznemu kamcelarju Vau-godjtm ee jo po dolgih naporih posrečilo sestaviti vlado iz krščanskih socijalcev in heimwehroveev. Ker so Velememcl kljub pogostim intervencijam bivšega zveznega kancelarja pre-tota dr. Seiipla odklonili vsako sodelovanje v Vaugoinovi vladi in ker so prav tako državni zastopniki Landbunda odrekli Vau-goinu vsako, kakršnokoli podporo, se je ta po daljših posvetovanjih z voditelji krščanskosocialne stranke in Heiinwehra končno odločali, da sestavi vlado iz obeh skupin ter jo predloži predsedniku republike v odobren je. Političnih krogov sestava Vaugoinove vlade ni presenetilo, pač pa podčrtujejo dejstvo, da so v vladi zastopani elementi, ki se še vedno navdušujejo za monarhijo in Habsburgovce. Novo vlado označujejo kot skrajno radikalno desničarsko vlado, ki nima v parlamentu večine, marveč je v znatni manjšini. Zato Vaugoin ne bo deloval s parlamentom, marveč bo parlament razpustil. Nove volitve bodo izvedene prvi ali drugi teden meseca novembra. Vaugoin jo sprva naletel pri »heim-wehrovoih< na precejšen odpor. Proti Vau-goimu je bil sprva tudi glavni vodja Stah-remberg, ki pa je zadnji trenotek popustil ter se izjavil, da je pripravljen vstopiti v Vaugoinovo vlado. Tudi štajerski »heim-vvehrovci« so očitno kazali nasprotje proti Vaiugoinu. Prelatu dr. Seiplu pa so je z njegovo diplomacijo posrečilo heimwehrov-oe pomiriti in jnh sprijazniti z idejo Vaugoinove volilne vlade. Vaugoin se ima zahvaliti spretnosti dr. Seiipla, da mu je uspelo sestaviti volilno vlado. Vaugoinova volilna vlada je sestavljena tako-le: 1. zvezni kancelar in vojni minister: Karel Vaugoin, zunanje ministrstvo: prelat dr. Seipel, notranje ministrstvo: knez Stahrem-berg (Heimvvebr), finančno ministrstvo: dr. Juch (kršč. 90C.), trgovino in industrijo: Heindl (Heim-wehr), 2. 3. 5. 0. poljedelsko ministrstvo: Thaler (kršč. soc.), 7. pravosodje: notar Hueber (kršč. soc.), 8. prosvetno ministrstvo: dr. Tscliermak (kršč. soc.), 9. socijalno politiko: dr. Schmits, ki je obenem podkancelar. Dunaj, 30. septembra, d. V notranji politiki bo nova vlada sledila radikalnodesni-čarski struji. V zunanji politiki pa ostane kurz za enkrat neizpremenjen. IMENOVANJE VLADE IZVRŠENO Dunaj, 30. sept. d. Imenovanje Vaugoinove vlade v že javljeni sestavi je bilo pozno zvečer izvršeno. Novoimenovani ministri so se takoj nato setali na prvo sejo ministrskega sveta. RAZPUST PARLAMENTA Dunaj, 30. septembra, d. Kakor je izvedel vaš dopisnik, je bila prva seja novoimenovanega ministrstva posvečena ediino-le vprašanju razpusta parlamenta in razpisu novih volitev. Kakor izjavljajo dobro informirani krogi, se bo v javnosti objavil razpust parlamenta šele jutri ali pojutrišnjim. Na ta način bo poslancem omogočeno, da bodo prejeli dijete še za oktober. Ker so volitve v dunajski parlament pred durmi, bo pač javnost zanimala kratka statistika o rezultatih zadnjih volitev, ki so bile 24. aprila 1927. Pri teh volitvah so dobili: krščanski socijalci z Velenemd (tako zvana enotna lista) 1,753.000 glasov in 88 mandatov (od teh 73 krščanski socijalci), sooijalmi demokratje 1,539.000 glasov in 71 mandatov in Kmečka zveza 239.000 glasov in 9 mandatov. Nad 140.000 glasov je bilo razcepljenih na straniko prof. Udeja, narodne socljaliste, demokrate in komuniste. Linz, 30. septembra, d. Na glavnem zborovanju velenemške stranke za Gorenj« Avstrijo je govoril odstopivši pravosodni minister dr. Slama, ki je podal političen pregled o razvoju vseh dogodkov, ki so privedli do padca vlade dr. Schobra. Poudarjal je med drugim, da je bila demisija dr. Schobrove vlade izsiljena, ker je šlo za prestiž krščanskosocialne stranke, ki vedno vodi osebno, ne pa stvarno politiko. Toda mnenje, da še pride vlada dr. Schobra na površje, je v politični javnosti zelo močno. Veflenemci so za stvarno delo in pri tem so zaradi svoje lojalnosti pripravljeni tudi trpeti na popularnosti. Intimna zveza med Hitlerjem in Sovjeti Senzacijoltalna odkritja pariškega lista »L’ Ordre« — Volilno borbo II meric ve stranke je finansirala Moskva — Sovjeti pristajajo na revizijo vzhodne meje, ce bo Hitler podpiral eventuelno komunistično diktaturo v Nemčiji Pariz, 30. septembra, d. Bivši legacijski svetnik sovjetskega poslaništva v Parizu Besedovski, ki je znan po svojih senzaci-jonaiktih odkritjih o metodah sovjetske diplomacije, je danes v pariških listih objavil izjavo, v kateri podčrtuje dejstvo, da je v posesti važnih dokumentov, ki pričajo o najtesnejših zvezah med ruskimi komunisti in pristaši voditelja nemških narodnih »ocijailistov Hitlerja ali kratko »hacken-kreuzlerji«. V posesti je originalnih pobotnic, iz katerih je jasno, da so Hitler-jevoi dobivali ogromne denarne podpore iz Rusije za volitve. Izjava je v francoski javnosti vzbudila veliko pozornost in pravo senzacijo. Pariz, 30. septembra, n. List »Ordre« javlja, da ima nove dokumentarne dokaze, da obstoji sporazum med Hitlerjevci in med sovjetsko vlado. Te dokumente je prinesel Besedovski in jih izročil listu. V vsem je 6 dokumentov, ki to dokazujejo. Listine izvirajo iz meseca maja in junija 1930, torej ravno izza časa pred nemškimi volitvami. Prva listina obvezuje GPU, da mora podpirati Hitlerjevce za vsako ceno. Druga listina je potrdilo Adolfa Hitlerja, ki se glasi: »Potrdilo za »200 kosov«, za katere S'US d* Jih prejel v Salzburgu eovietsUiv?'* retja HsHna i® Poročilo dveh ^Tteh »2noarit0V od iste^a dne o izročit-bureu To tk^T J hotelski sobi v Salz- ta V ooročmTil r^f podPisala oba agenta. V poročilu je rečeno: »Midva sva vsemu razgovoru prisluškoval« v sosedni ker Hitler ni hotel imeti manju. Slišala sva jasno nasprotujoče stališče neke osebe proti obliki potrdila. p0~_ tem sva šla na hodnik, da vidiva, katere osebe bodo šle iz sobe. Cisto nedvomno sva poznala Hitlerja, ki sva ga že večkrat videla v Miinchenu.« — Četrti dokument je poročilo iz Prage, ki mu je priloženo Adolfovo potrdilo na »200 nemških kosov« in s katero se naroča banki, naj izdano vsoto knjiži na breme Viktorjevega konta. Peta listina je poriv »Velespoštovanemu gospodu Adolfu, naj pride na izčrpen političen razgovor, ki se bo vršil 16. julija v vili Reuter v Garmisch-Partenkirchenu.« Od nemških socijalcev so bili navzočni pri tem razgovoru: major Schneiderhahn iz Miin-chena, major Fabritius iz Berlina, kapitan Stenes iz Berlina (voditelj Hitlerjevih napadalnih oddelkov), dalje Deppen iz Dres-dena in Dorsch iz Berlina. Sam Hitler je imel priti šele ob koncu pogajanj. Nemcu so zahtevali od sovjetskih zastopnikov finančno pomoč, novo ureditev nemške vzhodne meje, razširjenje vojaških pogodb iz leta 1923 med Nemčijo in sovjetsko vlado in ostro stališče napram socijalni demokraciji. Schneiderhahn je zahteval za volilni boj 8,000.000 mark, trije milijoni bi se morali nabrati v Nemčiji in Avstriji, o, l.inek pa bi morala dati sovjetska Rusija, in sicer v 10 dneh. V vprašanju protidajatve je Fabritius prečital izjavo, da so nacijonalni socijali-sti pripravljeni priznati sovjetsko vlado kot edino narodno državno vlado v Rusiji, čeprav mislijo, da je bolje, da tega sedaj še ne objavijo v javnosti. Razen tega bi pou-pirali komunistično delavsko vlado v Nemčiji, ako bi do nje prišlo. Pri volitvah pa se lod sevala borili ^roti komunistom. Razen tega je bil dogovorjen še poseben finančni sporazum. Na tem mestu prekinja »Ordre« svoje poročilo in obljublja, da ga bo nadaljeval. Težkoče v vladi grofa Bethlena Znaki novih trenj' med madj'arskimi vladajočimi strankami hkrati zaupnik vseh legitimistov in bi kon- 3udimpešta, 30. septembra, n. Veliko slačijo je izzvala demisija državnega tajnika za socijalne posle dr. Emerika Dora. Kakoi se čuje, zahteva krščansko-socijal-na stranka, katere zastopnik dr. Aleksan-. ®r.. hm j® sedaj v vladi kot minister za "ocijalne posle, tudi mesto državnega taj-tega ministrstva za sebe. Ta zahteva Povod za ostavko državnega tajni-ca-7,,- i ®ocij®-Icd zahtevajo za sebe str«0 a tudi državno tajništvo v mini-^vu za domobranstvo. Ta oseba bi bila trolirala delo ministrstva za vojsko Gom-bosa. S to demisijo se je vnovič začel boj med velikimi strankami. Ni izključeno, da se bodo razmere radi tega tako poslabšale, da pride grof BethJen zopet v kritičen položaj. Danes dopoldne je imel grof Bethlen konferenco s političnimi prvaki vladinih strank. Razen tega je sprejel predsednika spodnjega in zgornjega doma in bivšega ministrskega predsednika Lukacsa. Nemčija v isti zmešnjavi ko pred volitvami £dina rešitev v veliki koaliciji s socijalnimi demokrati — Novi finančni program vlade bo danes objavljen Pariz, 30. septembra. »Temps« posveča položaju v Nemčiji po volitvah članek pod naslovom »Politična zmešnjava v Nemčiji«, v katerem ugotavlja, da vlada v nemškem političnem življenju velika nejasnost. Kancelar Brlining nima zaupanja nove zbornice, kot so pokazale volitve, a ima zaupanje predsednika Hindenburga in na podlagi tega zaupanja hoče dalje vladati. Dva tedna sta že potekla od volitev, a se vedno ni videti, kako se bo Briining mogel ohraniti na krmilu. Največjo nevarnost pa vidi list v možnosti, da novi finančni program, ki ga izdeluje Brilningova vlada, ne bo vseboval nikakih radikalnih reform. To, kar je Nemčiji potrebno, je politika odločne štednje. Ni res, kakor mnogi trdijo, da duši Nemčijo Youngov načrt, temveč je ves vzrok nemških tež-koč v naravnost blaznih izdatkih, ki jih predvidevajo državni proračuni. Med temi izdatki so predvsem pretirano veliki oni, ki so žrtvujejo za vojsko in mornarico. Toda — nadaljuje list — pred vsako fi- nančno reformo je predvsem potrebno, da se sestavi dela zmožna vlada. Kot vse kaže, gospod Briining ne more sestaviti take vlade, posebno še, če misli ostati pri svoji dosedanji koaliciji, kajti v tem slučaju more računati kvečjemu na 190 izmed 577 poslancev. Zato je edina rešitev iz te zmešnjave velika koalicija, ki naj obsega vse stranke, zveste weimarski ustavi, od socijalnih demokratov do ljudske stranke. Toda po dosedanjih znakih so samo bivši demokrati, sedanja državna stranka, pripravljeni sodelovati s socijalnimi demokrati. Končno opozarja list na nevarnosti, ki bi nastale za Nemčijo samo in za mednarodne odnošaje, če bi prevladalo stališče desničarskih strank. Pariz, 30. septembra. AA. Iz Berlina poročajo, da prinašajo listi danes vest o tem, da bo nemška vlada imela tekom jutrišnje- Ša dneva zadnjo sejo, na kateri bo končno oločila svoj finančni program, ki bo jutri objavljen. Grško-turška prijateljska pogodba \enizelos in Mihalakopulos jo pojdeta podpisat v Ankaro sredi oktobra Atene, 30. septembra. AA. Začetkom prihodnjega tedna odpotuje predsednik grške vlade Venizelos na že dalje časa predvideno potovanje po zapadni Makedoniji. Na potovanju ostane Vemizelos nekoliko dni ter bo poisetil Nausso in skoro vsa mesta v bližini jugoslovanske meje. Ž njim bo odpotovalo nekoliko ministrov, veliko število narodnih poslancev in funkdjonarjev raznih ministrstev, da proučijo vprašanja, ki se tičejo za-padne Makedonije. Venizeloa se bo nato verjetno vrnil v Atene, kjer ostane nekoliko časa radi zasedanja balkanske konference. Nato bo Venizelos odpotoval 12. oktobra na Peloponez, kjer se bodo vršile velike svečanosti ob priliki stoletnice grškega osvobojenja. Nato bo odpotoval Venizelos v Angoro, kjer bo skupno s predstavniki Turčije podpisal pakt prijateljstva s Turčijo. V Angoro odpotuje z njim grški zunanjf minister Mihalakopulos. Pred sestankom prve balkanske konference Rusija pošlje posebnega opazovalca — Bolgari so se premislili in pojdejo na konferenco Atene, 30. septembra. AA. Atenski odbor za balkansko komferenoo poroča, da bo tudi Sovjetska Rusija poslala na balkansko konferenco svojega opazovalca v osebi ravnatelja stambulške podružnice uradne sovjetske telegrafske agencije Jablonskega. Jablonski bo odpotoval v Atene skupno s turško delegacijo. Atene, 30. septembra. AA. Turški odbor za balkansko konferenco je obvestil atenski pripravljalni odbor za sklicanje prve balkanske konference, da je lista turških delegatov za balkansko konferenco že goto- va in da bo Turška na tej konferenci zastopana po večjem številu delegatov. Sofija, 30. septembra. AA. Bolgarska vlada je sklenila v zadnjem trenutku, da odpošlje svojo delegacijo na balkansko konferenco v Atene. Atene, 30. septembra. AA. Za časa trajanja balkanske konference v Atenah se bodo vršile druge balkanske lahkoatletske tekme. Obenem se bodo vršile tekme ▼ tenisu. Vse ekipe morajo dospeti najdalje do 2. oktobra v Atene, ker se tekme začnejo že 5. in končajo 12. oktobra. Požrtvovalnosti ireba Nastopna avdijenca našega poslanika v Bruslju Opoldne se je novi poslanik poklonil spominu belgijskega neznanega Minister Trifunovič v Pančevu Samo majhne stvari se dosežejo nakrat, ■visoki cilji pa so dosegljivi le po silnih naporih in po težkem delu. Da je bilo Kosovo maščevano je bilo treba celih pet sto let trpljenja in borbe in še v sami osvob> dilni vojni je bilo treba položiti na sMi-soče življenj. Na to zgodovinsko resnico pa mnogi le preradi pozabljajo in kar so zasanjali čez dan, bi hoteli imeti čez noč že ustvarjeno. Tako bi nekateri tudi hoteli, da bi jugoslovanska akcija kar čez noč nosila polne p’odove. Toda jugoslovanska akcija ni i-lenkostna zadeva, temveč pot, ki vodi k našemu najvišjemu nacionalnemu cilju. Takšna pot pa ne more biti kratka, še manj laluka, ker v visoke višine se pride 1 > z naporom in požrtvovalnostjo. Nam ja jugoslovanske akcije je, da zbere ves narod v eni vo.„. in v enem čustvovanju. Kdor le malo pogleda okold sebe, ta mora ugotoviti, da ni ta namen zlahka dosegljiv. Kamor se obrnete, povsodi naletite še na stare ostanke prejšnje miselnosti, na vsakem koraku odkrivate še stare ovire, ki preprečujejo, da bi se narod res združil v enem hotenju. A dostikrat se vidi tudi to, da nekateri nalašč nočejo, da bi čisto zavladala nova miselnost in zato z vsem naporom skušajo ohraniti simbole stare dobe in stare miselnosti. Zato treba s požrtvovalno agitacijo od moža do moža preroditi miselnost ljudi, da bodo pogledi vseh oprti le naprej, da bodo vsi videli pred seboj le en cilj in da bo pogled nazaj le opomin, kaj se ne sme delati, da se stare napake ne ponove. Doseči pa je treba še nekaj več, to, da bodo vsi Jugoslovani spoznali, da se morajo boriti za dosego tega cilja, pa čeprav sami ne bi imeli takoj dobička. Kajti tudi to je bistvena lastnost jugoslovanske akcije’ da noče povzdigniti posameznikov, temveč celoto. Omogočiti tako stanje, da bo napredoval ves naš narod, da bo v vsaki panogi našega gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja omogočen čim večji razvoj, to loče jugoslovanska akcija. Posledi-c tega bo na vsak način tudi ta, da se o vsakemu posamezniku zboljšal položaj, toda to je le naravna posledica, no pa cilj. Kdor zato išče pri jugoslovanski akciji svoj oseben dobiček, ta je že s tem njen id-pravi pristaš, ker ne pojmuje pravilno jugoslovanske akcije. Pripravljenost za največjo požrtvovalnost je bistvena zahteva za vsakega pravega pristaša jugoslovanske akcije. Ta pripravljenost gre tako daleč, da vsebuje tudi že samozatajevanje. V tem oziru zadostuje, če spomnimo samo na 6. september in na veliko žrtev, ki je ta dan padla za jugoslovansko misel. Stare in vse od slave ožarjene srbske zastave, ki so tolikrat vodile srbsko vojsko k zmagi in slavi, so se umaknile jugoslovanskim, ker je zahteval tako interes jugoslovanske ideje. Ali ni samo mak ozkega mišljenja, če skuša kdo vpričo tako velike žrtve z vso silo vzdrževati ona ge3elca iz strankarske dobe? Pravilni apel za jugoslovansko akcijo zato ne vsebuje vprašanja, kaj bi kdo hotel postati, temveč samo to vprašanje, kaj je pripravljen kdo žrtvovati in kaj storiti. Zato pa spadajo na vodilna mesta jugoslovanske akcije le možje, ki so pripravljeai mnogo žrtvovati in mnogo, silno mnogo delati. Kajiti jugoslovanska akcija hoče biti lestev, po kateri pride ves narod kvišku, noče pa biti lestvica, da bi po njej plezali kvišku samo nekateri poedinci. Doseči napredek na vseh poljih, se pravi zbrati vse strokovnjake, kar jih sploh imamo, a obenem z vzgledno organizacijo naroda staviti tem strokovnjakom vse sile naroda in zemlje na razpolago. Vsled tega je klic jugoslovanske akcije: kvišku srca, vsled tega nujno hoče čim bolj dvigniti moralo v narodu. Kajti samo moralno krepak narod je sposoben za žrtve, a brez teh ni še nikdar bilo pravega napredka. Vi9»k je cilj jugoslovanske misli in visok njen namen in zato vreden napora in požrtvovalnosti vsakega moža, ki da nekaj na sebe. Kajti vsakdo, ki sodeluje na ta način pri jugoslovanski akciji, je graditelj lepše bodočnosti vsega naroda in ta je izpolnil svojo dolžnost do potomcev. Ta more reči o sebi, da je pripadal generaciji, ki je ustvarjala in dopolnila to, kar so pričeli oni, ki bo se žrtvovali za svobodo. Zavest v polnosti izvršene dolžnosti pa je najvišja zavest, ki si jo more priboriti mož in ta zavest je vredna vsake žrtve in vsakega trpljenja. Prav to zavest pa ei mora priboriti vsak, ki je pristaš jugoslovanske akcije. Pari*, 30. septembra. AA. Belgijski kralj Albert je sprejel danes v avdijenco novoimenovanega jugoslovanskega poslanika Miloja Milojeviča, ki mu je ob tej priliki predal svoja akreditivna piema. Po avdrijen-ci pri kralju Albertu je bil Milojevič sprejet pri belgijski kraljici. Bruselj, 30. septembra. AA. Danes dopoldne je novoimenovani jugoslovanski poslanik Miloje Milojevič v spremstvu tajnika poslaništva Bukovca, jugoslovanskega častnega generalnega konzula Lazarja in vseh članov poslaništva odšel na kongresni hrib, Sofija, 30. septembra. AA. Jutrišnji seji ministrskega sveta pripisujejo v vseh krogih veliko važnost, ker je na dnevnem redu poleg drugih stvari vohunska afera, ki postaja vedno bolj politična afera. Cankov in njegova skupina zahtevata, da se ta afera Eapolnoma razjasni. Včerajšnji sestanek japčeva s Cankovom in vojnim ministrom Beograd, 30. septembra. 1. Danes se je v domu Rdečega križa »tvorila prva balkanska re-giijonalna konferenca Rdečega križa in polume-seca. Na tej konferenci sodelujejo delegati iz Grčije, Bolgarije, Albanije in Romunije ter zastopnik Lige Rdečega križa. Turški Rdeči polu-mesec na ta kongres ni mogel poslati svojih delegatov. Otvoritvi kongresa so prisostvovali odposlanec N j. Vel. polkovnik Šaril, bolgarski poslanik v Beogradu Vakarevski, ravnatelj Na-iodne banke Bajloni, general Tomič, vrhovni inšpektor notranjega ministrstva gosp. Dugič. Slovenski Rdeči križ je zastopal g. Vojko Koprivnik. Konferenco je otvoril predsednik jugoslovanskega Rdečega križa dr. Leko. Njegovemu govoru so sledile volitve predsedništva. Izvoljena sta bila dva predsednika, in sicer dr. Leko in bolgarski delegat g. Danev. Nadaljnemu delu konference je predsedoval g. Danev. G. Danev se je zahvalil za izvolitev in nagla-šal, kako srečno idejo je imel jugoslovanski Rdeči križ. da je sklical to konferenco, ki bo v veliki meri koristila že zaradi tega, ker se spoznajo delavci, ki sodelujejo pri teko velikem človečanskem delu, in da se po skupnem posvetovanju pripravijo za nadaljnje delo v svojih vojaka da se poldoni pred grobom Neznanega junaka. Poslanika Milojeviča je sprejel pred grobom predstavnik vojnega ministrstva polkovnik Smit. Na podnožju spomenika ga je pričakovalo 12 jugoslovanskih oficirjev, ki se nahajajo na študijah v belgijskih vojaških šolah. Zbranih je bilo tudi veliko članov naše kolonije. Posilanik Milojevič je položil na grob belgijskega Neznanega junaka lep venec z jugoslovansko trobojnico. Nato je pokleknil pred grob in pomolil nekoliko trenutkov. Bakardždjevom ee tolmači v tem zmislu. Na jutrišnjo sejo sta bila brzojavno poklicana tudi ministra Molov in Burov. Poluradna »Svobodna reč< poroča, da bo ministrski svet na jutrišnji seji razpravljal o ukrepih za saniranje gospodarske krize in da bo vlada izdala obvestilo o celem poteku vohunske afere. državah, saj je treba napeti vse sile, da se prepreči eventuelno zlo, ki bi lahko vpropaetilo vse balkanske narode. Nato je govoril dr. Leko, za njim grSki delegat dr. Santopopulddis, albanski delegat g. Ju-sufati. G. Jusufati je dejal, da ima mladi albanski Rdeči križ na tem zborovanju priliko spoznati balkansko organizacijo Rdečega križa. Za tem je govoril g. Papiniu v imenu romunskega Rdečega križa, nato g. Humbert v imenu pariške lige, končno pa g. Reverdan iz Ženeve, ki je v svojem lepem in navdušeno pozdravljenem govoru predlagal, naj konferenca pošlje pozdravno brzojavko Njih. Vel. kralju in kraljici in Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. Predlog je bil soglasno sprejet. Ta brzojavka se glasi: »Prvi regijonalni kongres društev Rdečega križi, in polumeseca balkanskih držav prosi Njuni Veličanstvi in Njeg. Viaočanstvo, da izvolijo vzeti na znanje toplo zahvalo za visoko naklonjenost in zaščito, ki so jo vedno pokazali za naše človečansko delo. Predsednika Leko, Danev.c Po dopoldanski seji se je vršila še popoldanska. Člani uprave jugoslovanskega Rdečega križa so na popoldanski seji podali svoja poročila. Beograd, 30. septembra. A A. Minister za javne zgradbe, Filip Trifunovič je odpotoval davi v spremstvu pomočnika Rapajca in načelnika hidrotehničnega oddelka Jovanoviča v Pančevo, da pregleda dela pri izsuševanju pančevskega močvirja. Minister se še nocoj vrne v Beograd. Imenovanja Beograd, 30. septembra. AA. s sklepom ministra za prosveto je postavljen na gimnaziji v Novem mestu za suplenta v 9-1 Josip Otokar, dosedaj začasni predmetni učitelj na isti gimnaziji v 5-11. Beograd, 30. septembra. 1. Ministrstvo prosvete je imenovalo za tajnika prve realne gimnazije v Ljubljani II-5 g. Ilijo Hadžiča, bivšega začasnega predmetnega učitelja na isti gimnaziji. Zakon o izkoriščanju vodnih sil Beograd, 80. septembra. AA. V ministrstvu za javne zgradbe je dovršen zakonski predlog o izkoriščanju vodnih sil. Predlog je bil predan vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Pomoč napadenim državam Ženeva, 30. septembra. AA. Skupščina društva narodov je sprejela poročilo o finančni podpAri napadenim državam. Ta podpora bo znašala 120 milijonov zlatih frankov. Končno število nemških poslancev Pariz, 30. septembra. AA. Poročajo iz Berlina, da bo novi nemški parlament štel končno 577 narodnih poslancev. Novi londonski župan London, 30. septembra. AA. Za londonskega župana je bil izvoljen g. William Neale. Smrt lorda Birkenheada London, 30. septembra, n. Davi je umrl v 50. letu starosti bivši lordkancelar in državni tajnik za -Indijo lord Birkenhead. Umrli je bil voditelj konservativne stranke in je bil dober govornik. On je imenoval Simonovo komisijo za Indijo. Politiko je pustil leta 1928, ko je postal ravnatelj nekega industrijskega podjetja. Smrt angleškega inženirja pojasnjena Aleksandrija, 30. septembra. AA. Nenadna smrt znanega angleškega gradbenika in inženirja Norton Griffithsa je pojasnjena. Sodna preiskava je ugotovila, da je pokojni izvršil samomor v hipni zmedenosti. V zadnjem času gradbena dela njegove družbe v Assuanu niso tako napredovala, kakor bi bilo želeti. Inženir Norton Griffiths je pred tremi tedni dospel v Egipt in uvidel, da so gradbena dela v mnogo liujsem stanju, Kakor Je domneval iz Londona. Zato se ga je polotila silna otožnost in prav bolestna skrb za nadaljno usodo svojega dela. Ta duševna depresija je bila končno tako silna, da ga je pognala v smrt. Zrakoplov »R 101« London, 30. septembra. AA. Zrakoplov R 101 še vedno čaka na ugodno vreme, da nastopi oizkusni polet, predno bo poletel v Indijo. V odoče bodo zakasnitve zaradi slabega vremena odpadle, ker bodo v Cardingtonu priprave za start zrakoplova tako izpolnjene, da bo zrakoplov lahko zapustil hangar pri vetru 30 milj hitrosti na uro. Pri sedanjih napravah je vihar z 8 miljami hitrosti na uro zrakoplovu že nevaren. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 30. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nestalno, najbrže močno deževno vreme, pozneje je na vidiku znaten padec temperature. Silna nevihta z gromom in treskom Strela je udarila y gospodarsko poslopje in ga do tal uničila Brežice, 29. septembra. Mračnemu nedeljskemu dopoldnevu je sle dilo lepo popoldne. Solnce je prijazno božalo številne šetalce, ki so hoteli izrabiti nedeljsko popoldne. Okrog 18. ure je začelo polagoma deževati. Po kratkem presledku se je ulila med gromom in bliskom silna nevihta. Cesta pa je mahoma nalikovala hudourniku. Okrog 19. je silno tresknilo, da so *« ponekod šipe zdrobile. 10 minut kasnCle ie službujoči stražnik oznanil OBenI- Kljub silnemu nalivu se je nabralo na cesti veliko ljudi. Od strele zapaljeno je začelo goreti gospodarsko poslopje last gosp; Filipčiča, posestnika v Zakotu, oddaljeno 10 minut od Brežic. Čeprav je silno deževalo, se je ogenj naglo razširil in poslopje je bilo mahoma v plamenih in zgorelo do tal; ofetal je le še zid. Živino so rešili, pač pa je zgorel ves letošnji pridriek sena in krompirja. Skoda je precejšnja in krita z zavarovalnino. Izmed gasilskih društev je bilo zastopano samo Mostec, ki Je polazalo mnogo volje in elana. Zakaj brežiško jasilno društvo ni prispelo, nam ni znano I Ni pogorišču se je zbrala velika množica ljud, ki je sočustvovala s težko prizadetimi. Vsa sreča pri tem pa je bila, da je vel veter v nasprotno smer. Tedaj bi bila resno ogrožena stanovali* ska hiša g. Filipčiča, ker je krita e slamo. ^a* fienje Je bilo silno otežkočeno ter so g*8"®* ogenj samo omejavaU. Vso hvalo zaslufl torej požrtvovalno prostovoljno gas. društvo Mostec I Uspešno delo Društva narodov Poročila o manjšinskem vprašanju — Priznanje uspehov londonske pomorske konference — Seja Sveta Društva narodov Ženeva, 30. septembra. AA. Na današnji seji je skupščina Društva narodov odobrila razna poročila o delu, ki ga je dovršilo Društvo narodov v preteklem letu. Švicarski delegat Motta je poročal o manjšinskem vprašanju in je v svojem poročilu poudaril veliko važnost manjšinskega problema. Vsi soglašajo s tem, da mora dosedanji postopek v reševanju manjšinskih vprašanj ostati neizpremenjen in da mora Svet Društva narodov izrabiti vse možnosti, ki jih nudi omenjeni postopek. Motta je končno naglasil, da smatrajo vse delegacije, da je treba rešiti manjšinsko vprašanje s pomočjo medsebojnega zaupanja in trajnega sodelovanja med večino In manjšino vsake države. Ob tej priliki je kanadski delegat Thomas Chapus očrtal uspehe, ki jih je dosegla Kanada na manjšinskem polju. Po poročilu nizozemskega delegata Loudona o vprašanju suženjstva je skupščina pozvala vse vlade, naj izpopolnijo informacije o položaju vprašanja suženjstva. Po poročilu francoskega delegata Ponceta je skupščina sklenila, da se bo poslovanje mednarodnega urada za varstvo beguncev preneslo na redne organe Društva narodov. Skupščina je nadalje izrazila željo, naj mednarodni urad čimprej prouči položaj armenskih in grških beguncev. Potem ko je skupščina vzela na znanje rezultate posvetovalne komisije o znižanju oboroževanja, je na predlog guatemalskega delegata Matosa priznala z zadovoljstvom uspehe londonske pomorske konference, ki bo v veliki meri olajšala splošen sporazum o metodi za omejitev in znižanje oboroževanja. Pripravljalna razorožitvena komisija se bo sestala novembra, da dovrši redakcijo načrta konvencije, ki naj omogoči Svetu Društva narodov, da skliče čimprej splošno konferenco o znižanju in omejitvi oboroževanja. Kanadski delegat Dorden Je zahteval, naj se razorožitev dejansko izvede. V imenu Nemčije Je nemški zunanji minister Curtius izjavil, da ne bo glasoval o resoluciji, ker ne vsebuje določenega datuma za sklicanje razorožitvene konference. Francoski zunanji minister Briand je pozval države, članice Društva narodov, naj razpravljajo o razorožitvenem problemu s praktičnega stališča in v okviru statuta Društva narodov. Govornik je naglasil, da so vse teoretske in moralne razprave o tem vprašanju brezpred- metne. Briand je končno izjavil, da je stališče Francije v razorožitvenem vprašanju v skladu z duhom in vsebino društvenega pakta. Danes popoldne je Svet Društva narodov imel sejo, na kateri so nemški in litvanski delegati izjavili, da so se njihova pogajanja, ki so se vršila pod avspicijami poročevalca Sveta norveškega delegata Hambra, končala s sporazumom o vprašanju razmejitve memelskega ozemlja. Danes se prične imperijal-na konferenca London, 30. septembra. AA. Danes so se sestali v Douningstreetu 10. ministrski predsedniki in vodje delegacij, ki so prispeli v London na imperijalno konferenco. Delegati so imeli informativne razgovore o dnevnem redu konference. Nocoj so bili glavni delegati gosti vlade v palači Lanchaster, kjer se je vršil pozneje sprejem, katerega se je udeležilo 1000 gostov. Nocoj je semkaj prispel kanadski ministrski predsednik Bennett. V razgovoru z novinarji je izjavil, da niso ustavna vprašanja, o katerih bodo razpravljali razni deli imperija, tolike važnosti, temveč da so veliko važnejša trgovinska in gospodarska vprašanja, kajti le 8 pomočjo trgovine in gospodarstva je možno tesnejše zbližanje narodov. Baldwin ne odloži vodstva stranke London, 30. septembra. AA. Iz kopališča Air les bains se je vrnil včeraj voditelj konservativne stranke Stanley Baldwin. Objavljen je bil komunike, ki pravi, da so vse govorice o de-misiji Baldwina z vodstva konservativne stranke neosnovane. Včeraj je imel Baldwin dolg razgovor s predsednikom konservativne stranke Nevillom Chamberlainom, s katerim se je razgovarjal o političnem položaju. Nemčija uvede izkaznice za meso Berlin, 30. septembra. AA. Z 2. oktobrom bodo v Nemčiji uvedene izkaznice za meso v korist ubožnih slojev. Ponesrečena dijaška revolucija v Havani La Havane, 30. septembra. AA. Danes so vdrli oboroženi dijaki v predsedniško palačo, da bi odstavili predsednika Machado. Dijaki bo hoteli razorožiti gardo in oficirje. Na pomoč poklicano redarstvo je kmalu obvladalo dijake. Oddanih Je bilo z obeh strani kakih sto strelov. Sest oseb Je bilo ranjenih, dva ranjenca bosta po vse) priliki podlegla poškodbam. Ob-lastva so sedaj gospodar položaja. Afera bolgarskega polkovnika Marinopolskega Ta zadeva postaja čedalje bolj važna politična afera Regijonalna konferenca Rdečega križa se je otvorila včeraj v Beogradu v prisotnosti zastopnika Njeg. Veličanstva kralja siran > mmmmmmma &*^\3dealna podlaga sca pud Minister inž. Sernec v Ljubljani Ljubljana, 30. sept. Novoimenovani minister za šume in rude inž. Dušan Serncc je davi z beograjskim brzovlakom prispel v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru sta g. ministra pozdravila vršilec dolžnosti bana Dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer in direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Borko. S postaje se je g. minister najprej odpeljal na svoj dom, nakar se je napotil v bansko palačo. Tu je sprejel več odposlancev. Kot minister za šume in rude je imel daljši razgovor z vodjama gozdarskega in rudarskega oddelka kraljevske banske uprave. Že dopoldne je bila faktično izvršena izročitev banskih poslov imenovanemu vršilcu dolžnosti bana dr. Pirkmajerju. Jutri bo podpisan v banski palači formalni protokol o izročitvi poslov, nakar se bo g. minister poslovil od vseh načelnikov posameznih odsekov in višjih uradnikov. G. minister se bo zvečer vrnil v Beograd. Zgradba Trgovske akademije zagotovljena 2e jeseni bo začela rasti iz tal ponosna zgradba ljubljanske Trgovske akademije. Ljubljana, 30. septembra. V ponedeljek 29. t. m. se je vršil pod predsedstvom Ivana Jelačina občni zbor društva »Trgovska akademija« v Ljubljani. Ena glavnih točk dnevnega reda je bilo poročilo o stanju akcije za zgradbo poslopja za Drž. trgovsko aikademijo v Ljubljani. - Kakor znano, teče že od ustanovitve naše ljubljanske Trgovske akademije akcija, da bi ta za naše gospodarstvo važni učni zaivod dobii lastno streho dn primemo opremljene učilnice, laboratorije, zbirke itd. Za to stvar se je kmalu zavzela tudi naša širša javnost in leta 1923. so ustanovili ugledni predstavniki naših trgovskih in industrijskih krogov z Ivan Jelačinom na čelu Društvo »Trgovska akademija«. To si je nadelo nalogo, da samo zbere potrebna sredstva za zgradbo Trg. akademije. Društvo je tekom let nabralo lepo premože-b, , ki predstavlja danes s prispevki drugih kor-„ poiracij, osobdto Zbornice TOI, skupaj že vrednost nad en milijon dinarjev. Poročilo, ki ga je podal društveni predsednik Ivan Jelačin na občnem zboru, kaže, da se bližamo končno vendarle ugodnemu zaključku gradbene akcije in da prične — ako ne bo ne-prodvidnih zaprek — rasti iz tal ponosna zgradba / naše Trgovske akademije na vogalu poleg Trgovskega doma in banske palače že tekom letošnje jeseni. I. Jelačin je uvodoma omenjal trnjevo pot in tiho, toda ogromno delo društva v preteklih letih. Društvo je zainteresiralo za svojo akcijo tudi merodajne vladne kroge. Predsednik je osebno ponovnokrat obiskal razne ministre, L.ko osobito dr. Spaha in dr. Korošca. Zagotovljena je bila za zgradbo iz državnega dolarskega invest. posojila že vsota treh milijonov dinarjev. Zal je to že stvar preteklosti, ka-k'T je padla v vodo tudi druga večja akcija, da hi ministrstvo za šume in rudnike podelilo društvu subvencijo v naravi iz državnih šum, kakor so jo dobile nekatere druge dobrodelne korporacije. Ko so nastopile nove notranjepolitične razmere, osobito ko je prevzel trgovinski resor minLs/ter dr. Demetrovič, se je končno vendarle posrečilo z osebnimi intervencijami društvenega predsednika premakniti akcijo z mrtve točke s tem, da je bila vstavljena v državni proračun za leto 1929./30. anuiteta 400.000 Din za odplačilo gradbenega posojila pri Drž. hipotekarni banki v znesku 4 milijone Din. V veliko oporo je bila društvu pri tem izjava mestne občine ljubljanske, da je pripravljena prevzeti jamstvo za štirimilijonsko gradbeno posojilo pod pogojem, da se odplačujejo anuitete iz državnega proračuna. S hvaležnostjo se spominja pomoči ljubljanskega župana dr. Dinka Puca, podžupana Bvg. Jarca in članov finančnega odbora. Sedaj se bliža gradbena akcija svojemu ugodnemu zaključku. Na poziv ministrstva je dru-f '° Prožilo gradbene načrte, ki jih je izde-1-1 g. inž. Vladimir Šubic. Po teh načrtih bo zgradba gotovo ena najlepSih in najmodernejših šolskih vosi opij v državi. Načrte je po nalogu ministrstva pregledal tehnični oddelek tukajšnje banske uprave ter jih odobril. Stvar se j« pospešila tudi z intervencijo društvenega tajnika dr. Pretnarja pri trgovinskem ministri v Beogradu. Po poročilih, ki smo jih dobili, je minister dr. Demetrovič predložil predsedniku vlade gen. Zivkoviču v odobritev zadolžitev države za 4 milijone pni Drč. Hipotekarni banki. Čim bo to odobreno in se otvori pri H. B. gradbeni kredit, kar se mor» pričakovati že v najkraj-^m času, bo društvo razpisalo gradbena dela in pričelo z zgradbo. Po tajniškem poročilu dr. Jos. Pretnarja in blagajniškem poročilu eentr. dir. Hanuša Kfofte se je na predlog Franca Stupice kot preglednika računov &i0lasno podelil odboru absolutorij. Z živahnim odobravanjem je nato pozdravil b-Cni zbor predlog društvenega podprt dsednita dr. Frana Windischerja, da se izreče predsedniku Ivanu Jtlačinu za njegovo veliko požrtvovalno delo im neumorno prizadevanje za uspeš-**> dovršitev gradbene akcije najlepša zalivala. Svečanost na glavnem kolodvoru Izročitev odlikovanj zaslužnim prometnim uradnikom in uslužbencem Ljubljana, 30. septembra. Čakalnico II. razreda glavnega kolodvora so danes železničarji lepo okrasili. V nji so postavili kip Nj. Vel. kralja Aleksandra I., državno zastavo med zelene oleandre. V čakalnici se je namreč ob 10. dopoldne vršila lepa, domača svečanost, odlikovanja so prejeli zaslužni in požrtvovalni železničarji - prometniki. Šef prometne službe g. Tancig je v imenu direktorja ljubljanske železniške direkcije dr. Borka izročil 20 železničarjem odlikovanja, ki jih jim je blagovolil podeliti Nj. Vel. kralj ob rojstvu kraljeviča Andreja. Odlikovanja so prejeli; a) red Sv. Save V. vrste; Saiz Anton, blagajnik ljubljanskega glavnega kolodvora, Vladimir Gomilšek, namestnik šefa stanice glavni kolodvor, Karol Blaž, šef skladišča na glavnem kolodvoru, Alfonz Knez, postajni blagajnik gorenjski kolodvor, Janko Medved, šef slanice v Zalogu, Peter Šlegel, šef skladišča na gorenjskem kolodvoru in Anton Demšar, prometni vodja glavni kolodvor. b) zlato kolajno; vpokojeni činovniki III.: Martin Akički, Jakob Cerček, Anton Bervar in Josip Rajnar ter aktivni činovniki III.: Miha Česnik, glavni kolodvor, Josipina Šircelj, blagajničarka glavni kolodvor, Anton Urbanija, prometnik, Ivan Sotošek, glavni kolodvor, Mar-celj Gruden, prometnik glavni kolodvor, Jakob Boravs, uradnik III in postajenačelnik v Tržiču, Ivan Keržar, postajenačelnik v Kamniku, Anton Hlebec, postajenačelnik v Vižmarjih, in Alojzij Černač, činovnik III. glavni kolodvor. Svečanosti je prisostvovalo tudi mnogo prometnih uradnikov in ostalih nameščencev na glavnem kolodvoru. Šef prometne Blužbe g. Tancig je imel kratek nagovor, v katerem je označil pomen odlikovanj. Odlikovanja so moralna nagrada za požrtvovalno delo na železnicah ter priznanje Nj. Vel. kralja za vestno in točno vršitev odgovorne in težke službe. Odlikovanje pa ni namenjeno samo posameznikom, ampak je veliko priznanje dela vsem onim, ki so z odlikovanci skupno delali za napredek naše železniške službe. Apelira na odlikovance, da naj ne nosijo odlikovanja samo na zunaj ob slovesnih prilikah, marveč naj nosijo odlikovanja tudi v svojih srcih ter naj bodo vedno pripravljeni s požrtvovalnostjo delovati za napredek in dobrobit naše države. Stremite — je povdarjal g. Tancig — za tem, da bomo dvignili našo državo na ugledu in gospodarsko, kakor je to visoka zamisel Nj. VeL kralja, izražena s kraljevim januarskim manifestom, a katerim so bile odpravljene vse politične strasti in nasprotja. Zato vzkliknimo na čast kralju: »Naj živi Nj. Vel. kralji Naj živi naša Jugoslavija!« (Navzoči so vzklik trikrat gromko ponovili.) Postajni načelnik g. Ludvig je prisrčno čestital vsem odlikovancem. Ta odlikovanja niso samo njim, marveč vsem železničarjem v čast in ponos. Zato obljubljamo, da bomo vedno vestno in požrtvovalno delovali za procvit in koristi naše domovine. Namestnik postajenačelnika g. Gomilšek se je g. šefu prometne službe zahvalil v imenu vseh odlikovancev glavnega kolodvora, a šef skladišča g. Šlegel v imenu odlikovancev gorenjskega kolodvora. Oba sta prosila zastopnika železniškega direktorja, naj izposluje, da se izrazi zahvala odlikovancev na visokem mestu in vsi obljubljajo, da bodo z vsemi silami delovali za napredek našega prometa. S tem je bila svečanost končana. Delovanje Rdečega križa v Ljubljani 30 revnih deklic je poslal na oddih, pripravil je 129 samaritanov za službo v blagor vseh - Uspele prireditve, načrt za zimsko delo Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani je imel pred dnevi pod predsedstvom predsednika g. dr. Fetticha plenarno sejo, na kateri je bilo podano poročilo o delovanju v poletni sezoni ter se je napravil program za delovanje v zimskem času. Poročilo o počitniški koloniji je podal tajnik Malnarič. S pomočjo mestne občine, oblastnega in glavnega odbora Rdečega križa je društvo preskrbelo 30 revnim deklicam ljubljanskih osnovnih, meščanskih in srednjih šol za mesec dni udobno in zdravo letovanje na Trati v Poljanski dolini. Uspeh kolonije je bil v zdravstvenem in vzgojnem oziru zelo zadovoljiv. Odbor je izrekel nadzorstvenemu osobju svoje priznanje in zahvalo. Prihodnje leto namerava odbor poslati v kolonijo 60 do 70 otrok. Prireditev nabiralnega dneva »Rdečega križa« dne 8. junija t. 1. je p0 poročilu blagajnika g. R. Mlejnika prav tako ugodno uspela. Gmotni rezultat te tradicijonalne zbiralne akcije, ki se je izvedla s sodelovanjem Podmladka Rdečega križa, je prilično zadovoljiv. Predsednik odseka za samaritanske tečaje gospod dr. Mis je poročal o samaritanstvu v Ljubljani. Imamo 37 absolventov višjega samaritanskega tečaja — edini v Jugoslaviji — ter 92 samaritanov z nižjem tečajem. Iz obeh tečajev se je organizirala samaritanska četa, ki je jako lepo nastopila na gasilskem kongresu. V zimskem času se bosta vršila dva nova samaritanska tečaja. Namerava se urediti samaritanstvo v Ljubljani tako, da bo imel vsak mestni okraj svojo samaritansko četo, ki bo pripravljena vsak trenutek nuditi prvo pomoč. O stanju članstva je poročal blagajnik Mlejnik. Imamo 750 članov, kar je za Ljubljano z 80.000 prebivalci veliko premalo. Število članstva mora do novega leta narasti vsaj na 1000. Pri nabiranju članstva bomo naprosili za pomoč in priporočilo predstojništva oblasti in korporacij. Velike naloge, ki čakajo krajevni odbor, more izvršiti le krepka organizacija. Pri razgovoru o zimskih prireditvah se Jt razvila prav živahna diskusija. Bilo je stavlje nih mnogo lepih predlogov, ki jih bo obdelal prireditveni odsek in se odločil za primerne prireditev. Debata je izzvenela v tem, da mora imeti Rdeči križ v Ljubljani svojo veliko tradi-cijonalno prireditev, ki se bo vršila vsako leto ob določenem terminu. Gospodarski propad Vedno ostrejša Sodeč po zadnjih vesteh iz Londona o nameravanem izvažanju pšenice iz Rusije, sovjeti predčasno prožijo boirbo, ki naj bi se sprožala šele s koncem, najpreje pa evemtuelno v IV. letu petiletke, kakor to nedvomno kažejo številke načrta in razvoj dndustrijalizacije. Vzroka, da vstopajo sovjeti v borbo že zdaj, sta v glavnem dva. V prvi vreti j.ih k temu sili nujnost notranjega položaja, ki spričo neznosne napetosti že očitno preti z eksplozijo. Kritični moment nameravajo prehiteti s forsirano produkcijo industrije, da kolikor toliko pomirijo razdraženo vas. Da pospešijo in povečajo produkcijo, odstopajo od načrta v smeri, da se produkcijska sredstva (stroji in oprema), ki naj bi se jih pripravilo že doma, importlrajo že gotova. Nihljaj trgovinske bilance v njihovo škodo se naj »balansira spet na škodo vasi in na škodo konsumenla, ki se mu odtegne kruh, da se dobi za sovjete tako dragoceno inozemsko valuto. Misel, da je vse le vprašanje časa, da ne gre več za malenkostna vprašanja, kdo in kako trpi, je prežela vse komunistične vrste, ki jih : sovjetsko državo vred gradi elementarni vrtinec elementarno, proti volji kapitanov pospešeni razvoj. Zdaj se seka gozd in trske letijo (ruski pregovor). Koliko je teh trsak, kako polegajo, je vseeno, samo da leži deblo! Drvarjev je pa toliko in tako nerodnih, da od mar-r" ’1. roga debla vstajajo zgolj trske. Naj bo, kakor hoče: sovjeti so skratka nekako napovedali bojni pohod tudi s pšenico. Ravno s pšenico, da zadenejo Evropo, zlasti Poljsko in Rumunijo v živo, da razmajejo že itak zbegani evropski trg, da pičijo Ameriko in pogledajo potem — kaj bo! Izkoriščanje moment ane težke agrarne svetovne krize, ki jo psihološko razumljivo evropska in amerikanka javnost dosledno evfemistično imenuje »depresijo«, to je drugi vzrok sovjetske naglice in prehitevanja načrta. Rusija sama krpa svoj ubogi kaftan .po Kry-lovem receptu — reže krajoe, da zašije komolce, rokave, da zamaši luknjo na hrbtu. Vendar pa doma uboga, nenasičena, izmišljajoča si tisoče načinov nadomeščanja neobhodnih hranilnih suiovin z doslej neizkoriščenimi (medvojna »Ersatzi roduktion«), drzno izziva mogoče naj-ve&ji gospodarski spopad zgodovine, ne da bi bula zanj gotova. Prožila vrtincev uhajajo sovjetom iz rok in n..-' >pa čaš, ko jih vrtinci začenj jo vsrkavati v negotove, riskantne globine in jih zaganjati med vihar, ki se ga sami strašno bojijo, vedoč, da se jim lahko rabijejo za silo zbite barke ob čereh mednarodnega odpora. Obstoj je skoraj nemogoč in so vesti o obupni igri s kruhom, čeprav še ne prekontrolirane, več ko verjetne. 2e za časa letošnjega spomladanskega snovanja ko"iozov, se je s stirand oblasti napiralo na to, da se že naprej ugotovi .potreba kolhozov samih, da namreč država že preje izračuna, s kakšnimi količinami žita lahko razpolaga, obenem pa na srečo, brezobzirno, ne gle-ne na letino veže kolhoze na opredeljene dajatve. Ker so kolhozi najmanj mislili na kako oddajo odvišnega žita, se »bilanciranje« žitnih rezerv z veliko vehemenco izvaja te tedne. Očitno je, da je žito namenjeno za eksport. Sovjetski eksport vstopa v novo organizacijsko fazo, v celotni smeri, kakor v organizacijskih detajlih. To je rezultat zadnjih posvetovanj vlade in merodajnih organov. Za nepoučene je pravzaprav nenadoma završalo v sovjetskem tisku, ki odpira novo fronto — fronto eksport a. O etapo rtu žita sovjetski tisk iz razumljivih razlogov še molči in govori o ekspertu v celem. To je v glavnem les, konoplja in lan, pri čemur naj se obenem popolnoma preneha z importom angleške džute (jute). To naj v Rusiji zamenjajo vlakna divjih srednjeazijskih rastlin kanala in keudirja. Čedalje bolj se v Evropi uveljavlja tudi FU9ka industrija kemičnih surovin. Vse to pa je pri starem in v naravnem razvoju. V ekspertnem načrtu za leto 1930./1931. so pa od eksporta izključena — jajca, maslo in mesni produkti! Teh predmetov, M so precej donašali sovjetom, prihodnje leto Evropa ne bo videla m trgu. Kdor je količkaj sledil za dogodki v Rusiji v letošnjem letu, ve, da so kmetje ob prvi kolektivizaciji poklali dobršen del fivine. napetost v Rusiji Tu ta j je Rusija bita od znotraj. Postavke teh produktov pa naj nadomesti žito in boljša organizacija eksporta. Pri vseh tovarnah in podjetjih se organizirajo »konkurentni kotički«, ki naj izučujejo potrebe in okuse na zunanjih tržiščih in preiskujejo kakovost, embalažo in zunanjost inozemskih konkurenčnih produktov, ter »ekspertne brigade«, ki naj izsledke »kotičkov« realizirajo na »bojno-udarni« način. Potom take organizacije nameravajo sovjeti pronicati na vsa tržišča x vsemogočo robo, kar Evropi lahko škoduje n« zaradi močnosti njihove produkcije, ampak zaradi lastne neorganiziranosti in nestalnosti. Sovjetski tisk ne objeda zaman, dan na dan, v ršavske konference in njenih resolucij, razpravlja o resolucijah poljskih in finskih lednih industrijcev, premleva zaščitne mere v posameznih državah — vse to vedno v zveri z nameravano v najkrajšem času eksportno kampa-niijo. Najbolj jih peče varšavska konferenca, kai kaže, da so z njo zadeti na najbolj občutljivem mestu. Zatajiti svojih načrtov ne morejo več ži /ljenje jih sili k zraku. Za ceno ne gre več S vjeti vedo, kakšnih sredstev se bodo posluževali. Zato pričakujejo okrajen odpor in si obetajo »najtežje eksportno leto«. Ljudstvu že na-. "bj obetajo vse mogoče in nemogoče represalije, ki ji*- bodo tuje države izvajale proti njim in kličejo na zbor. Po razpoloženju tiska in po položaju, ki i®* živa to razpoloženje, kakor tudi po bojnih klicih sovjetskega časopisja lahko sklepamo, d« stojimo predčasno pred ogromnim gospodarskim spopadom, ki pa ne more biti Evropi nevaren, '' se bo trgovska družab aost zavedala, da je na oni strani izsiljen vsled obupnih razmer. JVa/Irpežnejša in najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki s železnino 108 STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20. uri zvečer Sreda, 1. oktobra: »Sen kresne noči«, pre-mijera. Izven. Četrtek, 2. oktobra: »Pravljica o rajski ptici«, premijera. Izven. Petek, 3. oktobra: zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri zvečer Sobota, 4. oktobra: »Knez Igor«, premijera. Izven. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sreda, 1. oktobra ob 20. uri: »Sen kresne noči«. Premijera. Otvoritvena predstava. četrtek, 2. oktobra ob 20. uri: »Gospa mini-strovka« ab. A. Premijera. Petek, 3. oktobra. Zaprto. Sobota, 4. oktobra ob 20. uri: »Aleksandra«. Premijera. Začetek dramske sezone. Ponovno opozarjamo, da bo danes otvorila naša Drama svojo sezono s Shakespearejevo komedijo »Sen kresne noči«. Vstopnic je še dovolj na razpolago in se dobe pri dnevni blagajni v operi ali pa pred predstavo v Drami. Komedijo je zrežiral prof. Osip Sest, insceniral pa z lepim okusom in temeljitim znanjem gospod Ulja-niščev. Sodeluje vojaška godba pod vodstvom dr. Čerina, ves balet in ženski zbor pevskega društva Ljubljanski Zvon pod osebnim vodstvom svojega kapelnika in priznanega glasbenika g. Zorka Prelovca. Makso Šnuderl v ljubljanski drami. 'Premijera drame »Pravljica o rajski ptici« bo v četrtek 2. oktobra. Režijo ima g. Skrbinšek, igrajo gg. Šaričeva, Gabrijelčičeva, Kralj in Jerman. Predstava bo za izven abonma. Mariborsko gledališče otvori svojo sezono danes, 1. oktobra, z novo naštudirano in insce-nirano Shakespearejevo komedijo »Sen kresne noči«. ©<5V.OO:6V()(g) Konteri Koncert V restavraciji in kleti vsak večer koncert • plesom. V kavarni in restavraciji svlra prvovrstni orkester, v kleti pa znana Cvlmova muzika. Klet Je na novo urejena ter za udobnost preskrbljeno. Dobra gorka In mrzla jedila, Izborna pijača ter prvovrstna postrežba. — Abonenti se sprejemajo na hrano. Se priporočata Fran in Rozi KrapeS © (SVOO GY( <3V Dnevne vesii — Knez Arsen in princ Pavle odpotovala ■ Bohinja. Včeraj zjutraj »ta zapustila svoje letno bivaliSče ▼ Bohinju knez Arzen in princ Pavle. Z jeseniškim brzovlakom sta ob 9'2 dopoldne prispela v Ljubljano na glavni kolodvor ter sta po lOminutnem prest anku t brzovlakom nadaljevala v dvornem vozu vožnjo proti Beogradu. Knez Arzen in princ Pavle sta odpotovala v Beli Monastir. Princezlnja Olga ostane Se nekaj dni v Bohinju. — Kraljeva jahta v Osijeku. V nedeljo je priplula iz Donave v Osijek jahta Nj. Vel. kralja »Drakos«. Jahta ima 4 oficirje in 25 pomorščakov moštva. Popoldne je jahta odplula iz Osijeka. — Uradne ure v uradih kr. banske uprave. V uradih kraljevske banske uprave Dravske banovine ter podrejenih državnih upravnih obla-•tev so uradne ure od 1. oktobra dalje dnevno od 8. do 12. in pol ter od 15. in pol do 18., ob sobotah pa od 8. do 14. ure. — V Savski banovini bodo dobile vse Sole radio aparate. Uprava Savske banovine je sklenila nabaviti za vse Sole v svojem področju radio aparate. Denar za te je 2e zagotovljen v budžetu. — Velike priprave za vseslovanski zdravniški kongres. Kakor smo ie poročala, bo od 4. do 8. oktobra v Splitu kongres vseh slovanskih zdravnikov. Prijavilo se jih je izredno mnogo is Cežkoslovaške, Poljske, Ukrajine, ruske emi-graedje itd. Na kongres pridejo tudi delegati iz Francije in Grške. Bolgarska zdravniki se kongresa ne bodo udeležili, čeprav so prvotno nameravali priti. Za prevoz zdravnikov bo rezerviranih več parnikov. V Splitu jih bodo svečano sprejeli in jim iakazali vso gostoljubnost. — Bankovci kraljevine Jugoslavije. V kratkem bodo v Beogradu začeli tiskati nove bankovce z napisom »Kraljevina Jugoslavija«. Naj-prvo bodo izdali 10-dinarske, potem pa Se 100 In 1000 dinarske z novim naslovom. Izdati nameravajo tudi bankovce po 50 Din. — Razrešena občinska t>dbornika. Po odloku kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 15. septembra 1930. sta razrešena gospoda Filo Stefan in Hari Janez mesta občanskih odbornikov občine Pahovei in postavljena za občinska odbornika imenovane občine Hari Aleksander ie Kukojca Adam, oba posestnika r Panovcdh. ** Vpisovanje za Šolsko leto 1930.-31. bo v ponedeljek 29. in v torek 30. septembra, vsakokrat od 18. do 20. (6. do 8. popoldne). V trgovsko nadaljevalno Solo v Celju so se dolžni vpisati vsi vajenci njenega Šolskega okoliša, ki obsega mesto Olje in naslednje kraje okolice: Babno, Breg, Gaberje, Lava, Levec, Lisce, Medlog, Ostrožno, Polule, Sp. Hudinja, Sp. Ložnica, Trnovlje, Zagrad, Zavodna, Zg. Hudnja, BukovSlak, Crst, Dobrova, Store, Teharje. Popravljalni izpiti bodo v sredo 1. oktobra ob 16. (4. popo.) pismeni, v četrtek 2. oktobra ob 16. ustmeni, sprejemni izpiti pa v petek 8. oktobra ob 16. Reden pouk prične za I. razred v ponedeljek 6., za II. in III. razred pa v torek 7. oktobra, vsakokrat ob 16. (4. pop.). — Tovarna vagonov je odpovedala vsem delavcem službo. Tovarna vagonov v Slavonskem Brodu je odpovedala vsem delavcem in uradnikom službo. Obenem so jim povedali, da je odpoved samo formalna in da bodo vse zopet »prejeli po odpovednem roku v službo. — Najden star hrvatski napis. V samostanu tretjerednic sv. Dominika v Porte Aurea, katerega popravljajo pri Splitu, so našli na zidu napis Dominika, ki je bil graditelj staro hrvat-ske cerkve v Porte Aurea. Don Bulič meni, da je bil Dominik kaiplan hrvatskega kneza Trpi-mira. Napis se glasi: Dominik, svečenik in največji grešnik. Najbrž je to njegov grobni napis. — Drzen vlom na Rakeku. Po nočd 24. septembra, ko je popolnoma počival ves promet na kolodvoru, se je neznan svedrovec splazil v mali kolodvorski bufet, ki ga ima v najemu Alojzij Klemenčič. Vlomilec je jedačo in pijačo pustil na miru, brskal je le za tujimi valutami In denarjem. Pobral je več 10-dinarskah bankovcev, dalje italijanske lire, čehoslovaške krone, avstrijske Šilinge in madjarske penge. Klemenčič je oškodovan za 1520 dinarjev. Vlomilec je odneeel tudi 4 škatlje zeta cigaret in prekajen volovski jezik. — Vreme. Nestalno, večinoma deževno vreme traja dalje. To vreme je zelo škodljivo za vinograde. Grozdje je že začelo po mnogih vinogradih na Dolenjskem in tudi drugod močno gniti. V Dravski banovini je včeraj bilo prav spremenljivo vreme. Deževalo je samo v Dravski banovini, dočim je bilo po ostalih pokrajinah razmeroma lepo vreme. V Ljubljani je do 7. včeraj zjutraj padlo za 2 7 m/m dežja. Barometer je začel hitro padati. Včeraj ob 7. zjutraj je kazal: Ljubljana 761-5, Maribor 760-6, Zagreb 7621, Beograd 762-9, Skoplje 765 9, Sarajevo 764-6, Mostar 763-4, Split 762-6, Rab 701-8 in Vis 762 3. Jutranja temperatura se jtf včeraj gibala med 11 C (Beograd) in 21 C (Splrt). V Dalmaciji je Se vedno precej vroče. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 18 2 C, s najnažja 14 C. Cjubljana Sreda, dne 1 .oktobra 1930., Remigij. Pravoslavni: dne 18. septembra, Prihimir. Nočno gluibo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ■ KonjeniSki general Dokič v Ljubljani. Na svojem potovanju po Dravski banovini se je več dni mudil v Ljubljani brigadni general Dokič, pomočnik komandanta konjenice. General Dokič se je včeraj z dopoldanskim brzovlakom odpeljal nazaj v Beograd. ■ Velik uspeh našega violinista Rupla. NaS violinist g. Karel Rupel je nastopil minuli teden na javnem koncertu, ki ga je priredila Ljudska univerza v Mariboru. Celokupna kritika in občinstvo ni moglo dovolj prehvaliti resnega umetniškega nastopa mladega violinista, ki Je nastopil po dovršenih svojih Študijah v Ljubljani, Pisku in Parizu pravkar v začetku brez dvoma trnjevo, a gotovo častno umetniško koncertno karijero. ■ Letošnja koncertna sezona obeta biti zelo bogata in raznolična, tako vsaj kaže njen začetek. Za sedaj imamo najavljene sledeče koncerte: 3. oktobra violinski koncert Karla Rupla, 10. oktobra koncert slavnega čelista Pavla Grii-merja in pianista Aleksandra Čerepina, 20. oktobra koncertrira domačinka-pevka ga. Cepič-Novak Marija, 24. oktobra bo I. simfonični koncert združenega orkestra, operni orkester in orkestralno društvo Glasbene Matice pod taktirko opernega ravnatelja g. Mirka Poliča, 27. oktobra pa bo nastopil prvič na samostojnem koncertu domačin-baritonist g. Mirko Pugelj, ki študira v Parizu, 11. novembra koncertrira drugič v našem mestu slavni komorni kvartet iz Dresdena. Takoj za tem bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice slavno in veliko Berliozovo delo za soli, zbor in orkester »Prokletstvo Fausta«. V prvi polovici meseca novembra se bode proslavila 40-letnica najbolj znanega slovenskega pevca g. Janeza Završana. Za približno poldrugi mesec zelo bogat in raznoličen koncertni program. ■ Pevski zbor Glasbene Matice. V četrtek 2. oktobra ob 18 H skupna vaja mešanega zbora. — Odbor. ■ Bsperantski tečaj se prične v petek dne 8. okt. ob 20. uri v St. Jakobski Soli, 2. nadstr. V dobi 3 mesecev se lahko vsak nauči mednarodnega pomožnega jezika esperanto. Učnina za ves tečaj Din 45, za dijake Din 30 se plača ob pristopu. ■ Bukova drva, trboveljski premog in koks pri tt. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 8434 (na Balkanu). 199 ■ Da bi videl lepo Italijo. Iz Rakovic na Češkoslovaškem je pobegnil mladi, komaj 20-letni Arnošt S. ter krenil brez potnih dokumentov v Jugoslavijo. V Mariboru so ga prijeli. Pozneje pa so ga Izpustili, ker je med obema državama odpravljen potni vizum. Arnošt se je nato z vlakom potegnil do Celja. Tu je izstopil ter }o mahnil peS proti Ljubljani. Iz Ljubljane pa proti Rakeku na mejo. Kakor v starih časih je tudi on »vandral« od kraja v kraj in prenočeval pri dobrih ljudeh, ki so mu tudi dajali jesti. Na meji so ga ustavile naše oblasti ter ga odpremile v Ljubljano. Sam pravi, da je hotel enkrat videti lepo Italijo in Trst, kjer ima »voje sorodnike. ■ Aretacije. Od ponedeljka do včeraj popoldne je ljubljanska policija aretirala 7 delinkventov zairadi raznih prestopkov in zločinov. Štirje aretiranci so bili pridržani v zaporih, dočim so bili drugi izpuščeni. P Tatvina starih oken in vrat. Na Erjavčevi cesti stanujoči trgovec Ivan Kerfiič je prijavil policaji, da so mu neznani tatovi pred dnevi odnesli z odprtega dvorišča hiše St. 34 na Celovški cesti več kompletnih starih oken in starih vrat. Keršič je oškodovan za 800 Din. Tatovi so neznani. ■ Večje tatvine. Ljubljanski policijski upravi sta bili včeraj prijavljeni dve večji tatvini. V Študentovski ulici St. 11 stanujoča kuharica Ana Rajšek je v petek 26. t. m. izročila lastnici vrhniSkega paviljona na Dunajski cesti Mariji BratuSa večjo pleteno košaro, v kateri je bila razna obleka, perilo in čevlji. V ponedeljek je priSla kuharica Ana k Bratušev! ter jo naprosil, da naj ji izroči pri njej shranjeno košaro. BratuSeva se Je silno začudila, ker koSare ie več ni bilo v paviljonu. RajSkova Je oškodovana za pribliino 1500 Din. — Knjigovodja lesne industrije Sreško Kobi na Ižanski cesti je policiji prijavil, da Je neznan tat odnesel v noči od nedelje na ponedeljek iz nezaklenjene, proste Robijeve iage 14 m dolg in 16 m širok gonilni jermen, vreden najmanj 8000 Din. ■ Trpinčenje šivali. Posestnik iz Notranjih goric Miha V. je v ponedeljek okoli 5. popoldne po Tržaška cesti v galopu podil svoja konja, ki sta morala vleči težak voz, na katerem je bilo naloženega za 2500 kg peska. Mnogi ljudje so se nad brezsrčnim voznikom škandali zirali. Miha je bdi zelo pijan ter je močno robantil. Stražnik ga je ustavil in odvedel na viško stražnico. Ker je bdi totalno pdjan, so ga pridržali v zaporu stražnice, da se je streznil. Voz in konja je policija izročila v začasno varstvo Antonu Kušarju na Glincah. Včeraj zjutraj se Je Miha popolnoma streznil in odšel z »mačkom« proti domu. Mar/feci? m Redna seja mestnega občinskega sveta. Mestno načelstvo je sklicalo za petek 3. oktobra ob 18. uri redno sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu so: poročilo predsedstva, predlogi in vprašanja, poročila odsekov. Ob tej priliki se bo obravnaval tudi predlog Janka Tavčarja in tovarišev radi preimenovanja ulic po 6. oktobru. m Gostilničarski gospodinjski tečaj. Za gostilničarski gospodinjski tečaj, ki ga priredi tukajšnja Zveza gostilničarskih zadrug od 15. oktobra do 15. decembra, se je že doslej priglasilo lepo Število Interesentk, prodih pa je še nekaj mest. Prijave sprejema Zv'za v Mariboru. m Poroke. V zadnjih dneh so se v Mariboru poročili Franjo Volavšek in gdč. Anica Lavričeva, Matija Bolko in gdč. Katinka Pukšičeva, ErnestGobec in gdč. Karolina Lahnikova, Karel Holz in gdč. Helena Papeževa, Mihael Obman in ga. Elizabeta Ošlakova, rojena Gortmanova, in Josip Koren ter gdč. Frančiška Cencova. Bilo srečnot m Petdesetletnica narodne delavke. Te dni praznuje petdesetletnico rojstva po vsem Mariboru znana ga. Terezija Svarčeva, agilna članica skoraj vseh narodnih in kulturnih društev. Želimo ji še mnogo let mladostne čilosti in požrtvovalne agilnosti I m Smrt. Pretekli teden so v Mariboru umrli Martin Klethofer, sprevodnik, 48 let; Matija Iskra, zasebnik, 71 let; Marjeta Peršonova, zasebnica, 79 let; Karel Soss, trgovec in posestnik, 77 let; Ida Lorber jeva, dijakinja, 19 let in Ana žagarjeva, rojena Hojnikova, zasebnica, 70 let stara. N. v m. p.l m Trgatev. Vinogradniki v Svetinjah so sklenili, da prično s trgatvijo dne 8. t. m. Sklep velja za svetinjski in jeruzalemski okoliš. m Invalidska tombola. V nedeljo 5. t. m. popoldne bo na Trgu svobode invalidska tombola. Glavni dobitki so razstavljeni v trgovini Preis v Gosposki ulici. m Tujski promet v Mariboru. V mesecu septembru je bilo v Mariboru priglašenih 2159 tujcev, od teh 851 inozemcev. Izmed inozem-cev jih je bilo 270 iz Dunaja, 168 iz Gradca, ostali so pa bili od drugod. m Razprava proti pisatelju Bratku Kreftu. Včeraj v torek je bila pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča razprava proti pisatelju Bratku Kreftu zaradi razžalitve veličanstva s LAKIRANJE — PONIKLAN JE BS WUOS OtroAkl vozički MARIJIN TRG ST. I TOVARNA Ljubljana VIL SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV 1 ST*DEU HUBllANA DA1MAT1N0VA13 % % 5 JUGOSLOVAN Stran 7 Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave No. 209/116. 2265—3—2 Razglas 0 drugi pismeni ofertalni licitaciji is izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih sprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu drugo javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan 13. oktobra ob 11. uri v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, II. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, Turjaški trg 1, II. nadstropje. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na cene uradno odmerjenega proračuna, ki znaša 490.460 di. narjev. Zapečatene ponudbe, opremljene s kole-koim za 100 Din (priloge s kolekom za 2 Din) morajo izročiti ponudniki na dan licitacije 1 označbo »Ponudba za regulacijska dela na Muri na progi občin Gornja Radgona— Mele, km 102-90—98-00, ponudnika N. N.< neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldan. Na poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne, posebne in licitacijske pogoje, ter mora položiti kavcijo: domačini 50.000 Din, tuji državljani 100.000 Din, bodisi v gotovini ali drž. vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86 zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »E« Pogodbe in nabave. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično nalnžni/»». t<> poiainim, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo trgovske zbornice TOI o sposobnosti, ter potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, je obenem z vro-Sitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si pridržuje pravico oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji. Er. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. septembra 1930. V. No. 2077/86. 2264—8—1 Razglas o llcltaclJL Ker prva, na dan 17. septembra 1930. razpisana licitacija (za prevzem dodatnih gradbenih ded ter dobave in montaže stroj- ne opremo hladilnice v splošni bolnici v Ljubljani) ni uspela, razpisuje podpisana kr. banska uparva na podlagi čl. 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu za prevzem teh del drugo javno pismeno ofertno licitacijo na torek, dne 14. oktobra 1930., ob 11. uri v pisarni tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani. Popoln razglas o licitaciji jo objavljen v »Službenih Novinah« št. 197 z dne 80. avgusta 1930. Vse potrebne podatke in pojasnila dobe interesenti pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, dne 25. septembra 1930. * V. No. 217/3—1930. 2230—3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem regulacije potoka Belce v Bohinjski Bistrici kot II. etape del iz kaldrminskega fonda v skrajšanem roku I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 16. oktobra 1930. ob 11. nri v sobi St. 17 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Pri 1. odseku tega oddelka se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki in pojasnila ter ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša Din 296.530*-(dve sto devetdesetšest tisoč pet sto trideset dinarjev). Podrobnosti razpisa so razvidne Iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinahc in na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. septembra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev A 198/8. 2263 Einberufung der unbekannten Erben. Anna Mischinger geb. Kosi ist am 7. Juli 1930 gestorben und hat eine letztwiliige Verfiigung nioht hmterlassen. Ob Erben vorhamden sind, ist dem Ge-ricbte ndcht bekamnt. Es bestellt Her m Karl Strohausl, Biirgenmeister in Wagna, zum K ura tor der Verlassenschaft. Wer aiuf die Veriassenschaft Amspruch erheben will, hat dies bdim en 6 M o n a t e von heute ab dem Geriohte mitzuteilen und sein Erbrechit naohizuweisen. Nach Ab-lauf der Frist wird die Verlassenschalt, soweit die Anspriiche naohgewiesen sein werden, heraugegeben, sowedt dies nicht geschehen ist, zu Gunsten des Staates ein-gezogen werden. Bezirsksgericht Leibnitz, Abt. 1, am 27. August 1930. Bonsakove povesti JiorveSki spisal Andreas Haukland. Prevel R. S. 4 V severnih krajih Je živel mož s čudovito poševnim obrazom. Ena roka mu Je bila hroma ter mu je visela ob strani. Delal mi nič. Naokoli Je pohajal, migal 8 po-ievnimi čeljustmi ter pustil hromo roko viseti. V nekem dvorcu je imel svoj kot. Klicali so ga za Bonsaka. Izpraševal sem ga, kakor mnogo drugih, po starih pravljicah in starih dogodkih. Pripovedoval je. Tupatam je prekinil svoje pripovedovanje z dogodkom tz svojega lastnega življenja. Pokojno je sedel ter mirno govoril. Zdajpa-zdaj je s čeljusti bolj tlesnil nego sicer. In tedaj je prišlo nekako življenje v njegovo hromo roko. Kamen je le par streljajev oddaljen od Blatnega jezera. Je to kraj, ki vzbuja grozo in strah, ko se jesenski mrak po žarkem poletju plazi nad pokrajino. Ob mesečini so videli ljudje plavati nad krajem belo prozorno postavo. In slišalo se je skozi noč kakor globoko, bolestno vzdihovanje. V temnih mračnih nočeh pa, ko vihar divja okoli voglov slišijo ropot in rožljanje z orož- no«.1" k ^ razsvetli ves kraj, vidijo temne C ’ naPadajo drug drugega kakor v Pred leti sta živela v istem dvorcu dva brata ,anV*’ ki 8ta 86 vedn«» dobro X ’ ^ bi 86 kdaJ spo- Toda pri sosedu so imeli mlado dekle, pohlevno in lepo. In oba sta jo ljubila. Mlado dekle, v strahu, da zaseje sovraštvo med oba brata, je odgovorilo, ko sta jo vpra-Sala, da ima oba rada in da noče izbirati. Nato sta nekaj časa otožna hodila vsak za se. Pa je nekega dne stopil v sobo starejSi, pripravljen za pot, ter ponudil bratu roko v slovo. »Eden od naju mora oditi,« je rekel. »Jaz sem najstarejši ter najlažje prenesem izgubo.« Toda mlajši ni hotel o tem ničesar slišati. »Ce potuješ ti, potujem s teboj,« je rekel. Starejši je moral odnehati ter ostati. Kmalu nato sta sedela v izbi. Mnogo sta pila. Tedaj udari eden s pestjo ob mizo. »Brate,« zakliče, »boriva se. Kdor zmaga, jo dobi.« . ,,Pred'og sta sprejela in šla iz hiše. Temno je bilo. Vihar je tulij. In blisk je prerezal temo s kratkim svetlim žarkom. Tam na nekem holmcu se Je izvršila borba. Dan na to so našli oba brata mrtva. Pokopali so ju na mestu. In na grob so postavili v spomin kamen. Od tod naziv Kamen, kakor še imenujejo kraj, čeprav so že odnesli’ kamen. Od tedaj je pa hodilo mlado dekle kakor v spanju. In nekega dne so Jo našli mrtvo na grobu obeh bratov. To Je pripovedka o kamniških strahovih. Se lahko slišite boj v viharnih temnih nočeh. In če mesec trosi svetlobo čez grob, se glase skozi noč turobni vzdihi dekleta. • Molče sem sedel. Bonsak je nekaj Sasa premišljal. Potem je nadaljeval. E 504/30-8, in E/509/30—7. Dražbenl oklic. Pri podpisanem sodišču v sobi St. 8 bo dne 18. novembra 1930. dražba nastopnih nepremičnin: 1. ob devetih: zemljiSka knjiga Kočevje, vi. St. 916, in zavezane stranke lastne polovice, zemljiška knjiga Kočevje, vi. St. 852 in 866 s pritiklinami; cenilna vrednost 131.374-— Din, najmanjši ponudek 87.582 Din 66 par, vadij 13.137 Din 40 par; 2. ob desetih: zemljiška knjiga Rajndol, v4. št. 115 in 214, ter zavezane stranke lastne polovice vL St. 126 d. o. Rajndol; cenilna vrednost 5057 Din 50 par, najmanjši ponudek 3371 Din 67 par, vadij 505 Din 75 par. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 24. septembra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 9687/30. 2260 8—1 Razglas. Kranjska industrijska družba na Jesenicah prosi, da se na podlagi predloženega projekta razpiše ediktalni postopek v svr-ho podelitve stavbenega dovoljenja za gradnjo hidro-centrale ob Radovni na parceli št. 305/1 d. o. Zasp ter koncesijo za izirabo padca na Radovni od že obstoječe centrale na Radovni, last Kranjske industrijske družbe, pa do Save pri Zaspu. S tem projektom se zamišlja, zajeti Ra-dovno s pomočjo avtomatičnega jeza tik pod že obstoječo hidrocenlralo in združiti izrabljeno vodo iz odtočnega kanala ter vso neizrabljeno odvišno vodo iz potoka Radovne. Za dovod vode za centralo sta predvideni dve trasi, dn sicer se bo projektant odločil za ono, ki bo v geološkem oziru prikladnega. Vtok leži na desnem bregu in dovaja obratno vodo po betonskem rovu skozi hrib Sv. Katarine do vo-dostana pri Zaspu. Vodostan bo izravnal morebitne sunke v tlačnih ceveh, ter valovanje vodnih gladin. Od vodostana naprej do centrale so predvidene železne oevi za transport vode. Strojnica leži blizu desnega brega Save, in sicer na parceli št. 365/1 odnosno 397 d. o. Zasp. Odtočni kanal je projektiran iz betona ter je njegova okolica ob Savi zavarovana z močnimi betonskimi zidovi. Projektirana vodna naprava bo proizvajala pri normalni vodi in pri čistem padcu ca 5 lm približno 3100 KS. Sresko načelstvo v Radovljici razpisuje v smislu § 60 vodopravnega zakona za bivšo Kranjsko vodopravno razpravo na 30. oktobra 1930. s sestankom ob 11. uri pri obstoječi centrali K. I. D. pod Vintgarjem. Projekt je (ha vpogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Radovljici ter v občinski pisarni v Gorjah. To ee naznanja e pripombo, da se morajo morebitni ugovori uveljati ustno ali pismeno pri podpisanem oblastvu ali naj-kesneje pri komisijski razpravi, sicer se bo smatralo, da udeleženci soglašajo z namero vano napravo in s potrebnim obsto-pom ali obremenitvijo zemljiške lastnine, ter se bo izrekla razsodba brez ozira M poznejše ugovore. Sresko načelstvo v Radovljici, dne 25. septembra 1930. Stev. 8574. * 2272 Razglas. Lovi naslednjih občin se bodo oddajali v zakup na javni dražbi za dobo 5 let in 3 mesecev, t. j. za čas od 1. januarja 1931. do 31. marca 1936.: Boštanj, Bučka, Čatež, Kostanjevica, Krško, Mokronog, Raka, Studenec, Sv. Križ pri Kostanjevici, Št. Janž, Št. Jernej, Št. Rupert, Škocijan, šmarjeta, Trebelno, Tržišče in Velika Dolina. Dražba se bo vršila za občine: Bučka, Studenec, Raka in Krško dne 4. novembra 1930. ob 9. uri dopoldne pri sreskem načelstvu v Krškem; za občini Boštanj in Št. Janž dne 5. novembra 1930. ob 9. uri dopoldne na uradnem dnevu v Radečah v občinski pisarni; za občini Šmarjeta in Škocijan dne 7. novembra 1930. ob 9. uri dopoldne pri sreskem načelstvu v Krškem; za občine Mokronog, Št. Rupert, Trebelno in Tržišče dne 13. novembra 1930. ob 8. uri dopoldne na uradnem dnevu v Mokronogu v občinski pisarni. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo do dneva dražbe med uradniki urami pri Breškem načelstvu v Krškem. Sresko načelstvo v Krškem, dne 23. septembra 1930. Razne objave Razglas. 2273 Podpisani denarni zavodi naznanjajo, da bodo obrestovali od 1. januarja 1931. leta naprej nevezane vloge na vložnih knjižicah in na tekočih računih po 5% in proti trimesečni odpovedi vezane vloge po 6 K % letno. Dne 30. septembra 1930. Celjska posojilnica, d. d., Celje. Celjska posojilnica, podružnica, Maribor. Hranilno in posojilno društvo, r. z. z. n. z., Celje. Jugoslovanska udružena banka, podružnica, Maribor. Ljubljanska kreditna banka, podružnica, Maribor. Ljubljanska kreditna banka, podružnica, Celje. Ljudska posojilnica, r. z. z neom. z., Celje. Mariborski kreditni zavod, Maribor. Mestna hranilnica, Maribor. Mestna hranilnica, Celje. Oblastna hranilnica, Maribor. Oblastna hranilnica, podružnica, Celje. Prva hrvatska štedionica, podružnica, Maribor. Prva hrvatska štedionica, podružnica, Celje Posojilnica, reg. zadr. z om. zav., Maribor. Spodnje-štajerska ljudska posojilnica, reg. zadr. z neom. zav., Maribor. Zadružna gospodarska banka, podružnica, Maribor. Zadružna gospodarska banka, podružnica, Celje. Nedaleč od dolstadtske cerkve Je stal v starih časih oder, na katerem so usmrčevali na smrt obsojene. O onih, ki so jih tam usmrtili, pripovedujejo : Visoko tam na Vefsenskem je stal mal dvorec. V njem so stanovali zapadnjaki. Omare in skrinje so bile polne oblek ter srebrnine in shrambe polne jedil. Pa je ostala nekoč mlada žena z dvema malima otrokoma sama doma. In je prišla ciganska tolpa na dvorec. Bila sta dva umazanočma moža in žena velikanka. Hodila Je po hiši ter si vse ogledala. Nato je stopila k enemu izmed mož ter mu nekaj rekla. Nevoljno je zmajal z glavo. Toda velikanka se je z namršenimi obrvmi sklonila k njemu ter mu ponovila besede glasneje in z močnim, grozečim povdar-kom. Tedaj je mož zagrabil sekiro ter skočil k mladi ženi, ki je z otrokom v naročju sedela na stolu. Od strahu je skoro odrevenela. Ko je dvignil sekiro, da udari, mu je dete pogledalo v oči. Sekira mu je padla iz rok, on se je pa zgrudil na tla. Velikanka je to videla in je pričela besneti. Iztrgala je materi dete ter udarila z njim ob dimnik, da so brizgnili možgani na vse strani. Mož, videč kri, je bil kakor omamljen. Zopet je zgrabil sekiro ter razklal mladi materi glavo. Velikanka se je s krvjo podplutimi, krvoločnimi očmi ozrla naokoli. V zibelki je ležalo drugo dete. Vsled ropota se Je zbudilo. Oziralo se je od enega do drugega. Nato se je zagledalo v enega izmed obeh mož ter se nasmehnilo. Pokleknil Je poleg zibelke ter prosil za dete. Toda ženska ga je potisnila proč, zgrabila dete ter udarila ž njim ob steno kakor s prejšnjim. V tem hipu se je začul od okna sem krik. Bil je domači pastir, mal ribiški fantin, ki Je še pravočasno prišel, da je videl, kako so usmrtili otroka. Baba, ki je slišala krik ter videla skozi okno bledo, majhno lice, je skočila ven. Toda fantin je že zbežal. In tedaj sta začela teči na življenje in smrt Fantin je slišal za seboj hripav klic: »Zdaj te imam!« In vsakokrat se mu je zdelo, kakor da je odrevenel. Napel je vse sile in strah mu Je dajal moč. Ko je prišel do soseda, se je onesvestil In dolgo je trajalo, predno je mogel govoriti. Toda ko so prišli ljudje na dvorec, je bilo vse v plamenu. Morilce so kmalu na to prijeli. Oba moža sta priznala. Velikanka je pa dolgo časa tajila. Z žarečimi kleščami so ji žgali prsi. Toda za vse to se ni zmenila in je na vsa vprašanja odgovorila — ne. Vse tri so usmrtili tik dolstadske cerkve. Njihove glave so nataknili na kolce. In tam, kjer so stali kolcl, morete še danes v temnih nočeh videti velikanko, tulečo in divjajočo. * Zopet sva r.ekaj časa molčala. Potem so se Bonsaku čeljusti nekako nasmehnile. . »Gotovo ti je znano, da morejo podzemski ljudje začarati ohromelost? Da, le glej met« Kmalu nato ee mu je zopet zresnil poševni obraz. In pripovedoval je o huldrijski nevesti. * (Dalje prihodnjič.) v- - x~* —v. V' ■ ^•odečnesl polarnifa krajev Polarni kraji so kraji ob severnem in južnem zemeljskem tečaju. Ti kraji so bili ljudem dolgo čisto neznani in šele želja, da bi našli ob severni obali Evrope in Azije najkrajšo pot na vzbod, je pripeljala ljudi do tega, da so začeli raziskovati tudi te kraje. Veliko število znanstvenih ekspedicij v te kraje je doseglo prav lepe uspehe in dandanes nam ti kraji ne le niso več neznani, ampak so zanimivi za nas veliko bolj zaradi njihovih naravnih zakladov, ki jih krijejo v sebi. Posebno važni pa so za določanje vremena. Vreme v naših krajih se namreč kuha in pripravlja v severnih polarnih krajih. Vpliv polarnih krajev na vreme sega skoraj do ravnika (ekvatorja). Ker pa je dobra in zanesljiva vremenska napoved silno važna zlasti za poljedelstvo, je natančno proučavanje vremenskih prilik na severu silnega pomena za nas. Zadnja leta sta se zanimali za polarne kraje zlasti Amerika in Rusija. Sovjeti so ustanovili celo posebno komisijo za proučavanje polarnih krajev, ki je ustanovila že več znanstvenih zavodov v to svrho in postavila že veliko število vremenskih opazovalnic od Nove zemlje do Wranglovega otoka. V službi znanosti delajo ledolomilci »Krasin« in »Molygia«, potem cela vrsta polarnih letalcev in pa velika denarna sredstva, s katerimi komisija razpolaga. Toliko, kar se tiče vremena. Prava osvojitev polarnih krajev pa se bo pričela takrat, ko se bodo ljudje iahko tam znašli in tam lahko živeli, kajti vsi raziskovalci teh krajev trdijo, da so polarni kraji dežela bodočnosti. Naravno bogastvo teh krajev je velikansko. Skoro na vseh otokih, ki leže severno od Ka- nade, so našli premog, ki ni nič slabši kot naš. Premogovniki na Spitzbergih bi lahko zalagali vso severno in vzhodno Evropo s premogom nekaj sto let. Tudi petrolej so našli na več krajih in na Aljaški so Amerikanci že začeli izkoriščati petrolejske vrelce. Našli so tam gori pa tudi zlato, platin in svinec, toda zaradi ostrega podnebja teh zakladov zaenkrat še ne morejo izkoriščati. Na severni obali Kanade so Amerikanci zgradili železnico, da bodo lahko izkoriščali tamošnje bogate rudnike bakra. Rastlinstvo v polarnih krajih ni nič manj važno kakor rude. V severnih in južnih polarnih krajih so obširni gozdovi, ki dajejo sijajen les za stavbe, za papirno industrijo in še bolj na severu tudi za kurjavo. S pomočjo današnje poljedelske tehnike so vzgojili več vrst žita, ki se drži tudi v teh krajih. Poleti raste v polarnih krajih mnogo rastlin, ker je tamošnje poletje bolj stanovitno kot naše. Solnce sije tam neprestano 3 mesece, kar rast rastlin zelo pospešuje. Tudi živali je dovolj. Število severnih jelenov cenijo na 4 miljone, to število pa bi se pri pravilni reji teh živali dalo podesetoriti. Tam, kjer se razprostira danes močvirna »tundra«, bi lahko živelo 100 miljonov severnih jelenov. Govedo se sicer na polarne kraje ne privadi, zato pa tam izborno uspeva neka posebna vrsta volov, ki dajejo izvrstno meso in dobro volno. V najnovejšem času mislijo celo že na to, kako bi iz razlik v toplini morske vode pridobivali elektriko. Ce se ti načrti posrečijo, potem je rešeno tudi vprašanje kolonizacije polarnih krajev in človeštvu bi bila odprta pot do novih virov blagostanja. 30 leti. Ta mož je silno ljubil živali in pravijo, da je imel okoli 100 mačk in 500 golobov. Kljub temu pa ni bil nič kaj mehkega srca. Ker takrat še niso tihotapili alkohola, so pa prodajali na skrivaj opij in morfij. Kolikokrat je bil ta mož zaprt, tega sam ni vedel povedati. Leta 1904. ga je obstrelil neki detektiv v trenotku, ko je hotel ravno nekega vinjenega človeka izropati. Mož pa je kmalu zopet okreval in postal je potem nevaren vlomilec. Meseca septembra leta 1917. se je javil prostovoljno k vojakom in je odšel na zapadno fronto, kjer je bil eden najbolj predrznih vojakov, odlikovanja pa le ni mogel dobiti nobenega, ker je bil prevečkrat kaznovan. Ko je bilo vojske konec, so mu izbrisali vse njegove kazni, ker je obljubil, da bo pošten. Leta 1926. pa so našli njegovo truplo na neki cesti v Newyorku; kakor se je pozneje pokazalo, je padel v borbi s tihotapci. Eastmana pa so visoke osebe tudi večkrat najele, da je plašil in strašil in ogrožal nekaterim ljudem neprijetne politike. Ta panoga zločinstva ž njim ni izumrla, ampak obstoji še dandanes in prinaša teroristom prav lepe dohodke. Novo poslopje državne zbornice v Tokia so začeli graditi Največji jez na svetu Na meji držav Arizone in Nevade (Zedinjene države r8^ročXado,0) da~ bodo' pridobivali ogromen jez, ki bo največji na svetu. Zajez . nredsedniku Hooverju, bo veljal 165 električno energijo. Jez, ki se bok ž uJradni zagetek del: Državni tajnik Wilbur S^adlit že^ftir81« MVest” SVegar v Nevadi do tja, kjer se pričenjajo zabija ^ Colorad0i ki dela mej0 med državama Arizona m Nevada. »Odličnialti« newyorškega podzemlja Poročali smo že, da so nedavno prijeli v Nemčiji zloglasnega newyorškega zločinca Jacka Diamonda in ga izgnali. O njegovem prihodu v Evropo so bile evropske oblasti že zdavnaj pred njegovim prihodom obveščene in njegovo sliko, ki so jo prenesli radio-telegrafskim potom v Evropo, so imele vse evropske policije v rokah, ki so se tudi že vnaprej sporazumele, kaj bodo naredile ž njim. V Evropi se za nekatere njegove grehe obla sti niso nič brigale. Vedeli so pač vsi, da si je ta mož pridobil lepo premoženje s tihotapstvom alkohola, vedeli so pa tudi, da je prosluli »gag-ster« to je pocestni ropar, ki se vozi s svojimi pajdaši okrog v avtomobilu, seveda vsi oboroženi z najmodernejšim orožjem. Tako so Jacka Diamonda obdolžili med drugim, da je umoril nekega Harry-ja Westerna, posestnika velikega hotela. So pa v Newyorku tudi hoteli, ki imajo jako dobre zveze z zločinci in tudi umorjeni hotelir Western je bil nekdaj baje v stikih z zločinsko organizacijo Diamandovo, kasneje pa je baje stopil v stik s tolpo, ki ji načeluje znani ropar v Chikagu, Al Copone, ki se peča ob enem tudi s tihotapstvom alkohola. Nekdaj sta bila Diamond in Al Copone debela prijatelja, ki sta se medseboj lepo podpirala. Chikago je res veliko mesto, ki L buje mnogo alkohola, še večji pa je NewJ.or^ ki ima pred Chikagom to prednost, da leži on morju. Značilno je, da svet toliko ve o podzemeljskem Newyorku. Čudno pa to ni, ker vodi dosti niti iz podzemlja do policije, ki zelo hitro izve za vse naklepe zločincev, a se jih nikdai prav ne upa preprečiti. Policija v Newyorku ve čisto natanko, kje s< zločinci skrivajo. V Newyorku je okoli 23.00< tajnih točilnic, kjer prodajajo tihotapci in nji hovi prijatelji in pomočniki alkohol. Nekateri točilnice so prav lepe in velike, nekatere pa si temne beznice, kjer vživajo ljudje strahoviti pijačo. Tu se shaja podzemni svet, in kdor h hotel mesto očistiti zločincev, bi moral biti p spodar teh beznic. To pa se ne zgodi, ker zs hajajo policaji in sodniki sami v točilnice, kje se na skrivaj toči alkohol. Da bi pa vsaj pocesl s roparje ukrotili, so pred nekaj leti pri po-jiji v Newyorku ustanovili nov oddelek, kjer i zbirali zaupno gradivo o banditih. Nekaj o roparskih tolp so na ta način res razgnali, »da člani nekaterih tolp, ki jih niso prijeli, so j zopet združili v nove organizacije. V velikem omorskem mestu kot je Newyork je pač dovolj krivališč tudi za roparje. Nista pa vsega zločinstva v Ameriki kriva le lkohol in prohibicija. Ni še namreč dolgo tega, o je bila cela severna Amerika kolonijalna emlja, kamor je prihajal ves izmeček člove-tva, zato pa je bilo tam vedno več zločincev akor v Evropi. Tako se je zgodilo, da so imeli Newyorku že zdavnaj prej, predno sta zaslo-• Jack Diamond in Al Copone, svojega »kralja zločincev«. Ameriški pisatelj Asbury je opisal v neki svoji knjigi potepuha Eastmana, ki je ogrožal prebivalstvo Newyorka pred kakimi laivečfi zapravljivci Med nami »normalnimi« ljudmi živi precej »čudakov« (»čudaki imajo seveda zopet sebe za »normalne« ljudi, nas pa za »čudake«). Tudi med milijonarji jih je dosti, ki imajo prav čudne navade. Bogati Anglež Edvard Salterwhite si je nakupil polagoma 365 hiš, tako da je stanoval lahko vsak dan v drugi hiši. Vse so bile krasno opremljene, v nobeni pa ni stanovala niti živa duša, niti sam gospodar ne, kajti on je stanoval v nekem hotelu na nivijeri, kd je ni nikdar zapustil. Neki škotski lord pa si je dal sezidati hišo s 365 okni, tako je lahko vsak dan opazoval pokrajino skozi kakšno drugo okno. Ko mu je pa nekega dne sluga javil, da je prestopno leto, ki ima 366 dni in da ne more gledati zopet skozi drugo okno, je lord vzel revolver v roke in se je ustrelil. Belgijski bogataš Duploix ei je pa najel dva služabnika, enega pritlikavca in enega velikana. Velikap mu je moral obuvati in zavezati Čevlje, pritMkavec pa mu je moral zavezati kravato. Neki drugi Belgijec, bankir L5wenstein, ki je pred par leti baje padel ali pa sam skočil iz letala, je pa enkrat poalal Iz Beladie v London svoje letalo, da so mu prinesli iz Londona njegovo paličico! To je že precej zapravljivo, ampak med milijonarji je več zapravljivcev kakor si ljudje navadno mislijo. Pesnik Oskar Wdlde je bil ženijalen zapravljivec, ki je znal silno elegantno »zabiti« po 20.000 funtov šterldngov na leto. V primeri z brati Lebaudy, ki so podedovali nad 100 milijonov frankov, pa je bil W.ildo naravnost »skopuh«. Največji zapravljivec vseh časov pa je brez dvoma John Steele. Niti rimski cesar Neron ee ne dš ž nim primerjati, in tudi razkošna sta-roegiptovska Kleopatra ne. V svojih mladih letih je zaslužil z lahkoto v Kaliforniji nad 100 milijonov dolarjev, ki jih je pa v desetih letih zapravil, da je umrl v ubožnici v največji revščini, komaj 30 let star. Cigare si je prižigal s 100 dolarski mi bankovci, vsak dan pa je zatolkel po 20.000 dolarjev, čeprav sam ni vedel, zakaj. Enkrat je plačal 840.000 dolarjev m gledališko predstavo, samo da je mogel sedeti v gledališču popolnoma sam. . . Med milijonarji pa so nekateri tudi zelo skopi, da tako skopi, da si ne privoščijo niti najpotrebnejše postrežbe. Tudi take milijonarje pozna zgodovina, ki so po 40 let nosili eno in isto ob- leko ta ki so stanovali v siromašnih podstrešjih ali pa v kleteh, samo da je njihovo premoženje vedno bolj rastlo. Nekateri milijonarji pa darujejo ogromne vsote v dobrodelne namene. Rockefeller je dal v 50 letih skoro 1 miljardo dolarjev za razne ustanove, zlasti za bolnišnice. Na drugi strani pa je zopet neki milijonar v Bostonu tik pred svojo smrtjo dvignil vse svoje premoženje is banke in vse sežgal, ker ni nikomur nič privoščil. TVORNICA CIKO&UB Zborovanje zastopnikov nemških mest v Draždanih V Draždanih te začel zborovati 26. septembra 8. zbor zastopnikov nemških mest. Tega dne V Draždanih je ^ storili tudi 25-letaico, odkar obstoja ta organizacija Muzej »proti ropotu« Profesor Biehle v Berlinu sl je napravil majhen muzej prav posebne vrste, kjer je zbral vse tvarine in vse aparate, s katerimi bi se dal omejiti velikomestni hrušč in ropot. V tem muzeju so zbrane vse snovi, ki zvočne valove slabo vodijo kakor gumi, šota, plutovina in sploh ves materijal, s katerim oblagamo stene, da zmanjšamo ropot. Boj proti hrupu in ropotu se vodi vedno bolj znanstveno. V notranjih prostorih dandanes vse natanko premerijo, da določijo moč zvočnih valov in šele na podlagi teh računov se odločijo za ta ali ta materijal. V muzeju so dalje razstavljeni posebni aparati, ki avtomatično in brez hrupa odpirajo in zapirajo vrata, potem pa tudi razni podstavki za pohištvo, ki so narejeni večinoma iz lepenke, lepenka’ pa je prevlečena z gumijem, tako da pohištvo pri premikanju ne dela nobenega ropota in prav nič ne škriplje. Dobro proti ropotu | zavarovane stene omogočajo igralcem na Klavir ali pa na gosli, da lahko cele ure israi° na te inštrumente, ne da bi motili »vojih sosedov. Sedaj mislijo tudi že na *<”da “ gradili tudi avtomobile in cestne železnice, ki ne bi delale nobenega hrup« ln r0P°ta- Za kratek čas »Ce se postavim na glavo, mi vedno kri pritisne v glavo. Zakaj pa mi ne pritisne tudi v noge, če stojim na nogah?« »Ker tvoje noge niso tako prazne kakor tvoja glava.« Danes sem ubil peit muh, dve eaimici to ^ moške. »Kako pa to veš, koliko je bilo samic in moških?« . »Dve sta sedeli na ogledalu, tri pa na klenlci za pivo.« Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva uiliioa 28. Z. Otmtr KikiLk.- O««. I— - Z- 1»»“« « ™ ’