P o#*mexne8tevilke: Navadne: Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* t»h«i» vtik dan. ranam nadalja ia pfMoikor. ob 18. uri a m naalodnjaga dne tar atana 0 po poiti D 10-—, n ioo- 1 P 18* doatarljan na dom , n« iafcuaiea D 10-—, na »ali po dogovora. Naroča aa pri opravi .TABORA* MARIBOR jorlfcva btiao atav. A D 11*- *•' *' i w neift •r£ Mi^iiMiRi * & $$ Štifti | Life? Naslov P osamezne številke: Navadne Din —‘75* ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO sc nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. št. 4, L nnd-?‘r°Ph*,.Tclefon >»t«rurb. št 275. UrRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici it. 4, pritličje, deano- Tele-fon si. 24. — SHS poštnočekovui račun štev. 11.7&7. Na naročila brez denarja se ne ozira. —* Rokopisi se ne vračajo. « A ic (J 7 . Maribor, petek 25. julija 1924. Leto: V. — Številka: 168. Vladna demisija zaradi alkohola. KRISTIJANUA, 23. julija. Ker je parlament odklonil zakonski osnutek, s katerim naj bi se odpravila prepoved uživanja alkoholnih pijač, j® vlada podala ostavko. Odločilna sela glavnega radik. odbora. Dopoldne samo verifikacija. Danes ni bilo konferenc. — Vse čaka, kako se bo odločil glavni odbor. BEOGRAD, dne 24. julija. Seja glavnega odbora radikalne stranke, od katere po vseh dosedanjih vesteh zavisi rešitev vladne križe, je bila otvorjena danes ab pol 11. uri. Navzočih je veliko odbornikov in poslancev, vsi ministri in Seveda tudi oba'rivala: Pašid in Jovanovič. :r Pred sejo je Pašič vprašal Jovanoviča, *li bi hotel dovoliti, da bi se seja vršila V glavni skupščinski dvorani. Jovanovič je odvrhal,’ da tega ne more, ker je svoj-čas odklonil enako prošnjo opozicije, ki je tudi hotela zborovati v skupščinski dvorani; in izdaj ne mara in ne sme delali prevedetuee. Tudi ni po parlamentarnih običajih, da bi se v skupščinski dvorani vršili taki strankarski sestanki, ki n« spadajo v okvir parlamentarnega de-1«. — Ob napovedani uri je otvoril Pašič sejo glavnega odbora, V kratkem nagovoru je pozdravil došle strankine funk-eijonarjc in izjavil, da bo treba najprej verificirati poverilnice. Nato j© bilo skle- njeno, da se seja odgodi na 16. uro, dotlej Pa mora verifikacijski odsek izvršiti svoje delo. Izročenih jo bilo 70 pooblastil, od katerih je 68 veljavnih in 2 neveljavni. Z dežele jo dospelo v Beograd 130 strankinih delegatov, med njimi vsi predsedniki oblastnih odborov. Po izvršeni verifikaciji je bila seja zaključena. Pašič je ob pol 12. uri odšel iz klubovih prostorov in se podal v ministrsko predsedstvo. Jovanovič jo že prej odšel v svoj urad kjer ni nikogar sprejel. Ob pol 13 uri se je spet napotil v kluib, kjer se je razgovarjal z nekaterimi poslanci obeh smeri. BEOGRAD, 24. julija. Kot posebno značilno za današnjo situacijo se povdar-ja to, da danes ni bilo nobenega sestan ka med voditelji, izvzemši sestanek ministrov Trifunovič. Iz dejstva, da Jovanovič ni nikogar sprejel, sklepajo, da je že dovršil vse priprave za poslovno vlado in lo še čaka odločitve glavnega odbora. Dvoboi PaiK-Jovanovii. fašič Ima največ izgledov za večino. — Pomirljivo pisanje »Samouprave«. Neverjetnost kompromisa. BEOGRAD, 21 julija. Splošno je opa (Mi, da so radikalni poslanci Pbeh smeri precej v skrbeh, kako se bo razčistila situacija na seji glavnega, odbora. Pristaši Jovanovičeve smieii n© prikrivajo preveč bo jasni, da fena v glavnem odboru večino Pašič, saj ima on tudi pravico, da Sanienuje nove Člane glavnega odbora ter sklicuje seje. Baje nekateri člani, ki so Bhanj kot nasprotniki Pašičevega stalila, sploh niso dobili vabila, med njimi posL Petrovič, potem niajstarejši član Orahovac. O tem se bo govorilo na popoldanski seji. V obče pa pričakujejo, da bo Pašič zavzel koncilijantno stališče na-l^annf Jovanovičevi akciji. »Samiouprava« prinaša pomirljiv u-vodifc o vladni' krizi ter pravi, da je Pa-Ačerva vlada predlagala kroni, naj bi se apelirala na ljudstvo, -preden bi se more-feiti uvedla nova orientacija v državni politiki. Krona pa je mnenja, dn jo treba tekati drug izhod, zato jo poverila Jovanoviču misijo, da naj poizkusi sondirati teren ®a poslovno vlado. Ker po ustavi za vsa kraljeva dejanja odgovarja tudi vla-ja krooino odločitev smatrati kot —O-• 2 LONDONSKE KONFERENCE. LONDON, 23. julija. »Daily Express« >:tev©del,da je sinoči prišlo do sporazuma v vprašanju izpraznitve Porurja in vojačke kontrol©. če je vest resnična, je konferenca do©egla važen ugpeh. PARK, 23. julija. I« Wa*hiogtona jav-Ijajo, da je državni tajnik Hughes odpotoval v Evropo izrecno radi tega, da vpliva, v Londonu za sprejetje DawisoVe-ga načrta in pripravi tla za Sodelovanje evropskih držav pri splošni razorožitvi Tej akeijl evropskih držav bi se pridružila tudi Amerika, ki želi videti Evropo v mfe-n in pri sporazumnem sodelovanja za gospodarski in kulturni napredek. Faštatevske preoilnove v stranki, RIM, 93. julija. Vrhovni faŠistovski **«* eaglaeno sklenil, da poslej ne sme sklep kron© in vlado. Pristaši NRS, ki nestrpno čakajo odločitve, naj bodo mir ni —piše radikalno glavno glasilo — ker bodo volilni možje vse storili, da bo prav za državo, za ljudstvo in stranko. N.RS stoja pred- težko pr izkušnjo, ki pa jo bo pogumno prestala. Vsekakor položaj ni talko nevaren, da bi ne bilo mogoče najti takega izhoda, ki bo v skladu s strankinimi interesi in nič manj tudi z idealom jedinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. BEOGRAD, 24. julija. Včeraj, so se sestali trije ugledni državniki radikalne stranke Pašič, Jovanovič in Stanojevič. O njih razgovorih in Sklepih ni moči izvedeti nič povsem zanesljivega. Po splošnem mnenju se obe smeri v radikalni stranki nista zadosti zbližali. Sporazum otežfcoča to, da Pašič želi za vsaiko ceno volitve, Jovanovič Pa jjb odklanja. Vzlic temu se z obeh strani povdarja, da je treba iskati mirno rešitev in kompromisno formulo, ki bo obvarovala strankino enovitost. Od popoldansko seje tedaj pričakujejo, da bo spravila obe struji in o-miogočila sporazumno rešitev. nar v 6tranki sami. Daljo je sklenjeno, da bo novi direktorij štel 15 Članov, izmed katerih jih bo 5 tvorilo Izvršilni odbor. Izdelan j© bili tudi program za. slavnostno proslavo druge obletnice fašistov-skega pohoda v Rim. Scnzacijonalna poneverba v Italiji. RIM, 23. julija. Vodja podružnice »Banoa triestina« v Portano Tampezzo, Pintarell, je poneveril 400.000 lir in po-1“Ognil čez mlejo. Borza. -nr**. w irunaj «.1183—0.1203 w»»n poslano© biti hkrati, kak funkcijo- Italija 365.66—366.6(1 CURIH, 34. julija. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 25.85, Beograd 6.45, London 23.93, Praga 16.17, Milan 23.50, Newyortk 544, Dunaj 0.00765. PAGREB, 24. julija. Pariz 4,32A0—435.50 sviba 1553—1563, London 371.15—374.15, Dunaj 0.H83 0.120.3. Praga 249.90—252.90, Doma In do svetu. Dr. Žerjav In Radgona. Kam pripelje politična strast, nam priča četrtkov »Slovenec« ki se pod mariborsko rubriko kakor razjarjeni sršen zaletava v dr. Žerjava in ga dolži-izdajstva slaven ske zemlje. Argumenti, s katerimi klati okoli sebe »Slovenčev« dopisnik, so silno plehki in dišijo Po ozračju klerikalnih gostiln, kjer se bijejo po prsih nepriznani osvoboditelji slovensko zemlje, češ, ako bi nas ne bilo, kje bi bila ta šentana Jugoslavija! Ljudje, ki jih ni nam zgo dovinsko »dokazovati«, da smo se Slovenci osvobodili brez vsako tuje pomoči in da nas srbske žrtve nič ne brigajo, tali ljudje tem lažjo potvarjajo lokalno zgo dovino! Nesporno je, da so se v prevrat n ih dneh dogajale razne nerodnosti in da bi lahko bilo marsikaj boljše, nego je bilo vsled storjenih napak (na pr. ljub Ijanska klerikalna vlada in Koroška!), toda abotno je, dolžiti posamezne naše politike, da so namenoma škodovali slo venskim interesom. Ni Še dolgo, kar so klerikalni listi bedasto napadali dr. Kukovca, Češ, da jo on zapravil Radgono Zdaj so te »zgodovinske« kozlarije zalu-čili dr. Žerjavu v obraz; postal je pač klerikalni sv. Sebasti jan, na katerega so namenjeno vse pušice. Klerikalno zavija njo radgonskega vprašanja je čisto na vadna potvorba, dostojna slavno jezuit ske šole. Objektivno je ugotovljeno — in če klerikalci toga ne vedo, naj pogledajo v kn.rvo bogoslov. profesorja dr. Slavi ča »Prekmurje«, ki je izšla v Cirilovi ti sikami da nam je bila Radgona na ml rovnd konferenci že priznana. Še v avgustu I. 1920. je bilo v tiskanem besedilu mirovne pogodbe označeno, d a teče naša meja nad Radgono. Zadnje dni pred podpisom saintgermaihske pogodbe je Po »zaslugi« Italijanov prišel v pretres predlog o ljudskem’ glasovanju v m ari bonski kotlini. Zdaj je nnSn diplomacija napela vse sile, da obvaruje Maribor pred plebiscitom. Nazadnje so zavezniki odklonili italijanski predlog; da pa bi pomirili Italijane, so napravili mejno korekturo pri Radgoni. To, ne pa pogajanja med našimi in avstrijskimi lokal nimi oblastmi, je odločilo usodo Radgone Tako govori objektivna zgodovina! Ne samo omejen, ampak še bolj hudoben človek je mogel napisati stavek, da je Žerjav »soglašal s Bašičem, dela se naj na to, da čim' manj zemlje, na kateri bi vajo Slovenci in katojaeani, pridejo pod Jugoslavijo.« Če imajo klerikalni zgodovinarji še kaj poguma, naj v Imenu katoliške »resnice in pravičnosti« zavrnejo kazizgod ovi n ske laži, ki jiih izpljuval »Slovenčev« dopisnik! -O- — Dr. Žerjav v avdijenci pri kralju. V sredo je kralj povabil v posebno avdi-jenco g. dr. Žerjava. Klerikalni listi so Pisali, da dT. Žerjav kljub ponovni prošnji ni dobil avdi j.ence, rps pa je, da ga je Povabil kralj sam. To je najboljši dokaz, kako resnična jo ona: Što se babi htilo, to se babi sni k*; Samo da klerikalni tisk podaja svoje sanje kot povsem zanesljive vesti iz Beograda. — Londonska konferenca, najvažnejša meddržavna konferenca zadnjih let, ki bo imela veli,k upi i v na razvoj meddržavnih razmier v Evropi, ne poteka tako gladko, kot so njeni sklicatelji mislili izprva, — Doslej so še sploh ni vršila plenarna seja, temveč so delali samo odseki. Tu so se že opetovano pojavila stara nesoglasja med francoskim in angleškim umevanjem reparaci jskega problema. Francozi, ki so največ trpeli fet so najbolj prizadeti, so samoumevno radikalnejši nego Angleži, ki jim1 ni tre.ba obnavljati opu-stošenih dežel. Kljub temu. da na .vladi ni več Poincare, dozdevni krivec nespo-razumljenja z Nemčijo, se reparacijska politika levičarja Herriota prilično uje. ma s politiko francoskega narodnega bloka v zadnjih dveh letih. Tako se zavezniki še niso mogli zediniti, ali naj -se Nemčija povabi k londonskim posvetovanjem! ali ne. Posebne težave dela zadnje dni vprašanje nemškega posojila. Nekateri ze na,povede • klavrn razid konference. Francija izjavila, da si pridrži vse pr avice, ki .ji gredo po versaillski j->ugodij" Ihdi češkoslovaška je sporočila, da si glede Dawi,sovega. načrta pridrži svoj ve-o, v kolikor bi bili prizadeti ti j sni interesi. Blažilno pa vpliva pomirjevalne akcija Amerike, ki izjavlja na usta svojin odposlal ., da se zadnjikrat vtika v evropske razmere, če londonska konferenca ne bo privedla k sporazumu. Popisa konjev za vojaštvo, ki bi se imel pričeti dne 1. avgusta, ne bo. Dne 6. tm. je prišel od ministrstva za vojno preklic tozadevne naredbe. -Vlo-i in tatvine v Slov. goricah. Dne 17. tm. je bilo pri posestniku Juriju Cuceku v Jurjevskem dolu vlomljeno v stanovanje. Neznani vlom-;,.© j© ukrade-I Jf zaklenjene omare 10.000 D in sicer 5 bankovcev po 1000 ter 60 po .100 D. Dalje je ukradel samokres kalibra 9, 40 kg. zar seke in mesa, 20 kg. pšenične moke. Ču-cek ima 12.490 dinarjev škode. — Dan poprej pa je bilo vlomljeno pri posestniku Ivanu Kropefcu v Slemenu, o! na Sv. Kriz nad Mariborom:. Vlomili so tri jo ne-znam moški, ki pa so p0 vlomu izginili brez sledu. Posestniku so ukradli 2 sre-niikljastima verižicam®, vredni 10-00 D, lovsko puško kalibra 16 (na levi strani kopita ima momegram I. K., na vredne Ip i fJ’ vredne 160 D, rjavi pliša. sti klobuk, vreden 300 D, 3 m' sivkastega sufcna, vrednega 60o D. žensko srajca v redno Ti) D, vratno srebrno verižico z 40 mama, vredno 300 D ter 700 D v gotovini!. Med denarjem’ je bilo tudi nekaj starih’ srebrnih novcev in sicer 5 po 5 K 15 Po 3 v in ro 1 K. Tudi ta dva vloma kažeta, da naši kmetje tJšče depar doma, nab mesito da bi ga bili obrestinosno naložiH1 v denarnih zavodih. - Zdravniška mesta so v vseh bolni« cah Slovenije zasedena. Inšpektor ministrstva narodnega zdravja v LjulblijanI nam javlja, da so tačas vsa bu-džetamo predvidena mesta za zdravnike, ki name-ravnjo prositi za odsluženje staža, v bolnicah Slovenije zasedena. Prosta mesta so se v bolnicah Kragujevac Niš, Zaj*0-car, Čacak itd. - Oddelek ministrstva pravde v Ljnte Uani je prenehal. Načelnik bivšegu oddelka ministrstva pravde v Ljubljani nam piše, da je oddelek popolnoma likvj-diran m je dne 15. juli ja pov^m pren©-hal. Njegov delokrog j© prešel po večini na ministrstvo višjega deželnega sodišča in na višje državno pravdništvo. Stranke na,j se tedaj obračaj na 'r.istrsdv«. Sirilo f!Cibm’ da se Poprej infor-VA fyto’n' Mer© oblasti kaže vložiti * —da ®e pri'h,'a n'ta čas in delo, Vehka sokolska prireditev v Novem dole i, 2' “ 3' avgPS'ta bo vršil v dolenjski metropoli - v Novem mesta ~ ! ; zIot sokolske župe Novo Mesto, ki o-beta postati sijajna manifestacija sokolske mrak Želeti bi bilo, da bi prihitel k teji prireditvi v obilnem številu tudi 8o- , © 1W llar7In’n občinstvo iz bližnji krajev mariborske oblasti. — Hausse na novosadski žitni borzi V zadnjem času j© dospelo v Jugoslavije mnogo madžarskih in romunskih agentov ki poikupujejo letošnjo pšenico «1 vsako ceno. Vsled n epričnkovo nih nakupov iz inozemstva jc cena pšenice naglo-ma narasla in so številne domače tv. re, ki so žc sklenilo pogodbe & producenta' Stran 2.'_________________________________________________________________________________ vnln© oškodovan©. V sled nenadne Kausse ijje storil samoinOr lastnik neike velike trgovin© z deželnimi pridelki v Noveni) Sadu, ki je prav posebno visoko oškodovan. Cena pšenice znaša trenutno 310—350 D taeterski stot. — S tremi otroci se je vrgla v Muro. fV Gradten se je te dni 30ttetna delavka Strempfel iz obupa nad revščino in družinskimi prepiri z otroci vred vrgla v Musro. Otroke — stare 2 meseca ter 2 in 4 leta — so kanalni požrli valovi, nesrečna mati pa j© obtičala mied nekimi blodi ,ini so jo še živo potegnili na suho. — Misijonar kot Zmagovalec na pariški Olimpijadi. Erie H. Liiddell, ki je dosegel na pariški Olimpijadi svetovni rekord v bezanju, je kandidat misijonarstva M bo odpotoval iz Pariza na Kitajsko, kjer bo skupaj' s svojimi bratom deloval kot misijonar londonske misijonarske družbe. —- Preosnova češkoslovaške vlado. V Karlovih Varih, kjer biva tudi predsednik Masairyk, se vodijo pogajanja za veliko rekonstrukcijo Češkoslovaške kcdli-čno vlade. — Največji orkester zvonov bodo imeli <7 Ameriki, deželi) posebnosti in čudežev. |V zvoniku, ki bo visdk čez 150 ml, nameravajo namestiti 54 glasbeno popolnih zvonov, ki bodo lahiko igrali Chopinova dda in operne ouveriraire. Najlažji zvon tbio tehtal 20 liber, najtežji pa čez 10 ton. Zvon on j e teh zvonov bodo uživali vsi srečni Amerikam©!, ki imajo brezžične telefonske aparate. — Rdeča Rusija se vedno bolj eboro- žuje. Po vesteh iz Moskve je sovjetska vlada naročila v zadnjih treh mesecih na Holandskem, v Švici in Italiji 730 aero-planov, 65 podmorskih čolnov, 40 tankov 'ta veliko streliva. Vse to so pripomočki, 6 katerimi bodo komunisti »zatrli« vojno i®perij&l'iEem itd. ter odrešili človeštvo! — Novi upori ruskih kmetov. Sovjetski listi priznavajo, da so v južnovEhod-tneni delu Rusije izbruhnili1 kmečki nemiri. Spopadi med rdečo vojsko in uporniki S© zahtevali mnogo žrtev. Nemiri so prva »namenja gladovne katastrofe, ki po kratkem' presledku zopet grozi milijonom) ruskih kmetov. '■* jl a o a* Mariboru, rta* Ta. jnttjn 1024 Mariborske mH Msiibsr, 23. juliji 1914. ta JADRANSKI VEČER priredi pcv-sko društvo »Jadran«, v soboto 3. avgusta v Narodnem domu. , mi Tiskarna v mariborski kaznilnici. Ker si namerava mariborska kaznilnica urediti lastno tiskarno, v kateri bi bili zaposleni kaznjenci, se je s strani grafičnih delavcev sprožila akcija proti taki tiskarni, ki bo — kakor iz Vemo — uspešna. — ml Moška Micka Kovačeva, Alojzij S. je ibrl včeraj aretiran na ovadbo nekega gostilničarja, pri katerem! ni hotel plačati Peha. Med zaslišanjem! se je ugotovilo, da je Alojzij rad popival in veseljačil, a nerad plačeval. Ker je opeharil več gostilničarjev, ga je policija izročila sodišču, Od ga bo sodilo zaradi goljufije. m Z mariborskega sejmišča. Na sejem dne 22. tm!. je bilo prignanih 6 konjev, 19 bikov, 246 volov, 433 'krav in 16 telet, skupaj 720 komadov. Navajamo nekaj najvažnejših cen: Za kg. žive teže se je plačevalo v dinarjih: debeli voili 18.25—14, poldebeli voli 11.50—12.50, plemenski voli 10—11-50, biki za klanje 10—12.25, klavne krave debele 11.50—12.25, plemenske krave 10—11, krave za kldbasarje 7.50—8.50, motene krave 9—11, breje krave isto, mlada živina 10—12. m Mesne cene. Dne 22. tm1. jo stal 1 kg dinarjev: volovsko meso I. vrste 25—27, volovsko meso II. vrste 22—24, drugo goveje meso (krave, telice, biki) 19—21, telečjo meso I. vrste 25—28, telečje meso II. vrste 21—24, sveže svinjsko meso 22.50— 35 dinarjev. m Tujci v Mariboru. V noči od 23. na 23. na 24. tm. je prenočilo v Mariboru 54 tujcev in! sicer: Meran 19, »Privatni hotel« 5, Zamorec 14, H albwi dl 12, »Pri grozdu« 3, »Domovina« 1. m' Požar v Studencih. Včeraj v1 sredo ob pol dveh popoldne je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju gospe Antonije Gašperin v Studencih. Ker je pihal mo čan veter, je bila nevarnost, da se 'bo požar razširil tudi na stanovanjsko poslopje ter na okoliške hiše. Požarna bramfoa V Studencih je takoj prihitela na gori- šče in zavarovala sosedno hišo. Zal, da gospodarskega poslopja ni 'bilo mogoče rešiti in je zgorelo do tak Tudti mariborski gasilci so koj prihiteli na pomoč in so skupno z domačimi obvarovali- Studence pred večjim' požarom. m Pisarna Slov. obrtnega društva se je % današnjim dnem! preselila v Cankarjevo' UliCO Št 5. ' ’ r j . m SK Maribor : SK trgov, nastav-1 jencev v Mariboru. Nogometna tekma Se vrši danes četrtek popoldne ob šesti uri v Ljiuddkem' vrtu. 1 iffž N (%-- > Naši skauti. V Mariboru obstojii že nekaj časa slkautsiko društvo, ki j© zbralo okoli sebe ne baš številno, toda krepko in vrlo četo skautov. Društvo zasleduje smotre Mednarodnega sikautslkega udruženja. Glavni cilj je telesno in duševno zdravje mladine. Zato goji razne telesne igre, vftje, izlete in taboren je. Pri izletih se pnzf posebno, da jih vodi izvežban vodnik. C;>ji so ponajveč gozd in solnčni vrhovi. Po možnosti sp poleti prenočuje v šatorih, da srka miladfina vedno le sveži zrak. Hkrati se jo naVaja ,k' preprosti, a tečni hrani, ki jo na izletih izvidniki sami pripravi j ijo. Poleti se goji taborenje po več tediiov v prosti naravi, največ v zdrav.-m la'*' <*-skein zraku. Tam se mladina pod fll-stvota vodnikov vežba in igra ter vzigoju-je na podlagi discipline, samozataj ©vanjo, vzajemne pomoči in drugih etičnih zakonov, ki preustvarjajo človeka v plemenito 'bitje. Koliko skrb e skauti za telesno zdravje, je videti iz tega, da jim, je strogo zabranjeno uživanje alkohola in nikotina. Vsak izvidnik mora znati pomagati Svojemu bližnjemu v sili in mn podati pri obolenju prvo pomoč; pri nesrečah, kakor potapljanju, udoru na ledu, solnčarici, zlomnenju nogo itd. pa mora znaiti i dejansko rešiti ponesrečenca. V to svrho se vrši v vodih -akupea pouk. Mariborsko društvo je šole v razvoju in daleč zaostaja za skauti drugih držav, kor mu manjka sredstev. Nabaviti' si mora še potrebno literaturo, kotle za kuho, reševalne priprave kakor vtrvi, obveze itd., za poletje pa posebno šatomov. Nedo-staja tudi sredstev za podporo že omen- jenimi izvidnike®, ki gredo olS te® nam y svobodno prirodo, da se na solncu in v šotorih nasrkajo novih življenjskih moči. — Žal da naiffl ni b}Jo mogoče, že pred tedni ustreči želji naših skautov in opozoriti javnost na ta zdrav pojav, v življenju naše mladine. Upamo, da »e bodo oni, ki lahko kaj žrtvujejo v ta/ke namene, Ob' prvi prilito spomnili mariborskih skautov in jtiml naklonili denarno pomoč. Kultura in umetnost x Ihistrovani pregled privrednih i kulturnih institucija u kraljevini SHS namerava v bližnjem času izdati »Klub jugoslovanskih pomioraca« v Zagrebu. —• Albumi, !ki je razkošno opremljen, prinese čez 1000 izvirnih fotografskih 'posnetkov o razvoju našega gospodarstva od prevrata sem in bo edino delo te vrste. — Naročajte ga pri »Pri vredno j; knjižari«, Zagreb, pošt. protina« 296. x Mir. Koutsky 1918. Yojonsko-polilio-kč kapitoly % historie srbskeho naroda, 1924, Nakladatel Pr. Borovi v iPraae. — Vneti propagator čeSkoslov.-jugoslov. zbližanja, generalni tajnik Jiugoelov* Csl. Lige v Pragi g. dr. M. Koutskf jo izdal pri znanem praškem' založniku Borovem Učno, 56 strani obsegajočo knjižico o najnovejši vojni zgodovini Srbije. Vi prvem' poglavju opisuje vojne dogodke iz let 1914—3915, v druge® umiiik čez Albanijo na Krf ter pot na solunsko fronto, v tretjem podaja spomine na solunsko fronto; naslednje poglavje je posvečeno odločilni ofenzivi v Maoedonijd, nakar razpravlja posebej o kapitulaciji Bolgar rije im o zavzetju Niša. Zadnje poglavje je naslovljeno: »Triumf narodne volje; pomen dogodkov«. V njem je avtor zapel visoko pesem junaškemu srbskemu vojaku im krepko označil pomen, ki ga je imela nezlomljiva srbska vojska in rao-voj svetovnih dogodkov in za mirovno preureditev Evrope. Pisec je marsikaj sam.' videl ta doživel, vrini tega pa kot vojaški strokovnjak dobro pozna vojno zgodovino, talko da je njegova knjižica prav zanimiva. Način opisovanja je pri-povedniški: jasen in lahek. Knjižico toplo priporočamo. f Louis Cosperns: ZaifnblftBl osel. ■ r ■ ' Roman. M (24) Jezdec na mojem hrbtu se je postavil kvišku, da bi bolje videl. Kadar pa je Spoznal, kaJke strahote se dogajajo, je padel od strahu na: tla in se nagnil nad jijega; opazil semi bil, d aleži nezavesten, če niii morda že izpustil dušo od groze. — Toda moje riganje je čarovnice očividno taotflo pri njihovem poslu. Vrgle so ee itedaj nad naju in zavrešale, da je kar hrumelo čez plan’. Otroške glavico so se onesvestile. Izgledalo je, da luna zahaja !n čar jenjiava. Jaz seta urno pobegnil, »ato pa je najino smelost poplačal suženj, ki so ga coprnice raztrgale na kose. Pobegnil sem. Bežal sem1, skozi čarovniške gozdove. Zdelo se mi je, da tudi' luna beži za mano. Čarovnice me nisoprega njale. Ozrl sem se in opazil tesal ske vra-gulje, ki so se zopet vrtele okoli začaranega kotla in metale vanj koče nesrečne- ga sužnja. Slišal sem vpitje mučene deoe, ki je neprestano odmevalo skozi votlo noč. Bežal sem. Pod črnimi debli se® so spotikal ob kačami podobne korenine. Z nesigurnimi kopiti seta skakal čez pečine. Neprijetni' veter je pihal nad menoj; zdelo se mi je, da je ves gozd1 poln or jaških drvarjev in polen, pa ogromni!h mlinskih kamnov; ki se vrte e vrtoglavo hitrostjo, ter sov in vampirjev. Prav tako zara.no so mi izglodale visoko moleče veje in naglli Oblaki, ki «o bili polni kričečih otročjih glavic. Tekel semi, kolikor so me nosile noge. Groza me je podita vso noč,do jutra, ti je vstalo bledo ta trudno. Njegova bledost je spominjala na mrtvaško kožo; takšna so jutra edinole v Tesa li ji po nočeh čarovniških orgij. Zgrešil sem pot v plamene® gozdu, čez nekaj časa pa sem uzrl široko ravan. Skozi oblake .ie padel solnčni žarek. Polja; nad katerimi je visela megla, so se razblinila in izgubila na daljnjeta obzorju. Na širokem riebu je bilo videti nežno svitlenje potmladl V možganih se mli. je ponovno vzbudilo začudenje. Kje semi Kdo semi Kaj vse sem preživel? Ali je že minila zima? Čutil seta, da semi blizu nezavesti, tako sem' bil izmučen in Obnemogel. Kri mli je curljala z nog. Toda na vejah so peli ptiči in drevje je bilo posuto z nežnim pop-je® in brstjem. Iz rastlin so tekle vonjave in v raku je drhtelo nekaj čudovito milega, podobno eolskim zvokom1. Totdia bežal sem1 dalje takšen, kakršen sem bil: bolan, s šepavo nogo, mršav ta poškropljen s krvjo. Neki rokav reke Spercheion je tekel čez ravan. Iz njega m se dvigale sabljiee, katerih prvi cveti so odpirali bole in motnoirameue kelihe. Nato j© ležalo neko jezerce. Bilo je polno lotosov in meje spomin jate tistega jezera, pril katere® sem pred meseci ugledal Charis. Skozi visoko ločje in lotosovo cvetje se® prebredel plitvo vodo in krenil dalje, dasi nisem imel cilja pred sabo. Čutil pa sem notran ji glas, ki mo je vabil dalje in dalje. Onstran jezera so bili zeleni travniki s pod leski ta zvončki. Zares! Pomlad se mil je smehljala nasproti, ljubka pomlad. V zraku je brnela radost kot z Kolov« harfe. Komaj da eemi čutil prejšnjo izmučenost. Na veliko začudenje se® opazil vi daljavi, med drevoredom ozelenelih jng-njegov poslopje, ki j« bilo podobno knežjemu dvoru. Hišo so tvorili r polkrogu razvrščeni beli stebri, obdajalo pa jo je tiho jezero. Ta letovišča sem videl prihajati mnložioo dekli« in moških. Stopali so po širokih preprogah zelen© trave. Obstal se® pred žiHno ograj«, ki je fofla zasajena okoli letovišča. Strmel se® pred se in sd ogledoval hišo in park;, kar naenkrat pa prepozna®' eno izmed: deklic, ki je prihajala v krogu družic, samth »tilo-ličnih devojk. Bila je Chaarie. Videl amrt jo povsot® razločen©. Sagledaflš j« utrujeno, keJkor da M jo izjedala skrivna fckrb Brez sape, poln nenavadne sreče, se® uprl oči vanjo in jo glodal kot živo boginjo. (Dalje s?«!!.? Pohištvo h*tnih izd.lksv za spala« in jedilne soha najceneje v zalogi lercer in drug, Maribor, Vetrinjska ulica S!er 2. 106 Aupi ee dobro ohranjen flja-barski voz aii pel fij a tarski voz. Vpraiati na pok ovnika Josipa Djordjeviča, profesor Vojne Akademije; Vojašnica kralja Petra. * 1692 čprejmem takoj prvovrstno il-vlljo, na dom. Naslov pove uprava „ Tabo ra*. 1595 F RT Automobilno zastopstvo k J. c/. Horberstoln Maribor, Gosposka ul. 20, tel. 133 Kupim star« zlato, srebrn denar in dragoceno kamenje, M. Ilger, urar. 1584 30—16 Dva lepa, velika, flgurantna konja, brei madeina, 6 in 7 let stara, sta na prodaj. Naslov v upravi lista. 1693 HISa v sredini mesta Maribora s stanovanjem ugodno na prodaj. Naslov v upravi. 1591 5-5 Največja izbira moškega perila. "N Srajce molinos cefir-prsa okuford eefir oksford Sifon cefir ceflr la la la la Raje pr*a i ovratnika S ovratnika Din. 52.— , 52.— , 60.-, 61.-68.— 72.— 80.— Nadalje ovratniki beli in barvani po Din. 7‘50, nogavice, naramnice, kravate, žepni robci, dežniki, palico i. t d. BST* Cene brezkonkurenine! Gaspari & Faning©**) Maribor, Aleksandrova cesta 33. 1690 — «dBl E 628/24-tO Dražbeni oklic. Dne 13, septembra 1924 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnine vi. št. 413 d. o, Grajska vrata hiše št. 25 v Marijini uliol v Mariboru. Cenilna vrednost znaša 183.243 Din. 63 p,; najmanjši ponudek znaša 91.621.82 Din. Vae drugo je razvidno iz dražbenega oklica na-bitega na sodni deski. Okrožno sodišče v Mertboru, odd. IV, dne 16. julija 1924, Pozor šivilje in krojači! 1639 Vse potrebščine kupite najceneje pri s—» GASPARI & FANINGER, detail Maribor. Aleksandrova cesta it 23. Bedetii la MrisMfc SaneecdS Glaj»i ki odAovomi orada}*; iFeksaklM SalNdiav.