NA SLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Telephone: HEnderson 3912
Naša narodna in verska
zavednost se kaže v tem, da damo svoje otroke zavarovati pri K. S. K. Jednoti!
Entered as Second Class Matter December 12th 1923, at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of August 12th 1912. Accepted for Mailing at Special Rate of Postage Provided for in Section 1103, Act of October 3rd 1917. Authorized on May 22nd 1913
NO. 23 — STEV. 23
CLEVELAND, 0., 5. JUNIJA (JUNE), 1946
VOLUME XXXII—LETO XXXII
Brzojavka gl. predsednika KSKJ Mr. Johna Germa:
VSEM DRUŠTVOM KSKJ
Pueblo, Colo., 3. junija. — Dne 15. junija se bodo zopet sestali v Parizu zunanji ministri Združenih držav, Anglije, Sovjetske unije in Francije, da razpravljajo o usodi mesta Trsta (Trieste) in Primorske (Julian March). Da se ohrani svetovni mir, bi morali biti imenovani kraji izročeni Jugoslaviji, kamor po vsej pravici spadajo.
Do sedaj je Jugoslavijo v njenih upravičenih zahtevah podpirala samo Rusija. Je velika nevarnost, da se veliki štirje na svojem bližajočem se sestanku ne bodo ozirali na dejstva, (( ki Jugoslavija ž njimi utemeljuje svoje zahteve. Slovenci v Ameriki iz celega srca upamo, da bo vsaj naša dežela, Združene države, upoštevala jugoslovanske pravične zahteve. Zato se obračamo na vsa posamezna KSKJ društva, naj takoj pošljejo pismo ali pa brzojavko našemu državnemu oddelku (State Department) v ta namen. Povejte mu, kako globoko mi čutimo, da bi morala biti Trst in Julijska krajina prideljena svoji materni državi Jugoslaviji. Pišite ali pošljite telegram naslovljen na Honorable James Byrnes, Secretary of State, Washington, D. C.
Z bratskimi pozdravi,
JOHN GERM, gl. predsednik KSKJ.
RAZMOTRIVANJA ZA KONVENCIJO
143: SV. JANEZ KRSTNIK
Joliet, lil. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 148, Joliet, Illinois, je na svoji redni seji, ki se je vršila 26. maja 1946, razmotrivalo v prilog prihod-1 nje konvencije, ki se bo vršila meseca avgusta t. 1., in članstvo je sklenilo, da delegacija uvažuje sledeče:
Izredni asesment lOc, ki je sedaj v veljavi za patriotiični sklad naj se ukine in istih lOc na mesec naj se za stalno u-veljavi kot redni prispevek v sklad izrednih podpor. Iz sklada izrednih podpor naj se plačuje mesečni smrtninski asesment 70 let starim članom in članicam. S tem se bo Jednota,. v resnici izkazala za bratsko organizacijo, ki bo priznala zaslužene stare člane in članice.
Dalje je bilo razmotrivano,
da naj se skuša angleški del Glasila "Our Page" izboljšati, da so isto prinašalo več koristnega čtiva agitatorične vsebine in športne aktivnosti. V to svr-ho nije se uposi posebnega u-rednika in ako to ni izvedljivo, naj glavni odbor nastavi stalnega poročevalca, ki naj bi se udeleževal športnih aktivnosti.
'Č 1 a n is t ¡v o našega društva smatra, da je športna aktivnost, koti so kegljaške tekme, v korist in napredek organizacije, in poročila v "Our Page" bodo poživila tudi ono našo mladino, ki se doslej ni udejst-vovala v Jednoljinih športnih aktivnostih.
.John J. Kren, predsednik, Joseph Avsec, tajnik, Joseph F. Kochevar, blag.
DRUŠTVENI PEČAT.
Anglija in Trst
London, Anglija. — Dne 4.
junija je govoril zunanji minister Bevin v parlamentu ter pri tem posvaril Rusijo, da če ceni mir nad vse, naj ga ne zamudi, ker take prilike ne bo morda več. Stalen mir v Evropi more priti le, je dalje izjavil Bevin, če Rusija prostovoljno pristane na izravnavo evropskih problemov.
Bevin je omenil tudi plovbo po Donavi in zadevo Trsta, kar je bilo oboje zapreka za sporazum na konferenci ministrov v Parizu. Rekel je, da bi po ruskem predlogu glede jugoslovansko italijanske meje ostalo nad 500,000 Italijanov pod Ju goslavijo, dočim bi ne bil noben
Za obletnico delovanja UNRRA V Jugoslaviji
Slovenec pod Italijo.
"Jaz pod takimi pogoji ne morem dati Trsta Jugoslaviji," je govoril Bevin dalje. "Trst mora biti internacionalna luka, ne pa internacionalna politična žoga. Prepričan sem, da bo prišlo pri našem bodočem sestanku v Parizu do popolnega sporazuma, če bo Sovjetska u-nija pripravljena izravnati problem Avstrije, problem Italije in Podonavja."
-—o-
MLINI NE MELJEJO
Washington, D. C. — S 5
junijem je prenehalo obrato vati 98% vseh mlinov v Ameriki, ker ni žita.
Ljubljana 13. aprila — Razdejanje, ki so ga fašistični uničevalci povzročili pri posameznih evropskih narodih, je bilo tako veliko da se ti narodi z lastnimi sredstvi ne bi mogli opomoči desetletja. To>dejstvo je postavilo pred Združene narode še v času vojne nalogo najti sredstva da se miliojnom ljudi, ki so čez noč ostali brez hrane in strehe, nudi čim prejšnja izdatna pomoč. Jasno je bilo, da se da ta pomoč nuditi le v organizirani obliki s sodelovanjem vseh manj prizadetih narodov.
Še v času vojne so predstavniki 44 narodov v Atlantic City ju v Združenih državah u-stanovili novembra 1943. organizacij o UNRRA (Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo)—angl. United Nations Relief Rehabilitation Administration. V centralni odbor Unrinega sveta so stopili predstavniki Kitajske, Sovjetske zveze, Anglije in Amerike. Ta organizacija si je postavila za nalogo, da takoj po osvoboditvi posameznih narodov nudi tem narodom pomoč v živilih, obleki, zdravilih in ostalem materialu, da prepreči nadaljnje žrtve in pomaga pri obnovi posameznih držav. Presežki živeža in ostalega materiala vseh narodov, ki so stopili v Unro, so bili stavljeni na razpolago tej svetovni organizaciji, da pomaga z njimi onim narodom, ki so največ trpeli v vojni in katerih potrebe so največje. Že tedaj so ena prvih predstavniki Uure izjavili, da bo Jugoslavija dežel, ki ji bo Unra nudila pomoč ne samo zato, ker je bilo v Jugoslavij i povzročeno ogromno opustošenje, temveč zato, ker so narodi Jugoslavije doprinesli ogromne žrtve za zmago nad Hitlerjevo Nemčijo. Med delegacijo Unre in našo vlado je bila sklenjena in podpisana pogodba o dobavni pomoči. Po tem dogovoru razdeljujejo od Unre prejeto blago organi ljudske oblasti, organom Unre pa je dana možnosti, da opazujejo razdeljevanje. Po tem dogovoru je bila osnovana misija Unre za Jugoslavijo, ki je začela s svojim delom 15. aprila 1945. Razumljivo je, da je bila dobava združena z velikanskimi težavami. Sovražniki so v času vojne in zlasti še ob svojem u-miku uničili v Jugoslaviji preko 93% železniških vagonov, na stotine kilometrov železniških prog in preko 75% železniških mostov. Od 1708 lokomotiv, ki jih je država imela pred vojno, je olstalo vsega nepoškodovanih 239. Razen tega so sovražniki odpeljali in uničili veliko število tovornih avtomobilov, poškodovani in uničeni pa so bili v veliki meri tudi cestni objekti, zlasti mostovi. Naše ljudstvo se je z vsemi silami vrglo na delo in je v kratkem času obnovilo najvažnejše prometne poti, po katerih je lahko prihajala prva pomoč.
Celotna škoda, ki so jo okupatorji napravili naši državi, je (Dalje na 2 strani)
DOMA IN PO SVETU
Washington, D. C. — Oziraje se na Trurnanovo mednarodno politiko je senatska zbornica 4. junija glasovala, naj se fantje in mladi moški od 18 do 45 let stari, kličejo v obvezno okupacijsko službo prek morja, do 15. maja 1047. Vojaki naj dobijo višjo plačo. Veteranov naj ne kličejo, razen nekatere posamezne v izrednih slučajih. To še ni končno.
Rim, Italija. — P0 celi Italiji so se vršile v nedeljo splošne državne volitve. Sv. Oče se je obrnil na katoličane, naj zajezijo vpliv komunizma. Pri teh volitvah so prvič volile tudi italijanske ženske. Natančni izid nekaj dni še ne bo znan, kaže pa, da bo Italija dobila republiko in ne ,bo več imela kralja. Katoliška stranka, to je krščanski demokrati, je močnejša kakor socialisti in kakor komunisti, ter bo najbrž zavzemala tretjino mest v novi vladi.
Indianapolis, Ind. —- Mancel Talcott, predsednik Ameriške legije, ki ima v tem mestu svoj glavni stan, je izjavil, da bodo trupla 250 ameriških vojakov, ki so v drugi svetovni vojni padli na tuji zemlji, izkopali in pripeljali v Ameriko. To bo okrog 80 odstotkov vseh naših padlih ali pogrešanih na tujem. Vlada bo dala pripeljati sem samo tiste umrle vojake, ki jih zahtevajo najbližji sorodniki. V vsakem slučaju bo stopila v stik s sorodniki in dala omenjene pokopati v Ameriki z vojaškimi častmi. Vsak tak slučaj bo stal vlado okrog $700, vse skupaj pa najbrž nad $200,000,000. Po prvi svetovni vojni so Združene države dale pripeljati domoy 46,000 izmed 78,000 ameriških borcev, ki so padli v tujini.
Nuernberg, Nemčija. — Iz visokega zavezniškega vira je prišlo naznanilo, da ima Rusija danes pod orožjem 6,000,-000 mož, to število pa bo v najkrajšem času znižala na 4,-500,000.
UMRLI V CLEVELANDU
—Umrl je Matthew Salay, star 63 let, stanujoč na 1370 E. 41. St. Zapušča soprogo Magdaleno in družino. Rojen je bil v Bistrici, fara Crensovci v Prekmurju. V Ameriki je bival 37 let.
—Umrl je John Kobilšek, star 58 let. Stanoval je na 1490 E. 174. St. Doma je bil iz vasi Kisovc, fara Zagorje na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Bervar, sina in dve hčeri. Bil je član društva Marije Vnebovzete št. 77 KßKJ v Forest City.
—Dne 2. junija je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, Ivan Žlindra, znan tudi pod imenom Spencer in star 46 let.
—Dne 3. junija je umrla po težki, par mesecev trajajoči bolezni za rakom na črevih Paulina Zupančič roj. Erjavec, stara 43 let. Bila je mati 9 otrokom, soproga gostilničarja Ignacija Zupanč|ča iz 1245 E. 55 St. Bila je članica dr. sv. Ane št. 150 KSKJ.
Poročila iz Slovenije
Slovenija, kakor Jugoslavija sploh, se je z vso vnemo lotila dela za svojo gospodarsko obnovo. Upamo seveda, da bo tam z gospodarsko obnovo čimprej začela hoditi roko v roki tudi duhovna obnova. Iz "Slovenskega Poročevalca," je razvidno, kako se naši ljudje tam trudijo na polju, kako zidajo mostove, gradijo železniške proge, kako tekmujejo v tovarnah in premogovnikih; celo dijaki, ki morajo tudi pomagati z ročnim delom, tekmujejo, kje bodo več naredili. Na željo mnogih naših članov bomo odslej, v kolikor nam bo prostor dopuščal, priobčevali tudi izbrana poročila iz stare domovine. Danes jih sledi par.
"S traktorji orjemo za setev"
Ljubljana, 14 aprila. — Po osvoboditvi je zadihalo na naši zemlji novo življenje. Že v jesensko setev smo vložili mnogo truda, s še večjo vnemo pa so se naši kmetovalci pripravili na spomladansko setev. Naša ljudska oblast uspešno rešuje pomanjkanje vprežne in ornf živine s tem, da v posamenih okrajih ustanavlja kmetijske strojne postaje. V območju doslej ustanovljenih 7 postaj, in sicer v Škof j i Loki, Smledniku, Mengšu, na Verdu, v Grosupljem, Grahovem, za Ljubljano in okolico pa v Ljubljani. Poleg kmetijski hpostaj so bile organizirane tudi potujoče traktorske ekipe ki potujejo iz kraja v kraj in povsod zorjejo, kar je ondi mogoče zorati s traktorji. Te ekipe ljubljanskega okrožja so trenutno v Logatcu. Velikih Laščah, Višnji gori in v Crnelem, predvidene pa so ekipe še za Loško dolino, Bloško planoto in Sorško polje. V območju uprave "Ustroja" v Ljubljani poslujejo tudi tri delavnice, in sicer mehanična delavnica v Škof j i Loki, strojna kolarska delavnica v Kokri-ci pri Kranju in večja mehanična delavnica v Mengšu. V teh delavnicah popravljajo stroje kmetijskih Strojnih postaj, poleg tega pa popravljajo okoliškim kmetom kmetijske stiroje in orodje, s čemer uspešno pomagajo pri hitrejši obdelavi zemlje in mehanizaciji vsega našega kmetijstva.
'Na omenjenih kmetijskih strojnih postajah orjejo s 14 traktorji različnih znamk in izdelave. Povprečno zorjejo tedensko 600 do 700 ha njiv, prav toliko tudi pobranajo ali prevlečejo s kultivatorji. Z u-stanovitvijo kmetijskih strojnih postaj se bo obdelava zemlje znatno pocenila, kmetijska proizvodnja pa povečala. Če računamo, da opravi traktor vsak dan delo desetih parov konj in vpoštevamo, da stane dnevno vzdrževanje konja do 150 din, spoznamo, kako velik je prihranek s traktorsko obdelavo zemlje. Če poleg tega upoštevamo tudi možnost, da postavimo v hlev namesto konj krave-mlekarice, postane gospodar ska pridobitev še vidnejša. O-benem pa s tem ugodno reši mo tudi vprašanje hlevskega (Dalje na 2 strani)
Vesli iz slovenskih naselbin
Bridgeport, Ohio:
—V soboto 1. junija sta se v cerkvi sv. Antona Pad. poročila Charles Edwards in Alberta Gregorčič, članica dr. sv. Ane št. 123 KSKJ. Calumet, Mich.:
—Zadnje dni maja je tukaj umrl John Spraicer, star 66 let. Bil je blagajnik dr. sv. Petra št. 30 KSKJ in večletni councilman mesta Calumet. Rojen je bil blizu Črnomlja, prišel je v Ameriko star 18 let in je potem prebival v Calumetu celo življenje. Bil je zelo priljubljen tako med našimi ljudmi kakor med drugimi, kar je pričala tudi nenavadno velika udeležba pri pogrebu. Zapušča žalujočo soprogo in dva sina. Prizadetim izreka globoko sožalje v imenu dr. sv. Petra Martin Sterbentz, predsednik.
—Dne 29. maja je umrl Matt Rugina, star 74 let. Prišel je v Ameriko star 17 let in je ostal na Calumetu celo življenje. Bil je član in odbornik dr. sv. Petra št. 30 KSKJ. Zapušča 4 sine, 3 hčere in več vnukov. Preostalim izreka globoko sožalje Martin Sterbentz, preds. Chicago, 111.:
—V soboto 1. junija sta se poročila Frank Jarmovski in Rose Mary Simonie, hčerka Mr. in Mrs. Anton Simonie iz 2010 W. Coulter St.
—Dne 31. maja je v bolnišnici umrl Frank Zvokel Sr., star 68 let, doma iz Dobrove pri Ljubljani. Bil je star chi-caški naseljenec in je prebival v okolici sv. Štefana. Zapušča soprogo in odraslo družino.
—Po dolgi bolezni je na se-rozapadni strani umrl Frank Florjančič, trgovec z železnino, star 51 let. Doma je bil iz Bri-tofa pri Kranju, v Ameriki pa 35 let. Zapušča ženo, hčer in 4 vnukinje. Chisholm, Minn.:
—V nedeljo 16. junija bo tukaj daroval prvo sv. mašo Rev. Rudolph Pakiz, član dr. Friderik Baraga št. 93 KSKJ. Columbus, Ohio: s štirimi majhnimi otroci je naenkrat brez strehe, ker je petletna hčerka zyzgalo hišo. Z gorečo žveplehko -je "nažgala kos papirja, tega je pritaknila okenskim zavesam. Vse to je naredila iz maščevalnosti, ker ji mati ni hotela dati par centov za sladkorčke. Otroci so pač otroci. Cleveland, Ohio:
—V uredništvu Glasila so se te dni med drugimi oglasili Mrs. Helena Corel iz New Yorka, z majhnim vnučkom— našim članom, in njena hči Mrs. Helen Mayer, žena znanega trgovca s čevlji na St. Clair-ju. Nadalje nas je obiskal zaslužni dolgoletni predsednik dr. sv. Vida št. 25 KSKJ brat Anton Strniša Sr. Končno pa nas je presenetil Mr. Michael Hochevar, naš izvrstni poročevalec iz Jolieta; prišel je v Cleveland na pogreb bratove soproge. Vsem tem in drugim najlepša hvala za prijateljski obisk.
—V cerkvi sv. Kristine v Euclidu sta se 25. maja poročila Lloyd V. Phillip in Lillian Bozeglav, hčerka Mr. in Mrs.
Anton Bozeglav iz Silver Dime Range, Chardon Rd.
—V cerkvi sv. Vida sta se 1. junija poročila Martin J. Fink in Alice Potočnik.
—V cerkvi Marije Vnebovzete sta se 25. maja poročila Joseph Krainz in Josephine Ro-tar, 1. junija pa Metro Bezik in Josephine Krainz.
—Dne 26. maja sta v krogu ožjih prijateljev obhajala 2|5 letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Jacob Resnik iz Newburgha.
—Na Cathedral Latin višji šoli je z odliko graduiral v glasbenih študijah Donald Ferfo-lia.
—Srečno je prestala operacijo in .se povrnila iz bolnišnice Frances Petelin iz 1092 E. 64 St.
Detroit, Mich.:
—Umrl je John Srebrnak, star 32 let. Farani sv. Janeza Vianeja ga bodo, močno pogrešali, ker je bil ¿erkveni pevec. Zapušča ženo, očeta, 4 brate in sestro. Joliet, III.:
—Iz vojne službe s t,a se vrnila Robert F. Lilek 229 Ruby Si., in Edii,lund Zeiko, 1112 Cora St.
-—-Dne 25. maja sta praznovala zlato poroko pionirja naše naselbine Mr. in Mrs. John in Frances Sustaršič, 2213 Hickory St. Sin in štiri hčere in številni sorodniki so se z njima veselili ob tem redkem jubileju. Zlatoporočna sv. maša je bila darovana v cerkvi sv. Jožefa.
Milwaukee, Wis.:
—Dne 14. maja je v starosti 58 let preminil Anton Haložan, 915 So. 11th St. Poleg soproge Frances zapušča še poročeno hčer, sina in vnukinjo.
—V starosti 44 let je umrla Mrs. Dorothy Tratnik iz 3205 W. Mount Vernon Ave. Poleg soproga Josipa zapušča še 6 hčera iz prvega zakona in 5 vnukov.
—V starosti 51 let dne 18. maja umrla Mrs. Rose Goršin, iz 1021 So. 61st St. Zapušča sina, Mathildo ter brata Louis Kirna.
Strabane, Pa.:
—V tem mestu je umrl 17. maja Anton Kogovšek, star 75 let. Doma je bil od sv. Jošta. V Ameriko je prišel leta 1898. Bil je izučen kovač in praktičen katoličan vse življenje. Winona, 111.: •
—Umrla je Mrs. Anna Ar-chull, doma iz vasi Visejc, fara Hinje na Dolenjskem. Zapušča moža Ignacija, sina, 4 hčere in več drugih sorodnikov.
Novi odbor SŽZ
Na 7. konvenciji Slovenske Ženske Zveze, ki se je zaključila v Indianapolisu, Ind,, 26. maja, je bil izvoljen naslednji gl. odbor:
Predsednica in urednica Mrs. Albina Novak, tajnica Mrs. Josephine Erjavec, blagajnttčar-ka Mrs. Josephine Muster. Mrs. Marie Prisland, ki se je zaradi rahlega zdravja odpovedala predsedništvu, je bila izvoljena za častno predsednico in načelnico finančnega odbora.
Za obletnico delovanja UNRRA v Jugoslaviji
(Nadaljevanje a 1 strani)
ogromna. Po objektivni cenitvi znaša škoda okrog 61 milijard dolarjev in okrog 2 milijona žrtev. Precejšen del te škode odpade na Slovenijo, ki je štiri leta vztrajala v junaški borbi proti fašističnemu nasilju tier je bila od vseh jugoslovanskih republik poslednja o-svobojena. UNRRA je doslej poslala v Jugoslavijo velike količine najrazličnejšega materiala, od živil obleke in obutve motornih vozil, lokomotiv do gradbenega materiala. Samo do lanskega oktobra je bilo v Jugoslavijo poslano nad pol milijona ton različnega materiala. Po proračunih UNNRE bo dosegla skupna vrednost dobav, ki jih je Jugoslavija že prejela in jih bo še prejela do 30. junija t. 1., 369 milijonov dolarjev.
Precejšen del dobavljenih živil, oblačil in materiala je dobila tudi Slovenija. Naj navedemo samo količine nekaterih najvažnejših živil, ki jih je Slovenija prejela do konca lanske-- ga leta. Prejeli smo okroglo 30,0000 ton pšenice, 4,000 ton graha, 4,000 ton masti, 124 ton soli, 679 ton mleka v prahu, 493 ton surove kave, 719 ton mesnih konzerv, 321 ton ribjih konzerv, 573 ton mlečnih konzerv in še mnogo drugih živil. Tekstilij smo prejeli do danes: tkanin, volnenih in bombažnih 350,000 metrov, konfekcije in perila 240,000 komadov,
DRUŠTVENA NAZNANILA
nogavic 140,000 parov, sukanca 140 milijonov jardov. Pomoč, ki smo jo dosedaj prejeli, je precejšnja in naši narodi so Združenim narodom zanjo hvaležni. Navzlic temu najnujnejše potrebe našega ljudstva še zdaleka niso pokrite. Pomoč, ki prihaja, se pravično razdeljuje preko našega trgovinskega razdelilnega aparata, zadrug, državnih in zasebnih trgovin, tistim predelom, ki so bili v vojni najbolj prizadeti, to se pravi našemu kmečkemu in delovnemu ljudstvu. Tudi sami predstavniki UNRRA-e so že ponovno izjavili, da se njeno blago pravilno in pravično razdeljuje.
Čim večja bo pomoč, ki jo bomo še prejeli od UNRRA-e, in čim hitreje jo bomo prejeli, toliko prej bo našim narodom dana možnost, da se bomo v svojem gospodarstvu postavili na lastne noge in ne bomo več odvisni od zunanje pomoči. To pa ni samo v našem interesu, to je tudi v interesu Združenih narodov, ki nam pomoč nudijo. Prepričani smo, da se bo tako tudi zgodilo, ker se važnosti hitre in izdatne pomoči zavedajo tudi najvišji predstavniki UNR RA-e, saj je njen generalni direktor bivši newyorški župan La Guardia nedavno izjavil: "Naše geslo danes je nestrpnost in akcija, ker ne smemo trpeti noibjenega zavlačevanj,a, dokler posamezni narodi umi-^ rajo od gladu."
50: MARIJA DEVICA
Pittsburgh, Pa. — Vse članstvo našega društva prosimo, da se udeležite redne seje v nedeljo 9. junija. Na tej seji pride na vrsto razmotrivanje Jed-notinih pravil kakor tudi priporočila delegaciji prihodnje konvencije. Na redni seji meseca aprila je bilo določeno, da bo volitev delegatov meseca julija, torej je potrebno razmotrivanje prej, da se bodo sklepi lahko pravočasno dali objaviti v Glasilu.
Sobratije in sestre, videli ste, da je že več društev objavilo svoja razmotrivanja in priporočila, tako da bo za nas že to liko lažje poseči vmes. Nekate-
sejo tudi nekaj novih članov ali članic, bodisi za odrasli ali pa za mladinski oddelek, zakaj predkonvenena kampanja še ni zaključena in naše dru štvo še ni pridojbilo predpisane kvote in še ni upravičeno do posebne nagrade. Je pa še čas, četudi ga je malo, in lahko še vedno popravimo, kar smo zamudili. Kampanja za pridobivanje novega članstva še vedno traja.
Še enkrat: ne pozabite na sejo 9. junija. — Pozdrav.
John Oblak, tajnik.
81: MARIJA SEDEM ŽALOSTI
Pittsburgh, Pa. — Na seji
liiVU laiJC	rillCij. ncnnu.	.	....
ra društva priporočajo gotove meseca maja, kakor je bilo na-
„ «	r\ awiA lYYioll vnllfvo 7.S\
stvari ali zavzemajo gotovo stališče, druga društva spet priporočajo kaj drugačnega ali
zastopajo malo drugačno stališče. Zdaj pa pridimo mi na dan s svojimi priporočili, in prej ko to storimo, boljše bo. Vsa ta priporočila so žito za konvenčni mlin. -*- Z bratskim pozdravom,
Malh Pavlakovich, tajnik.
IZ SLOVENIJE
(Nadaljevanje s 1 strani)
gnoja, ki bi ga tedaj ne primanjkovalo v našem kmetijstvu.
Četudi je bil doslej v Sloveniji traktor takorekoč neznan pripomoček v kmetijstvu, je vzbudila njegova uvedba veliko zanima nja. Vsa obdelava je izredno zadovoljiva ter jo kmetje vsepovsod hvalijo. Spomladanski setveni načrti bo v celoti izveden. Brez sodelovanja strojnih postaj bi ob sedanjem pomanjkanju vprežne živine to ne bilo mogoče. Ko bodo spomladanska setev, košnja krtne in žita, mlačev, jesenska setev in zimsko oranje končani, bodo zaposleni traktorji pri prevozih kar bo tudi v veliki meri pospešilo in pocenilo obfnovo našega gospodarstva.
-o-
"Zdaj spet izdelujemo kmetijsko orodje..."
Tik pri železniški postaji Vinkovci je po proizvodnji največja tovarna pločevinastih in železnih izdelkov na Hrvatskem, ki je bila pred vojno znana pod imenom "Ferolim."
Vojna tovarni ni prizanesla. Po osvoboditvi je bila podobna svoji okolici—predmestju Vin-kovcev. — Povsod ruševine, polomljene strehe, razbito zidov-je, razsute ograje; edino žito na bližnjih njivah je zelenelo in kazalo življenje, med ruševinami pa je vladala tišina. Tla so bila posuta z ometom, zdrobljeno opeko, f razbitim steklom in z razpokano zemljo.
Toda danes stojita tu dve novi zgradbi iz opeke in manjša pred katero cvete skrivljena višnja. To je nova tovarna katere izdelki po kakovosti ne zaostajajo za predvojno proizvodnjo.
Leta 1944. je padlo na tovarno "Ferolim" več vžigalnih in pet polnih zadetkov rušiln,ih bomb; 33 bomb je padlo v neposredno bližino poslopja. Tovarna je bila skoraj do tal po-
reli ali bili pokvarjeni. Oddelek za sestavljanje peči in štedilnikov in za lite predmete ter prostori za glavni pogonski stroj so bili porušeni. Vse je bilo v takem stanju, da je bilo vprašanje, če .se sploh splača obnavljati tovarno. Zmagali so tisti, ki so bili za obnovo tovarne. Leto potem, ko je bila tovarna bombardirana, avgusta 1945, so začeli z delom. Najprej so obnovili manjše poslopje — pisarno in 20 dni nato začeli z obnovo delavnic. V Vin-kovcih in okoliških vaseh so razobesili plakate, ki so vabili k obnovitvenemu delu. Odzvalo se je toliko delavcev, da vseh še sprejeti niso mogli. Začeli so z reševanjem preostalih strojev iz ruševin in z zbiranjem razmetanih surovin ter delov strojev. Rušili so preostale zidove in pripravili opeko za ponovno uporabo ter končno očistili še prostor. S 500,000 kosi stare opeke so zgradili dva oddelka, kjer izdelujejo vile, grablje in lopate, in prostor, kjer bo oddelek za izdelovanje štedilnikov.
Obnovljeni oddelki tovarne so moderno zgrajeni in ustrezajo vsem higienskim zahtevam. — Imajo velike umivalnice z mrzlo in toplo vodo vse prostiore bodo lahko segrevali. V ta namen t^odo izkoriščali vročino peči za segrevanje na ta način, da bodo zgorele vroče pline razpeljavali po ceveh v delavnice in po vsem poslopju. Tako bodo prihranili drva in premog, obenem pa tudi delovno moč.
Tovarna je bila 22. marca izročena svojemu namenu. Danes puhti v '"vilami" iz peči rurae-no-rdeči plamen, a težka avtomatska kladiva hrupno udarjajo po nakovalih. Na ognju žarijo kosi jekla, iz katerih delavci in strokovnjaki izoblikujejo lopate, grablje in vile. Pri ognjišču, ki puhti vročino, <fa poleg stoječim jemlje sapo, stoje delavci z dolgimi kleščami in polagajo ter obračajo v ognju
65: SV. JANEZ EV.
Milwaukee, Wis. — Vsem članom in članicam gori imenovanega društva naznanjam, da bo prihodnja seja ,ki se bo vršila v nedeljo 9. junija ob 2 uri popoldne, izredno važna seja, zakaj volili bomo tri kon-venčne delegate kakor tudi tri namestnike. Zavzemite se torej, da- pridete vsi na to tako važno sejo. Vsak član in članica, ki bo čital ali čitala te vrstice, naj blagovoli opozoriti še druge člane in članice, da bodo prišli na to sejo.
Ne pa pozabiti pripeljati na
rušena in požgana. Stroji so bi-	_ _
li razmetani, pokriti z zemljo kose jeklenih plošč. Ko posta-in poškodovani. V "vilami" — nejo te plošče belorumene, so oddelku, kjer so izdelovali vile, j toliko mehke, da jim morejo s grablje in lopate, so bili stroji j kladivi in nakovali dati nadalj-poškodovani, velike peči ¿a se- j njo obliko. Nakovalo, ki ni grevanje in kaljenje so bile po- ; veliko kakor običajna kovaška 1.1.".; no, elektromotorji so ali zgoJ nakovala, ima tri vzporedne
znanj eno, smo imeli volitve za delegatinje prihodnje konvencije KSKJ, ki se bo vršila v Pueblo, Colo., in se bo začela 19. avgusta 1946. Izvoljene so bile enoglasno Mrs. Katherine Rogina, Miss Frances Lokar, in Mrs. Ann Solomon. Namestnice so Mrs. Sida Jevnikar, Mrs. Rose Delach, in Mrs. Katherine Plantan.
Na seji je bilo prisotnih okoli 200 članic, in se na tem mestu kot predsednica in v imenu ostalega odbora zahvalim vsem članicam za njih prisotnost, kakor tudi za slogo, ki je vladala med celo sejo. Prav gotovo bi se tudi z največjo inteligenco ne vršila seja v tako lepem redu, kakor se je vršila naša seja ob tem času. Torej hvala vam članicam še enkrat, in upam in želim, da bostie prišle na seje redno vsaki, mesec, zato ker taka sloga je na vseh naših sejah, samo da ni na vsaki seji toliko članic prisotnih.
Članice so dale delegatinjam dve posebni nalogi: Naj se nekaj ukrene na konvenciji, da ne bo treba članom nad 70 let starim plačati več asesmenta in da se ovrže lOOc, ki jih sedaj
mesečna seja vršila v nedeljo 9. junija v navadnih prostorih v Ferdinand dvorani ob eni uri popoldne. Seja je zelo važna za vse članstvo našega društva. Na tej seji bomo izvolili delegata, ki bo zastopal naše društvo na prihodnji konvenciji, vršeči se 19. avgusta v Pueblo, Colo. Zatorej pridite v velikem številu, da boste po svoji volji izvolili konvenčnega delegata. Nadalje bomo na tej seji razpravljali, kakšne spremembe si želimo na konvenciji, da bomo lahko delegatu dali tozadevne smernice.
V naše društvo je pristopila nova članica Mary Nemanich.
Bolni bratje so Anton Ter-lep, Anton Culik Jr. in Edward Krall.
Še enkrat: na svidenje na seji 9. junija! —■' Z bratskim pozdravom,
Math Krall, tajnik.
zareze ali vdolbine, ki imajo obliko roga na vilah. Prav take vdolbine so tudi na,Kladivu, ki pada na nakovalo. Delavec rog	. .
za rogom, ki je v začetku dolg t Plačujemo v Vojni sklad.
do 10 cm, polaga v žleb, spu-	^	^f0* tudl
šča nanj kladivo, ga z udarci j julija meseca boste lahko se mesi širi in izoblikuje. Nato j ^kšna posebna navodila spo-preda rog dalje da končno sko-, ^čile vašim delegatinjam. Toži več rok in skozi kaljenje pri-' reJ. Pridlte na seJe- , . . de izdelan	' Članice, katere dolgujejo
Sedeti pri nakovalu in z dol-1 društvu za- mesečni asesment, gimi kleščami obračati železo *o naprošene, da takoj porav-ali jeklo, iz katerega mora na- najo dolg, da se ne bo preveč stati določeni predmet, ni lah- visoko naneslo. Tudi članice ki ko. Kladivo tolče zdaj počasi, imate še certifikate A m B, ste zdaj z divjo brzino, spretna ro- naprošene, da se obrnite na na-
92: SV. BARBARA
Pittsburgh, Pa. — Drage članice, tu vam javljam žalosnu vjest, da je umrla naša dugo-godišnja članica Marija Kušt na 29. aprila.
Sestira Kušt je bolovala go-dinu dana, odkad je dobila glas, da je njen preljubij eni sin poginil u ratu. Ta dobra mati nije mogla tu žalost pod-nesti; zatjerala ju je u prera-ni grob. Pogreb se je vršil 2. maja u crkvi sv. Nikole, Mill-vale. Bila je pjevana sv. maša po Rev. Sebastijanu Lončaru. Zakopana je na grobi ju sv. Nikole u Millvale, Pa. Pokoj jo j viječni.
Rojena je bila leta 1888 u selu Drežnik na Slovenskem. Tu alpuišča supruga Petra, 5 sinov, hčer, zeta, 2 snahe i 5 unučad. Familiji Kušt naše duboko saučešče.
Mr. Kušt se najlepše zahvaljuje Jednoti za tako hitro izplačilo osmrtnine njegove pokojne supruge.
Drage mi članice,, molim vas, da dojdete na dojduču sjedni-cu u nedelj u 9. juna. Morati če se izabrat delegatica, ko j a če zastupat naše društvo na doj-duči konvenciji. Dužnost vam je, da dojdete sve, samo bolest je izprika. Pozdrav.
Mary Petrcich, tajnica.
Hrvat iz Milwaukee, Wis., Norma Juick, Srbkinja iz Farrell, Pa., Marie Antonoflf, Dalma-tinka iz Homestead, Pa., Alice Turkovic hrvatskih staršev iz Pittsburgh, Pa., Betty Machak, istotako, Olga Prokopec ukrajinskih staršev iz Pittsburgh, Pa. William Kirin, hrvatskih staršev iz Ambridge, Pa., Robert Marime, hrvatskih staršev iz Morrisdale Pa., Charles Cu-belic, hrvatskih staršev iz Pittsburgh, Pa., Leonard Elezovich, dalmatinskih staršev iz Chicago, 111., Louis Stanisha, Slovenec iz Bellevue, Pittsburgh, Pa., I-gor Soroka, ruskih staršev iz Charleroi, Pa., George Sporcic, hrvatskih staršev iz McKees Rocks, Pa., Kathryn Krhin, hrvatskih staršev iz Sheboygan, Wis. in Dave Berman kapitan v U. S. Army.
Zbor nastopa pod vodstvom našega rojaka profesorja Matt Govze iz Ely, Minn.
Rojake po Železnem okrožju opozarjam, da nikar ne zamudite tega koncerta in te izredne prilike, za kar vam ne bo žal, ker to bo njihov edini nastop na Železnem okrožju. Ravno tako vabimo tudi ostale slovanske brate, kakor Hrvate, Srbe in Ruse, da nas na ta dan v o-bilnem številu posetijo. — V i-menu društvenega odbora John Komid&r, poročevalec.
156: SV. ANA
Chisholm, Minn. — Na redni seji našega društva dne 11. a-prila so bile izvoljene za delegatinje Mary Laurich, Mary Lonchar in Agnes Hochevar. Za namestnice so bile izvoljene Frances Koschak, Frances Sto-nich in Mary Verant.
Med našimi članicami jih je še mnogo, ki imajo še stare vrste certifikate po A in B načrtu. Dobro bi bilo, da bi dotične članice svojo 'zavarovalnino dale spremeniti na nove načrte, recimo v CC ali 20 letno zavarovalnino, v FF ali 20 letno u-st#anovno pokojnino, ali pa v HH ali celoživljensko zavarovalnino, plačano ob doseženi starosti 70 let. — S sosestrskim pozdravom,
Mary Kosmerl, tajnica.
ka mora znati predmet, ki je v delu, primerno obračati in u-ravnavati. Sicer lahko nastane šiba ali sploščeni kos pločevine. Zato mora biti kovač vešč svojega dela. Istočasno mora držati predmet v zarezi in ga obračati pod kladivom, ki dela mehanično in ne čaka.
V tovarni, ki je pred dnevi spet začela obratovati, so tudi delavci, ki so tokrat prvič sedli k nakovalu.
Tudi Bereš Juraj je novinec. A on pravi: "Kdor hoče delati, dela in mu ni nobeno delo pretežko." Sedi pri nakovalu, rokave je zavihal, pot mu curkoma lije po obrazu. Pramen las mu visi na čelo, oči je uprl v nakovalo in v kladivo, ki brez prestanka pada na predmet, ki ga mora izdelati. Juraj se ne da. Res ni izdelano tako, kakor izdelajo delavci, ki so tega vajeni, a ko predmet odloži, mu morajo priznati da je v 4 dneh, kar je pri tem delu, dosegel u-speh, znašel se je v delu, zdaj bo z vsakim dnem bolje.
Na tovarniškem dvorišču leži kup orodja, vil, grabelj in lopat, ki so pomanjkljivo izdelane. To orodje je morala tovarna žrtvovati za to, da se
šo tajnico Mrs. Rogina, ki vam bo razložila, kako bi bilo najboljše za vas, da spremenite te certifikate v boljše.
Kakor je razvidno v poročilu v "Our Page," se je naše društvo postavilo zopet v Keglja-ški Tekmi tukaj v Pittsburghu dne 25. in 26. maja. Hvala vsem kegljačicam. Zelo smo ponosni na vas. Naše žene "Nad 40 let" so dobile posebno nagrado. Sedaj se pa od strani delegatinj Mrs. Katherine Rogina, Miss Frances Lokar, in Mrs. Ann Solomon prav lepo zahvalimo vsem članicam, ki so nas izvolile za delegatinje, in kakor smo obljubile, storile bomo vse v naši moči za dobrobit članstvu in Jednoti. Seveda, naši glasovi so samo trije, ampak zagotavljamo vas, da bomo svojo dolžnost izpolnile po možnosti.
Kar se tiče naše častne delegatinje Mrs. Sida Jevnikar, članice prid o b ite vsaj eno novo zavarovalnino za naše društvo v tej kampanji — in brez dvoma bomo dosegle predpisano kvoto. Naše uradnice delajo skupno v t,a namen in bomo poskusile doseči kvoto do 30. junija. Kakor sem omenila
desetine novih delavcev, kakor že prej, bo v čast in ponos dru-
je Juraj in drugi, nauče dela, da se mu približajo in ga zmorejo. Brez teh žrtev bi že 10 dni po tem ko je tovarna začela delati, ne ležalo v skladišču tisoče novih, pravilno zdelanih kosov orodja, ki je pripravljeno, da ga pošljejo tja kjer je potreba največja.
štvu, če imamo tudi častno de-legatinjo na tej konvenciji. — S pozdravom,
Frances Lokar, preds.
87: SV. ANTON PAD.
Joliet, III. — Vsem članom in članicam našega društva na
93: FRIDERIK BARAGA
Chisholm, Minn. — Na društveni seji 12. maja so bili izvoljeni za konvenčne delegate naslednji člani:
Rudy Gazvoda ; namestnik John Znidarsich.
John Komidar; namestnik Stanley Bovitz.
Frank Tekautz ; namestnik Jacob Mlakar.
Nadalje vabim članstvo ,našega društva ,da se mnogoštevilno udeleži redne seje dne 9. junija ob deseti uri dopoldne v Slovenskem Narodnem Domu. %
Kakor je že vsem znano, bo član našega društva Rev. Rudolph Pakiz daroval prvo sveto daritev ali novo mašo v nedeljo 16. junija ob 10:30 dopoldne v tukajšnji farni cerkvi. Ne bilo bi nič več kakor prav, da novomašnika spodobno poizdra-vimo in mu pred cerkvijo napravimo špalir. To ni dolžnost samo članov našega društva, ampak vseh Slovencev v Chi-sholmu in okolici.
Naše iskrene čestitke staršem in novomašniku. Ponosni smo nanje in z veseljem pričakujemo dneva, ko bomo slišali prijazni glas novomašnika zapeti prvič izpred oltarja veličastno "Gloria in ercelsis Deo."
Zvečer bo nastopil v tukajšnjem Višješolskem avditoriju znani Tamburaški zbor iz Du-quesne univeze. Letošnji nastop tega zbora bo nekaj posebnega : igral nam bo popolnoma nove komade, slovenske, hrvatske, srbske in ruske. V zboru nastopa tudi slovenska rojakinja Catherine Dosen iz Chi-sholma in tamburaši Edward S a m b o 1. pomožni dirigent iz
105: SV. ANA
New York, N. Y. — Udeležite se prihodnje seje v nedeljo 9. junija, ob 3 uri popoldne, ker društvo ne bo zborovalo v mesecih juliju in avgustu. Zatorej vas prosim, da za gotovo poravnate zaostalo članarino, in če vam je mogoče, tudi vsaj za mesec naprej.
Kakor po navadi, tako bom<5 tudi to leto obhajali dan društvene patrone1 s sv. mašo. To bo na sv. Ane nedeljo 28. julija ob 10. uri zjutraj. Takoj po sv. maši bo seja za julij in av gust.
Nadalje bo treba več stvari rešiti radi 40 letnice društva, ki se bo obhajala 3. novembra. Podrobnosti opišem pozneje.
Kakor veste, je konvenčno leto. Zatorej pridite in po svoji želji izvolite delegatinj o za prihodnjo konvencijo. Upam, da boste to opozorilo upoštevale in se udeležile prihodnje seje, ker to je naša glavna seja, pa tudi zato, da se vsaj spoznamo. Torej na svidenje* Prosim, berite tudi poročilo na angleški strani.
Jennie Toncich, tajnica.
Jednota brez mladine bi bi-
1X1 LlUlliVUUl 11UOVJ5 t» Vi* MUVf UI	M	-J r--------- -----«j	t
znanj am, da se bo prihodnja Pittsburgh, Pa., Goldie Jurinec, la kakor jablana brez jabolk!
139: SV. ANA
La Salle, lil. — Naznanjam vsem članicam, da bo prihodnja seja v nedeljo 9. junija ob 2 uri popodne. Prosimo vse članice, da se udeležite, ker bomo na tej seji izvolile konvenčno delegatinjo. — Sosesterski pozdrav!
Anna Klopcic, tajnica.
163: SV. MIHAEL
Pittsburgh, Pa. — Javljam članom in članicam, da če se obdržati prihodnja sjednica 9. junija o. g. u navadnih prosto-rija društva Bratska Sloga 146 —44th St. Sjednica bu počela točno u 2 sata, a molim, da bi bili, komu je moguče, u dvorani u 12:30 poradi uplačivanja, da uberem čim više vaših upla-ta pri je nego sjednica počne, jer ne bu posle moguče poradi velikog posla—biranja delegata. S toga vas molim, da vi, ko-ji ste bliže mene, se ne silite pred onima, koji su malo oddaljeni in ta j dan, ako ne bu koji ni uplatil, neka se ne ljuti; burno sve napravili ako ne danas, čemo jutri. In molim predsednika, da bi na toj sjednici imal dnevni red skračen, za ostale zadeve do zadnjega, ako budu moguče došle na dnevni red.
Bračo i sestre, kako sam vet napomenil, svi ne možemo da i-demo kao delegati na konven-ciju; to je uvek bilo in bude, a svi lahko kandidiramo, ali vas opominjam da koji ne dobimo, da se držimo ustrpljivi da pokažemo, da nam nije žal. Koji bu išal, ne bu na hasni, a koji ne poj de, ne bu niš ni zgubil, Kako sam omenil, vi birači koji bute glasovali, budite praktični i pravedni. Ne glejte na kum-stvo, rodbinstvo, mržnju in os-vetu, več glejte na delavce dru-štvenog polja. Ne bum duljil Ako sam kaj zaboravil, sjetite me na sjednici 9. junija.
Opet vam žalosna vjest. U-mrla sestra Barič 24. maja. 0 njezinom slučaju smrti bum obširneje javil u prihodnjem broju, a sada vas sobratski pozdravljam in sam vam odam sobrati.
Matt BrOzenič, tajnik.
145: SV. VALENTIN
Beaver Falls, Pa. — Ovime se poziva članstvo našeg druš.-tva, da dodju na buduču sjed-nicu, koja če se obdržavati na 9. juna u 2 sata poslije podne. Molimo naše članstvo, da se od-zoveju u punom broju jer na ovoj sjednici budemo izbirali delegata za buduču konvenciju KSKJ. Na vama je, bračo i sestre, da vi svojim glasovanjem povjerite delegatsku čast, kome vi očete.
Dalje molim sve člane i članice, da dónesete ispisane vaše atrese i na sjednici predate tajniku, jer medju vremenom so mnogi naši članovi promenil'i sve je atrese.
Dalje molim roditelje, koji imadu svoju dijecu u našem po-mladku, da za iste plačaju točno asesment svaki mjesee.
Bratski vas pozdravljam do vidjenja na sjednici,
Peter Skacan, tajnik.
174: MARIJA POMAGAJ
Willard, Wis. — Cenjene članice obveščam, da se udeležite prihodnje seje, ki bo 9. junija. Na tej seji morate izvoliti delegatinjo za konvencijo meseca avgusta. Torej pridite vse gotovo.
Naš bazar se je prav dobro obnesel, za kar gre priznanje seveda našim marljivim članicam in vsem tistim moškim, ki so nam šli na roke in pomagali. Vsem iskrena hvala.
Naša sosestra Mrs. Theresa Jordan (Greenwood) je bila o--perirana in se nahaja v bolnišnici sv. Jožefa v Marshfield. Mrs. Theresa Parkel je tudi nekaj bolj pri slabem zdravju zadnji čas. Mrs. Julia Perman, ki je bila na operaciji pred kratkim, si je pa že precej o-pomogla. Vsem tem želimo lju. bega zdravja.
Naš cerkveni pevski zbor bo priredil koncert v nedeljo večer 9. junija. To bo nekaj lepega. Slišali boste lepe slovenske in tudi angleške pesmi.- Le pridite vsi. Ne bo vam žal, ker to bo nekaj izrednega. 'Naša organistin j a Mrs. Ivan Ružič in pevci so se posebno zavzeli, da nam pripravijo najboljše.
Mary Gosar, tajnica.
«Dalle na S stranli
Če poživimo seje, bomo poživeli Jednoto.
t
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
IZVRŠEVALNI OD BOK predsednik: Rev. M. J. Butala. 416 No. Chlcajro S.. Jollet, 111.
1.	podpredsednik: Frank Tushek, Joliet, IU,
2.	podpredsednik: Josephine Muster, Joliet, III.
3.	podpredsednik: John Mlakar, Chicago, Iii. Tajnik: Rev. Alojzij Madic, Lemont, 111.! Blagajnik: Joseph Zalar, 351 No. Chicago St., Jollet, lit
SVETOVALNI ODBOR Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland 5, Ohio. Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabren ja OFM, Rev. Aleksander ürankar, OFM. Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štetan Jtassovic, John Germ, Frank Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Fauline Ožbolt, John GottUeb.
NADZORNI ODBOR Predsednik: George J. Brince, Eveleth, Mliin. Člani: John Tersclich, Johrr Denša, Frank Lokar, Jean Težak.
ZA PUBUCITETO James Debevec, John Jerich, Albina Novak, Ivan Račič, Rado Staut. -O-
V CLEVELANDU SE DOBRO PRIPRAVLJAJO
Pripravljalni odbor za BARAGOV KATOLIŠKI DAN dne 20, junija nam poroča, da gredo predpriprave dobro od rok. Doslej, ko to pišem, je določeno naslednje:
Sobota 29. junija je vsa rezervirana za letno zborovanje LIGE KATOLIŠKIH SLOVENCEV. Zborovanje se ima vršiti v dvorani sv. Vida in ste vsi katoličani vabljeni, da se udeležite. Slišali boste razna poročila o dosedanjem delovanju Lige, o njenih uspehih in neuspehih, o njenih nadaljnjih načrtih — in tako dalje. Izvolil se bo tudi nov odbor in napravile se bodo resolucije za drugi dan. Program bo gotovo zanimiv in vsi boste tudi lahko , segli v razprave.
V nedeljo dopoldne bo sveta | maša v cerkvi sv. Vida, pri kateri bo imel pridigo odposlanik marquettskega škofa, Baragovega ftaslednika, škofijski kancler Msgr. JO SEP H ZRYD. Ker je škof sam radi slabega zdravja zadržan, je določil Msgr. Zrvda za svojega zastopnika.
Popoldne bo od svetega Vida jpovorka v KULTURNI VRT, kjer se bo vršilo javno zborovanje za BARAGOV KATOLIŠKI DAN. Prvi govornik na programu za slovenski govor it tajnik Baragove Zveze REV.
CIRIL ŠIRCELJ iz Le-monta. V svojih besedah nam l)ogotovo pokazal, kako je BARAGA še danes Vzor vsem Slovencem in kako je v njegovih idealih še danes vsa nada za boljšo bodočnost katoliškim Slovencem.
Za njim bo spregovoril v an-jleškem jeziku predsednik Baragove Zveze, mladi župnik v L'Ansu, Mich., kjer je Baraga nekoč imel svoj misij on—REV. FRANCIS SCHERINGER, naš calumetski rojak.
Toliko je doslej ugotovljenega. Nadalje bomo objavljali o predpripravah, kakor bomo dobivali poročila od pripravljalnega odbora, ki je pod vodstvom Mr. Antona Grdine. Na svidenje v Clevelandu dne 29. in 80. junija.
Nadaljnji prispevki v Ligino blagajno
Ameriška Domovina je nabrala, objavila imena daroval-i cev in poslala bratu blagajniku
Smith Mary (iz Preloke, Be-lakrajina, isedaj v Gallena, 111.) ■— piše Lenček Rado;
Trček Anton — piše Mrak Ana;
Vidic Alojzij (iz Police pri Višnji gori) — piše Vidic Stane ;
Zabukovec Jože — piše Vida Zabukovec;
Zupančič Anna
slovensko naselbino kot je Fontana.
Na zadnji seji je društvo sklenilo, da priredi domačo zabavo s plesom dne 15. junija v Slovenski dvorani' in sicer v korist društvene blagajne.
Na to prireditev prijazno vabimo vse prijatelje in znance od blizu in daleč. Pripravljalni odbor je pridno na delu in bo gledal, da bo vsak zadovoljen, ki se bo te veselice udeležil. Torej ne pozabite dan 15. junija!
Na obisku tukaj se nahaja Mrs. Jennie Ozbolti iz Barber-tona, Ohio. Z njo je prišla tudi Mrs. Maljevec, tudi iz Barber-tona, ki se je pa po enem mesecu počitnic tukaj vrnila domov. California obema zelo u-gaja.
Iz stare domovine sem prejela že več obširnih pisem. Pravijo, da bi lahko napisali cele knjige, pa še ne bi mogli popisati vseh grozot, ki so jih prepiše Filo-! stali. Sami sebi se čudijo, da j so še živi ostali. Poročajo tudi,
mena Vesel;
Žitnik Franc (iz Grosuplja,1 da so bili do solz ganjeni, ko so zdaj baje v Omahi ) — piše dobili pakete in denar, ki smo Vinko Žitnik.	1 Jim Poslali iz Amerike.
Naprošeni ste, da pomagate f Naša mala naselbina Fontana hitro napreduje, ker ljudje se tu naseljujejo iz vseh delov sveta; zelo jim namreč ugaja tukajšnje podnebje. Kar nas je Slovennev seveda želimo, da bi se bolj naši ljudje naseljevali tukaj. — Pozdrav.
Gertrude Rupert, blag. -o-
naslovnike izslediti.
Rev. Alojzij Medic, OF M, Box 608, Lemont, 111.
-o-
DRUŠTVENA NAZNANILA
«Nadaljevanje z 2 strani»
253: SV. JOŽEF
Fontana, Calif. — Dne 18.
maja je naše društvo skupno z društvi drugih organizacij priredilo veselico za potrebe
POIZVEDBA
Marjeta in Anica Novak, Št. naših rojakov v stari domovini. Vid 57, Ljubljana, bi radi zve-Cistega prebitka je bilo $249, deli za svojo teto Antonijo Je-prej pa je bilo v ta namen reb, rojeno Novak v Tacnu pod nabranega med tukajšnjimi Šmarno goro. Bivala je v New Slovenci nekaj nad $400, kar Yorku. Izročata ji lepe poje že lepa vsota za tako malo zdrave.
-o--
Vzdignimo se vsi in profestirajmo!
Ave Maria je nabrala, obja-
Gotovo nas prav vsakega v dno duše boli, ko čita poročila o pogajanjih starih velesil o bodočnosti Trsta in Primorske, boli nas pa zlasti, da se ravno naša vlada USA po državnem tajniku Mr. Byrnesu s toliko odločnostjo poteguje, da morajo nesrečni primorski Slovenci nazaj v italijansko sužnost. Demokratična država smo, kjer vlada ljudstvo, tudi mi Slovenci kot državljani, in imamo pravico vladi povedati, kaj in kako mislimo, in vlada ima dolžnost da tudi naše glasove posluša. S svojim molčanjem pa, ali ne sprejemamo tudi svoj delež odgovornosti za nesrečo naroda doma?
Pa pravijo nekateri: "Kaj pa moremo? Štiri velesile bodo
odločile, kakor bodo same hotele.
To je res. Toda: 1. Še črv v prahu se zvija, če kdo nanj stopi, in pokaže, da živi in da ima pravico do življenja Pa naj celi narod molči, ko kdo stopi nanj, da ga uniči? Dolžan je sam sebi, svojemu življenju, če že ne svoji vila imena v junijski številki in ! narodni časti da se zvija, da poslala blagajniku $380.	! protestira in pokaže, da je še
Very Rev. Matthew O'Neill, j živ in da ima pravico do življe-karmelitski provincijal.$200 nja, kakor vsak drugi narod.
Rev. Joseph Trobec,
Elk River, Minn.......$200
Neimenovan ............ 250
"Od nekod" ............. 50
Anna Ahačič, Chicago... 20
Joseph Knaus........... 20
Elizabeta Lucija ........ 10
Mr in Mrs. F Gorence... 10
Anna Ellenich .......... 10
Louis Tomsic ........... 5
Michael Ortar .......... 5
Kat. Hrestan ........... 5
Josephine Kervin ....... 5
Mrs. Arko.............. 5
Mrs. Keršmanc ......... 1
Bog povrni vsem, in še drugim se toplo priporočamo. Pisma imajo pri Ameriški Domovini (6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio):
Sivec Alojzij ((iz Osredka, Št. Vid nad Cerkn,) — piše Sivec Leopold;
Slana Franc — piše Slana Anton;
2. Res ni dosti upanja, da bi uspeli. Toda ali se zavedamo, da s svojim molčanjem to krivico odobravamo, da z njim zapravljamo pravico, kdaj v bodočnosti dvigniti svoj glas za pravice naroda doma? Na svetu je namreč vse spremenljivo. Jasno je, da kar se sedaj ureja, ne bo ostalo tako. Leta 1920 so urejali v prepričanju, da lire ja j o za stoletje. Pa danes po 26 letih? Izgubljamo tudi pravico protestov, če pridejo Primorci nazaj pod Italijo v sužnost in se bodo godile stare krivice, morije, poboji in uničevanje naroda. In da se bo vse tio godilo, kdo ne ve? Slovenski begunec iz Trsta prav te dni piše dobesedno: "Nemalo tukajšne Slovence tare strah, da bi morda padli zopet pod Italijo. Bila bi to največja nesreča za tiste, ki bi tu ostali.
Narodno bi jih čisto uničili. Krivični, kakor kažejo vedno bolj, bodo -najbrže prav tako, kako so bili fašisti, če ne še bolj. Kolikor puste svobode Slovencem, so jo smo pod silo, ker so tu zavezniki. Po njih odhodu pa gorje Slovencem. Neverjetno krivičen duh do Slovencev je tu utrjen med vsemi Italijani, tudi vernimi. Kaj potem čaka nesrečne Slovence v novi sužnosti."
3. Ce sedaj protestiramo, bomo vsaj našo vlado naprej o-pozorili, kaj se bo godilo. In ko se bo godilo, bomo imeli pravico dvigniti svoj glas in ji povedati: "Ali nismo naprej povedali, kako bo?" Ce pa sedaj molčimo, nam bodo pa lahko odgovorili: "Zakaj se pa niste oglasili, ko je bil čas za to?"
Pravijo tudi; "Kako moremo? Toliko tisoč Slovencev je v Italiji sedaj. Kaj bo z njimi?"
Tudi to je res. Težko je, zelo težko. Toda:
Italijani jih trpe, kakor pravi pismo, samo pod silo zaveznikov in jih bodo trpeli samo, dokler bo ta sila. Ko te sile ne bo, "gorje Slovencem" tako ali tako, če protestiramo ali ne.
Nekatere moti komunizem in Titova vlada. Toda Tito gori, Tito doli. Ne gre zanj, ne gre za komunizem. Komunizem se bo unesel, Tito bo šel, narod bo pa ostal, in sužnost Slovencev pod Italijo bo ostala
Pozno je že za vse to, vendar še ne prepozno. Še je deset dni časa do 15. junija. Ali bi se ne zganili vsaj sedaj?
Kaj pa naj naredimo?
Takoj vsi posamezniki in vsa naša društva naj pišemo kratko ali brzojavimo predsedniku, taniku Mr. Byrnesu, senatorjem in kongreisnikom svojega kraja in protestirajmo in zah-tevajmo ipravice narodu. Povejmo, da je Primorska s Trstom in vsemi slovenskimi provincami ena zemlja, Slovenija, katero lastuje slovenski narod že od 457 p. Kr., da zahtevamo vispriičo razmer kompromisno rešitev tega vprašanja.
Skličimo shode, če mogoče, in povejmo kako in kaj, da bodo reporter j i o tem po listih poročali ameriški javnosti.
Nekaj mož naj se žrtvuje in gre v Washington, se tam registrira s spomenico v Beli hiši, naj gre v State Depatment in zahteva, da jo posluša tajnik ali sam ali po namestniku.
Da, velika ura je. Ce smo veliki, je ne bomo zamudili. Ce pa jo bomo zamudili, si bomo očitali sami, da nismo storili svoje dolžnosti, zgodovina nas bo pa obsojala. Ameriški slovenski duhovnik. -o--
Pesem slovenskih izgnan-cev-suznjev v Nemčiji
Pueblo, Colo. — Naj sporočim javnosti, da sem poslal $20 v staro domovino po Mr. Johnu Jeriču, zastopniku Am. Express Co., 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8. 111. in da sem že dobil odgovor, da so tam denar v redu prejeli v znesku 988 dinarjev. Zahvaljujejo se na vso moč za tiste dinarje. Zraven mi je brat iz Župeče vasi, župnija Cerklje ob Krki, poslal naslednjo pesmico, ki so jo zložili pregnani Slovenci v nemškem taborišču, in jo prilagam v objavo.
Joseph Spiller, član dr. št. 7.
V NEMŠKI SUŽNOSTI
Je bela cestia uglajena, v Rajhenburg napravljena, po njej gremo Slovenci mi, Slovenci močno žalostni.
Ubogi mi Slovenci smo, kedo se nas usmilil bo? Iz doma so pregnali nas, kar njim je le za kratek čas.
Imetje zaplenili so, nam hiše zaklenili so, in kar smo skupaj spravili, vse bodo nam zapravili.
O j domovina ljuba ti, imela kruha, vina si. Vse morali smo zapustit, na Nemško kruha služit it.
Vojaki v hišo so prišli, tako so govorili vsi: "Kar boste tukaj nam pustil', pošteno bomo povrnil'."
Obljube lepe bile so, na žalost slepe bile so; ko smo v Nemčijo prišli, o njih nihče nič vedel ni.
Ubogi naš slovenski rod! Razgnali so nas vsepovsod. "Slovenski jezik mora stran!" tako načrt je bil izdan.
Nas tukaj v lagerju skrbi, želodček zmeraj nam kriči, krompirček le je dan na dan, zabeljen nič in malo slan.
Kruh nam pa skoraj je neznan, le majhen košček celi dan. Usmili se nas, ljubi Bog, usmili lačnih se otrok!
Poslušajte, Slovenci vi, saj konec vojne zdaj še ni, zato le srčno upajmo, Slovenci da ostanemo!
Slovenka me rodila je slovenski jezik učila me. Slovenec sem, Slovenec bom, slovenska zemlja je moj dom!
Slovenska zemlja, biser naš! tujina ta pač ni za nas, le v rojstni kraj si vsak želi, po njem srce le hrepeni.
Poslušajte, tovariši, in dragi bratje, stariši, poslušajte moj mili glas, kako nesreča t^pe nas!
Tovarišice miljene, rdeča lica imele ste, a danes bled vam je obraz, in bled in suh sem tudi jaz.
Preljubi, kdo je tega kriv, da z dragih vrtov, ljubih njiv se morali smo izselit in dom slovenski zapustit!
Drugačni časi pridejo, ko zopet vse veselo bo: pomagat prišel bo Pastir, ki bo naredil ljubi mir.
Pastir najvišji je naš Bog, ki rešil teh nas bo nadlog, pripeljal spet nas bo nazaj v naš premili rodni kraj.
Ce pa drugače se zgodi, da smrt nas tukaj zaloti, svoj blagoslov nam daj,
Gospod, na našo zadnjo zemsko pot!
Doma žaluje mamica, ki tuga spati ji ne da, solze pretaka dan in noč: "O, dobri Bog, daj jim pomoč!"
Ko perutnice imeli bi, kot ptice koj zleteli vsi bi hitro zopet tja nazaj v ljubi naš slovenski kraj.
Bi v prvi zori k Materi na Sveti Gori romali, ki v tronu usmiljena sedi in v rokah Jezusa drži.
Potožili bi ji gorje, ki tukaj tare nam srce: "Naj, skoraj, Mati, pride čas, da ljubi Jezus resi nas!"
Kako se je Mr, J. Kochevar iz Chicage zabaval v Clevelandu
Chicago, III. — S tovariši iz Chicage, Jolieta in Waukegana smo se pripeljali v Cleveland v soboto zjutraj 18. maja na o-hijsko KSKJ kegljaško tekmo. Najprej smo se malo okrepčali in si privezali duše, potem sem pa poklical znanega rojaka Martina Kožarja, ki vodi vinar-no; zapeljal me je na svojo farmo.
Ob dveh popoldne smo začeli kegljati, to je Mr. Slana, gl. blagajnik KSKJ, in moja malenkost. Zvečer sem bil pa prost in sem par svojih nekdanjih sošolcev obiskal.
V nedeljo ob dveh popoldne pa je začela kegljati naša skupina pet mož. Novo kegljišče, kjer smo kegljali, Grdina Recreation, je imenitno. Prvo igro smo bolj slabo kegljali; naš kapitan Mr. Frank Kosmach in jaz sva ga nekoliko lomila. Druga igra je bila pa že boljša, to pa zato, ker so prišle k nam Clevelandčanke in so začele klicati Hurra for Chicago! Tretja igra .je bila pa še boljša, ker so še bolj vpili in tudi igrali na harmoniko. Samo našega gl. predsednika je manjkalo. Ce bi bil Mr. Germ tukaj s svojo "harmoniko, bi bil jaz kegljal 299.
Zvečer je bila za vse kegljav-ce in druge zabavna prireditev v Newburghu. Najprej sem pozabil nanjo, in ker je v Clevelandu veliko mojih prijateljev, sem se drugod zabaval, končno sém se pa le spomnil na New-burgh in sem šel še tja malo pogledat, četudi je bilo že ob eni zjutraj. Peljal sem se s cestno železnico. Konduktor je bila ženska, črna ko vrag. "Where is the Slovenian Hall in Newburgh?" jo vprašam. "Yes, I know you're a Slovenian; I talk Slovenian too," mi je rekla in se je z mano slovensko pogovarjala in je prav tako dobro govorila slovensko kakor jaz. Je pa res dobra clevelandska naselbina, kjer znajo še črni Kranjci slovensko!
Pridem v dvorano, pa ni bilo ne piva ne žganja, samo par odbornikov je bilo v dvorani. Potem sem se odpeljal v mesto in iskal prenočišča po hotelih V prvih dveh so imeli vse polno, v tretjem pa so mi povedali, da imajo na razpolago samo še e-no sobo, ta pa da je družinska soba. Stane $8. Kaj hočem? "Dobro!" sém rekel in jim odštel denar. Potem mi je črni Krnjc odprl vrata v sobo v 8. nadstropju. Ne bi bilo preslabo tudi za predsednika Združenih držav. Ali kaj naj počnem z dvema posteljama v so-
bi? Pa študiram in mislim: ženo imam v Chicagi. Kaj ko bi jo poklical, naj se z aeropla-nom pripelje nocoj! Pa je nisem mogel poklicati, ker je bil telefon preveč zaposlen.
V	pondeljek sem se pa podal po Sti. Clair ju in kamor sem šel, povsod sem slišal vse govoriti slovensko. Tega utiša ne bom tako kmalu pozabil, ker v Clevelandu so naši dobri rojaki res zavedni Slovenci.
V	sredo sem pa obiskal Mr. Franka Telicha, kar nepričakovano, od tam sem šel pa z Mr. Kožarjem na farme. V Madison, Ohio, sva dobila koruzo in oves. Potem sva se pa ustavila pri Mr. Joe Znidaršiču in pri Mr. Martin Kerinu in tako je spet dan minil.
V	četrtek 23. maja sem obiskal naša loška rojaka Mr. Lek-šana in Mr. Antona Kukca. Prav dolgo v noč smo se zabavali v Slovenskem domu in v Narodnem domu. Postrežba je bila izvrstna.
V	petek 24. maja sem se pa spet podal k svaku Andrew Slogarju in sem še par drugih družin obiskal. Prav lepa hvala za postrežbo Mr. Antonu Tanko in njegovi soprogi. Zvečer sem pa šel poslušat pevsko društvo Loška dolina v Narodni dom, kjer so imeli vaje. Zapeli so tako, da se je slišalo daleč na okrog. Potem smo se pa vsi skupaj podali k Mr. Mulcu na 54. St. in smo pili in peli. Povem vam, cla takega petja še nisem slišal od naših fantov Ložanov. Najlepša čast gre našemu pevovodji John Sterletu in vsem drugim. Živela slovenska Loška dolina!
V	soboto 25. maja pa sem šel malo pogledat konjske dirke. Ampak v Clevelandu imajo tako navado, da najboljši konj vedno priteče zadnji. Tam, kjer konji začnejo Leči, primejo kakšni trije ali štirje možje najboljšega konja za rep in ga držijo za sprednje noge, potem ga pa spustijo. Potem pa je gotovo, če le kaj: najboljši koj jo primaha zadnji!
Naznanjam tudi, da sva v soboto večer imela osebno tekmo z dobro poznano rojakinjo Mrs. Tanko. Rekla je, da dajva igrati tri igre. Kako sva kegl'jala, vidite iz naslednjih številk.
Mrs. Tanko	J. Kochevar
162	196
171 162 192	121
Janez, zdaj pa vem, da smo Ribničanje boljši kakor Loža-nje." Seveda, malo me je bilo sram, pa sem ji kar povedal: "Ribničanje so bili zmeraj prvi, ker so nam lonce naredili." Lepa hvala, Mrs. Tanko. Bova pa še v Chicagi o priliki kegljala.
V nedeljo pa sem se odpravil domov, ker sem se že vsega naveličal, pa tudi moj žep je bil že preluknjan. Tako sem moral domov, da mi ga žena zašije. Kličem pa vsem rojakom v Clevelandu: "Živela slovenska naselbina, ki je ne bom pozabil! Živela Loška dolina!
Vse čitatelje prav lepo pozdravlja John K°chevar,
razvaževalec piva.
Stara domovina se zahvaljuje
Gilbert, Minn. — Spodaj podpisana sem pred kratkem dobila pismo iz starega kraja od Petra Žagarja, predsednika Rdečega križa v Predragu ob Kolpi. Prosi me, da bi se v njegovem imenu javno zahvalila vsem našim rojakom po širni Ameriki, ki so tako lepo velikodušno prispevali z darovi za Rdeči križ.
Nadalje piše, da se naš narod ne more zadosti zahvaliti dobrim srcem naših rojakov, kateri so se s tako obilnimi darovi zmislili na nje, posebno pa zdaj v njihovi današnji bedi in potrebi.
Lepa hvala in pozdrav vsem našim rojakom po širnih Združenih državah ameriških.
Mrs. Katarina Šterk.
505	479
Potem mi je pa rekla: "Znaš,
Soprogu v spomin
Buhl, Minn.—Dne 25. marca je po več letni bolezni v bolnici umrl George Stefanich v starosti 63 let. Pokojni je prišel v ! Ameriko leta 1900 in sicer v Auroro, Minn. Doma je bil iz vasi Rosalnice pri Metliki. Imel je več bratrancev in sestričen širom Amerike, katerih imena pa mi niso znana. Ce kateri izmed njih čita te vrstice, naj se ga spomni v molitvi.
Leta 1912 je pristopil k društvu sv. Jožefa št. 16 KSKJ na Virginiji, katerega član je bil do smrti. Zapušča spodaj podpisano žalujočo soprogo in sina 1st Lieutenant George Stefanich, ki se pa ni mogel udeležiti pogreba, ker je še v vojaški službi v Okinava, South Pacific. Ob veliki udeležbi prijateljev in znancev je bil pokopan na pokopališču Buhl Lake-view.
Anna Stefanich, soproga.
Beneški Slovenci
O slovenskem življu v Beneški Sloveniji nimamo mnogo statističnih podatkov. Na razpolago imamo izvleček iz italijanskega uradnega poročila iz leta 1928, ki se naslanja na ljudsko štetje leta 1921. Po tem letu sta bili sicer še dve štetji prebivalstva, leta 1931 in 1936, toda pri teh štetjih niso zbirali podatkov o materin-
skem jeziku prebivalstva. V starih predvojnih pokrajinah Italije je po uradnem štetju iz leta 1901 govorilo v 18 občinah 6781 družin slovenski jezik, leta 1911 v 20 občinah 7319 družin, leta 1921 pa v 20 občinah 7438 družin ali 37,475 oseb. Za Beneško Slovenijo pa navaja uradna statistika iz leta 1921 te-le številke:
Tedanje okrožje Čedad
	Prisotno prebival-		Govorilo	je slo-
	stvo 1921		venski jezik	
• t	družin	preb.	družin	preb.
Ahten ...................	......... 754	4071	751	4058
Dreka ..................	....... 243	1349	241	1343
Fojda ..................	......... 898	5075	261	1413
Grmek ................	......... 283	1617	283	1617
Prapretno ............	....... 386	2222	170	950
Ronac ..................	......... 288	1662	279	1659
	......... 300	1905	300	1905
Srednje ...............	......... 302	1794	302	1784
št. Lenart ............	......... 498	2467	497	2465
št. Peter ..............	......... 656	3362	581	2977
Tarčet .................	......... 353	2086	353	2086
Torjan ................	......... 617	3470	132	774
Tedanje okrožje Tumeč (Tolmezzo)
Ravnica ........................ —	—
Rezija ..............._,............. 822
Tedanje ok
Brdo .........................'..... 539
Gorjani .......................... 440
Neme ............................1119
Platišča ..........-............... 657
Skupaj v
videmski pokrajini -9147
2796	822	2796
je Videm		
2672	539	2672
2012	35	320
5505	339	1885
3376	630	3228
47,433	6515	33,932
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Uhaja mko «r«do
Tj.gt.nfnn Kranj sko-Slovenske Katolltte Jednote t Združenih državah amerlikin
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO 6117 BT. C LAIK AVENUE__CLEVELAND 3. OHIO.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do sobote opoldne za priobčitev v številki nastopnega tedna.
Naročnina:
Za člane na leto...................................-........-....................................................................
Za nečlane za Ameriko.......................................................................................................
Za Kanado In Inozemstvo...............-.................................................................................
OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. S. A.
In the Interest of the Order______
Issued every Wednesday__
OFFICE: 6117 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
Phone: HEndergon 3813___
Terma of subscription:
For members, yearly.™........................................-.......................-..................-..............
For nonmembers in U. S. A—------------------------------.....——....................................jfrY
Foreign Countries..................................................................................................................
mislih moralo izboljšati in kako. Če se bo tudi drugim članom in članicam na seji naše priporočilo zdelo kot korak naprej, ga bodo gotovo odobrili. Potem bo priobčeno v Glasilu med konvenčnimi razmotrivanji, ter bo konvencija o njem razpravljala in odločil^.
Ko smo se mimogrede dotaknili konvenčnih razmotri-vanj, naj pa kar v tej zvezi opozorimo društvene odbornike, da devamo med konvenčna razmotrivanja le tiste društvene dopise, ki so označeni kot konvenčno razmotrivanje in so pod njimi podpisani društveni predsednik, tajnik in blagajnik, ter pritisnjen društveni pečat, če ga društvo ima.
Čisto malo časa je še v tej kampanji. Odločimo se, da mora biti skrajno uspešna za vsako ceno in na celi črti. Vsi dajmo poprijeti pri vozu na klancu, pa bo kar zdrknil gor. Če tega ne storimo, nismo vredni biti nasledniki tistih idealnih in zavednih mož, ki so našo prelepo Jednoto ustanovili in orali ledino. *
-o-
Ali sme zdravnik na smrl bolnemu povedati
resnico!
VOZ NA KLANCU
Jaz pa ene citre imam.
— Kak pa pojejo?
"Novih članov, novih članov!"
Tak pa pojejo citre moje.
Po narodni.
Ljudje božji, ali se zavedate, da smo že v juniju! Še dobre tri tedne, pa bo konec predkonvenčne kampanje. Kar strah nam prešinja kosti ob tej misli, da smo že tako blizu konca. To bi bilo vse dobro, če smo si že prej zasigurali primerne uspehe. Morda smo. Ali navadno je tako, da večina ljudi odlaša kampanjsko delo do zadnjega trenutka, češ, da je še vedno zadosti časa. Čas pa beži kot blisk. Zatorej se nam vsiljuje vprašanje: ali bo res tale kampanja tako uspela, kakor bi morala sorazmerno z dosedanjim številom članstva in odličnostjo naše organizacije?
Še najbolj nazorno bomo cenjenemu članstvu pokazali pomen naše kampanje, če primerjamo Jednoto z vozom na klancu. Treba ga je neprestano vleči navzgor, drugače bo kar naenkrat zdrsnil navzdol v dolino. Pot naše Jednote je kakor hoja na Triglav: od enega vrha do drugega, vedno višje in višje, dokler se ne povspemo do Aljaževega stolpa, ki se nam pa vedno odmika. Prav tako kampanje vsako leto privedejo jednoto nekoliko višje ali pa vsaj toliko zavrejo voz, da ne zdrkne nazaj po bregu.
Naša Jednota — voz na klancu! Ali si bomo mogli kaj pomagati s to primero in dopovedati ž njo, kar bi radi povedali? Tudi najboljša primera šepa, ali če šepa samo na eno nogo, še ni tako slabo. Pa naj šepa ali ne, kar tako te primere še ne bomo izpustili iz rok.
Recimo torej, da je naša sedanja kampanja tak voz na klancu. Vsako naše delavno društvo ima tak voz na pobočju hriba. Kdo ga pa vleče? Le dobro poglejmo tiste konje, če jih je res več in ni morda samo eden! Morda je samo eden. Tisti konjiček, ki sam vleče težki voz v breg, je morda društveni tajnik, ali društveni predsednik, ali kak drug odbornik, ali pa eden izmed članov ali članic, ki še v odboru ni.
Bo, bo nekaj iz te primere!
Kaj pa vsi drugi društveni člani delamo? Ali sedimo lepo v travi in gledamo, kako se revež trudi, ter včasih še malo pripomnimo: "Lej ga no, to ti je pa res vrl dečko! Dobro vleče!" Ali nam pride na misel, da bi veliko lažje in hitreje vlekel, če bi mu pomagali, namesto da ga samo gledamo in kislico žvečimo v ustih? Ko bi še vsi mi drugi uprli rame ob ročice, pa bi šlo, kakor bi se sam Elija peljal, pa naj bo še tako v breg!
Kakor vidite, ta primera z vozom navsezadnje ni tako slaba.
Čigav pa je ta voz in kaj je naloženo na njem? Hm, lej ga spaka! Saj to je naš lastni voz, moj in tvoj ravno toliko, "kakor tistega, ki ga vleče. In kar se pelje na vozu, je spet skupni lastnina nas vseh. Pšenično snopje je naloženo gori. Iz te pšenice bo moka, ki bodo iz nje pekli kruh in potico in kuhali močnik za nas same in za naše otroke! Tako bi rekli, če bi videli v Jednoti le gospodarsko ali materialno ustanovo. Pa naša Jednota je še mnogo več. Je tudi socialna, kulturna, narodnostna in verska ustanova. Lahko rečemo, da smo naložili na ta voz vse, kar imamo najboljšega, kar je za nas najbolj važno in nam je najbolj drago.
Drugega nam .torej ne kaže, kakor da vsi skočimo na pomoč in krepko poprimemo. Če ne moremo spredaj vleči, pa, zadaj in od strani porivajmo; nekje bomo že dobili pripravno mesto, da nekaj naredimo.
Vse to je povedano v primeri ali sliki. Kako pa naj v resnici vlečemo ali porivamo ta voz na klancu? Kako naj vsi, ne samo nekateri izbrani posamezni, delamo v tej kampanji?	'	/
Če hočemo res pomagati, nikar ne glejmo visoko v zrak ali kdo ve kam v daljavo, ampak se ozrimo okoli sebe v naši lastni hiši. Ali so naši otroci v Jednoti? Če še niso, ali bi ne bilo vredno malo premisliti, ali bo najboljše za nje ali ne, če jih damo zapisati vanjo? Nekje morajo biti zavarovani, o-tem ni govora. Jednota nudi zdaj vse najpripravnejše in najbolj zaželjive vrste zavarovalnine, tako da z gospodarskega stališča ni nobenega pomisleka. Če pa se oziramo na narodnostni in verski značaj Jednote, se bomo pa kmalu odločili, kaj hočemo in zakaj.
V slučaju, da so naši otroci že odrasli in imajo svoje družine, še vedno lahko veliko vplivamo nanje in jih nagovorimo, da dajo svoje otroke zapisati pri Jednoti, če jih še niso.
Le tako, če vsi pomagamo, bomo res primerno napredovali in nekaj zares lepega dosegli. Potem bomo brez vsakih pridržkov lahko rekli, da je bila naša predkonvenčna kampanja uspešna. Vsak lahko stori svoje v krogu lastne družine. Nekateri pa imajo posebne zmožnosti, da znajo tudi osebe izven svojih družin pridobiti za vse, za kar že agitirajo. I^iso pač vsi enako spretni za tako delo. Prepričani pa smo, da je lažje nabirati nove člane za našo organizacijo, kakor za katero koli drugo. Če pa bi ne bilo tako, potem pa povejmo na seji svojega društva, kaj bi se po naših
V švedskem in danskem tisku se je malo pred ravnokar minulo vojno razvil živahen spor o vprašanju, ali sme zdravnik na smrt bolnemu pacientu povedati, kako je z njim. Različni krogi so izrazili svoje mnenje in zdi se, da so tudi zdravniki sami glede tega težavnega vprašanja raznih nabiranj. Znani danski zdravnik, prof. Meulengracht pa k temu vprašanju pripoveduje naslednje:
"Najvažnejše pri vsem tem je po mojem mnenju to, da ima to vprašanje, ki zdrave tako zanima, za resnično (bolne tako mato pomena. Na prste bi lahko naštel primere, ko so me bolniki vprašali, ali morajo res umreti. Vprašanje torej ne spada med stvari, ki bi jih nalagalo zdravniku vsakdanje življenje. Ali gre v resnici za življenje ali smrt, bolnik le redkokdaj vpraša. On sploh nič ne vpraša.
Če pa mi kdo zastavi to vprašanje, moram pa seveda odgovoriti. Največkrat rečem: "Ne vem, ali morate umreti sedaj, toda enkrat, paramo vendar u-mreti mi vsi. Vaša bolezen je sicer zelo resna, toda z vso u-pravičenostjo upamo, da se bo vse dobro izšlo." Če se bolniku to pove z nasmehom na obrazu, ga to pomiri. Resno bolnim ne smemo vzeti zadnjega upanja, nekaj iz usmiljenja, nekaj pa tudi zato, ker se lahko motimo in slednjič tudi zato ne, ker se še v zadnjem trenutku lahko vse obrne."
Nato ta priznani zdravnik pripoveduje naslednji dogodek iz svojega življenja: "Nekoč sem se zmotil tako temeljito, kakor se zdravnik sploh more zmotiti. Neki star mož, ki je bil že dolgo ¡bolan, je bil proti koncu ves izsušen in ob vso moč. Povem njegovi družini, da je slabo in da po mojem mnenju ne bo več dolgo živel, kvečjemu še kak teden. Takrat sem se moral posvetiti nekemu drugemu delu in prisiljen sem bil pacienta izročili v druge roke. Po štirih do petih mesecih v svojem dnevniku spet naletim na ime tega moža. V popolnem prepričanju, da je že zdavnaj na onem svetu, napišem njegovi "vdovi" nekaj tolažilnih besed in povprašam, kako jim sedaj gre.
Naslednji dan se v moji ordinaciji pojavi ne '"vdova," ampak mož sam, zdrav in cvetoč, debel kakor takrat, ko še ni bil bolan. Ponudi mi roko in z nasmehom pravi: "Oprostite, da pridem kar jaz sam." Ko sem moža zadnjikrat videl, sem bil popolnoma prepričan, da je to umirajoč človek. Sedaj pa sem z lastnimi očmi videl da je mož "potegnil" mene in smrt."
Nato Meulengracht pripoveduje še drugo zgodbo iz 1. 1923., ki se je primerila slavnemu a-meriškemu zdravniku dr. Eliot Joslinu.
Bogat Američan Jurij F. Mi-not je resno zbolel na sladkorni bolezni. Zdravil ga je omenjeni dr. Joslin, ki je kmalu "izprevidel," da Minotu ni rešitve. Tudi Minot sam se je udal, da bo treba oditi na oni
svet, morda čez nekaj dni, morda čez nekaj tednov, vsekakor pa v kratkem. Takrat pa se je v Ameriki razvedelo, da je dr. Friderik Banting v Torontu iznašel novo doslej še neznano sredstvo zoper slad korno bolelzen — inzulin. Kakor hitro je za to novo zdravilo dr. Joslin zvedel, ga je takoj uporabil na Minotu in mu rešil življenje. Tako rekoč z roba groba ga je potegnil nazaj v svet.
Dogodek pa s tem še ni pri koncu. Ko je Minot po inzuli-nu spet ozdravel, je začel proučevati krvne bolezni in je prišel na idejo, da bi pomanjkanje krvi zdravil z zdravljenjem jeter. Kaj zdravljenje jeter danes pomeni, mi ^si vemo. Prej je moral skoraj vsak, ki je obolel na nevarni anemiji, umreti, danes pa skoraj lahko rečemo, da za tt) boleznijo nobeden ne umre. Tako je Minot ki mu je inzulin rešil življenje, s svojim raziskovanjem in novo iznajdbo na polju zdravniških postopkov stotisočerim drugim rešil življenje.
Po takih in podobnih dogodkih Meulengracht pride do prepričanja, da noben bolnik, naj bo njegovo stanje še tako žalostno, ni obsojen na smrt, dokler—-živi, ker se vsa taka prerokovanja v zadnjem hipu še lahko izprevržejo.
-o-
Spomini o srebrnem jubileju Community Welfare kluba
Cleveland, O. — V pomladi leta 1921, ko je bila zgradba novega poslopja. St. Clair kopališča končana, je bilo to velikega pomena in v korist naroda v naselbini. Vršila se je slavnostna odprtij a.
Rev. I. J. Foster je bil imenovan prvim nadzornikom in Mrs. Rose Sintič pomočnica. V prvih tednih obstanka je bila sklicana seja žena in deklet v naselbini. Namen te je bila organizacija za pomoč in sodelovanje v razmerah prebivalcev ter za splošen napredek naselbine.
Takoj je bil ustanovljen Community Welfare klub, katerega prvi odbor je bil sledeč: predsednica Mrs. Josephine Damm, podpresednica Mrs. Johanna Mervar, tajnica Mrs. Rose Sintič.
Eno prvih dejanj tega kluba je bilo, da se dobi v to novo poslopje mestni otroški dis-penzarij (postaja za prosto bolniško postrežbo). V nekaj mesecih je bil ta cilj dosežen, čeprav je bilo jako težavno in veliko nasprotstva. Danes, po 25 letih, še vedno matere z novorojenčki prejemajo prosto nasvete in pomoč za zdravo vzgojo ¡svojih malih. En četrt stoletja je ta organizacija že aktivna v naselbini.
V času depresije je bila najtežja naloga te organizacije. Vršile so se razne prireditve, da se je tako omogočila porn o č prizadetim družinam. Priskočili so nam na pomoč naša trgovci, profesionalci in drugi kot podporniki in sodelavci na «raznih .prireditvah, tako tudi Ameriška Domovina s
sijajno dobrodelno predstavo, Mr. Anton Grdina s slikovnimi predstavami, Martin Antončič s Cleveland Journal in Enakopravnost z raznimi programi, dr. William J. Lausche, vodja in direktor izvrstne godbe pri veselicah (Charity Ball), Felix Danton in Boy Scout Troop No. 250 so t> lil i vedno v pomoč ob vsaki priliki.
Na tisoče dolarjev se je potrosilo za nabavo raznih jedil, obleke, obuvala, sploh vsega, kar je bilo potrebno, se je delilo brezposelnemu narodu.
Mrs. Mary Makovec kot na-čelnica dobrodelnega odseka in njen odbor: Mrs. Johanna Gornik, Mrs. Josephine Posch, Mrs. Caroline Breskvar, Mrs. Jennie Demshar, Mrs. Josephine Haffner, Mrs. Anna Mi-helich, Mrs. Rose Skoda, Mrs. Anna Snyder in Mrs. Anna Zakrajšek. Te delavne članice so v tem' času izvršile največjo nalogo v pomoči potrebnim družinam v zgodovini tega kluba.
Pomoč prizadetim se je delila v raznih prostorih v naselbini, kakor: v St. Clair kopališču, v Slovenskem narodnem domu, v Zakrajškovih in Gorni-kovi prostorih kakor v prostorih Posch in Makovec. Pri Mrs. Makovec so bile sobe pred prazniki obložene z neštetimi vrečami krompirja in raznih jestvin. Clanice so si zavihale rokave in tehtale ter delile in napolnjevale zaboje ali košarice, kar se je potem izročilo revnim družinam. Tem pridnim članicam se ie pridružil tudi domači študent Fred Mako-vec, ko je prišel domov na oddih iz kolegija za Veliko noč, Zahvalni dan, Božič itd. Tudi on si je zavihal rokave, prenašal težke vreče in pomagal pri razvažanju. Tudi domača hčerka Marion je bila pridna pomočnica tem Samaritiankam, ko so postale z delom okupator Makovčeve hiše. Marion tudi še sedaj nadaljuje s svojim delom kot izučena bolničarka in Fred pa je sedaj spoštovani dr. Fred Makovec, ki s svojo znanostjo lajša človeško trpljenje.
V	imenu skupnega članstva Welfare kluba in vseh onih, ki so od tu prejeli pomoč, izrekamo ob priliki srebrnega jubileja iskreno zahvalo in in jo polagamo prej imenovanim kot šopek cvetlic v priznanje in iskreno hvaležnost.
V	nedeljo, 12. maja, na Materinski dan, so članice slavno pralznovale 25 letnico obstanka v SND na St. Clair Ave. Navzoče so bili ustanoviteljice* Mrs. Johanna Gornik, Mrs. Josephine Ermakora-Haffner in spodaj podpisana ter Miss Eleanor Sunderland, dolgoletna bivša nadzornica mestne knjižnice na E. 55th St. in St. Clair Ave., kot častina članica našega kluba.
Takoj po večerji je predsednica Mrs. Josephine Posch v lepih besedah pozdravila zbrano omizje in predstavila stolo-ravnateljico Mrs. Johanno Mervar, katera je s posebnim pozdravom vsem materam nadaljevala program tega pomembnega dneva "Mother's Day" — prvega po končani vojni. Nastopila je Miss Dorothy Svigel, ki je s svojim krasnim sopranom zapela v počast mamicam lepo "Pesmice učila me mamica . " (Anton Dvorak) na klavir pa jo je spremljala Vera Milavec-Slejko. Zapela je tako ljubez-njivo, da je žela buren aplavz in na to pa nam je še dodala "Duhovite melodije" Johann Straussa.
Nato je bila predstavljena bivša predsednica Mrs. Anna Mihelich, ki je podala poročilo o aktivnosti in delovanju ' kluba v preteklih letih. Omenila je tudi dobre članice, katere so se že ločile od nas in odšle v večnost in sicer: prva predsednica Mrs. Josephine Damm, prva tajnica Rose Sintič, biv-
še tajnice Mrs. Jack Novak in Mrs. Jane Kalčič, Mrs. Frank Novak in Antonette Zupan.
Cast in priznanje sedanji agilni predsednici Mrs. Josephine Posch, ki posluje v tern uradu sedaj že deveto leto, kakor tudi zvesti blagajničarki Mrs. Emmi Gregorich, ki deluje že nad 13 let v tem uradu. Vsa čast in priznanje načelni-ci dobrodelnega odseka za časa depresije Mrs. Mary Makovec. Vsi navzoči so navdušeno ploskali na ta zanimiva poročila.
Nato pa je zopet nastopila Miss Dorothy Svigel in zapela priljubljeno "Srcu" (M. Vil-har) in "En poljub . . " (Sigmund Romberg) v spremstvu Vere Milavec-Slejko. Tako je dražestno pela, da bi jo bili poslušali kar naprej, kar je pričal glasen aplavz po dvorani.
Predstavljene so bile častne ustanoviteljice: Mrs. Johanna Gornik, Mrs. Josephine Ermakora-Haffner in spodaj podpisana; dalje so bile predstavljene bivše uradnice-predsednice: Mrs. Rose Skoda in Mrs. Johanna Malily, ki pa ni bila navzoča.
Nato pa je bila plesna zabava, za katero nam je igral Johnny Sulen in njegov orkester. Obžalujemo, da nam je bilo treba radi pozne ure prekiniti s programom, zato pa želimo nadomestiti v teh vrsticah,. kolikor bo pač mogoče. Sedanja aktivna tajnica je znana Mrs. Nettie Prince; načelni-ca za članski odbor Josephine Levstick, klubova gospodinja (hostess) Mr. Paula Stamfel.
Navzoči so bili dolgoletni prijatelji kluba — odlični gostje, katere vse smo želele predstaviti in jih pozvati k besedi: Mr. Anton Grdina, gl. tajnik-John Gornik, predsednica East End Social kluba Mrs. Albina Smrekar, urednica Zarje Mrs. Albina Novak in predsednica Jugoslav Slovene kluba Miss Mary Marsich.
Štejemo si tudi v čast, ker so nas posetili na tej slavnosti ožji prijatelji naše dobre članice Paule Štampfel in sicer Mr. in Mrs. Joe Lekšan iz Barber-tona, kakor tudi Mr. in Mrs. Andy Blažič, Mr. in Mrs. Fred Udovich in Mr. in Mrs. Jerry Zupec, katerih cenjena navzočnost nam ostane vsem v prijetnem spominu.
Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi za velikodušna darila: Mr. Antonu Grdina, Olgi in Charles Slapnik, Lužarjevi družini in Paul Stearn. Prav iskrena hvala Miss Dorothy Svigel za krasno petje in Veri Milavec-Slejko za spremljevanje na klavirju. Vse priznanje tudi Šornovi restavraciji za okusno večerjo in točno postrežbo.
Kakor pri vsaki dobri stvari v prid*in dobrobit naroda sodelujejo previdni in zavedni rojaki; članstvo Community Welfare kluba visoko ceni to vljudnost, to prijateljstvo do bližnjega,- rododarno sodelovanje. Brez vsega tega bi ne bilo prijetnih spominov, bi ne bilo mogoče deliti pomoči prizadetim.
Torej vsem, posebno pa trgovcem in profesionalcem, prijateljem in sploh vsem, kateri ste prispevali finančno, ali darovali materialno in nam nudili tudi moralno podporo, ki ste z nami sodelovali na en ali drugi način, izrekamo iskreno zahvalo celokupnega članstva Community Welfare kluba ob srebrnem jubileju.
Johanna Mervar.
Med temi, ki se žele naseli v Alaski je tudi mnogo bivši vojakov. Alaska je res bogat na gozdovih in rudninah, enkrat še nihče ne more prič kovati, da bi se tam kaj dobi zaslužilo in da bi bilo zadosti preskrbljeno za mase ljudi, bi se tam naselile.
-o-
.8!
Jedrnati odgovori
Ko je neki atenski govoru dejal na ljudskem zbdrovan] Špartancem, da so neuki 1 dje, je vzkliknil Plejistona •sin Pavzanija: "Res je, zala edino mi med Heleni se ni
ničesar slabega naučili od vas * * *
"Meni pa vaša črna juha diši," je rekel tiran Dioi Špartancem. — "Ni čudno, ga .zavrnili, "saj ti tudi mai kaj o začimbe: lakota, žeja, in mrzla kopel v reki."

SVARI LJUDI PRED IZSELJEVANJEM VALASKO Portland, Ore. — Gozdarski in poljedelski komisar Frank Heinzleman, ki je živel 28 let v Alaski, svari ljudi v splošnem pred izseljevanjem v Alasko. "Tam ne boste mogli jesti lesa ali zlata," pravi. "Najprej je tam treba dobro upeljati poljedelstvo in ribarsko industrijo, potem se bo šele moglo preživeti tisoče, ki žele tja."
Ko je hotel Agezil koraki skozi Tracijo, je macedonsl ga kralja vprašal, ali koral po prijateljski ali sovražni želi. Kralj mu je dej a, da si to šele premisli. "Le premi si," mu je Agezil odpisal, bomo medtem kar korakali.' -o-
Kako Ameriški Rdeči ki pomaga Jugoslaviji
Veliki del pomoči ki jo pi jema Rdeči križ Jugoslavije inozemskih društev Rdeči križa, odpade na Ameriški R( či križ. Po ključu za razde vanje pomoči na federalna štva RK, je bilo do sedaj deljeno Rdečemu križu Slfl nije naslednje blago, ki poslal Ameriški Rdeči križ.
Oblačil, perila in nogavic prejel Rdeči križ Slovenije bal, 198 zabojev in 526 ka nov. V njih je bilo novo mo in žensko perilo, perilo za roke, nekaj opreme za do, čke, razna moška, ženska in roška obleka. Čevljev je 12 zabojev, 11 zabojev pa od Hrane je prejel Rdeči križi venije 6 bal, 2370 zabojev 2757 kartonov. To so bile; ne konzerve, kondenzirano i ko in paketi kot jih že vsi namo. Med sanitetnim mati alom. je bilo precej ribjega Ija, obvezilnega materiala zdravil. Vsega je bilo 3 722 zabojev in 87 karton Pralnega in toaletnega mila mila za britje je bilo 5 bal, zabojev in 386 kartonvo. nega drugega blaga od An riškega Rdečega križa, ki je padlo na Rdeči križ Sloveni je bilo 129 bal, 382 zabojev 237 kartonov. To je bil prt vsem zobni prašek, semena, sti mnogo brisač, krema za i lje, razne krtače in takozvi moški kompleti. V moških ko pletih je odeja, brisača, mi copate, nogavice, pisalne in alete potrebščine, pidžame perilo. Ameriški Rdeči križ posodil RKS tri tovorne avt mobile z nosilnostjo 4.5 tone jih je Glavni odbor Rdeči križa Slovenije dodelil v upoi bo okrožnima odboro^na Rdei ga križa Slovenije Celje in vo mesto in Pokrajinskemu verjeništvu v Ajdovščini.
Vse to blago razdeljuje g ni odbor Rdečega križa Slovel je, čim ga prejme od Isposto Središnjega odbora Rdeče! križa Jugoslavije, okrožnim okrajnim odborom Rdečega ža Slovenije, da ga najprav nejše razdeljujejo najpotra nejšim. O načinu razdeljei nja in poslovanja našega čega križa se je prepriča pohvalno izrazil gospod Ro B. Dickie, posebni predstavi Ameriškega Rdečega križa Hrvaško in Slovenijo, katere; velika zasluga je, da preje® Rdeči križ Jugoslavije hitro i izdatno pomoč Rdečega križi -o-
Storimo svoj del za utrjen naše narodnosti in naše vere Ameriki: Delujmo za našo S. K. Jednoto!
		
K. S. K.		JEDNOTA
		m n
Ustanovljena v JoUetu, 111., dne 2. aprila, 1894. nlkorporlrana v Jolietu. državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: 351-353 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Telefon v glavnem uradu: Joliet 5448; stanovanja glavnega tajnika 0448. Od ustanovitve do 31. decembra 1945, znaša skupna izplačana podpora $9.882,806.
Solventnost 129.91% GLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN. 2723 W. 15th St., Chicago, 111. DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4715 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196—22nd St., N.W., Barberton, Ohio. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK, P.O. Box 267, Ey. Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4572 Pearl St.. Denver 16. Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, Hl. Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik, MATT F. SLANA, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 416 N. Chicago St., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik: DR. JOS. E. URSICH. 1901 W. Cermak Rd., Chicago 8. 111.
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adams Ave., Eveleth, Minn Prva nadzornica: MARY E. POLUTNIK, 1711 E. 39 St.. Lorain. Ohio. Drugi nadzornik: PRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St., Pittsburgh. Pa. Tretji nadzornkl: JOHN PEZDIRTZ, 14504 Pepper Ave., Cleveland Ohio. Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.. Cleveland, Ohio.
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARIC. 300 Ruby St., Joliet, 111. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE, 811 Avenue "A," Eveleth, Wnn. Tretji Si: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd Wilkinsburg. Pa. Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adams Ave., Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St., Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St., S. W.. Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St., Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St., Milwaukee, Wis Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd., Chicago. 111. Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. Šesti Dorotnik: LUKA MATANICH, 2524 East 109th St., South Chicago, 111.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN RAČIČ, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEŽAK, 457 Indiana St., Joliet, 111.
Vsa Disma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St., Joliet^ 111.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Cair Ave., Cleveland 3, Ohio.__
valo na severu te zemljine in olajševal njihove bolečine; ön
Krstni botri Zemlji
Sleherni otrok mora imeti svoje ime, da more bivati na svetu. Kar je brez imena, tega ni, se je glasilo globokoumno spoznanje srednjeveških filozofov. "Kaj bi bil svet človeku," je vprašal neki mislec, "če bi ne bil Bog poimenoval človeka in živali in morja in Zemljine?"
Kaj bi bil svet, če ga človek ne bi poznal ? — In tako je samega sebe pozval za botra in je krstil Zemljo. '
Evropa?
Spomnimo se tiste učne ure, ko nam je profesor v naglici razložil 14. spev Ilijade. Bila je deklica z imenom Evropa; hči Feniksa je bila bržkone, in brez dvoma je bila prijateljica Zevsa, ki je bil oženjen s Hero. Odvedel jo je bil iz lepe Feni-cije v otoško kraljestvo Pelo-poneško, da bi prijateljici podaril deželo na otokih in vse, kar je bilo bolj severno, kot poročno darilo.
Prav tako, kakor se je gospe j Evropi sanjalo tisto noč, preden je bila ugrabljena:
"Nenadoma sta stali pred njo dve deželi v obliki žensk. Azija je stala tu in se je začela. Azija se je postavila v bran. "Jaz," je poudarjala, "sem rodila, vzgojila in vzredila ho hčerko!" A moško se je branila druga, iztrgala ji je upirajo-čo se hčerko in je trdila, da je Jupiter njej podaril Evropo."
Tako pripoveduje grški pesnik Moschos (okrog 1. 150 pr. Kr.). Njemu kot sploh Atencem, je bila Azija stara kulturna dežela, in mati Azija je rodila hčerko in Evropa je bilo ime novi zemljini.
Kar sta Homer in Moschos pripovedovala v obliki bajke, to si je znanost dva tisoč let kasneje po svoje razlagala. V Feniciji so bile korenine grške kulture; od Feničanov so se Grki naučili brodarstva in iad-jedelstva. Na sončnem vzhodu je bila Mala Azija, v tminah, severozahoda se je skrivala Evropa. Feničani pa so temo naizi-vali z imenom "ereb." Zanje je bila Evropa v "erebu." Evropa, to je bila Feničanom "temna dežela na severu."
Pa Azija?
Herodot pripoveduje bajko, da je bila Azija žena Promete-ja, boga ognja. Spet je videti, kako je bajka izšla iz nasprotja med lučjo sončnega vzhoda in temo zahoda. In spet nam
ostanki starih jezikov pojasni-jio znanstveno zvezo.
Niti Grkom niti Rimljanom ni bila beseda Alzija ime za velikansko vzhodno zemljino. Azija se je imenovalo vse, kar je bilo na vzhodu na obalah. In ko je ta naziv že zdavnaj pomenilo ime te zemljine, je dejal še Cicero "asia propria" tako zvani Aziji, to je vsej obali, ki je bila na vzhodu. In kakor je zahodna Evropa v izvezi s temnim Erebom, tako se izvaja ime Azija iz stare asirske besede "assu," kar pomeni sončni vzhod in vzhod sploh.
Kako vse drugače je nastala
Afrika!
Kultura sredozemskih narodov se je razvila v izmenjavi zahodno-vzhocl|nih sil; niso v celinah nastale njene misli, pač v soseskah. Kar je bilo Gr kom od črne zemljine nasproti, to se je nazivalo Libija, kos zemlje, kjer je Ibivalo pleme L'bu; ni se pa zdelo važno, da bi bili to pleme pobliže spoznali. Tako je ostala Grkom kar velikanska zemljina skrita; bila je le privesek puščave Libije in s tem imenom so nazi-vali vso to zemljino.
To se je kasneje ponovilo v drugačni obliki pri Rimljanih.
Tudi Rimljani niso vedeli, da je nasproti njih nova zemljina, marveč da je le kos kop nega sveta. Pri Kartagini, kjer so se najprej usidrali, je bivalo domače pleme, ki se je imenovalo Afri ali Afričani. Leta 146 pr. Kr. je bila tu ustanovljena prva kolonija in se je na-zivala "Provinca Afrov." Dodali so ji Numidijo, nato Cire-najko, nato Egipt, dalje Maro ko . . .
"Dežela Afrov" je tako rekoč počasi narasla iz posameznih delov v sedanjo celoto. A še v dobi Cezarja je dejal Salust "Nekateri delijio zemljo na tri velike dele in prištevajo sem tudi Afriko. Drugi spet ome njajo samo Evropo in Azijo in pravijo, da spada Afrika k Ev ropi."
In tako je ostalo sko.raj 1600 let, dokler ni zgodovina odloči la;
Portugalski pomorščaki, ki so okrog leta 1485 prvikrat oib jadrali črno zemljino, so spet privezeli staro ime Rimljanov Afrika so rekli svetu, ki se j raztezal do Rta dobre nade, Af rika po majcenem plemenu At rov, ki je v dobi Rimljanov bi
ki ga že zdavnaj ni bilo več.
Z Ameriko ni bilo mnogo bolje.
Odkril jo je Krištof Kolumb in jo je koj zamenjal, ko jo je napačno krstil za "Zahodno Indijo" in slednjič po priimku gospoda Ves p u c c i j a (1451-1512) kot "Amerika." Ta drugi krst je opravil nemški zem-ljepisec Walzmueller leta 1507.
"Americi terra" — zemlja Ameriga— je Walzmueller napisal na zemljevid nove zemljine, s čemer pa niso bili zadovoljni ne Portugalci ne Španci. Ti so se žilavo držali Kolumbovega imena, kar se je reklo po špansko "Las Indies oc-cidetales," portugalsko pa "As Indias occidentaes."
Slednjič je tudi Zahodna Indija pripadla Ameriki. In nastalo je vprašanje tam med domačini, kaj naj beseda "Amerika" vendarle pomeni?
Izvedena je bila iz priimka Amerigo, ki ga je Vespucci, doma iz Florence, pisal še "A-merrigo" in je poudarjal tretji ijlog.
Brezizgodovinska Avstralija. Zaradi oddaljenosti je bila tako pozno odkrita, zaradi ufoo-štva obale tako kasno Obljudena z Evropci. Leta 1605 so bi-i Holandci že ondi na obali ve-ikega otoka — in leta 1788 je nastala prva evropska naselbina. In šele 1. 1813 so prodrli v notranjost te zemljine.
Dotlej je bil ta mogočni o-ok zemljepiscem in pomorščakom in tudi državnikom kar navaden "neznan južni otok," u so ga po latinsko nazivali terra australis incognita."
In beseda Australia—to je Južna — je postalo ime petega in najmlajšega dela zemlje.
Pet imen je bilo treba dati. ri zemljine je krstila zgodovina po straneh neba kot zem-jine vzhoda (Azija), zahoda (Evropa) in juga (Avstralija). Amerika je doibila priimek Ita-ijana Vespuccija. Samo Afrika je bila krščena po enem njenih plemen . . .
Toda ta imena ne vsebujejo ničesar o drznosti eksplodicij, ničesar o skrivnostih daljnega življenja, ničesar ne povedo o bogastvu in o bistvu naše zem-je. Človeška domišljija, ki se je sicer tako živo udejstviova-a, ki je majhne krajine slovesno krstila na ime "Zlata oba-a" ali "Dežela" črnih gora ki je skušala reke, jezera in morja v imenih simbolično do jeti —: spričo zemljin so ji odpovedale vse pesniške sile in prepustila je krščenja pomorskemu pojmovanju in pa dolgočasnim nasvetom zemljepis-ca in državnega uradnika. -o-
Vila s karnevala
1 . . . dovoljujem si Vas povabiti na karneval, ki bo . . dvorani hotela . . . Geslo: Od pravljice do pravljice . . .
Hana je bežno prečitala po vabilo, katero ji je prinesel poštar, s plešočimi koraki je zbe žala v kuhinjo, zavrtela je mamico, jo poljubila na lice in zaprosila: "Mamica, kajne da mi dovoliš. Nisem še bila na karnevalu."
"Ti divjak ti," je pokarala gospa Lohova svojo hčerko: "ne vem, če to zaslužiš."
"Mamica, saj vendar letos še nisem bila nikjer."
"Kako pa se boš oblekla?", ji je dovolila mati.
"Za vilo se bom maskirala," je takoj že odločeno odgovorila Hana. "Nikdo me ne bo spoznal. O polnoči odidem domov. In . . . morda se mi . . ."
Hana tega stavka ni skonča-ia. Za trenutek se je zagledala na mali zasneženi trg in na o-kno tam preko, kjer je stanoval on, visok, lep in tako brezbrižen za okolico; on, ki se je nasme-hoval samo svojim pacientom, 'morda zato, da bi jim s tem
svetlolasi obozdravnik.
Gospa Lohova je zaslutila, na kaj morda misli njepa hčer. ka, a dejala ji ni ničesar. Vedela je, da mladost mora imeti svoje sanje in upe in tudi vedela, da te krasne vonjive cvetove nekoč potrga čas . . .
Snežinke so lahkotno padale po tlaku, sneg je bil ves ožar-jen s svetlobo plinskih svetilk. Z razsvetljenih hotelskih oken so plavali po uicah vesei zvoki Stiraussovega valčka "Zlato in srebro."
Hana — maskirana za vilo, oblečena v nežno zeleno svilo .v pajčoan, je plesala z doktorjem. Pesaa je lahkotno kot metulj, kot sen, kot mesečni žarek na večer. Ni govorila, samo s kimanjem glave je pritrjevala ali ugovarjala. Doktor Mali se je zaman trudil vplesti jo v razgovor, zastonj se je trudil, da bi jo spoznal. Pazljivo je povpraševal znance ali zvedel ni ničesar. Tam je bila vila, ne Hana Lohova. Pritvarjala je geste, ki karakterizirajo vsakega človeka. Hana je bila prav-jično bitje, ki je zašlo med ljudi, da bi jih očarala s svojo krasoto. In to je tudi v poni meri dosegla.
Oči mladih mož so jo iskale po dvorani; najbolj pa je očarala doktorja Malega. Njegovo srce je zagorelo k neznani krasnivili. Zastonj so skušala druga dekleta vzbuditi njegovo pozornost; čim je bil prost, takoj je poprosil neznano vilo za ples. Vzbudil je pozornost Vsedružbe, iajti vse mestece se je zanima-o za doktorja Malega. Vila Hana se je tega na tihem zelo veselila. Skoraj, skoraj se je hotela razkriti,, toda tega ni stori-a.
Doktor Mali je nestrpno pričakoval polnoči. Te'd a j vsaj spozna, kdo je ta vila, a pri tem se je skoraj bal, da bi ne bil neljubo razočaran.
Polnoč se je počasi približevala. Hana je premišljevala ali naj ostane ai naj odide? Kaj 30, če doktor Mali spoizna, da je vila Hana, hčerka učiteljeve vdove? ... Ali se morda izpolnijo Hanine sanje . . .
Oglasila se je ura . . . polnoč. Monotono so zveneli njeni u-darci.
"Sedaj bom končno videl, kdo je ta krasna vila. Dovolite, da vam snamem masko in postanete—človek," je govoril-doktor.
"Ne, gospod doktor, maske ne snamem. Polnoč je, zopet moram v svoje kraljestvo, moje sestre vile bi plakale, ako se ne bi vrnila . . . četudi mi je zelo všeč v vaši družbi . . ."
"Ne, ne pustim vas, prelepa vila," je vroče šepetal doktor, kot bi bil mlad študent, kateremu hoče uteči krasni sen. "Moram vas zopet videti, je skoraj ukazovalno dejal, kakor da bi bila Hana njegov pacient, ki ga mera ubogati.
"Bojim se, da bi bili razočarani," je žalostno odgovorila Hana.
"Ne odhajajte, prosim Vas."
"Moram. Mati me čaka. Obljubila sem ji, da točno ob dva-, naj stih zapustim dvorano."
"Neizprosna ste. Vsaj recite mi, kdaj in kje bi se lahko videla?"
"Pojutrišnjim zvečer poj deva z mamico v kavarno. Sedeli bova ob oknu, čitala bom časopise," je že odhajaje odgovorila Hana.
"Na svidenje," ji je še za-šepetal doktor in dolgo zrl za odhajajočim dekletom.
Kako je bila vesela Hanina duša, koliko krasnih slik je prešinilo njene misli, predno je zaspala. Kako lep se ji je zdel svet. Kako rada bi pobožala zlati mesec, ki se ji je nasmihal in ki ji je razsvetljeval obraz s sinjo svetlobo. Pravljica iz sanj je postala resnica. Doktor Mali bo prišel v kavarno, sedel bo poleg nje, govoril bo z njo, od časa do časa se bosta srečala s pogledi in morda celo zaple-
šeta—govoril ji bo morda sladke besede ljubezni ... in postane njegova žena ...
Doktor Mali je prišel in se razgledoval po kavarni. Hana je zardela prav do ušes. Nekoliko se je nasmehnila in obrnila proti njemu naznačeni časopis, da bi vedel, kam naj sede. Pristopil je k mizi in se poklonil :
"Upam, da se mi ni treba predstavljati, saj se poznamo, milostljiva gospa."
"Seveda, gospod doktor. V našem mestu se poznamo vsi vsevprek."
"Da, milostljiva, le z eno edino izjemo. Na karnevalu nisem poznal vaše hčerke."
"Hano sem že okregala, ko mi je pripovedovala o vsem. Bojim se, da niste preveč užaljeni. Saj je še otrok, pa take komedije."
"Niti najmanj se ne jezim na vašo hčerko. Z veseljem moram priznati, da je zelo dobro predstavljala pravljično vilo. Kot vidite, imam danes z vašo vilo sestanek."
Poslednji stavek je gospo Lo-hovo docela presenetil. Takoj je bila pripravljena okregati Hano, a se je obvladala: "Tega nisem vedela," je dejala in ostro pogledala Hano.
Godba je prekinila nit razgovora. Doktor je poprosil Hano za ples. Raznobarvne luči so se lesketale na parketu, Hani pa je bilo tako tesno pri srcu. Skoraj se je bala spregovoriti. Ko bi mogla citati doktor j eve misli. AH ni razočaran? — Ne, saj ni . . . Toliko krasnih besed ji je govoril med plesom. Spremljal ju je domov. Ko se je poslavljal, je zaprosil gospo Lohovo; "Mislim da mi ne bo-dete branili, če bi spremljal vašo hčerko. Zavoljo flirta tega ne delam."
Gospa Lohova j'e seveda dovolila. Kako hvaležno in z ljubeznijo ob enem ga je pogledala Hana. Saj sedaj ji ne bo treba gledati z razbolelim srcem preko malega trga na okno tam preko, saj sedaj ve, da tam bije zanjo zlato srce doktorja Malega.
Pozneje je postala neznana vila s karnevala soproga doktorja Malega. Kljub temu, da je bila le človek, ji je pogosto dejal moja "vila s karnevala." (Češko; V. Šebetka.) ■-o-
Vedeževalec
Nekoč je živel j ako reven človek. Kamor se je le ozrl, povsod sama beračija. Imel je ženo, da Bog nas varuj Zmeraj je drežnjala vanj in drež-njala, češ zakaj ni bogata!
Nekoč zjutraj ga je pa kar napadla: "No, ali ti je dan prelep, da bi šel iskat delo?"
"Žena," je rekel, "ali ne veruješ v Boga, da mi zmeraj o-čitaš, da nočem delati. Na dnino me ne pustiš, premalo gosposko ti je,—kaj pa naj vendar počnem?"
"Takoj ti bom povedala, ti lenuh ti, lenuharski! Kupila bova papir, tinto in koran, use-deš se na trg in boš prerokoval."
"Prerokoval? Saj niti brati ne pisati ne znam."
"Kaj brati! Kaj pisati! Ti pomočiš pero v tinto in nekaj načečkaš ' križem kražem in če bo to ljudem všeč, naj bo tudi tebi prav."
"Dobro. A na tvojo odgovornost!"
* * *
In kupila mu je koran, pero in tinto in papir, on pa se je usedel na trg, povešal je oči in čakal, ves bled od sramu, kdaj dobi kakega človeka. Ljudje se niso nič zmenili zanj.
A glej! po cesti se približata dve gospe. Prva je pričakovala otroka, mož druge je bil v tujini.
"Kakšen siromak!" je vzkliknila druga. "Daj, naj zasluži kak novčič!" In ga je vpraša-
"Kdaj se vrne moj mož?"
Listal je po koranu, kakor bi znal brati, in je rekel:
"Če ga že ni doma, pa pride drevi!"
Prva gospa pa je vprašala: "Kakšnega spola bo moj otrok? Ali bo fantek ali punčka?"
"Fantek," je odvrnil vedeževalec in spet je to dobil iz korana.
Obe sta plačali in odšli.
Ko je prišla prva domov, je bil njen mož zares že doma. Mislil je, da jo bo presenetil, a ona mu je povedala, kaj se ji je pripetilo na trgu.
Druga pa je zares dobila fantka.
Tedaj so šle govorice po soseski, da je na trgu učen prerok. Ljudje so v trumah hodili k njemu. Čez teden dni je odložil beraške cape in si je kupil lepo, zeleno obleko iz dragega sukna, kakoršno so nosili vedeževalci. Tudi na dvoru so dosti govorili o njegovi modrosti, in ko se je sultanu izgubil dragocen prstan, so šli po slavnega preroka.
Prišel je, a nič dobrega ni pričakoval.
"Človek božji!" ga je nahru-lil, "kje je moj prstan?"
"Gospod, daj mi časa za premislek, da poizvem!"
"Prav; sedem dni ti dam, pa niti minuto več!"
Zdaj se preroku ni bilo treba ubijati s koranom, saj je dobro vedel, kaj ga čaka: ob glavo bo.
Ves nesrečen se je opotekal na poti domov.
A čemu bi tuhtal in se potil? Rajši se bo še ta konček življenja dobro imel in bo veselo stopil v smrt!
"Žena, ti si mi s svojo pametjo skuhala to kašo — zdaj mi boš vsak dan spekla mojo najljubšo jed — meden kolač. Ti kolači naj mi osladijo konec življenja."
Ona, zavedajoč se svoje krivde, je klavrno prikimala. Zvečer mu je dala prvi kolač na mizo.
Tatova, ki sta ukradla prstan, sta se pa silno prestrašila, ko sta zvedela, da je sultan poslal po slavnega vedeževal-ca. Eden tatov kar ni imel prej miru dokler se ni zvečer splazil pod okno vedeževalčeve hiše, da bi prisluškoval, ali so tatovom že na sledu.
"Tako — to je prvi!" je vzkliknil vedeževalec in je s tem mislil na kolač. Tat pa ni razumel drugače, ko da ga je ve deževalec zapazil pod oknom. Naglo se je prihulil in stekel ko nor v gozd.
"Prijatelj," je zašepetal tova. riššu, "izgubljena sva — njemu je že vse znano!"
Drugi pa nato: "Strahopetec! Ta niti toliko ne ve, kolikor je črnega za nohtom!'"
"No, pa pojdi drevi z menoj
Ena od njih je šepala, vedeževalec je ukazal, naj jo zako-ljejo — in v goltancu je tičal prstan.
Sultan se je zdrznil — vede-ževalčeva umetnost) ga je osupnila. Zapovedal je: vedeževalec naj ostane na dvoru, naj bo zmeraj v bližini sultana, na desni strani prestola, in v vseh težavnih zadevah naj ga vprašajo za svet.
Kakšna čast! A to čast bo treba plačati z glavo zakaj, zmeraj se ne bo vse tako posrečilo, kot se je včeraj in danes.
Vedeževalec je bistro tuhtal in se na vso moč trudil, kako bi se iznebil te najnevarnejše službe. Od strahu se ni mogel drugega domisliti, ko da se bo delal, da je znorel. Mogoče ga bo sultan potem odpustil iz službe.
Ko so v mošeji molili, zgrabil je sultana, si ga dal na rame in ga odnesel ven.
Brrrum!—se je tisti hip porušila mošeja.
Kako je bil pa zdaj vedeževalec slaven! In ker je sultanu rešil življenje, ni mogel svojega tako brž izgubiti.
Tako je: kdor sreče ne išče, teče sama za njim.
(Roda Roda.) -o--
Živ odmev
t"
in se prepričaj
Zvečer stia bila oba pod oknom, vprav takrat, ko je žena prinesla drugi kolač na mizo, in slišala sta, ko je rekel vedeževalec: '"Tako, ta je zdaj še drugi!"
Zdaj sta bila oba do dna prepričana, da ju vedeževalec že ima. Kaj storiti? Le eno: ve-deževalca bo treba podkupiti! Vstopila sta, rekoč:
"Gospod, nobena skrivnost ti ni prikrita. Tvoje učene knjige se niso lagale — prstan imava midva. A prizanesi nama!"
Segla sta za pas in stresla kup zlatnine na mizo.
Tedaj je spregovoril vedeževalec:
"Dobro, prizanesem vama, a le tako, če se bosta natančno ravnala po mojih besedah. Pojdita v cesarski dvor, alomita nogo goski in ji dajta prstan v goltanec."
Zjutraj, po drugi molitvi, je odšel vedeževalec na dvor, stopil je pred sultana in dejal: "Vladar, dobil sem tvoj prstan. Izvoli zaukazati, naj privedejo vse tvoje goske semkaj!"
Pri bogatem grofu se je nekega dne zbrala družba samih odličnih ljudi. Pa kakor so bili gosposki in odlični, so bili vendarle začuda podobni nam, navadnim ljudem: glavo so i-meli na vratu, nos sredi obraza, oči nad njim, usta pod njim in ušesa ob krajih. In tudi dve roki in dve nogi so imeli — prav kakor mi, navadni ljudje.
Po gostiji je grof povabil svoje goste v sobo za kadilce. Beseda je dala besedo in nazadnje so se spomnili odmeva. Vsak izmed gostov je povedal kakšno zgodbico, v kateri je glavno vlogo igral odmev. K besedi se je oglasil tudi gostitelj grof in ponosno rekel:
"Najimenitnejši odmev je vsekakor v mojem gozdu. Naravnost čudovit je, vam rečem! Pomislite: če enkrat zakličete, odmeva vaš glas natanko tridesetkrat iz gozda."
Gostje mu niso hoteli verjeti. Grof pa je samozavestno rekel:
"Dokazal vam bom. Jutri zjutraj pojdimo vsi skupaj tja. Na svoja ušesa se boste prepričali, da govorim resnico."
Zvečer je ogrof poklical k sebi pastirčka Gregea in mu rekel:
"Gregec, ti si pameten dečko, čeprav nisi plemenitega rodu. Ali hočeš prevzeti vlogo odmeva?"
"Zakaj pa ne," je odgovoril Gregec "Dobro vem, kako se to naredi. Vi boste zaklicali: hej! hej ! jaz pa bom zaklical nazaj: hej! hej!" .
"Dobro si povedal," ga je pohvalil grof. "Poslušaj in zapomni si. Jutri zjutraj se skrij sredi gozda v bližini jezera. Vsako besedo, ki jo boš slišal, ponovi tridesetkrat in sicer zmerom tiše,, Ne povej tega nikomur!"
"Brez skrbi!" je obljubil Gregec.
Drugo jutro je grof res odšel s svojimi gosti v gozd. Ko so prišli do jezera, je grof rekel:
Tako, zdaj bomo pa poskusili. Kdo zakliče prvi?"
"Kar vi dajte, gospod grof! so soglasno zahtevali gostje.
Grof se je obrnil proti jezeru, nastavil dlani na usta in zakričal na vse grlo:
"Hej, hej, ali si tu?"
In odmev Gregec mu je iz gozda odgovoril:
"Seveda sem tukaj gospod grof, že dve uri vas čakam!"
1-o-
Storimo svoj del za utrjenje naše narodnosti in naše vere v Ameriki: Delujmo za našo K. S. K. Jednota!
>2iimroimninniiiHn[jiHiiiiiiiiiDmiiiiiiiii[jiiiiiiiiiw
JOSIP JURČIČ:
JURIJ KOZJAK, SLOVENSKI JANICAR (
Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine
^.llIC3ililllllllllC3lttlllllltIIC3IIIIIIIIIIIICailllllllllllC3lllllttlllllC3lltlllllllllC3llllllllllltC3lllllllllltlC3IIIIIIMIIIiaillIllltllllC3lllllltlllllC3IIIIIIIIIIIIC^
Trije jezdeci pridirjajo po poti. Prvi je bil Peter Kozjak, za njim sta bila dva hlapca, ki sta ga bolj zavoljo navadne časti ko zavoljo varstva spremlje-vala. Kar jih obstopijo cigani na malih mušicah, svetle nože visoko vihteči, in preden se gospod in hlapca predramijo iz straha, bili so že vsi s konj in povezani. Zlasti se je bil gospod Peter prestrašil, da mu je s konca sapo zapiralo.
"Kaj hočete? Pustite me, ljudje, prosim vas lepo, jaz sem Peter s Kozjaka, nikomur nič ne storim. Pustlite me, jaz vam dam denarja, vse, vse vam dam, grad — samo mene pustite. — Hlapcev imam mnogo, hudo vas bodo kaznovali, ako se me dotaknete!"
Tako in enako je blodil v strahu in trepetu za svojo ko-
roval, menil bi; — potem že veste kaj," reče ciganom dol-gin, odšedši s Petrom proti gradu.
Večerna megla se je bila razlila po dolih. Mesec se je skril za oblake; bila je pusta noč, ko je jezdil Peter z dolgim ciganom skozi gozdič proti gradu. Ko je jel cigan govoriti druge navadne reči, kakor kak pošten človek in pameten mož, otajalo se je po Petru dodo-brega vse in prejšnja narava se mu je povrnila. Jame cigana izpeljati, zakaj da je bratu Marku smrt sklenil. Cigan mu vse pove in tudi namen, da ne bo miroval pred, dokler mu ne dopolni svoje prisege in se maščuje krvavo nad namišljenim morivcem svojega sina.
Tu se Petru zbudi misel, kakršne se le najhudobnejše
žo Peter, ko mu je migala smrt srce ne ustraši. "Kaj, ko bi pred očmi. Sam ni vedel, kaj I porabil to na svoj lastni prid?"
govori. Cigani so se smejali in suvali ga brez usmiljenja. "Slabo se izgovarjaš, boter!" reče prvi. "Pozdravi vse znance po peklu!" pravi drugi.
"Ta bo neroden za obešanje, grča mu je zrastla na. hrbtu!" pristavi tretji. "V klado ga de-nemo, da se mu zravna!" doda četrti.
"Hlapce puistite, tistega pa peljite k ognju, naj me počaka tam, da se zopet spoznava, ako me je že pozabil in zgrešil. Tudi mu smete povedati, kaj pomeni pridrgnjena vrv, da ne bo nanagloma stopil s sveta!" rekel je dolgin Samol in gospoda Petra odvedo k ognju in ga poredno z grčo na hrbtu dražijo, dasi mu je bilo smrt v oči gledati.
Že je Peter menil, da je večnosti na pragu, že se mu je vrtelo po glavi, ko je videl nad" seboj vislice, že je mislil zopet, enkrat na Boga, in lej, prosil je milosti pri Bogu, katerega ni imenoval, ne mislil nanj že od mladih kolen, od davnaj. In Bog mu je še prizanesel. Dolgin Samol pristopi, in ko Petru pri ognju v obraz vidi, začudi se ter pravi: "Kaj ? To ni pravi človek. Tega ne iščem. Pustite ga!" — Petru pa se je odvalil kamen od srca in bil je precej tisti ko pred. "Kdo si ti?" vpraša ga cigan. "Zakaj si rekel, da si Kozjak, in jaz vem da je Kozjak večji, bolj Eastaven človek. Taka šleva ne bi bila mojega sina prvi mah pobila na tla. Ha, zakaj si rekel, da si Kozjak?"
"A, vi ste se zmotili, ljubi
misli Peter. "Kaj ko bi mi leta cigan pripomogel, da mi pride v roke vse bratovo imetje in postanem sam svoj gospod? Nihče ne bo misliti mogel, ni mogoče, da bi komu v glavo prišlo, da sem jaz vzrok temu. Cigan pojde v tuje kraje, kdo ga bo kdaj videl več? Da me pa ne izda, to bom pa že skrbel." Tako je razbral v naglici ljubeznivi striček
"Počakaj, prijatelj, meni smeš brez skrbi povedati vse, tudi jaz sovražim svojega brata," pravi Peter ciganu, "in kdor se maščuje nad njim, tudi meni povšeči stori."
Zasmehljivo ga pogleda cigan. Pač je moral misliti:
"To ti je brat, ne bi bilo škoda zares, ko bi ga bil presu-nil moj nož ali pa da bi ti vrv debeli vrat zadrgnila in zemljo izpodmaknila pod tvojimi nogami!"
"Jaz ti povem, kako se lahko maščuješ nad mojim bra tom, ki ti je sina ubil," pravi Pe-ter dalje, "kako ga še veliko bolj udariš, kot bi mu nož v srce zabodel ali ko bi ga obesil za vrat. Samo prisezi mi, da nikdar ne izgovoriš mojega imena, da te ne bo potlej nikoli
Otroka mi odpravi, kamor hočeš, ne rečem, da ga umori, ali daleč mi ga odpravi, daleč, da ga ne bo ' nikdar več nazaj. Plačal ti bom dvesto zlatov in mojemu bratu svojemu sovražniku, boš hujše storil, kakor bi ga umoril; ogrenil mu boš vse življenje."
Priezdita do grada. Vratar, ki je v svoji stražnici se svetil, pričakovaje gospoda, s p u sti naglo viseči mostič in Peter gre s ciganom v dvor. Vse je spalo, le dva hlapca čuvaja sta zaspano hodila po ozidju in gleda, la v megleno dolino.
Peter stopi v svojo stanico, odšteje divjemu 'spremljevavcu odkupino zase in :za hlapca ter doda polovico krvavega plačila, polovico pa mu obljubi, kadar bo delo dovršeno.
Cigan odjezdi z grada. Vratar ga je sicer postrani gledal, rad bi ga bil nekaj ne prav prijazno vprašal, toda prišel je bil z gospodom, in tako je bil jezik zavezan iskrbnemu mo žu.
Kmalu potem dospeta hlapca, še vsa v strahu; predramita vse tovariše s svojimi grozovitimi ¡pripovedmi, da so je hoteli črni ljudje obesiti, ljudje še groznejši od Turkov; da jih je sam Bog rešil, sami ne vedo kako in kaj. Nihče bi jima ne bi veroval, ko bi ne bila mogla kazati, kako so se jima vrvi na roki do krvi v kožo zajedle.
Govorilo se je, da je bil ta gospod nekdaj vojščak, da je pa obljubo storil in se pomeni-šil. Ljudem res ni šlo v glavo, kako bi bil mogel kdaj tako ponižen gospod oduren vojnik biti. Že marsikomu je bilo na jeziku, da bi ga bil povprašal sam, ali nihče si ni upal, vsakemu je ostalo vprašanje na jeziku. Oce Bernard sam pa je rajši pravil o drugem in o drugih kakor o samem sebi. Sedela sta tudi tisto popol-
ti njegov učenec pod hruško. Vaščanje so mimo hodili. Vsak je že od daleč gredoč snel pokrivalo z glave in spoštljivo ogovoril očeta. Eni so šli po opravih dalje, eni pa so se ustavili tam ter povpraševali in poslušali uljudnega starca, ki je veliko vedel. Zbrala se je bila okrog njega precej velika družba'starih ljudi, žensk in otrok. Pri takih prilikah je oče Bernard rad pravil razne zgodbe iz svetih bukev. Kakor še
slovenski kmetje radovedni; nič vaščanom ni bilo bolj pogodu kot to, da jim je oče Bernard kaj lepega povedal.
Kaj čuda, ako ga tačas tudi prosijo, naj pove povest o močnem Samsonu dalje.
"Ali se vam lepa zdi?" pravi starček. "To se ve, daje! Včeraj ste
dne 'duhovni učenik in plemeni- dandanes bili so tudi nekdaj
POŠILJANJE DENARJA
V VSE DRŽAVE V EVROPI
POTOM KABLA, ZRAČNE POŠTE ALI NAVADNE POŠTE Pošiljatev v Jugoslavijo: (Po navadni pošti)
Do $10.00 ............$1-00
Od $10.00 do $300.00 .$1.50 Za pošiljatev po kablu pošljite nadaljnih $1.85 Za pošiljatev po zračni pošti pa dodajte še 30c
NATIONAL BANK OF NORTH CHICAGO
1811 Sheridan Road, North Chicago, 111. Telefon: MAjestic 2505.
Šesto Poglavje.
Al prijezdi mož neznanski, Časa dečku ni bežati, Že ga ropar privezuje, Žene ga na prodaj v robstvo.
A. Umek.
Storjena je bila pregreha, črna kakor srce Petrovo. Prodal je bil sina svojega last uega brata, iz lakomnosti — nedolžnega dečka. Tiščalo je morda nečloveškega strica pri srcu in vest ga je morda pekla, kakor peče vsakega grešnika, ali kesal se ni! Dobiček mu pride na misel, hudir mu šepeče na uho, da mu pride v last vse, kar bi imel siaovec podedovati: in v veselju si Peter mane roke. Kalil mu je to veselje samo še strah, da ne bi cigan srečno odpeljal otroka in da bi utegnil izdta iga. Pa tudi za to si je vedel poiskati tolažbe. Naglo se je bilo razširilo po
več v deželo in v te kraje. Pri-j okolici, da je krdelo ciganov dejal bom pa še sto zlatov k'hotelo gospoda Marka obesiti onim sto za plačilo."
"Kako ti naj prisežem?" vpraša cigan in zapazil bi bil človek, da mu ni mnogo do take ali tiake prisege.
Peter mu narekuje prisego in cigan govori vse za njim: naj se mu jezik odvali, ako ne bo molčal, naj se nož obrne nje-
moj prijatelj, vi iščete mojega j mu v prsi itd. brata. Ta je na vojni, pred, "Poslušaj!" pravi Peter na-
Celjem, jaz sem le njegov brat, ni mi nič do mojega brata in njegovih reči; zato vas prosim, pustite me in moje hlapce, jaz 7. bratom nimam nič," blebeče v naglici Peter.
To vse pa ciganom ni bilo nič kaj povšeč^. Tako daljo so bili nalašč sem prišli in zdaj bi bili morali brez uspeha nazaj— zastonj, brez končanega namena.
"Gospod se mora odkupiti, ako hoče, da ne bo visel," menili so nekateri cigani in dru-
tihoma ciganu. "Moj brat Marko Kozjak ki ti je sina do smrti pretepel, ima tudi sina, ki ga bolj ljubi, kakor si ti svojega rad imel."
"Haha, in ti bi '"se ga rad iznebil," se zakrohoče dolgin, "in babje srce imaš, ne upaš si ga spraviti. To ti storim, tem bolj, ako mi plačaš. Le pokaži mi, kje spi in jutri se ti ne bo več zbudil."
"Ne!" šepeta Peter, "tega nočem. Ti moraš tako delati, da se bo videlo, da- sem jaz tebi
gi so to misel potrdili. Petru i nasproti in da nimam nič s te-
še je bilo sicer malo ogrelo o-krog srca, ko so ga opominjali na vrbovo vejo in pridrgnjeno vrvico, pogodili so se nasposled za sto zlatov odkupnine, katero je Peter obljubil dati ciganom zase in za hlapca. Dolgin poveljnik sam zasede konja in odjezdi s Petrom po denar. Hlapca pak sta morala za poroka ostati pri ognju. Toda zapovedal je bil Samol tovarišem, naj ne ravnajo grdo s hlapcema, le ako bi njega nazaj ne bilo. "Ako me jutri ne
boj v tej reči."
"Saj sem videl, da si zajčje nature," odgovori cigan, "nase ne vzameš nič, na tuja ramena bi rad breme naložil. No, naj ti bo, jaz ga vzamem, dal boš več ko sto zlatov. Kaj pa vender češ, kaj naj storim z dečkom, tvojim trnom v peti?"
"Z menihom hodi v vas pod lipo sedet proti večeru. Ako prideš s svojimi pajdaši," groza malo prešine gospoda, ko se na to tovariši j o domisli, "lahko
bo, ko zagledate prve solnčne fanta pograbiš in odpelješ, us-
žarke, vedite, da sem zaprt pri tavljal vse ne bo nihče. Meni-
tem gospodu česar se bo va- ha mi živega pusti, da bo pričal.
i
ter da so naleteli na Petra in hlapca, ki so se morali odkupiti. Ko pa ciganov ni bilo potem nikjer y okolici videti — kajti pomeknili so se bili v gozd — menili so vsi da so odjezdili.
Peter, na videz ves v skrbi za svojega stiričnika, je bil prepovedal prve dni po svoji nevarnosti očetu Bernardu z grada voditi dečka. Malo dni pozneje pa je dovolil zopet, celo velel je, da sme iti v vas med kmečke ljudi.
Tam je stala sredi vasi pod Kozjakom lepa, košata hruška. Le-sem je zahajal oče Bernard s svojim učencem, mladim Jurijem; kajti dober gospod mora poznati svoje podložne in jih mora ljubiti, rekal je oče Bernard in zato je hotel, da se tudi Jurij še v mladih letih privadi svojim kmetom. Zato je minulo le malo dni, da ni bil ž njim na klopi pod vaško hruško. Ljudje so radi videli mladega, okretnega gospodiča in sivega, prijaznega meniha v beli kloštrski halji. Oče Bernard je bil od nekod- iz tujega prišel v istiški samostan. Ko so ga ljudje v prvič spoznali, niso se še mogli pogovarjati ž njim, kajti govoril je tuj jezik. Šele pozneje se je bil naučil po govorici jezik slovenski, kakor ga je govoril narod, kloštru podložni. Potem je bil ljudem najljubši duhovnik izmed vseh menihov. Res se mu je znalo na jeziku, da je tujec, vendar ljudje-so ga še rajši poslušali, ko je zavijal njihov govor dru gače kakor domači.
POŠILJANJE DENARJA V STARI KRAJ
Sedaj je odprta denarna pošiljatev v staro domovino. Denarne pošiljatve se nakazujejo v dolarjih, v Jugoslaviji pa so izplačane v dinarjih po kurzu dneva izplačila.
DENAR S STROŠKI IN PRISTOJBINAMI POŠILJAMO SEDAJ PO NASLEDNJI CENI
Do $50...........za stroške $1.25
Od $50 do $100 ............$1.50
KDOR HOČE POSLATI PO KABLU, NAJ DODA ŠE
$2.25 za kabel; po zračni pošti pa 30c.
Denarne pošiljatve so podvržsne pogojno sedanjim razmeram.
*	Zaradi sedanjih razmer Je priporočljivo ca denarna
*	nakazila poslužitl se kabelske slažbe.
Ne pošljite denarja, ako niste uverjeni, da se prejemnik nahaja na dotičnem naslovu.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
::: POTNIŠKI ODDELEK ::: 216 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
Telefon CHelsea 3-1242
ZASTOPSTVO AMERICAN EXPRESS CO.

NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 28. aprila 1946 po štiri mesečni bolezni preminil mdj ljubljeni soprog in naš oče
Martin Božič
Rojen je bil leta 1874 v vasi Trebnje na Dolenjskem. Bil je član društva št. 40 KSKJ in društva št. 161 SNPJ. Obema društvoma se iskreno zahvaljujemo za krasne vence, ki sta jih poklonili njemu v zadnji pozdrav. Prav tako se zahvaljujem za darovane vence in naklonjene sv. maše vsem drugim, ki so jih poklonili. Hvala tudi vsem, ki so se udeležili pogreba, ki se j« vršil 1. maja po katoliškem obredu. Hvala sosedom in prijateljem, ki so mi pomagali v njegovi bolezni in ob času njegove smrti. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Hvala za venec delavcem pri Snyder Mining Co. Srčna hvala vsem skupaj za vse, kar ste nam dobrega storili. Naj se pri tej priliki zahvalim tudi KSKJ za hitro in točno izplačilo po-smrtnine.
Spavaj mirno, nepozabni soprog in ljubi oče. Ohranili Te bomo v ljubečem spominu do konca naših dni, dokler se zopet ne snidemo v onostranskem življenju.
žalujoči ostali:
ANNIE BOŽIČ, soproga, Hibbing, Minn.;
FRANCES A. TANKO, hči; TONY TANKO, zet, in LILLIAN TANKO, vnukinja; vsi v Californiji.
Hibbing, Minnesota, 31. maja 1946.
ZAP0JM0!
Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se ▼ uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. V knjigi je 215 pesmi. Knjiga stane 50c, po pošti 3 cente več.
VLOGE
v tej posojilnici
zavarovane do $5,000.04 po Fédéral Saving-s & Loan Insurance Corp. Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge.
LIBERALNE OBRESTI
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Avenue—HEnd. 6570 CLEVELAND 3. OHIO
povedali, kako so Filistranje Samsonovo uganko ugenili in trideset sukenj v stavi pridobili," odgovori eden kmetov, naslonjen na motiko.
(Dalje prihodnjič) --o-
Jednota brez mladine bi bila kakor jablana brez jabolk!
ZA STARI KRAJ
DENARNE POŠILJATVE: Na sterilna. vprašanja odgovarjamo, da še vedno pošiljamo denar v Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in druge dežele in sicer potom brzojava. zračne pošte in navadne pošte. Jugoslovanske pošiljke so podvržene ukrepom tamkajšnje Narodne banke.
Pri pošiljatvah od $5 do $50 so stroški sledeči: če pošljete brzojavno $3.50, po zračni pošti $1.55 in po navadni pošti $1.25.
Pri pošiljatvah nad $50 je znašajo stroški 25c več v vsakem slučaju.
PRISELJEVANJE: Za priseljevanje veljajo sedaj isti zakoni kakor pred vojno. Ako hočete dobiti kako osebe iz starega kraja, nam pišite po nadal-nja pojasnila.
POTOVANJE: Možnost za potovanje v stari kraj sedaj obstoji. Na zahtevo pošljemo natančnejša pojasnila.
POSESTVA v starem kraju so podvržena novim eakonom. Potrebno je, da lastniki prijavijo svoje lastništvo. Ako želite več pojasnil, nam pišite.
LISTINE kot pooblastila, izjave itd. vam lahko napravimo, če jih potrebujete za stari kraj.
DRUGE ZADEVE: Tudi v drugih staro-krajskih zadevah smo pripravljeni posredovati, kolikor je to mogoče pri sedanjih razmerah.
LE0 ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd ST.. NEW YORK 21. N. Y
Naročite si dnevnik!
V	Clevelandu Uhaja it nad 49 let tloveneki lUt * imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh Časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKE DNEVNIK Ako še niste naročeni ni
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo xa en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $7.00, za pol leta $4.00, za četrt leta $2.50
Naročit« si Jo na ogled. Prepričani smo, da ae vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Are. Cleveland 3, Ohio
M
!l Î
V vsako slovensko hišo
NAJ BI ZAHAJALA LISTA
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
IN DRUŽINSKI MESEČNIK
"NOVI SVET"
OBA LISTA STA ZANIMIVA IN POUČNA
AMERIKANSKI SLOVENEC izhaja vsak torek in petek in stane letno za Zdr. države $4.00, za pol leta $2.00. Za Chicago in Kanado $4.50 letno, za pol leta $2.25. Za Evropo $5.00 letno, polletno $2.50.
NOVI SVET stane letno za Zdr/ države $2.00, za pol leta $1.00. Za Kanado in Evropo $8.00 letno.
Naročnine za oba lista sprejema:
UPRAVA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Road Chicago 8, III.
J
LET US CONCENTRATE ON JUVENILE ACTIVITY CLUBS!
WINNERS Annual Eastern KSKJ Duckpin Bowling Tourney held May 25 and 26,1946, in Pittsburgh, Pa.
CLASS A — MEN
1.	Lodge No. 50 ............................................................ 2253
J. Staresenic, R. Trempus, J. Hudak,
J. Antloger, J. Coghe, Captain.
2.	Lodge No. 50 ................................................-........... 2216
C.	Mravintz, F. Lokar, Jr., F. Sneler, M. Kowalcek, S- Sneler, Captain.
3.	Lodge No. 50 ........................................................ 1993
F. Plantan, J. Kunic, J Cesnik,
M Frankovich, P. Pawluk, Captain.
4.	Lodge No. 50 ..........................................................- ^>88
E.	Adlesic, F. Kompare, E. Suhadolnik, T. Fabec, L. J. Kompare, Captain.
5 Lodge No. 50 ..........................................-.............. 1985
J. Boltey, R. Rabian, J. Adlesic,
F.	Hellico, F. J. Lokar, Sr., Captain
"OVER 40" — MEN
Lodge No. 50 .......................................................... 1699
M. Jaketic, N. Ivanusic, F. Widina, M. Zunic, Geo. Vidina, Captain.
DOUBLES — MEN
1.	J. Adlesich - T. Fabec, Lodge No. 50 ...................... 960
2.	F. Jaketic - J. Horvatin, Lodges Nos. 50, 81 .......... 927
SINGLES — MEN
1.	R. Kosela, Lodge No. 183 ................-.......................... 540
2.	P. Previch, Lodge No. '183 .......................................... 537
ALL EVENTS — MEN M. Kowalcek, Lodge No. 81 .................................... 1504
HIGH 1 GAME — MEN J. Hrvatin, Lodge No. 81 ........................................ 227
CLASS A — WOMEN
1.	Lodge No. 50 ................................-......................... 1775
F.	Sumic, M. Sumic, V. Stokan,
A.	Simonic, M. Golobic, Captain.
2.	Lodge No 81 ....................*..............-...................-...... 1691
Z. Paris, A. Cesnik; M. ?aketicr
M. Slaney, A. Stayduhar, Captain.
3.	Lodge No. 50 ........................................................... 1681
B.	Potetz, M. Kambic, M. Yardis, K. Dauer, A. Tuminello, Captain.
4.	Lodge No 92 ..........-.................................................. 1601
J. Sudetic, M. Bodak, A. Labas,
A. Luke, G. Petric'h, Captain.
5.	Lodge No. 81 ....................................-...........-............ 1426
D.	Balkovec, A. Sikovsek, D. Turk,
C.	Stajduhar, S. Turk, Captain.
"OVER 40" — WOMEN
Lodge No. 81 ............................................................ 1323
M. Turk, K. Plantan, A. Klobuchar, M. Fortun, K. Rogina, Captain.
"JUVENILES" — GIRLS
Pitt Boosterettes ........................................................ 1099
A. Kunich, R. Krotec, D. Krotec,
G.	Bizyak, D. Barich, Captain.
DOUBLES — WOMEN
1.	M. Kambic - A. Tuminello, Lodge No. 50 .............. 754
2.	M. Golobic - A. Simonic, Lodges 50, 81 .................. 722
SINGLES — WOMEN
. 1. G. Petrich, Lodge No. 92.....!.................................... 444
2. A. Tuminello, Lodge No. 50...................................... 418
ALL EVENTS — WOMEN Ann Simonic, Lodge No. 81 ................................... 1286
HIGH 1 GAME — WOMEN
A. Labas, Lodge No. 92 ............................................ 197
-o-
SOME IMPORTXNT DON'T'S
OUR
PAGE
*ê
The Spirit of a Heju-Venaled K.SKJ'
SUCCESS AND GRAND TURNOUT AT PITT'S DUCK-PIN TOURNAMENT ADD MORE LAURELS TO KSKJ AND ITS SPORTS ACTIVITY
Pittsburgh, Pa.—THE TOURNAMENT WAS A HUGE
SUCCESS and the committee as well as the bowlers were extremely satisfied with the results and the grand-turnout. Following is a list of the winners. At first it} was figured that Lodge No. 81 and Lodge No 50—A. Stayduhar and A. Tuminello, captains, had a tie score of 1681. However, later when the scores were checked more closely it was found that there was an error and that the 2nd PLACE TEAM IS REALLY LODGE NO. 81 with a total, of 1691 pins and therefore, lodge No. 50 witl^ a' total of 1681 is 3rd place. We have corrected this «error as far as the awards were concerned and everything is satisfactory.
We had the honor of having present at our tournament, our Supreme ^Secretary, Mr. Jo-
seph Zalar and the Athletic Director, Mr. Joseph Zorc. We were very glad to have you present at our tournament and we wish you to accept the thanks of the committee and bowlers. Other local supreme officers were Mr Matt Pavla-kovich, Mr. Rudy Rudman, and Mr. Frank Lokar.
IStrabane and Canonsburg were present with teams and we hope they all had an enjoyable time. Thinks to all the other bowlers who were present from outi-of-town — Beaver Falls.
The KSKJ again proved that its membership consists of GOOD SPORTS and LOYAL BOOSTERS OF KSKJ.
Tournament committee':
John Golobic, Tournament Mgr. Louis J. Kompare Martin J. Berdik Frances Lokar.
loliel K, S. K. I Activity Club Elects Officers; Who's Next!
LODGE NOTICES
65: ST. JOHN THE EV.
Milwaukee, Wis.—Dear members : At our regular meeting, June "9, 1946, at the same hall and at the regular time, we shall have election for three delegates to the next convention which -is going to be held in Pueblo, Colorado, in the month of August, j All the members should be present at this meeting, and don't forget —bring a few members with you. No cards will be sent out regarding this meeting, therefore one member should tell another about it.
Fraternally yours, John O'blak, sec'y.
Physicians tell us that a large percentage of physical ailments stem directly from or are exaggerated by bad mental habits. That being so, the advice of those who have spent their lives studying mental disorders should be of interest to most of us particularly during the present topsy-turvy condition of the world. Mrs. Genevieve Dodge, chief psycopa-thic parole officer for Los An geles county, directs what has been called the most extensive enterprise in mental disorders of its kind in the world. Mrs Dodge makes the interesting observation that "nearly all men tal illness, when not stemming from definite physical disease, is the result of selfishness
She follows up that statement by a series of "Don'ts" which each of us can follow with pro fit.
Here are the most important "Don't let the sense of your own importance run away with you . . Don't build your lives around the possessions y o u have acquired . . . Don't indulge in jealousy! Of all human evils this can be the most devastating mentally." Then, after warning against drink, she concludes: "And lastly don't think you can get along without religion. It has been tried. The sanitariums anc asylums are the homes of thousands of poor souls who thought they were self-suffici ent."
81: MOTHER OF SEVEN SORROWS
Pittsburgh, Pa. — At the May meeting of Lodge No. 81 as reported, the election of de-egates to represent the lodge at the convention of the KSKJ August 19th in Pueblo, Colorado, took place. The three delegates were unanimously elected — Mrs. Katherine Rogina, Miss Frances Lokar and Mis. Ann Solomon. The alternates are: Mrs. Sida Jevni-kar, Mrs. Rose Delach and Mrs Katherine Plantan.
There were aproximately 200 members present at the meet^ ing and as president and in the name of the remaining committee I wish to commend the members for - their attendance and also for the harmony and sisterly love that prevailed throughout the entire meeting. My only hope is that you will continue to attend the meetings and that we will have the same peace and harmony existing. Our lodge has shown in the past just how much can be gained by harmony and cooperation of the members and the committee and we can indeed be proud of our progress.
The .members have instructed the delegates to work on the issue of the 70 year old members at this convention, so that they will not have to pay as-sesments after they have reached this age and also to discontinue the Victory Fund asses-ment. The delegates will work towards this end, as promised, and I am sure that the entire membership of KSKJ as well as the supreme officers themselves. have the same ideas in
mind and will do everything in their power to alleviate these issues, if permitted to do so by the laws and regulations.
Members who are in arrears with their payments of asses-ments are urged to take care of this before the amount grows too large. Also members who have A and £ Certificates of insurance should discuss with our secretary, ■ Mrs; Rogina, how they might change it to a better type of' certificate at their present age.
From the articlfe in the Our Page in this issue you will note that our lodge Np. 81 did itself proud in the TOURNA-NAMENT which \yas held here 25 and 26 of May.. The over 40 Class women are to be especially commended—they received cash awards as well as a Trophy..
Now, in the name of the delegates: Mrs. Katherine Rogina, Miss Frances Lokar, and Mrs. Ann Solomon, we wish to thank all the members who made it possible for us to be elected delegates. Of course, ours will be only 3 votes at the convetion, but we will do our best to carry out the requests which you have made to us.
Regarding the present campaign—won't you each try to get a new member, or at least get an increase in amount of insurance for us—in this way we will have no difficulty reaching our quota of $25,000. It will indeed be a great honor for our lodge to also have a Honor Delegate at this convention and the increased insurance will also mean increased membership for our lodge.
Frances Lokar, pres.
Joliet, 111. — The K. S. K. J. Activity Club of Joliet, 111., held election of officers on Tuesday, May 28th. The following were elected: Nan Do-linshek, president; Irene Felix, vice president; Lillian Todo-rovich, secretary; Marie Culik, treasurer; Joan Setina captain.
The installation of these officers will take place at the June meeting. The parents of all club members are especially invited to be present at this occasion in order* that they may become better informed on what their girls do when they come to meetings. We are looking forward to this installation of officers and hope for a large attendance. We would like to see every mother and father present. Refreshments will be served after installation. Come on, parents, show your children you are interested in their activities.
Our club will also have a picnic at the Parish Park on N. Raynor Ave. on Sunday, June 23. Everyone is invited. We would also like i.: zzz ~czzz KSKJ members from surrounding cities. The proceeds of the picnic are to be used for new uniforms for the girls. • They need them very badly,,so let's help out the girls by everyone being present at their picnic on June 23.
' Jean M. Tezak.
THE "FLY TO PUEBLO" NEW MEMBERSHIP DRIVE IS ON!
CAMPAIGN PRIZES
In ordet to become eligible for one of the prizes in this "Fly to Pueblo" Campaign, a sponsor must write or exchange at least $25,000.00 of new insurance, both Adult and Juvenile included, according to the following schedule:
a)
b)
ADULT New Insurance
written. "A" and "B" Certificates in exchange for new Plans of Insurance.
JUVENILE 'AA" and "BB'
TOTAL
Juvenile "CC" and		
"FF."		
$10,000	$15,000	$25,000
9,000	18,000	27,000
8,000	.21,000	29,000
7,000	24,000	31,000
6,000	27,000	33,000
5,000	30,000	35,000
4,000	33,000	37,000
3,000	36,000	39,000
2,000	39,000	41,000
.1,000	42,000	43,000
	45,000	45,000 or
105. ST. ANN
New York, N. Y.—All members are requested to be present at our next meeting on Sunday, June 9th at 3:00 P. M. It is very important for everyone to be present since the election of a delegate and alternate will take place, who will represent us at the approaching convention, starting Aug. 19 in Pueblo, Colorado.
At our last meeting it has been suggested and approved that:
1. A Mass is to be read for our deceased member Teresa (Continued oj^fcp
Cleveland and Suburbs To Sponsor Junior Olympics
Entry Blanks Now Being Distributed
Eleven Suburban communities: Garfield Heights, Cleveland Heights, East Cleveland, Shaker Heights, Lakewood, Berea, Rocky River, Euclid, Maple Heights, Fairview, and Parma will enter track field teams in the WJW Junior Olympics this Fall, according to Brad Simpson, Supervising Director of the program.
Recreational Directors in the suburbs have already laid goundwork for inclusion of the plan in summer play schedules, and report great enthusiasm for Junior Olympics in their communities.
ISimpson also announced that George Kozak, Recreational Director of the Cleveland Board of Education, has been named Supervisor of Events for Junior Olympics. He will have complete charge of the running of the gigantic intercity competition at the Cleveland Stadium, on August 24th.
Twelve thousand entry blanks for both boys and girls have already been distributed to playground directors, churches, and schools for apportionment to the young people. An additional number will be avail-ble by June i5th for further distribution in Greater Cleveland and the.Suburbs. Youth of Cleveland have been swamping the Board of Education Medical Centers daily to pass the requisite physical exami nation. It is estimated that more than 45,000 Cleveland and suburban youngsters will be active in the program this sum mer.
if a sponsor secures $25,000 or more insurance through exchange of "A" or "B" Adult Certificates. New insurance written by one sponsor cannot be transferred to another sponsor.
2.	Individual Prizes:
Members who reach their quotas during the course of the campaign will be the honored guests at the 21st, K. S. K. J. General Convention held in Pueblo, Colorado, August 19th, 20th and 21st, 1946.
As guests of the Convention these members will receive free transportation to and from their homes, as well as three days' accommodations in Pueblo, Colorado.
In the event the total expenses incurred by each guest are less than $100.00 'he will receive that difference in cash.
3.	Cash Awards:
Cash awards to individuals will be paid only after the new member has paid six months' assessments.
CASH AWARDS
1.	Cash Awards:
In addition to the prize trips, cash awards will be given to all eligible members who secure any new members or exchange any Adult "A" or "B" Certificates during the course of the campaign.
2.	Exchange Awards:
For each "A" or "B" Adult Certificate exchanged for any of the new plans of insurance the following awards will be paid to the sponsor after the member has paid six (6) months assessments.
INSURANCE	'CC" & "FF" "EE," "GG" & HH"
$
$ 2.50' 5.00 10.00 15.00 20.00
$ 1.25 2.50 5.00 7.50 10.00
3.
250 .....................
500 .....................
1,000 ............
1,500 .....................
2,000 ...................
Adult Awards:
Cash awards for new adult members will be paid to the sponsor as follows:
$ 250 Insurance ........................................$ 1.00
500 Insurance .................................._.... 2.00
1,000 Insurance ........................................ 4.00
1,500 Insurance .................................._.„. 6.00
2,000 Insurance ........................................ 8.00
3,000 Insurance .................................._.... 12.00
4,000 Insurance ........................................ 16.00
5,000 Insurance ........................................ 20.00
4. Juvenile Awards:
For each new juvenile member ("AA" and "BB" types of Certificates) $1.00 cash award will be given. In the case of Twenty Payment Life ("CC" Certificate) and Twenty Year Endowments ("FF" Certificates) cash awards will be paid to the sponsor as follows:
$ 250 Insurance ........................................$ 2.00
500 Insurance ........................................ 3.00
1,000 Insurance ........................................ 4.00
CHRIST, OUR MODEL
A group of American naval officers was escorted through the stately halls of the Vatican one day recently to .an audience with Pope Pius XII. In the party were Admiral Henry K. Hewitt, commanding the United States naval forces in Europe; Vice Admiral Walter Anderson, Commanding Officer of the USS Missouri now making visits at European ports; and other officers of the famous battleship on which Japan's surrender was signed.
In giving his blessing, the Holy Father said, "Gentlemen, as you strive to perfect yourselves in your profession, pattern your characters on Christ. A courageous, steady carrying-
out of the principles taught by Him will reflect to your own honor and to the honor of your cuntry; it will react to the good of the men you command and will be a forceful, though peaceful, contribution to the betterment of mankind."—The Young Catholic Messenger.
"God in love has promised Grace for every trial, Strength for every sorrow, Help for every mile, And may He in sympathy And unfailing love impart Hope for each to-morrow And new courage to your heart."
GOODFELLOWSHIP AWARDS
9fh Annual Eastern Bowling Tournament held May 17 -18 -19,1945, in Cleveland, 0.
SOCIAL ENCYCLICALS STRESSED IN 3d VOLUME
THANK YOU
CURRICULUM ON GUIDING 6R0WTH IN CHRISTIAN LIVING FOR GRADE SCHOOLS
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
Washington, D. C. —r Witih1 archdioceses. Unquestionably,
LADIES' TEAM EVENT
St. Lawrence, No. 63, Cleveland ..........................$ 6-°°1J.	, , 1TT... , ,	,u , „„
'	G qq the publication of volume III | it stands as a worthy and per-
of the Curriculum, Guiding
Growth in Christian Social Liv-
St. Joseph, No. 169, Cleveland ...........
St. Florian Boosters, So. Chicago .......
I and C Boosterettes, No. 85, Lorain . St. Ann, No. 150, Team 4, Cleveland
6.00 6.00
6 qq ing, the Commission on Amer-
T , ^ , , ,T „ T ,„ .. ->rn r nn can Citizenship of The Catho-St. Joseph Cadets No. 2, Lodge No. 169.............. 5.00	^
Father, from
St. Joseph Cadets No 1, Lodge No 169 ................ 5.00
lie University of America has
85
I and C Bowlerettes, No
St. Helen, No. 193 .................................................. 5-0°
St. Patrick, No. 250 ................................................. 5.00
g QQ reached a noteworthy mile-
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17.
1.
2.
o o.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
$55,001
stone in the progress of its work for the widening and deepening of Christian social education in tihe Catholic
I schools of the nation.
i
Announced by the Rt. Rev. 3.00 j Msgr. Patrick J. McCormick, 3.00 Rector of The Catholic Univer-
LADIES' DOUBLES EVENT A. Peskar - F. Globokar, No. 150, Cleveland ....$ F Urbancic - J. Zupancic, No 150, Cleveland ....
A Slapnik - S. Rupe, No. 162, Cleveland ............ 3.00 sity and president of the Com-
R Marolt - A Pirnat, No. 193, Cleveland .......... 3.00 mission, this final volume of
A Turk - D. Shuster, No. 150, Cleveland ............ 3.00; the curriculum for elementary
A. Pozelnik - J. Gerbeck, No. 162, Cleveland...... 3.00 j schools completes the^ base of
S. Miklavcic - F. Miklavcic, No. 150, Cleveland ..
A. Winter - T. Peskar, No. 150, Cleveland ..........
M. Gornik - M. Jerman, No 162, Cleveland ........
M. Zupancic - M. Shuster, No. 150, Cleveland .... R. Urbancic - E. Urbancic, No. 150, Cleveland .
2.00 the structures which the Com-2.00 ! mission is building for the
2.00	i teaching of Christ-like living in
2.001	0 11 r American Democracy. 2.00 ' Constructed by Sister Mary
M
Soklich - A. Logar, No. 85, Lorain .................. 2.00 j J°an.
1.
2.
o o.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15. i 6.
17.
18.
19.
20. 21.
Nona,
O. P. and Sister Mary O. P. according to the
$30 00 educational plan of the late Rt. | Rev. Msgr. George Johnson and LADIES'SINGLES EVENT ¡under the immediate direction M. Soklich, No. 85, Lorain....................................$ 2.00 ¡of the Most Rev. Francis J.
E.	Hrovat, No. 63, Cleveland ............................ -	2.00
M. Skufca, No. 191, Euclid ....................................................................2.00
F.	Globokar, No. 150, Cleveland ................................................2.00
T. Zagorc, No. 193, Cleveland ..............'...............................2.00
J. Zupancic, No. 150, Cleveland .. ...............-............2.00
R. Shuster, No. 150, Cleveland ........................................................2.00
M. Hrovat, No. 63, Cleveland ......................—....	2.00
A. Peskar, No. 150, Cleveland............................................................2.00
A. Budan, No. 162, Cleveland ............................. . 1.50
F. Miklavcic, No. 150, Cleveland ................................................1.50
R. Marolt, No. 193, Cleveland ........................................................1.50
M. Zmarzly, No. 150, Cleveland ....................................................1.50
M. Novak, No. 80, South Chicago ................................................1.50
A. Logar, No. 85, Lorain ........................ ........................1-50
M. Zupancic, No. 150, Cleveland ................................................■ 1.50
A. Zele, No. 63, Cleveland ........................................................................1.50
$30.00
MEN'S TEAM EVENT
St. Joseph Boosters 2, No. 169, Cleveland ..........$	7.00
Sacred Heart, No. 172, Cleveland ................................................7.00
C and M Secretaries, No. 101, Lorain ...........................7.00
St. Joseph Officers, No. 169, Cleveland................................7.00
St. Joseph Ringers, No. 169, Cleveland .....................7.00
Towcimok's Undertaking, No. 183, Ambridge ....	7.00
St. Vitus Boosters 2, No. 25, Cleveland ............................7.00
St. Joseph Stars, No. 169, Cleveland ........................................7.00
Christ the King 2, No. 226, Cleveland....................................7.00
St. Patrick, No. 250, Girard ................................................................7.00
Pitt Kay Jays, No. 50, Pittsburgh ...............v.................7.00
St. Joseph Flashes, No. 169, Cleveland ............................6.00
St. Joseph Pin Busters No. 169, Gleveland ................6.00
St. Joseph Wirely's, No. 110, Barberton ...............6.00
St. Joseph Boosters 3, No. 169, Cleveland ..........................6.00
Holy Family 1, No. 207, Cleveland ............................................6.00
St. Joseph Boosters 3, No. 169, Cleveland........................6.00
St. Joseph Leaders, No. 110, Barberton ............................6.00
St. Joseph, No. 110 Barberton........................................................,6.00
St. Vitus Boosters 3, No. 25, Cleveland ............................6.00
St. Vitus Boosters 5, No. 25, Cleveland
6.00
$137.00
MEN'S DOUBLES EVENT
R. Troha - E. Lapuh, No. 191, Euclid..................$	4.00
J. Zore - J. Slana, No. 53, Waukegan....................................4.00
W. Trobentar - S. Barba, No 169, Cleveland ............4.00
L. Medved - J. Supancic, No. 25, Cleveland ..............4.00
F. Bicek - B. Bicek, No. 1, Chicago............................................4.00
J. Balkovec - Dr. Boltey, No. 50, Pittburgh ................4.00
F.	Macerol - F. Zakrajsek, No. 25, Cleveland ............4.00
L. Retel - F. Kosmach, No 1, Chicago ....................................4.00
A. Rosenberger - J. Rosenberger, 183, Ambridge	4.00
J. Kraje - F. Bizjak, No. 226, Cleveland ........................4.00
M. Cerne - S. Cerne, No. 101, Lorain ................................3.00
G.	Toth - F. Groom, No. 110, Barberton ........................3.00
F. Duplay - J. Korenchan, No. 63, Cleveland ............3.00
S. Urbancic - V. Shuster, No. 63, Cleveland ............3.00
V. Jacopic - M. Svete, No. 25, Cleveland ....................3.00
J. Zupec - F. Musich, No. 53, Waukegan....................3.00
A. Polk - E. Kovacic, No. 25, Cleveland ..........................3.00
A. Supancic - F. Supancic, No. 25, Cleveland............3.00
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
$64.00
MEN'S SINGLE EVENT B. Osolin, No. 169, Cleveland ...............*.............$ 2.00
F.	Pecek, No. 25, Cleveland ................................... 2.00
G.	Toth, No. 110, Barberton ................................ 2.00
F. Baraga, No. 169, Cleveland.............................. 2.00
...........-............ 2.00
........................ 2.00
........................ 2.00
2.00
........................ 2.00
A. Coiner, No. 50, Pittsburgh .................,...........
A. Sluga, No. 169, Cleveland ................................
L. Medved, No. 25, Cleveland .............................
E.	Kovich, No. 169, Cleveland ...........................-,
A. Kushlan, No. 25, Cleveland.............................
F.	Groom, No. 110, Barberton .............................. 2.00
Haas, Bishop of Grand Rapids and chairman of the Commission's executive committee, the curriculum presents a complete program of social education ¡designed to develop good citizenship in social, economic and political relationships.
Work on the curriculum and its implementing ' Faith and Freedom Readers was started in 1939 to carry out the directive of the Archbishops and Bishops of the American Hierarchy, following the mandate of the late Holy Father, Pope Pius XI, to The Catholic University to construct an educational program of social action which would meet the approval of all right-thinking men. Set in concrete educational form by the director of
manent memorial to the far-visioned educational work of Monsignor Johnson. According to European observers of American educational institutions^ this curriculum presents the only complete program of social education offered by any curriculum builders in the United States and the only one operating in any wide area of education.
Both curriculum and readers stress the message of the social Encyclicals and translate into terms of social action the Commandment of God to "love thy neighbor as thyself." Practice of justice to one's fol-low-man is the core of the system. This is explained in terms of social living, beginning in the home and extending through community and nation into international relationships. Labor, interracial, interreligious problems are presented in terms commensurate with the student's understanding a n d ¿from the point otf view of Christian conscience. By this educational method the Commission is teaching those ideals of right living which alone can save a real democracy.
Other activities, already approved by the American Hierarchy, are being carried out under the leadership of the Very Rev. Msgr. Frederick G. Hoch-walfc, successor to Monsignor Johnson as director of the commission. These activities will widen the range of achievement in the elementary schools and extend the work into the secondary schools. Moil signor Hochwalt has already undertaken a survey of the second-dary schools for a determina tion fo their needs, particular-
Thank you, above,
For the friends and homes we love,	i
For the world so bright and fair,
Thank You 'for Your loving
care,
Thank You for the food we eat,
For the sunshine pure and sweet,
For the darkness and the night.
Thank you for our Saviour dear,
Who is to us always near,
Whose dear name we love to sing,
Thank you, God, for everything.
—Selected.
Recreation for the Occupation
LODGE NOTICES
the Commission, Monsignor	. ,
, , . .,,',, „	ly in social education. By such
Johnson, and with the philoso-	J 1 , ,. ,
' ^	extension and continuation of
its social program the commission hopes.ito attain fulfillment of its purpose of establishing a system of education for the training of boys and girls into a citizenship based on Christian virtues and Christian justice.
phic guidance of Bishop Haas, the program of the Commission on American Citizenship was developed. It was immediately accepted by great numbers of ¡Catholic educators and is already operating in the majority of the Catholic parochial schools of the United States. The Faith and Freedom Readers are in use in more than 6,000 of the 8,000 parochial schools. The curriculum, although its volume for Grades VII and VIII has just now appeared, has already been adopt-tied by several dioceses and
Two husbands were discussing ttheir w^ves." I wish I could find a way to stop my wife from spending so much on gloves," said one.
"I've got an idea," replied the other, "ever try buying her a diamond ring?"
11.	L. Pizmoht, No. 169, Cleveland ................................2.00
12.	R. Rosenberger, No. 183, Ambridge ........................................2.00
13.	C. Crow, No. 110, Barberton ............................................................2.00
14.	J. Hočevar, No. 146, Cleveland ..........................»	2.00
15.	V. Shuster, No. 63, Cleveland ............................-	2.00
16.	J. Jermain, No. 169, Cleveland....................................................2.00
17.	J. Jerman, No. 25, Cleveland ............................................................2.00
18.	W. Kern, No. 226, Cleveland................................................................2.00
19.	L. Marincic, No. 63, Cleveland ........................................................2.00
20.	F. Krall, No. 116, Cleveland ................................................................2.00
21.	W. Trobentar, No. 169, Cleveland ............................................1.50
22.	J. Supancic, No. 25, Cleveland............................................................1.50
23.	L. Arko, No. 63, Cleveland ....................................................................1.50
24.	P. Prevish, No. 183, Ambridge ........................................................1.50
25.	J. Zore, No. 53, Waukegan ....................................................................1.50
26.	M. Anzlin, No. 169, Cleveland ........................................................1.50
27.	M. Rudman, No 50, Pittsburgh ........................................................1.50
28.	Louis Shuster, No. 63, Cleveland ....................................................1.50
29.	F. Macerol, No. 25, Cleveland .............................. 150
30.	M. Cerne, No. 101, Lorain ........................................................................1.50
31.	J. Korenchan, No. 63, Cleveland ................................................1.50
32.	James Grdina, No. 25, Cleveland ................................................1.50
33.	J. Slana, No. 53, Waukegan....................................................................1.50
34.	Jerry Grdina, No. 169, Cleveland ................................................1.50
35.	A. Polk, No. 25, Cleveland ...........................................1.00
36.	F. Znidar, No. 169, Čleveland ............................................................1.00
37.	S. Barba, No. 169, Cleveland .................-............................1.00
38.	J. Kraje, No. 226, Cleveland ................................................................1.00
39.	A. Mestek, No. 191, Euclid .........................................1.00
40.	J. Rosenberger, No. 183, Ambridge ........................................1.00
41.	J. Uhernik, No. 183, Ambridge........................................................1.00
42.	Dr. Boltey, No. 50, Pittsburgh ............................................................1.00
(Continued from oaee 7)
Zucconi at 10 o'clock on Sunday, July 7. Everyone is expected to be present.
2.	In honor of our patron saint's feastday, we shall attend in a body the 10 o'clock Mass on Sunday, July 28th.
3.	(On Sunday, Nov. 3, we shall celebrate our 40th Anniversary. It is another important item for further discus sions.
Members, kindly make an effort to attend our meeting, June 9. Your suggestions will be very much appreciated.
We are very sorry to announce that our vice president, Pauline Vesel of Hoboken, N.J., has lost her husband on Sunday, May 19. We extend our deepest sympathy to the bereaved family* . May he rest in peace and perpetual light may shine upon him.
Emmy Toncich.
THIS RECREATION CLUB on the outskirts of Tokyo provides the old stand-bysi coffee, doughnuts, music, and an American Red Cross girl whose American-ese sounds good to occupation troops in a strange land.
A WELL INSTRUCTED CATHOLIC—
$69.00
156: ST. ANN
Chisholm, Minn. — At the regular meeting of St. Ann Society No. 156 KSKJ, Chisholm, Minnesota, the following were elected delegates to the 21st convention to be held in Pueblo Colorado: Mary Laurich, Mary Lonchar and Agnes Ho-chevar. Alternates elected were Frances Koschak, Frances Sto-nich and Mary Verant.
There are quite a number of members still holding Class A and B certificates and I would advise them to exchange these for new certificates in either one of the following plans: "CC" — Twenty Payment Life, "FF" — 20 year Endowment or "HH" Whole Life, paid up at 70." Fraternally,
Mary Kosmerl, sec'y.
-o-
The Art of Living
To touch the cup with eager lips and taste, Not drain it: To woo and tempt and court a bliss and
Not attain it; To fondle and caress a joy, yet hold
It lightly. Lest it become necessity and cling
Too tightly; To see the sun sink in the west without
Regretting; To hail his advent in the east, the night
Forgetting; To have enough to spare, to know the joy
Of giving-;	|
To thrill response to every sweet of life IS LIVING!
—-o--—
STRAIGHT THINKING Straight thinking is the great requirement of the times.
Straight thinking is simply honest thinking.
Honest thinking can only be based on all of the facts.
An honest search for all the facts and the honest weighing of each one is the only basis for honest thinking.
.Sends for the priest as soon as a person becomes seriously ill and does not endanger the eternal salvation of the patient by waiting until death is imminent.'
Knows that due notice of an intended marriage should be given to the parish priest in ample time for him to arrange for the required publishing of banns at public services on three successive Sundays or holy days of obligation.
Does not find fault with the sermon, criticize priests, and retail gossip on the way to or from the church.
Understands that, except in case of necessity, he should observe the regulations as to visitors and the time of visiting the parish rectory. And that he should be brief and courteous during such visits and not waste the priests time.
Never requests clergymen to lend money, to endorse notes or to use their influence and priestly office to secure desirable positions and employment.
Has been taught to say when speaking of the Pope, "His Highness"; of a Cardinal, "His Eminence" or 'Your Eminence/ and of an Archbishop or Bishop, "His Exccellency" or "Your Excellency."
Knows that vulgar and sensational newspapers, magazines and tabloids belong in the city sewers and not in a Catholic home, where the food for the mind should be cleaner and purer than food for the body.
Realizes that it is a sign of gross indifference when Gatho lie books, newspapers, reviews and magazines are not found in
a Catholic home.
Uses his envelopes for hia weekly contribution.
Is aware that there is an obligation binding upon all, under penalty of sin, to contribute to the support of religion according to their means.
In cases of sudden death, always calls t'he priest even though the person is apparently dead. He remembers that modern medical and theological writers hold that some time elapses between apparent death and real death. This varies from at least half an hour in cases of death by accident.
Knows how to make an Act of Perfect Contrition in the time of physical danger or if he has had the misfortune of falling into mortal sin. He is sorry not because sin would bring the pain of hell or the loss of Heaven, but because it offends God, who is infinitely good.—Selected.
--o-
ISN'T IT THE TRUTH?
When the meeting's called to order
And you look about the room, You are sure to see some faces From out the shadows loom, That are always at the meeting
And stay 'til it is through Those you sure can count on— The always faithful few.
There are a lot of worthy member«
Who come when in the mood, When everything's convenient —
Yes, they do a lot of good: They're a factor in the old crowd
And as necessary, too, But the ones who never fail us are The ever faithful few.
If it were not for these faithful ones
With shoulder to the wheel, To keep the order moving Without a halt or reel, What would be the fate of bur group
That has so much to do We surely would go under,
But for the tried and faithful few.
—Selected.
FATS HELP HERE !
Industrial fats and oils are essential to thousands of mantrfactMfnf processes like the rethreading of a turbine shown here. lls*d co»«dng fat helps make up the deficit of inedible fats and oily, m* testpa housewives get more packaged soap, laundry soaps, nytw^ in Ings, fabrics, »id cM-er nc-ded products.
t