Posamezna Številka 40 vinarjev, Štev. 92. v umnim v si* dne a apma is. L8I0 XLVU »SLOVENEC« velja po pošti ua vb8 strani Jugoslavije In v Ljubljani; ia oelo leto naprej.. k 84*— za pol leta ,, .. „ 42-— sa četrt leta „ ,. „ 21-— za eu mesec ,. „ 7-— J!a Inozemstvo oelcletno K95-— s Sobotna izdaja: s 2a oelo leto ..... K 15-— sa Inozemstvo, ... „ 20 — ■■ Inserati: ,i Enostolpna peti t vrst a (59 mm iiroka m 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat ... po K l'2f Pri naročita nad 10 ob|av popust. Ha jraanjši oglas 5 9,9 ram K 4'— g-—--Poslano: ■-.--■ Enostolpna petilvrsta K 3-— •zba|a vsak dan izvzemšl ponedeljek in dan po praznika, ob 5. ari zjutraj. HT Uredništvo je v Kopitarjevi ntlot itev. S/in. BoAopiBi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Telefoni štev. 50. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Kačnn poštne hran. ljubljanske št. 650 z« naročnino ln št 249 za oglase, ■vstr. ln čeS>se 24.797, ogr. 20.511, bosn.-^ero. 7563. RaSe mefe se določalo. SV. GOTARD, RADGONA, MARIBOR, CELOVEC — NAŠI. LDU, Maribor, 21. aprila. Mariborska »Straža« piše »Murski Straži, da je član naše jugoslovanske delegacije profesor dr. Slavič javil iz Pariza: Naše severne meje so določene. Dosegli smo vs", kar smo zahtevali. Sv. G o t a r d, Radgona, Maribor, Celovec pripadajo nam. Jadranske lipraSasiIe. Wison proti Gta9ijf. LDU Pariz, 21. aprila. (Brezžično.) Danes predpoidne so se sestali ministrski prededniki Lloyd George, Clemenceau, Orlando in ministri zunanjih stvari držav, ki ?o podpisale londonsko pogodbo od 26. aprila 1915: Bal-four, Pichon in Sonnino, da rešijo jadranski problem. Predsednik "VVilson se tega sestanka ni udeležil, ker Zedi-njene države londonske pogodbe niso podpisale; posluša,l je včeraj Orlandov in Sonninov ekspoze in letema povedal svoje mnenje; namen posvetovanja je bil, doseči poravnavo med italijanskim in ainerikanskim stališčem. Ker se razpravljanje predpoldne ni moglo končati, se je popoldne nadaljevalo. Svet petorice se Je popoldne sešel v ministrstvu za zunanje stvari, da se posvetuje o različnih vprašanj'"h. LDU Berlin, 22. aprila. (DunKU) »Lokalanzeiger« i^oroča iz Haaga dne 21. aprila: V Parizu je bila v nedeljo seja četverice, v kateri se je prav živahno razpavljalo o reškem vprašanju, ker Wilsona ni bilo mogoče odvrniti od njegovega stališča. Čuje se celo, da se je Wilson čisto jasno izjavil, da ne prizna tajnega dojjovora med Francijo, Anglijo in Italijo, ki so ga sklenili v Londonu, ker kot tak nasprotuje 14 točkam in ker je odpadel tudi s tem, da so vsi zavezniki pri sklepu premirja se izjavili za njegovih li točk. Domenili so se pa baje, da se velikonočni ponedeljek vrši nova seja, katere se "VVilson ne bo udeležil, da s tem omogoči ostalim trem velesilam, cla so med sabo sporazumejo. LDU. Berlin, 22. aprila. (ČTU.) Iz Frankobroda ob Meni se poroča; Iz ame-rikanskega vira se doznava, da so nastala nesoglasja na eni strani med Clemence-aujem in Wilsonom radi vojne odškodnine in gdanskega vprašanja, na drugi strani pa med Wilsonora, Lloyd Georgem in Cle-! menceaujem in Orlandom radi jadranske-j ga problema. Wilson je zastopnik nazira-I nja, da se morajo različna vprašanja o ja-| dranskem problemu razpravljati vsako posebej, ostali trije pa smatrajo to vprašanje razrešljivo obenem. Ker Wilson s svojim naziranjem ni imel uspeha, se ni hotel več udeležiti diskusije. Predvsem je nameraval reško vprašanje ločiti od jadranskega problema. Ostali trije in Pichon ter Sonnino so se radi tega sami posvetovali o tem vprašanju. Posvetovanja so imela namen najti srednjo pot med amerikanskim in italijanskim naziranjem. Te poti pa dosedaj niso našli. LDU. Pariz, 22. aprila. (CTU.) Svejt osmerice, namreč \Vilson, Lloyd George, Clemenceau, Orlando, Sonnino, Balfour, Pichon in Lansing so razpravljali o dalmatinskem vprašanju, našli pa niso nobene rešitve. LDU. Pariz, 22. aprila. (ČTU.) Ministrski predsedniki so imeli v ponedeljek popoldne sejo. Zborovali so Clemenceau, Lloyd George, Orlando in ministri za zunanje stvari silnatarnih držav londonskega dogovora. Balfour. Pichon in Sonnino so imeli danes dopoldne novo posvetovanje glede dalmatinskega vprašanja, LDU. Pariz, 22. aprila. (DunKU.) Reu-terjev urad poroča, da jc vprašanje Reke stopilo v odločilni stadij. VVilson se danes ni udeležil seje četverice ter se je posvetoval z ameriškimi delegati o tem vprašanju. Wilsonom in Orlandom, ni prinesel nobene rešitve reškega vprašanja. LDU. Cbiasso, 22, aprila. (ČTU.) Kakor trdi »Perseveranza«, bo Italija prej zapustila konferenco, kakor sc pa udala. Pogajanja z nemškimi delegati so nemožna brez odobritve Italije in ta odobritev je nemogoča brez rešitve jadranskega problema. P Sta LDU. Curib, 22. aprila. (ČTU.) Po anierikanskih vesteh je italijanski vlada baje. premotila konferenco, da uredi črnogorsko vprašanje v smislu Nikole, 7 drugimi besedami, cla naj sc vpelje v Črnlgori ljudsko glasovanje pod ententno kontrolo o drastičnem vprašanju v Črnigori. ',3 LDU. Ženeva, 22. aprila. (ČTU.) Zastopnik »Telegraphen Uniona<. poroča, da vzbuja dejstvo, da sc Italija nc udeleži tajnih dogovorov, ki se pripravljajo med Ameriko, Anglijo in Francijo, veliko pozornost. Italija se je hkrati odpovedala sodelovanju v svetu četvorice, ker živahni razgovor, ki je bil na Veliko nedeljo med Italijanska vojna uprava v zasedenem ozemlju izdaja za svoje vojake, kolikor znajo brati, posebne liste. V rokah imamo list tretje armade z naslovom iNotjziario della terza armata«, V uvodnem članku se zgraža listič nad Jugoslovani, češ da hočejo zase Istro, Trst, Čedad, Humin in Tar-čent, kjer pa narod noče o Jugoslaviji nič vedeli ter pravi dobesedno tako-le: »Ves ta narod (v Istri, Trsču, na Goriškem in v beneški Sloveniji) ima acvolj Avstrije in njenih verig ter si želi stopiti v to lepo palačo, ki je najlepša na svetu in ki se zove 'Italija.« Poživlja italijansko vojaštvo, naj odgovori na jugoslovanske zahteve. Toda italijanski vojak, ki zmrzuje v naših hribih, ne ve, kaj naj bi na to odgovoril. Laški vojak ve le, da ga v »osvobojeni ' deželi zebe, v Italiji pa jc toplo. In kakor ironija se bere o istem listu na koncu anekdota o Viktorju Emanuelu, ki je leta 1860. na svečanem obedu o priliki aneksije Toskane v palači Pitti tožil, da ga zebe. Veliki državnik Cavour pa ni bil v zadregi z odgovorom ter je izustil proro-ške besede: :>Glejte, Veličanstvo, kako nujno potrebno je, da gremo bolj proti jugu Italije!« Mislil je povedati: Anektirajmo tudi Rim in južnejše kraje! — To se je tudi res zgodilo. Pijemontez je šel na jug. Danes pa stotisoči italijanskih vojakov stoje v slovenskih hribih in na kraških skalah ter prezebajo in stražijo, sami ne vedo kaj. Doma pa jih pričakujejo njihove družine, zemlja čaka sejavcev, tovarne njihovih delavnih rok, Italija čaka svojih sinov nazaj. Ti pa vrše službo rabljev svobode med tujim narodom, Iti ne mai-a nc njih, ne Italije, ampak hoče le svoje svobode, kakor so njihovi očetje koprneli po svobodi izpod tujega robstva. Laški vojak vse to vidi, sliši in misli. In zato vsi »no-tiziarii« laških vojaških komand ne bodo preprečili, da ne bi laški vojak nekega dne glasno vprašal: »Čemu smo tu?« Tedaj bo zahteval odgovora od tistih, ki so ga vodili v te kraje, kjer je zasovražen, tujec med tujci. V italijanskem vojaštvu sc vrši nevarno gibanje. Ljubljanski dopisni urad poroča, da to gibanje dobiva tal posebno v Trstu, odkoder sc razliva po vsem zasedenem ozemlju ter grozi okužiti vse italijansko vojaštvo. Za'o bi Lahi radi spravili svoje vojake proč od teh pogubnih vplivov. Na vse načine iščejo povoda, da bi mogli zasesti celo Kranjsko do Zidanega mosta. Za'o širijo med nami potom svojih agentov iA vohunov vznemirljive vesli, c'a bi povzročili na Slovenskem nemire. Toda naj bodo Lahi prepričani, da je naš človek mnogo prebrihten, da bi nasedel laškim vabam, o katerih ve, cla jih je rodila zadrega in strah pred lastno katastrofo, Skrbmi bomo, dr. Lahu ne bo treba korakati proti severu, kjer je led in mraz. Italijanski vojak bo še dalje stal na ledenih robovih naših pkinin ter bo še dalje trepetal v burji na kraških skalah. Kako dolgo? Ne vemo! I oliko pa vemo, da sc bodo tudi sedaj uresničili preroške« besede Cavourjeve: Glejte, Veličanstvo, kako, nujno potrebno je, da gremo bolj proti jugu!« Razlika bo !<: ta: Tednj je kralj prezebal v Fiorcnci in odhajal je zato proti jugu. Danes bo novi Cavour naslovil te besede na trpeče italijansko ljudstvo: »Glejte, kako potrebno je, da gremo bolj proti jugu, nazaj v Italijo!« Državnik, ki bi izpregovoril tc odrešilne besede, bi bil junak svojega ljudstva in njegov dobrotnik. Lahko bi nam bilo potem doseči sporazum z italijanskim ljudstvom in oba sosedna naroda, Italijan in Jugoslovan, bi živela lahko v miru in slogi med seboj. Imperijalizem Italije goni svoje sinove, nc sever, v mraz in burjo, v sovraštvo in boj. Ljudstvo pa si želi juga, toplote, ljubezni in miru. Kdo bo zmagal? O tem ni dvoma! Italija ne zmore trajno prenašati mrzlih vetrov, ki brijejo iz naših krajev in z našega neba v vrste njenih sinov, nc more več dolgo prenašati vojnih bremen in vojskinega gorja. Italijanski vojak si vedno strastneje želi nazaj na jug. Pojdite na jug! LISTEK. Glavarjeva gospa. Anton Čehov. — Prevel Lavo. Prvega svečana vsakega leta na dan sv. mučenca Trifona opaziš v hiši vdove bivšega okrajnega glavarja Trifona Lvoviča Zavzjatova nenavadno vrvenje. Glavarjeva vdova Ljubov Pe-trovna priredi na ta dan pod domačim krovom za umrlim godovnikom službo božjo (bilje), po obredu pa. Gospodu Bogu zahvalno molitev. K biljam se zbere ves okraj. Tu lahko vidiš glavarja, Hrumova, predsednika deželnega odbora Marfutkina, stalnega člana Po-trašltova, oba sodnika, načelnika okrajne policijo, deželnega zdravnika Dvor-njagina., od katerega se širi duh judo-forina, vse večje in manjše posestnike itd. Do petdeset gostov se zbere k slovesnosti. Točno opoldan se odpravijo gosti z resnimi obrazi iz vseh sob v salon. Po tleh so pregrnjonc preprogo, da se koraki prav nič ne slišijo, kajti resni trenutki zahtovajo instinktivno hoditi po prstih in loviti pri hoji ravnotežje z rokami. V salonu jc že vso pripravljeno. Oče Jevmonij starček nizko postave, z visokim višnjevim svučeniškim klobukom so napravlja v črno obredno oblo- ko. Dijakon Konkordijov, rdeč koi rak in že oblečen, lista brez šuma v obredni knjigi in polaga med liste papirčke. Pri vratih pa, ki vodijo v predsobo, piha v kadilnico z napetimi lici in izbočenimi očrni strežnik Luka. Salon napolnjuje sinji prozračni dim iu vonj kadila. Učitelj ljudsko šole Golikonj-skij, mlad človek, oblečen v novo vrečasto suknjo in z veMkimj ogrci na vznemirjenem obrazu, deli med navzoče voščene sveče. Gospodinja Ljubov Petrovna stoji v ospredju pri mizici, na kateri leži kaša* iz riža, ter prezgodaj pritiska robec na obraz. Povsod tišina. ki jo gosti le redko motijo z vzdihi. Vsi imajo prisiljene, svečane obraze .. . • Bilje se začenjajo. Iz kadilnice sc vije sinji dim in se igra v vijugastem solncnem žarku, goreče sveče nalahno trepetajo. Petje, ki je bilo v začetku rezko in oglušljivo, postaja polagoma mirno in ubrano, potem ko so se pevci prilagodili akustičnim zahtevam sobe. Vsi motivi so žalostni, otožni... Goste polagoma privezuje nase melanholična ubi*anost potja. postajajo zamišljeni. V" njih glavah ostajajo misli o kratko-sti človeškega življenja, o minljivosti, o svetni nečimurnosti... Na misel jim običaj. Prinašajo jo k biljam; ruski prihaja pokojni Zavzjatov, obilen, rdo-čeličen, ki je pogostokrat na mah izpil butilko šampanjca in razbijal s čelom zrcala. Ko so pa zapeli »so svj&timi upokoj« in jo bilo slišno ihtenje gospodinje, so se gosti začeli nervozno premikati z ene noge na drugo. Bolj občutljivi so dali duška žalosti v grlu in na trepalnicah. Predsednik deželnega odbora Martutkin je hotel zadušiti neprijetno čuvstvo in se jc nagnil k ušesu načelnika okrajne policije ter mu zašepctal: »Včeraj sem bil pri Ivanu Fooclo-roviču ... Malo sva ga lomila ... Pri Bogu... Olga Andrejevna je tako zbe-snela, da ji je. padel iz ust umeten zob.« No saj vendar že pojejo »večen spomin«. Golikonjski jiohira s spoštovanjem sveče, bilje se bližajo koncu. Po končanem opravilu sledi minutna zmeda; svečenik menja plašč, prične se zahvalna služba božja. Po zahvalni službi božji, med tem, ko se oče Jev-menij preoblači, si gosti manejo roke, kašljajo. gospodinja pa pripoveduje o požrtvovalni dobroti pokojnega Trifona Lvoviča. »Gospoda naj izvoli k malici!« konča slednjič svnie pripovedovanje. Gosti pa, v skrbeh, cla no bi drug di*ugega suvali in stopali na noge, hite pazljivo v obcdnico. Tu jih čaka zaj-terk. Ta malica je tako razkošna, da si dijakon Konkordijev vsako leto ob po* gledu nanjo šteje v dolžnost, da raz-prostre roke, zmaje z glavo v začudenje in izpregovori: »Nadestetičnol To ni podobno, oče Jevmonij, hrani ljudi, ampak darovom, ki jih prinašajo bogovom!« Malica jc v resnici nenavadna. Na mizi je vse, kar pač more nuditi narava, nadestetično pa je pri malici pravzaprav samo tole; na mizi je vse razen opojnih pijač. Ljubov Petrovna se jo namreč zaobljubila, da nc ho trpela v svoji hiši igralnih kart in alkohola --dveh faktorjev, ki sta pogubila njenega moža. Na mizi stoje samo steklenice z jesihom in oljem, prav v zasmeh in za kazen zajtrkujočim, ki so po večini sami obupni pivci in alkoholiki. »Izvolite, gospoda!« vabi gospodinja. »Toda oprostite, z žganjem nc morem postreči... Običajno ga nimam.« Gosti se bližajo mizi in se neodločno pripravljajo k pojedini. Toda jed no tekne. Pri zatikanju vilic, pri rezanju, pri žvečenju, povsod jc opaziti neko počasnost, apatijo ... Jasno, da nečesa pogrešajo. »Zdi sc mi, da sem nekaj izgubil,« šopeče sodnik svojemu stanovskemu tovarišu. Imam take občutke, kakor takrat, ko jc žena bežala z inženirjem. Ne morem jesti!« Marfutkin pa ie, predno jc začel jesti, dolgo obiral žepe in iskal robecl IPalfe) Dr. Jos. Puntar; Pripombe k naSemu kulturnemu razvoju. Dejstvo je, da država ne bo mogla izvesti vseh nujnih socialnih in gospodarskih reform, ako ne bo sodelovalo ljudstvo samo. Podlaga vsemu gospodarskemu življenju so izobražen kmet, obrtnik in delavec. Potrebno je to naglasiti v državi socialnega preustroja, kaj je že in bo še bolj Jugoslavija. Pospešiti pa j«» treba gospodarski razvoj ravno z organizacijo, ki bo poglobila vse izobraževalno delo. Prav ima »Naprej« dne 19. aprila, ko piše: »Izobraževalno delo med ljudstvom, da odpadejo predsodki in nerednosti, da nastane medsebojno poznanje in razumevanje, tega nam je treba, in to nam mora priti od mladine, od nove generacije, ki ima dovršiti naš narodni in socialni proces. — Z novimi idejami, z novimi vidiki in programi med ljudstvo, da se bo zave-dalo svojih nalog in poti. Kulture potrebuje ljudstvo, zdaj več kot nikoli.« Ne le gospodarski in socialni razvoj, Se bolj treba ljudstvu moralne in estetske vzgoje. Saj nas vse naokrog opozarja na posledice dolgotrajne vojne. Ljudstvo moramo poučevati in vzgajati v morali, estetiki in higijeni, če hočemo dati trdno podlago vsemu drugemu delu. Zato je treba z veseljem pozdraviti korak osrednje vlade v Belgradu, da je žavi, če ga ne bo podpiral podrejeni odsek za ljudsko prosveto. Težko pa bo centralni urad zmogel veliko delo v celi državi, če ga ne bo podpiral pvdrejeni odsek v pokrajinskem poverjeništvu za uk in bogočastje. Ta odsek nujno potrebuje, da je v svojem delu kar možno samostojen, ker je treba z osebno inicijativo izpeljati zlasti vse, kar tiče statistiko dosedanjega izobraževalnega dela med Slovenci. V tem pogledu nimamo nobene bilance. In vendar bi nam šele ta dala v roke izborno orožje v obrambi proti vsem klevetnikom naroda in države, pokazale bi se tudi tukaj pomanjkljivosti sedanjega organiziranega dela. Kje imamo zanesljive podatke 0 delu vseh društev, ki so doslej vršila svoje izobraževalno delo med narodom? Kdo ve, koliko je knjig in kaj bere naše ljudstvo, koliko iger in predavanj je bilo, v kakšnih oblikah so se vršila? Ali vemo, česa si ljudstvo vse bolj želi, česa zdaj nujno potrebuje? Dela je ogromno in nič manj važnega kakor je skrb za šolstvo in gmotni blagor. Ljudskemu ekonomu ne sme biti deveta briga, kam gredo ljudske sile, koliko sil je še neprebujenih, neustvarjajočih, koliko samo ovirajočih in nenapredujočih. Za vse to se mora brigati — oddelek za ljudsko izobrazbo. Treba najprej vse dosedanje uspehe ugotoviti, ugotoviti pa tudi vse dosedanje pripomočke in delavce ter vse komponente ljudskega napredka. Šele na tej s o- 1 i d n i podlagi je možno z dalekovidnostjo voditi nadaljnji razvoj ljudske vzgoje, v kolikor je sama sebi pripuščena ter izven šole. Mačeha Avstrija nam ni dajala vinarja za vse delo, nasprotno, še ovirala nas je, Jugoslavija nam mora dati dovolj sredstev iz državnih dohodkov, da podpremo vse sistematično delo med ljudstvom. Podpore potrebuje prosta i n I-c i j a t i v a izobraževalnih organizacij! Zato mora odsek za ljudsko izobrazbo imeti na razpolago poseben »kulturni svet'<, v katerem morajo biti zastopani najboljši delavci na polju ljudske p r o s v e t. e. Nujno je, da se osnujejo enotno po istih načelih pri vseh pokr. vladah samostojni odseki v okrilju poverjeništva za uk in bogočastje. Vsak odsek pa mora obdelavah svoje polje v najtesnejši zvezi s kulturnimi organizacijami poedine pokrajine. Vsaka pokrajina ima pač svoj zgodovinski in prosvetni razvoj, ki sam po sebi nujno diktira tudi individualno pot in taktiko v sistematičnem delu. Bosna in Macedonija se niti od daleč ne moreti meriti s slovenskimi deli države! Vsak del ima svoje kulturno obiležje, kakor se je pač ustvarjala v Času sedanja Jugoslavija pod različnimi kulturnimi vplivi. Kdor hoče enoten narod, mora najprej doseči, da bomo vsi resnično kulturna enota, kar danes nismo in še dolgo ne bomo, pač pa lahko razvoj silno pospešimo, če na polju ljudske izobrazbe stori država v polni meri svojo dolžnost. Dela imamo za stoletje, da bomo resnično ena sama kulturna enota z individualnimi plemenskimi poudarki. Vse politično naglaševanje o enotnosti države bo prazna beseda, dokler ne zabrišemo prepada med orijentom in zapadom. Kot najrazvitejši del jugoslovanska družine moramo dobiti ravno Slovenci čim največ kulturnih naprav, d« dvignemo svoj del naroda na najvišji nivo kulture in vzgojimo »dovolj sposobnih delavcev na polju ljudske prosvete za cel jug. Bolj kot kdaj prej jc sedaj potrebno, da takoj ustanovimo posebno ljudsko vseučilišče v Ljubljani, ki naj bi bilo prava kulturna Matica za ves naš jug. Vzgojiti moramo tisoče intenzivnih delavcev, da tem preje dosežemo kulturno enotnost ter najvišjo socialno in gospodarsko razvitost. Le visoko izobražen in moralno trden narod more razrešiti socialne probleme — bodočnosti. Zato nujno zahtevamo svoj avtonomni oddelek za ljudsko prosveto. Kapital ne bo ravno najslabše naložen! Pripomniti je še treba, da se je bivša avstrijska vlada 9. julija 1918 zavedla velike važnosti ljudskega izobraževalnega dela. Ministrstvo za bogočastje In uk je poslalo (št. 25.672/XII b.) vsem deželnim šolskim svetom posebno okrožnico, da naj dopošljejo čimpreje statistične podatke o dotedanjem izobraževalnem delu v poedi-nih pokrajinah. Hotelo je vedeti podrobnosti o društvih, ljudskih domovih, izobraževalnih tečajih, ljudskih kniižnicah, muzejih itd. Dvomimo, da bi bila avstrijska vlada vodila čisto navdušenje za ljudsko prosveto. Videl sem tajno okrožnico z dne 20. julija 1918, v kateri je notranje ministrstvo opozarjalo okr. glavarstva na nevarno jugoslovansko propagando po slovenskih Marijinih družbah in ka-tol. izobraževalnih društvih. Češ, da treba strogo nadzirati to delo radi razkraiajoče-ga vpliva — na fronti. Zakaj, »časopis ima vsaka koča na Slovenskem.« Tako Avstrija neblagega spomina. Od Jugoslavije pa pričakujemo- poštenega dela za ljudsko prosveto! Dati nam mora znanstveno in ljudsko vseučilišče, ker želimo, da bodi Slovenija — Atene, Zagreb. Korint in Beoo'rad Snai-ta Jugoslavije. Zakaj, značaji vseh treh plemen so v glavni potezi danes taki, kakor so jih imela tri glavna olemena stare Grčije. Čez desetletja se zbližajo in strnejo v eno veliko harmonijo. Danes smo šele. slabo uglašen trizvok. Tako je moje mnenje. Henrik Steska. Zakonodaja u Sloveniji. Vrhovno državno oblasj delimo po njenih opravilih v zakonodajo, v izvršilno in pravosodno oblast. Vsaka teh treh funkcij je važna, a najvažnejša je pač zakonodajna oblast. Ona daje predpise, kako naj bo vsa država organizirana ter kako bodi medsebojno razmerje med posamezniki in pa med posameznikom in državo urejeno. Umljivo je tedaj, da tudi širše sloje zanima vprašanje, kdo zakone izdaja ozir. vže obstoječe izpreminja. Takoj ob državnem prevratu je prešla vsa oblast na »Narodno veče SHS« v Zagrebu. V smislu točke I., št. 1, 2 in 3 sporazumno z Narodnim večem SHS izdane naredbe celokupne Narodne vlade SHS z dne 14. novembra 1918, št. 111 o prehodni upravi v Sloveniji naj bi Narodno veče SHS v Zagrebu odločevalo le o vprašanjih, ki so v zvezi s temeljnimi načeli uiedinjenja naroda SHS v državo SHS in v vseh vprašanjih, ki jih v Narodno veče odposlani zastopniki političnih strank, priznavajo za skupna. V vseh drugih slučajih pa naj bi od Narodnega veča SHS v Zagrebu imenovana in pod njega vrhovnim vodstvom stoječa Narodna vlada SHS v Ljubljani upravljala Slovenijo, ne da bi pri upravljanju rabila še posebnih pritrdil Narodnega veča SHS. V smislu ravnokar navedene naredbe o prehodni upravi so vsi avstrijski zakoni in naredbe, kolikor ne nasprotujejo naredbi o prehodni upravi ostali v veljavi. Povsem umljivo jc, da je smela Narodna vlada SHS v Ljubljani, oziroma njeni stvarni pristojni oddelki izdajati nove izvršilne naredbe k zakonom in stare ministrske naredbe izpreminjati, saj je bila najvišja upravna oblast in službena instanca. Pravega zakonodajnega činitelja, ki bi zakone bodisi za vso državo SHS, bodisi za Slovenijo izdajal, takrat šc ni bilo. Ako ni zakonodajnih činiteljev, potem preide začasna pravica, izdajati zakone za silo, na najvišjo upravno oblast. Taka najvišja upravna oblast je bila v skupnih vprašanjih Narodno veče, v ostalem pa Narodna vlada SHS za Slovenijo, Zakone za silo imenujemo v obče zasilne naredbe. Z njimi so se smela odpraviti ali izpremeniti prejšnja zakonita določila. Kakor hitro se bode zbralo pravilno izvoljeno predstavništvo, se bodo morale zasilne naredbe istemu predložiti v potrjenje, ker bodo sicer prišle ob veljavo. Dne 24. novembra 1918 jc sklenilo Narodno veče SHS v Zagrebu združitev države Slovcncev, Hrvatov in Srbov s kraljevinama Srbijo in Črnogoro. Dne 1. decembra 1918 so odposlanci Narodnega veča SHS izvršili ta sklep, ko so v Belgradu regentu kraljevine Srbije izročili dotično adreso in je regent proglasil ujedinienje Srbije x zemljami države Slovencev, Hrva- tov in Slovencev v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem pa še ni takoj prenehala tedanja izredna upravna oblasTt Narodnega veča SHS v Zagrebu in Narodne vlade SHS v Ljubljani, kajti prvo ministrstvo kraljevine SHS je priseglo šele 20. decembra 1918. Do 20. decembra je smela Narodna vlada ozir. njeni stvarno pristojni oddelki nedvomno izdajati zasilne naredbe. Z 20. decembrom ni le prenehalo Narodno veče SHS biti najvišji činitelj med Slovenci, Hrvati in Srbi na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, temveč tudi Narodna vlada SHS v Ljubljani ni več najvišja upravna oblast in službena instanca. Pravica izdajati zasilne naredbe bi tedaj morala preiti od ljubljanske narodne vlade na osrednjo vlado v Belgradu; saj je ta pravica ne le povsem Izredna, temveč tudi najgloblje segajoča funkcija javne uprave. Belgrajska vlada pa se seveda ni mogla takoj posluževati teh pravic ter je začasno pustila Narodni vladi SHS v Ljubljani prejšnjo kom-petenco. Šele dne 20. januarja 1919 je bila odobrena ostavka predsednika in nekaterih poverjenikov Narodne vlade SHS v Ljubljani, Z istim dnevom sta bila imeno-: vana predsednik in podpredsednik dežel-! ne vlade za Slovenijo, a poleg poverjenikov, kojih ostavka ni bila sprejeta, so za-| časno tudi demisionirani poverjeniki šc vo-! dili poverjeniške posle in ne smemo dvomiti o tem, da je smela vsled neurejenih razmer v Belgradu izvršiti ta provizorična deželna vlada začasno še vedno vse posle najvišje instance, kolikor ni belgrajska osrednja vlada izrecno kaj drugega odredila. Trditi tedaj smemo, da omenjena izredna naredbena oblast od 20. decembra 1918 naprej pravzaprav ne pristoja ljubljanski pokrajinski vladi, a težki položaj, v katerem sta se belgrajska in ljubljanska vlada nahajali, opravičuje sedanje postopanje, Treba je bilo, da se vsled nujne potrebe nekatera neodložljiva vprašanja v Sloveniji urede, a belgrajska vlada ni imela zadostno uradnikov, ki bi bili vešči naših v Sloveniji veljavnih zakonov in ki bi poznali naše razmere. Belgrajska min str-stva takrat vobče še niso bila povser1 svoji nalogi in tedaj niso mogla nase pritegniti omenjeno izredno naredbeno pravico pokrajinskih vlad. Sporno pa je md?-lje tudi vprašanje, v kakšni meri smejo od regenta imenovani ministri brez regento-vega pritrjevanja izdajati zasilne naredbe, ozir. potrditi zasilne naredbe pokrajinskih vlad. Eno pa je gotovo, da tol'ko časa, dokler ni bila niti vsa deželna vlada za Slovenijo imenovana, se je ista pač smela lastiti vsaj v nujnih slučajih tudi i z r e d -n i h pravic. Kdor upošteva vse zunanje politične in notranjepolitične težkoče in kateremu je bistvo važnejše od oblike, ta lahko z mirno vestjo pripozna formelno veljavnost zasilnih naredb naše deželne vlade tudi za čas med 20. decembrom 1918 in koncem februarja 1919. Koncem februarja 1919 so bili imenovani tudi ostali člani deželne vlade za Slovenko ter so mogli poverjeniki, kojih ostavka je bila sprejeta, tudi dejanski odstopiti. Od tega trenutka sme javnost vže strožje postopanje pri izdajanju zasilnih naredb zahtevati in tudi belgrajska vlada je v svojem odloku z dne 3. marca 1919, štev. 6564/notr. min. izrecno poudarjala, da se naredbe deželne vlade izvzemši izvrŠ-lne naredbe posameznih poverjenikov ne smejo več izdajati brez vednosti, oziroma odo-brenja onega ministrstva, v čegar resort spada dotični predmet. V vsakem primeru se mora osnutek naredbe z vsetransko obrazloženim poročilom poslati dotičnemu ministrstvu v pretres in odobrenje. Ako se predmet naredbe tiče več ministrstev, vposlati je osnutek onemu ministrstvu, ki jc pri tem najbolj zainteresirano. Le v primerih hipne in neodložljive potrebe sme deželna vlada samolastno izdati naredbo, mora jo pa zajedno z razglasitvijo vposlati dotičnemu ministrstvu v naknadno odobrenje. Brezhiben la ministrski odlok sicer ni, kajti gotovo je velika anomalija, če naj pri takih zasilnih naredbah, ki včasih prav globoko v zasebno in javno življenje segajo, zadošča poprejšnje ali naknadno odobrenje ministrov, dočim je za druga upravna dejanja kakor n. pr. za imenovanje višjih uradnikov treba regentove pritrditve. Poleg tega tehtnega pomisleka se nam pa je ozirati na adreso Narodnega veča SHS z dne 1. decembra 1918, na odgovor regenta kraljevine Srbije, na poslanico regenta kraljevine SHS z dne 6. prosinca 1918, na sklicanje narodnega predstavništva na 1. marec 1919 in končno na prestolu' govor z dne 16. marca 1919. Soseb-no važno je, da povdarja adresa bivšega suverenega Narodnega veča odgovornost državne vlade narodnemu predstavništvu, ter da regent v svojem odgovoru izjavlja, j da bo vlada vse ukrenila, da se čim prej j uresniči vse tisto, kar adresa glede pre- i hodne dobe predlaga. V regentov! posla- i ] uici je izrccno omenjeno, da bo narodno i predslavništvo, ki je seve lc nekak suro-l gat 23 pravi ljudski parlament, začasni a vendar polnomočni zakonodajni činitelj v naši državi. Prestolni govor pravi, da ima osrednja vlada narodnemu predstavništvu izročiti poleg volilnega' reda za ustavo-tvorno skupščino, načrta za začasno ustavo in agrarno reformo tudi druge predloge, ki jih zahtevajo sedanji trenutki, da se predlože, prouče in uzakonijo, da bi se dežela čim prej dvignila. Seveda prva naloga narodnega predstavništva je pač volilni red za ustavotvorno skupščino in potem pridejo šele druge stvari v poštev. Sedanji čas pa zahteva nujne neodložljive odredbe in sedanji parlament, ki je tudi nekak vojni surogat, morda nima potrebne notranje sile, da bi bil v polni meri kos svoji težavni nalogi, saj so ti poslanci le zastopniki političnih strank, a doslej še ne vemo, kako bodo volilci pri prihodnjih volitvah govorili. In vendar ia izredna naredbena oblast osrednje ali deželne vlade, ki je bilo začetkoma neko nepotrebno zlo, mora sedaj prenehati, ker sicer bo pravni čut preveč trpel. Gorje državi, v kateri se vera v zakone omaje! Lahkota s katero »izvršilne« oblasti kar meni nič tebi nič stare pravne institucije in zakone izpreminjajo, ne da bi pri tem zastopniki naroda sodelovali, ta lahkota ustvarja neko skrajno nevarno re-volucijsko razpoloženje v mišljenju širokih slojev in izpodkopava vsako spoštovanje pred tujimi pravicami. Za m.H služkinje. Zadnje čase je dvignilo precej prahu med gospodinjami in gospodarji gibanje služkinj v Ljubljani. Nekateri sploh ne umejo tega, da pride služkinjam na misel organizirati se. Ti pač ne morejo slediti razvoju časa in razmer, ki danes silijo tudi služkinje, da se organizirajo. Kdo ni tekom štiriletne vojske pozimi pogosto zrl onih dolgih vrst pred prodajalnami, mesnicami in raznimi uradi? Višnjeve od mraza so stale množice cele uj-e in čakale na odrešenje; v slabih oblekah, v slabem obulalu in slabo hranjene so stale v dežju, mrazu in snegu na kamenitem tlaku. In največ med vsemi so prestale naše služkinje. Dogodili so se slučaji, ko ni šla služkinja celo noč spat ter je čakala pred stojnico, da je zjutraj gotovo dobila one grame mesa. In ko so lansko zimo hodile na vlado prosit obleke, so jih odpravili z obljubami in kartami. Ko bi bile organizirane, bi jih bila javnost pač bolj upoštevalal Naše Vincencijeve in Elizabetne konference štejejo med svojimi podpirankami sorazmerno največ starih in onemoglih služkinj, V podstrešjih mnoge stradajo, hirajo in umirajo, zapuščene in navezane le na miloščino, dasi so vse svoje moči žrtvovale v cvetu svojega življenja — za druge. Koliko deklet si je v vojski ob slabi hrani in prenaporni službi nakopalo kal bolezni! Kam naj gredo, ko onemorejo? Kdor to ve, kdo bo zameril, da tudi naše služkinje v organizaciji skrbe za sebe, da si skušajo olajšati svoj stan in skrbeti za starost in bolezen? Žensko vprašanje stopa V najnovejši dobi z vso silo na dan. Ženska — torej tudi služkinja — bo morda kmalu stopila na volišče, kjer bo odločevala o usodi naroda in države. Zato pa mora biti zrela in vzgojena. V splošni izobrazbi naj na-preduje tudi služkinja! V ta namen nai služi njena organizacija. Pa tudi več strokovne izobrazbe potrebuje današnja služabnica. Vsaka gospodinja si želi boljše in porabnejše služkinje, In koliko je naših deklet, ki pridejo v mesto, pa ne ume in ne zna opravljati svoje službe, ui porabna ne v kuhinji, ne pri otrocih in nc v sobi! Koliko truda stane gospodinjo, da. si izuči porabno služkinjo in koliko grenkih ur mora preživeti ubogo dekle, ki mora, nevajeno mestnega dela, slišati razne očitke in nepedagogične pouke. V Ljubljani nujno potrebujemo organizacije, ki bo skrbela za potrebni strokovni pouk služkinj. In če si hočejo tu služkinje solidarno same pomagati, kdo jim bo to vzel za zlo? V Nemčiji in po drugih državah so že pred vojsko imeli polno društev, ki so skrbela za gmotne in duševne koristi služkinj, za njihove pravice In njih izobrazbo, pri nas pa sedaj razmere nujno silijo, da se tudi na tem polju nekaj stori. Prenos kosti narodnih mu£enikov Zrinfskcga in Frankopana u domovino. Dne 30. aprila bodo v zagrebški prestolni cerkvi pokopani zemeljski ostanki naših narodnih mučenikov Petra Zrinj-skega in Frana Krste Frankopana, prvih bnrilcev za naše narodno eJinstvo in upornikov proti stoletnemu našemu ne-prijntelju, hiSi habsburški. Kosti teh dv?h prvpboritcljev prepeljejo iz Dunajskega Novega mesta sedaj v dobi našega narodnega osvobojenja v hrvatsko domovino, za katero sta padla pod rabeljsko roko Habsburžanov. Hrvati bodo praznovali 30. april kot narodni praznik, na katerega se pripravljajo v velikem obsegu. Ali naj mi Slovenci zaostanemo? Naj se ta dan izvesijo narodne zastave ter zbirajo doneski za spomenik mučenikoma, prodajajo žalobni znaki v ta namen ter proslavi spomin na velika prvaka, vredno ideji, za katero sta žrtvovala svoje življenje. Vsi denarni prispevki naj se pošiljajo na naslov zagrebškega župana dr. Srkulja — odbor za prenos kosti Zrinjskega in Frankopana. Da se proslavi ta dan dostojno našima narodnima mučenikoma, je sklenila deželna vlada za Slovenijo v svoji soji dne 16. IV. 1919, da se udeleži po svojem zastopniku prepeljave zemeljskih ostankov narodnih mučenikov od Maribora do hrvatske meje. Dan 30. aprila se bo praznoval v Ljubljani kot spominski dan. Ta dan sc bo darovala v stolnici maša zadušnica, v kar se naprosi knezoškof in se je udeleže člani deželne vlade. Na javnih poslopjih se razobesijo narodne zastave, na šolah se posveti posebna lira med poukom spominu Zrinjskega in Frankopana. Javnost bo vlada opozorila še posebej na spominski dan v uradnem listu. Vabimo pa vsa naša kulturna in druga društva, naj se udeleže prepelja-ve kosti naših mučen ikov in slavnosti v Zagrebu v obilnem številu. Naše zavedno narodno ženstvo pa vabimo, naj nabira prispevke za spomenik s prodajo eventualno doposlanih žalnih znakov, Pokažimo, da smo vredni narodnega osvobojenja in narodnega ujedinjenja s tem, da znamo tudi ceniti zasluge naših narodnih prvoboriteljev. Vsa potrebna pojasnila in navodila daje odbor za prenos kosti Zrinjskega in Frankopana v Zagrebu. mažarsha strahovlada u Preknrarlu. Zanesljive osebe, došle iz Prekmurja, poročajo o ondotnem položaju: Na slovenskem Prekmurju, ki se teritorijalno razteza od Radgone po stari avstro - ogrski meji do Rabe, mesta Monušter, proti jugu preko Dobrovnika in Dolnje Lendave do Mure in se naslanja na Medjimurje, živi okoli 120.000 Slovencev. Tudi zagrizene madžarske oblasti se dejstvom ne morejo upirati in so prisiljene, priznavati popolnoma slovenski značaj teh pokrajin, da izdajajo za ondotno prebivalstvo poseben časnik »Novine«. — Na shodu v Beltincih, ki so ga hoteli Madžari izrabiti v svoje namene, jc ljudstvo kljub vojaškemu terorju svečano manifestiralo za Jugoslavijo. Po tem shodu so Madžari začeli brezobzirno nastopati z orožjem proti Slovencem. Ko je nastopila boljševiška vlada in se jc madžarsko vojaštvo pridružilo bolj-ševikom, so se razmere na Prekmurskem vsled tega nepopisno poslabšale, ker se naše slovensko ljudstvo ni hotelo pridružiti tej vladi. Boljševiki so s silo prevzeli vse slovensko časopisje. Zasedli so vse posojilnice, tako da ne more nihče razpolagati s svojim naloženim denarjem. Pobrali so vsem Slovencem zasebno orožje in ga izročili boljševikom. Zlato sploh, bodisi denar ali pa druge zlate predmete, so zaplenili in zagrozili s smrtjo, če bi ga skušal kdo obdržati. Zasegli so ves živež. Brezobzirnp jemljejo vse, kar potrebujejo, bodisi živež, obleko itd. brezplačno. Ako kdo ugovarja, ga zapro in v mnogih primerih tudi ustrele. Ne trpe nobene bcljše-viške protiagitacije. Grozote tega brutalnega boljševiškega režima najja.snejše dokumentirajo javno izdani ukazi in naredbe boljševiške vlade. Kakor je obče znano, hočejo Madžari zvezo z nemškimi Spartakovci za boj proti ententi. S pošiljanjem živil imajo namen, da bi Nemci ne bili več odvisni od dovoza ententinih živil in bi tako lahko začeli boj proti ententi skupno z Madžari. Ako bi Ogrom uspelo, pridobiti Nemce za svojo stvar, bi potem ogrožali vse človeštvo, predvsem pa republiko Čehošlovaško in Jugoslavijo. Da imajo ogrski in nemški boljševiki načrt skupnega operiranja, jc razvidno iz člankov madžarskega časopisa »Az Est«, ki priobčuje pozdrave nemških Špartakovcev madžarskim boljševikom. Nujno bi bilo potrebno, da zasede ententa bivšo mejo med Avstrijo in Ogrsko in prepreči tako združenje nemških in madžarskih boljše-vikov. To ni želja samo prekmurskih Slovencev, temveč tudi pravih Madžarov, ki imajo še zmisel za red in mir in ki jim je mnogo na tem, da zasede ententa prekmursko ozemlje in reši deželo nasilja, anarhije in propada. Ker postajajo nasilja od dne do dne večja, narašča z vsakim dnem želja po intervenciji entente. Potrebno bi bilo, da bi prišla v Prekmurje v najkrajšem času ententina komisija, ki naj bi ukazala madžarskim četam, da 6e morajo umakniti, nakar bi se naj potem pod var- stvom ententinih čet izvedel plebiscit, ki naj bi odločil, ali hoče ljudstvo še nadalje ostati v madžarski republiki ali pa sc pridružiti Jugoslaviji. Slovenski fsrassfL Ljubljanski dopisni urad je izvedel, da Itali:an: te dni po brzo avu in po telefonu in z ustnim obveščaniem med nami trosijo skrame neugodne vesti o baje že izvršeni določitvi naše zapadne meje in o pripadnosti naših obmejnih krajev iu naše obmejne zemlje. To delajo zato, da bi v nas izzvali denonstracije in nemire, kar bi jih upravičilo, zasesK našo zemljo do Zidanega mostu. Tak pohod je zanje nujna potreba, ako naj se jim posreči, odtegniti italijansko vojaštvo pogibelnim vplivom, ki mu prav sedaj pogubneje nego kdaj prete iz Trsta, kjer dobivajo komunisti od clne do dne večjo moč. Spričo vsega tega pozivamo slovensko javnost, naj si ohrani mirno kri, pa naj se g!ase vesti tako ali tako. Dobro naj si odbrži v spominu, da vserv tem vestem ni verjeii, ker jih v svojo korist v svet trosi neprijatclj. Ali se je sploh že kaj odločilo glede naše meje in kako se je odločilo, o tem bo javnost brez odloga in brez olep-šanja obvestil naš obveščevalni urad. Nemčija na mirovnem posvetu. LDU Berilu, 21. aprila. (DunKU) Wolffov urad poroča: Na brzojavko, na katero je nemška vlada dne 19. t. mos. odgovorila vsled povabila aliira-nih in aSociiranih vlad, naj odpoš^e 25. t. m. svoje delegate v Vorsailles, je došel nastopni odgovor: Aliirane in asociirano vlade ne morejo pripoznati delegatov, ki so pooblaščeni samo v to, da sprejmejo besedilo mirovne pogodbe, kakor to predlaga nemška vlada. Aliirane in asociirane vlade morajo zahtevati od Nemčije, da odpošlje v Versailles delegate, ki so kakor zastopniki aliiranih in asociiranih vlad pooblaščeni, razpravljati o vseh mirovnih vprašanjih.« Nato je nemška vlada odgovorila: Nemška vlada je, meneč, da bodo po izročitvi načrta preliminarnega miru začela posvetovanja o vsebini tega načrta, določila nastopne osebe delegate in jim dala tozadevna pooblastila: Državnega ministra za zunanjo pos'e groia Brock-dorff-Rautzaua, državnega juslicnega ministra dr. Landsberga, državnega poštnega ministra Giesborta, predsednika pruske deželne zbornice Leiner-ta, dr. Karla Melchiora in profesorja dr. Schiickinga. Kot spremljevalci delegatov se nameravajo imenovati nadalje še druge osebe, katerih imena bo nemška vlada v kratkem sporočila v drugi brzojavki. Nemška vlada jo pripravljena spredaj označene osebe poslati v Versailles, ako se ji da zagotovilo, da se njenim delegatom in spremstvu za bivanja tamkaj zajamči svoboda kretanja in vporaba brzojava in telefona. Pridrži si pravico, imenovati naknadno za posamezna vprašanja miru posebne strokovnjake. Odpo-tovanje delegatov in spremstva bi se vsekakor za nekaj dni zavleklo. Podpisan: Brockdorff-Rantzau.« Vesti o preteči revoluciji v Italij.i. Bem, 21. aprila. Francosko časopisje potrjuje vesti o velikanskih nemirih v Italiji. Stavka v Milanu, Turi-nu in Genovi kaže znake skorajšnje revolucijo. Položaj je sila težaven. Pojavljajo se nevarni nastopi proti vladnemu imperializmu. Splošno prevladuje mnenje, da je revolucija v Italiji neizogibna. Politične novice. + Celjska skupina V. L. S. se je ustanovila za mesto in okolico, da organizira vse somišljenike, ki stanovsko niso organizirani v Kmečki zvezi, t. j. uradnike, višje in nižje, trgovce in obrtnike, delavcc, hišne posestnike itd. Vabimo vse stanove v našo organizacijo, da s skupnim nastopom za pravične koristi vseh stanov dejansko dokažemo, da je vzajemnost možna le na krščansko socijalnih načelih. -f- Tržaški »Lavoratore« o Jugoslaviji. »Lavoratore« z dne 16. t. m. priobčuje pismo svojega dopisnika iz Belgrada, Opisujoč svoje življenjske razmere pravi, da se živi pri nas, kakor povsod drugod, slabo vsled posledic vojne in posebno vsled brezglavega starega avstrijskega gospodarstva. V političnem oziru poudarja, da smo popolnoma izgubili zaupanje v mirovno konferenco in \Vilsona. Naša delegacija v Parizu da ima nalog belgrajske vlade, da ne sme podpisati mirovne pogodbe, ako ta nc bo zadovoljila naših narodnostnih zahtev. Ta odredba pa ni samo volja vlade, piše dopisnik, ampak to je volja celega naroda. Ko opisuje razmere v posameznih d vlili nale držav«, se posebno po- hvalno izraža o Sloveniji, o kateri trdi, da je vsled velikega števila politično in gospodarsko izkušenih mož najsvetlejša točka Jugoslavije. Med revolucijo so se pokazali Slovenci mnogo bolj energične in sposobne kakor Hrvati. Kot vzrok temu navaja dopisnik veliko korupcijo, ki da je šc danes velika nesreča za Hrvate. Končno opisuje še razmerje med današnjo našo vlado in socialisti. + Sccijalni mir. - Pariško časopisje mnogo razpravlja o predlogih komisije, ki ima urediti vprašanja delavstva. Komisija je izdelala načrt za nekak mednaroden parlament, ki bi urejeval delavska vprašanja enotno za vse države, ki bi pripadale zvezi narodov. V ta parlament bi poslala vsaka država po enega zastopnika delavstva, enega zastopnika delodajalcev in po dva zastopnika vlade. Sklepi parlamenta naj bi bili obvezni za vse udeležence države. K zasedanju bi se zbral parlament vsako leto enkrat in prvo zborovanje bi se moralo vršiti že letos v oktobru v Washingtonu. Svet četverice se je pečal sedaj s tem načrtom, a do kakega rezultata ni mogei priti. Nastalo je namreč vprašane, kdo bo jamčil za to, d:i se bodo sklepi te konference ludi re-nično izvajali. Francija in Italija sla predlagali, da naj prevzamejo odgovornost za to vse vlade držav, ki pripadajo zvezi narodov. Angleži so mnenja, da bi mor.li posamezni državni zbori te sklepe še odobriti, preden bi stopili v veljavo. Amerikanci pa so izjavili, da se v tem oziru sploh nič ne morejo ^bvezati, ker to ne soada v delo-krorf skupne amerikanske vlade, ampak je to stvar posameznih zveznih držav, ki jih je pa, kakor znano, oseminštirideset. Enotna ureditev delavskih razmer v vseh državah bi gotovo pripomogla mnoj?o k trajnemu miru, toda ostalo je zopet enkrat samo pri načrtu. Častitljiva četverica v Parizu pač ve za luknje, po katerih hoče vdreti voda v njeno ladjo, a zmožna ni, da bi te iuknje zamašila. -f Jugoslovansko - grška zveza. ^Le Temps« od 13. t. m. poroča, da se je izrazil grški poslanik v Belgradu Kundurio-tis, da se bo v kratkem sklenila zveza med kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev in Grčijo. Kunduriotis se je v Belgradu prepričal, da so politični in vojaški pogoji za zvezo med sosednima in prijateljskima narodoma zelo ugodni, posebno, ker imata oba naroda skupne interese in skupne sovražnike. -f Gonratl pl. HStzenderf, bivši načelnik avstrijskega generalnega štaba namerava izdati v kratkem knjig" pod naslovom »Pot de kataslrofe«, v kateri bo opisal svoje de^vanjo m d svetovno vojsko. Izbril pa «>' j3 za po-pis svojega »delovanja« ros pvav r;'i meren naslov. -f- šola cgleduliov. V Petrogradu in Moskvi so ustanovili boljševiki šole za og7eduhe. Učenci teh šol ho v prvi vrsti ženske; posebno lepe radi sprejemajo. Namen teh šol je izvežbati dobro agitatorje v boljševiške svrhe. Zanimivo je pri tem to, da se poslužujejo po polnoma carističncga načina. Nel"f\leri teh učencev bodo ime'i nalogo, da bodo pozvedovali o razpoloženju ljudstva napram boljševikom doma, drugi bod morali v tuje, predvsem entenlne države, da bodo tam delovali za boljševiške ideje. + V Londonu zapirafo bcljševlke. V Londonu so zaprli samo en dan 150 ruskih boljšcvilcov. Smatrajo jih za veliko nevarnost človeški družbi. V kratkem jih bodo 300 prepeljali v Odeso, kjer jih bodo izkrcali. Ang'ež je vedno praktičen. Drugod bi jih bili morda pobesili, Anglež pa tudi te vrste blago eksportira nazaj na Rusko. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 22. aprila: Med južnoželezniškima postajama Špilje-Črnišina (Schvvartza), kakih 200 korakov pred poslednje imenovano postajo je bil zadnje dni ambulančni voz poštnega vlaka ponovno obmetovan s kamenjem. 19. t. m. zvečer je v voz padel 1 velik kamen, 20. t. m. pa jih je padlo 6. Včeraj so neznanci vlak celo obstreljevali. Ker je zaradi tega ogrožena njegova osebna varnost, sc poštno osobje brani na tej progi opravljati službo. Motenje varnega železniškega prometa v nevtralnem pasu je eklatantna kršitev mariborskega dogovora. Štajersko obmejno poveljnišlvo jc zaradi tega predsedništvu nemško štajerske vlade poslalo protest. Da se napravi red, se bo promet na progi Špilje—Radgona začasno ustavil. Ako nemško-štajerska vlada ne poskrbi za popolno varnost prometa, se bo na tej progi železniški promet moral ustaviti traino. Nikakor se namreč od železničarskega osobja ne more zahtevati, da bi na ljubo Nemcem, ki jih nepre-»la^ erbe tvsrfale svoje življenj«. Dnevne novice. Imenovanje. Ravnatelj žitnega zavoda v Ljubljani g. Janko Jovan je imenovan za načelnika oddelka za prehrano v ministrstvu' v Belgradu. — Državno posojilo! Ministrstvo za finance v Belgradu je razpisalo dvesto milijonsko državno posojilo. Tozadeven oglas je priobčen na drugem mestu današnje številke. Ker ravno sedaj primanjkuje priUke za plodonosno nalaganje denarja, bo ta razpis gotovo mnogim dobrodošla priložnost, da varno in dobičkanosno naloži svojo gotovino. Denar jc v državnem posojilu popolnoma varno naložen, ker za posojilo jamči cela država, ki ima že sedaj take predpogoje za gospodarski razvoj, da jo zavidajo .oseJi. Kdor podpiše državno posojilo, koristi ne samo državi, ampak tudi samemu seb:, ker s tem pripomore k temu, da se država hitreje in dobro uredi, da more v težavnih dnevih snovanja in pretvarjenja zc • osliči vsaj najnujnejšim po-'rebam ln ustvariti temelje za bodoče bla-J;. :tan m vsakega posameznika. — T*'efcnsiva govorilnica v Sani->'!'i poštnem uradu Domžale so je otvo dne 13. aprila t. L tole Ionska centrala z javno govorilnico v vodu lo56 za krajevni in medkrajevni telefonski promet. — Naklo. Dne 14. apri'a je umrla g, Antonija Seigerschmied, mati našega g. župnika in g. supoiijorja usmiljenih sester v Zagrebu. Dosegla je lepo starost 82 let. Pokopal jo je gospod dekan kranjski. Pogreba se je udo'ežilo a nog o župljanov in usmiljonlce iz Kralja in Št. Vida. Tako je šla kmalu za najmlajšim sinom Ciri'om, ki je bil misijonar v Južni Ameriki in je umrl red rr ni me-en Nai po ivn v miru! Mohorjeva družba in družbene knjige za leto 1918. Mncgo družbenikov ljubljanske škofije književnih daril žal še ni prejelo. Mi smo do zdaj storili vse, da bi mogli dostaviti cenjenim članom naše družbene knjige, a vsi poizkusi so bili brezuspešni. Ko se je bil ustavil poštni promet z Jugoslavijo, smo naročili 12 avtomobilov, ki bi prepeljali naše knjige čez Velikovec na jugoslovansko pottajo Sin-čavas. Dobili smo za prevoz dcvol;enje od ljubljanske vlade, od celovške policije in vojaških poveljstev. Prvi avtomobil je bil naležen s knjigami in zavoji so bili pregledani po eolninskem nadzorniku. Hotel e ravno odpeljati, ko pride od celovškega vojaškega poveljstva prepoved za prevoz. Vojaško poveljstvo :c zahtevalo, da se družbene knjige, tiskane pred jesenskim prevratom in od vlade že večkrat cenzurirane, zopet Izročijo policijski cenzuri. Medtem smo naročili pa prevažanje knjig ri beljaškem ravnateljstva za državne železnice dva vajena, si izprosili pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani dovolje-n:2 za prevoz na ih knjig čez Podroščico na oljnice v Ljubljano, kjer bi jih špediter Ranzlrgcr razposlal na posamezna po-vetjeaiStva. Celovška policija je po naročila veja-kega poveljstva knjige cenzuri-r Ja in nam dovolila prevez, a nc čez Podroščico, marveč čc-z Gradec, Zopet nam ravnateljstvo v Beljaku ni hotelo potrditi voznih listov za progo Bruck-Gradec, ker ie po železniških oblastih bila določena proga čez Podroščico. Toliko ovir smo imeli do danes, dne 16. aprila. Ali nam bode usoda mila, še ne moremo povedati. Častite gg. poverjenike in Mohorjane pa prosimo, da blagovoljno potrpijo v prepričanju, da storimo v Celovcu vse, da bi mogli dostaviti knjige svojim članom. Brzojavni promet z Nemško Avstrijo, L ubljanski dopisni urad objavlja uradno: Vsled odloka poštnega ministrstva z dne 10. t. m. št. 7449 je zasebni brzojavni promet s celo Nemško Avstrijo zopet dovoljen. Dovoljene so navadne in nujne brzojavke. Iste so podvržene vojaški cenzuri in sicer za kraje na Kranjskem vojaški cenzuri v Ljubl ani, iz Koroške in Štajerske cenzuri v Mariboru. — Frostovolljno gasilno društvo v Sori vprizori v nedeljo dne 27. t. m. ob pol 4. uri popohlnc v gasilnem domu v Sori gledališko predstavo »Sin«. Med predstavo sodeluje tukajšnji pevski zbor. K obilni udeležbi se najvljudneje vabi. — Bazpis službe provizor. zdravnika. Pri ravnateljstvu kr. državnih železnic v Ljubljani jo razpisana služba provizornega zdravnika za okraj Ljub-ljana-šiška z uradnim sedežem v Ljub-'jani z letno plačo 2200 K in voznim pavšalom 200 K na leto. Rok za vlaganje prošenj do 25. aprila 1919. Podrobnejši podatki so razvidni iz razipsa v Uradnem lislu dež. vlade za Slovenijo v Ljubljani št. LXXVII. ljubljanske novice. lj Odborova seja »Slomškove zveze« bo v četrtek popoldne ob 4. uri v društveni sobi, Ljudski dom, II. nadstropje, soba štev. 22, —. K sejam imajo dostop tudi vsi člani in članicc »Slomškove zveze«, kar je bil odbor žc enkrat objavil v »Slovencu« in Slov. Učitelju«. To tedaj, kar se jc namignilo na zadnjem sestanku odboru, c!a ukrepa v vaziun zadevah preveč po svoje, t. j. nc da bi zaslišal tudi mnenje drugih članov, ni utemeljeno. Odboru bo i prav všeč, čc se odborovih sej hočejo udeleževati ludi člani. Če hočete, prav radi i vidimo, da se. uvedejo tedenski društveni sestanki. To je ^edaj, ko imamo svoj lokal, tudi lahko mogoče. Š. lj »Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani« priredi v četrtek, dne 24, aprila ob pol 5. uri popoldne redni mesečni sestanek na internem oddelku deželne bolnice. Tema: Abortus s posebnim ozirom I na abortus artef. lj Dobrodelnost ljubljanskega nem-Štva so postavili dogodki v Elizabctni otroško bolnici v čudno luč. Pri občnem zboru se je, kakor smo žc poročali, utemeljevala potreba, da se društvo razpusti s tem, da nima zadostne podpore in da posebno od Kranjske hranilnice, ni pričakovati podpore. Odbor jc bil očividno mnenja, da je sedaj Kranjska hranilnica v položaju, da potrebuje podpore, zato je predlagal, naj se vse premoženje otroške bolnice izroči tej hranilnici. Ker pa vladni zastopnik ni pripustil, da bi se sklepalo o teh predlogih, si je hotel odbor pomagati na drug način. Pri seji, ki sc jc vršila par dni po občnem zboru se jc sklenilo obdarovati dva velika siromaka otroške bolnice, in siccr dr. Jul. Schusterja z 11.000 K in dr. Jos. Slauda-cherja pa z 5.000 K pod naslovom odpravnine, ker sta imenovana gospoda čutila, da gre njuno nemško gospodstvo v tem zavodu h koncu. Star slovenski pregovor pa pravi, da račun brez krčmarja nič ne velja. Na ta slovenski pregovor, kakor tudi na to, da je narodna vlada postavila zavod pod vladno nadzorstvo, je pa nemška gospoda očividno pozabila, ker je napravila la sklep brez vednosti vlade in k dotični seji vladnega zastopnika sploh ni vabila, Tudi zastopnik mestnega magistrata, ki jc po § 8. pravil član upravnega sveta, ni bil vabljen k dotični seji. Zato je vlada odredila, da se žc izplačani denar takoj vrne. Ta slučaj kaže v drastični luči, da se jc pod krinko dobrodelnosti v tem zavodu uganjala le nemška politika in ker jc ta politika v Ljubljani nemogoča in brezpredmetna, bi si gospodje radi razdelili, kolikor se v naglici razdeliti da. Da ne bo kdo mislil, da sta navedena gospoda zdravnika poslovala brezplačno navedemo, da je imel dr. Schuster letno 1000 K, dr. St.au-dacher pa letno 800 K nagrade ter sta se v ordinaciji vrstila. Bila sta torej vsako leto sproti plačana za svoj trud, četudi se je splošno sodilo, da poslujeta brezplačno. Poleg tega je bila pa otroška bolnica za nju vir dohodkov, ker so stranke nosile tja otroke v plačano ordinacijo in tam naročale tudi obiske za na dom. Dobrodelnosti, ki joče, da ni podpor in se jc bati primanjkljaja, obenem pa razsipljc dobrodelne novce in se brani sprejemati darove slovenskih članov, vse sam zato, ker se boji za svojo krivično nemško posest, — Lreba razgnati ter razpustiti odbor, ki si dovoljuje take drzne poizkuse. Narodna vlada naj nemudoma povzroči, da se razpusti, ne društvo kakor želi ta nemška gospoda, pač pa odbor, — potem pa razpiše nov občni zbor, na katerega imajo dostop tudi slovenski člani, katerih se sedanji nemški odbor krčevito brani. V zavod pa morajo priti zdravniki, ki se zavedajo, da smo v Jugoslaviji, kajti Ljubljančanje in ubogi v zavodu oskrbovani otroci se ne bodo učili nemško, če bodo hoteli v otroško bolnico. Naj sc ne greši več na potrpežljivost slovenskega prebivalstva. Člani sedanjega odbora so: Kari pl. Castl, dr. Viktor Pes-siack, dr. Jul. Schuster, dr. Jos. Stauda-cher, Karolina pl. Schwarz, Hema Del Cott, Viktor Nagy, Eugenia Raspi, Ana pl, Tor-nago in Pavla pl. Gariboldi. Nam bi se /.delo najbolj umestno, ko bi navedeni odbor prostovoljno odstopil, če nc bomo pa ž njim pometli proti njegovi volji pri prihodnjem občnem zboru. Pri zadnjem ponesrečenem občnem zboru se je od naše strani predlagalo složno sodelovanje vseh strank in narodnosti, kar jc nemška gospoda, nahujskana po dr. Staudacherju, odklonila. Seveda plemenita nemška kri in uboga slovenska para nc gre skupaj. Nam je to tudi prav. Bralce nujno vabimo, da prijavijo svoj pristop k temu društvu ali v Elizabctni otroški bolnici sami, ali pa v Dobrodelnosti ' na Poljanski cesti v Aloj-zijevišču. — Članarina znaša letno samo dve kroni, vendar prosimo naj, kdor le more, svoj prispevek prostovoljno zviša, da bo obstoj in napredek tega pretotreb-nega zavoda zagotovljen. Kdor bi želel, da se pride po dar ali članarino na dom, naj to naznani na gorenji naslov 'Dobrodelnosti". Zavod potrebuje za otročiče plenic, 7.a kar so porabne stare rjuhe, spodnja in vrhnja obleka, odeje itd. Vsak dar sc hvaležno sprejme. lj Košnja mestnih potov in sira-donov v Trnovskem predmestju so bo oddajala potom javne dražbe v četrtek, dne 24. aprila 1919 doooldno <>b noj 10. url. Zbirališče ponudnikov je ua mostu čez Mali Graben na koncu Opekarske ceste. Vestnik S. SC. S. Z. * Šeutpetcrski »Orel v Ljubljani vabi k orlovskemu večeru, kateri se vrši v nedeljo, dne 27. aprila 1910, v veliki dvorani hotela ■ Union«, Na sporedu je pelje, telovadba in prosta zabava. Začetek točno ob 7. liri zvečer. Vstopnina zo osebo 2 K. Postrežba v lastni režiji! Čisti dobiček jo namenjen za nabavo glasovirja v telovadnici. — Sestanek žena in deklet šentpeter-ske župnije se zopet vrši ta četrtek, dne 24. aprila ob pol 8. zvečer v cerkveni hiši pri sv, Petru. Razgovor: -O ženski telovadbi«; poroča medicinec Ivo Pire. Udeležimo se polnoštevilno našega ženskega večera, da se pomenimo še o drugih stvareh. Voditeljica naših ženskih večerov jc ga. prof. Štupica, Izobraževalno društvo v Drevljali je uprizorilo na velikonočni ponedeljek »Divjega lovca«. Igralci so z uspehom lahko zadovoljni. Tudi začetniki obetajo, da sc razvijejo v dobre igralce. Igra se bo ponovila na belo nedeljo ob pol 4. popoldne v čitalnični dvorani v Št. Vidu. Draveljskim fantom pa kličemo: Le pogumno naprej po tej poti! * Ljudski oder v Kropi priredi na belo nedeljo dne 27. aprila in v nedeljo, dne 4. maja popoldne ob pol 4. uri narodno igro: »Deseti brat«. Predavanja v društvu sv. Jožefa v Tržiču. 17. 2. je govoril kaplan V. Čadež o »živčevju in živčnih boleznih«, Več primernih zgledov je dodal kaplan Žužek. — 24. 2. je pojasnil kaplan Čadež nekaj hu-morističmh oddelkov iz del Abrahama a s. CIara. — 10. 3. je imel kaplan Čadež apologetično predavanje, v katerem jc pobijal trditve nekih brezverskih socialističnih brošur. — 17. 3. je župnik najprvo prebral navodilo, kako se obvarovati nalezljive pegavice, nato je podal nekaj statističnih podatkov o cerkvenem premoženju v bivši Avstriji in o premoženju židovstva. — 7. 4. je predaval zastopnik J. S. Z. A. Kogej iz Ljubljane o važnih delavskih zadevah. — 14. 4. jc predaval župnik o mirovnem delu sv, očeta Benedikta XV. v svetovni vojski. Pri posamnih predavanjih so se po župniku razložile občinstvu vse važnejše naredbe deželne vlade, ki so izšle v Uradnem listu. Predavnja so bila jako dobro obiskana. Narodno gSedišže, Drama, 23. aprila, sreda: Zaprto, 24. aprila, četrtek: »Veriga«, dij., popoldne. Izven abonementa. Opera. 23, aprila, sreda: »Slovaška princeska«. A 2/47. 24. aprila, četrtek: »Llgrabljena Evc-lina« in »Pagliacci«. B 2/49, pr Ljudski oder v Ljubljani ponovi danes (v sredo) ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu petdejansko igro »Dekle z biseri«. Po H. Rider Haggardovem angleškem istoimenskem romanu priredil za oder v petih dejanjih (6 slikah) dr. Gvido Rant. Vstopnice so dobe v predprodaji še danes v Jugoslovanski knjigarni in 1 uro pred predstavo pri blagajni. Otrokom pod 14 letom vstop ni dovoljeni. pr »Krojaček junaček«. Bajka v štirih slikah. Spisal H. Drinkler, poslovenil O, Župančič, Režiser A, Danilo. — Po žalostni dobi španskih muh in francoskih neslanosti, ki groze pokopati naše komaj vstalo dramsko gledišče v nečasten grob, nam je bila nedeljska otroška predstava »Krojač-ka junačka« kot pomladno razodetje tihega upanja, da mogoče še vendar ni vse izgubljeno. Gledališče jc bilo polno naših malčkov, tega najhvalcžnejšega občinstva, da jc žuborelo v njem kot v roječem panju. — : Krojaček junaček« jc znana bajka o prebrisanem sinu, ki si z izpolnitvijo vseh zahtevanih pogojev pridobi za ženo samo kraljičino in postane zakoniti naslednik kralja Devete dežele. Dejanja in slikovitosti dovolj, da se sleherni igralec z ljubeznijo oklene svoje vloge. Igrali so jo v splošnem dobro. Mogočni kralj Pra-linc je združil v svoji osebi dovolj sodobne hudomušnosti in pravljične samozavesti, lc -^mogočnosti« so pričakovali naši malčki več, k čemur bi mu pripomogla dolga valovita brada in lasje, ker je bil v nedeljski maski vsekakor premladosten, Njegova hči Narcisa bi morala kljub ošab-nosti pokazati malo več ljubkosti in dostopnosti, posebno v zadnji sliki. Prebrisani Fridolin pa je svojo vlogo korajžnega in pridnega sina dobro izigra' in bo ostal našim malčkom šc dolgo v spominu. Baron Kcžorog, Rožmarinček, ministra Gli-var iu Gobar, lolova',1 Ali in Murfi in ka- pitan Goljat so bili dobro podani, le Spi-cabrinček bi moral biti nekoliko razposa-jenejši in neugnancjfci, tak, kakršen živi vsak norček v otroški domišljiji. Jako učinkovit in lep ju bi! balet v drugi sliki, aranžiran od mojstra Vlčkn. Slikovit jc bil ples s pajdolanom« gdčno. Klimentove in nadvse ljubko skakljarjc devetletne Franketove, ki nas jo očarala, Žal, da jo zadnja slika t-iko prazna in brez dejanja, a režija bi temu lahko odpcinogla s tem, d; bi plčs in druge slike vprizorila v zadnji, kar bi z ozirom ua svečanost trenutka bilo gotovo bolj utemeljeno, ko postane krojaček junaček ob navzočnosti presrečnih staršev blaženi ženin kraljičine in mogočni dedič še mogočnejšega kraljestva Devete dežele. Celotni vtis to dobre bajke bi bil ubrauejši, popolnejši. Alre. pr Konccrt Lovge-Kobler. Mislim, da ni nikomur žal, da je prihitel iz sveže narave uro pred nočjo v Ljubljano in stopil h koncertu. Po sporedu smo že naprej sodili, da ni namen koncertu, podali nam bcgve kako razpredenih umotvorov, ki so izdelani z vsemogočimi dopustnimi in nedopustnimi spretnostmi ustvarjajočega strokovnjaka; zdi sc mi, da je bil namen koncertu, podati nam nekaj kratkih komadov preprostejšega kova, ki govore jasneje in preprosteje od srca do srca. Bistvo jc bilo torej — lepo predavanje. In prav to se je posrečilo nad vse pričakovanje. Zdi se mi, da je glas in predavanje gospe Lovšetove za take. komade še prav posebno ustvarjeno. Kako mične so vse te pesmice, ki bi jih z malimi izjemami šteli kmalu med učno tvarino glasbene šole, ne pa zrele umetnice! Pa ga. Lovšetova je prejasno dokazala, da jc umetnost v najpreprostejši obliki še najlepša. Otroško-čista harmonija Pavčičevih treh pesmic se tako lepo prilega melodiji, in ta zopet Župančičevi duši, da jc ležko najti lepšo dvojico. In če te pesmice poje pevka, ki ima poleg izredno čistega glasu in izvrstne šole še poseben čut za neskaljeno otroško dušo, kot ga ima ga. Lovšetova, potem sežejo taki spevi malo više kot v šolsko sobo, Tako ljubkega petja že dolgo nismo slišali. Bo pa gotovo res, da je ga. Lovšetova prva slovenska pevka svoje vrste. Izvrstno umevanje vsebine, čista, lepa izgovorjava, ne pretirani naglasi, ne pretirani prehodi in stopnjevanje glasu, izredno čista višina so njene izredne vrline. V vsem se kaže neka posebna preprostost in naravna naivnost. Nič priučenega se ne sili v ospredje, vsaka čednost hoče ostati v skromnem ozadju. In baš to skromno soglasje posameznosti tvori izredno prikupljivo celoto. Kako globoko umeva otožno devojko, ki toži svojo bol slavčku! Pa kako lahko poskoči, ko poziva ^Hrvatice u kolo!« Srbske narodne pesmi so spletene v nekak venček, ki smo jih pri nas včasih ob raznih prilikah več slišali. Tak šopek je vedno kočljiva stvar. Že takrat smo rekli, da blago te vrste ni najboljše, četudi veže pesmi, ki so vsebinsko v kakršnikoli zvezi. No, ta venček nas ni motil, ker je sledilo vsakemu koščku ploskanje in je razpadla tako celota prav srečno sama po sebi v posamezne dele. Pripevek »Dodji, dodji..« je bil posebno lep. Pesmi so vse prav značilni odlomki prave skrbske narodne glasbe, zato smo jih bili šc posebno vešeii. Spremlievala jc na klavirju gospodična Koblerjeva prav lepo. Tudi v satiio-stojni igri je dokazala zrelo spretnost in primerno razumevanje celotc. Po svojem sporedu ni silila v ospredje, temveč hotela morda le izpolniti kratke presledke med pesmimi. Gotovo pa bi se podala v tak spored tudi katera izraziteja klavirska točka, ki bi jej bila Koblerjeva brez dvoma kos. Dvorana ic bila razmeroma dobro polna, dasi bi pokazali svojima domačima umetnicama lahko malo več zanimanja in umevanja njunih teženj. Veliko je pač zakrivil prvi jasni popoldan. Ko bi bila dvorana malo manjša, bi bil večer prav iskreno združil srca vseh v lepi umetnosti.^Pra-vo umevanje je dokazalo burno ploskanje. B. ČRNOGORSKA NARODNA SKUPŠČINA PROGLASILA ZEDINJENJE Z JUGOSLAVIJO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Podgorica, 22. aprila. Dne 20. t. m. se je sešla v Podgorici velika narodna skupščina z dnevnim redom: Deklaracija izvršilnega narodnega odbora in rcsolucijc velike narodne skupščine. Navzoč je bil tudi zastopnik kraljevske vlade SHS. Kon-statirala sc jc prisotnost 118 poslancev. Poslanec Pilcpič je prebral deklaracijo izvršilnega narodnega odbora, ki vsebuje zgodovino odbora izza časa prevrata. Sprejeta je bila rcsolucija, da sc Črnagora priklopi novi drža-, i SHS, ker je narod zavrgel koruptivno vlado kralja Nikitc. S tem pokaže Črnagora Vsemu SVelti, da je delo uicdSriicnia dopolnjeno. Velika narod- na skupščina jc kol suverena oblast vrgla s prestola kralja Nildto in proklamirala ujedihjcnjo, Zastopnik kraljeve vlade Pavi-čevie je nai o izjavil, do prevzema oblast v Č migom, Nato sc io skpuščina razpustila. so N SO01JALNA RADNIČKA PARTIJA JUtt-OSLAVIJE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 22. aprila. Na veliko nedeljo in velikonočni ponedeljek se je vršila velika skupščina socialnih demokratov. Navzočih je bilo 450 delegatov iz Srbije, Vojvodine, Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Črnegore. Iz Vojvodine so bili delegati desnice in levice, iz Hrvatske in Bosno le zastopniki lovice. Slovenija ni bila zatopana.. Soglasno ^e je sklenilo njfi dinjenje vseh socialistov države pod imenom Sociana radnička partija Jugoslavije (komunisti). Sogasno se je dalje sprejel 1. temelj za ujeclinjenje, 2. statut stranke in 3. sklep, cla socialisti no gredo v začasno narodno predstavništvo in da zahtevajo takojšnjo demo-bilizacijo in volitve. v ustavodajno skupščino. RUMUNIJA POPUSTILA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 22. aprila. »Slobodna, Riječ« poroča iz dobro poučenega vira, da je Rumunija v banatakem vprašanju precej popustila in da se bo spor v kratkem povoljno rešil. ZA UREDITEV PROMETA V JUGOSLAVIJI. (Izvirno poročilo ».Slovencu«.) Zagreb, 22. aprila. Danes popoldne je bila v trgovski in obrtni zbornici važna konferenca o ureditvi prometnih razmer v Jugoslaviji. SREI SE VRAČAJO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 22. aprila. V nede'jo ob 3. uri popoldne je došlo v Zagreb s posebnim vlakom 800 srbskih podanikov, ki o se po štirih letih vrnili iz Francije v Srbijo. Med njimi je bilo <300 dijakov. Po dohodu v Zagreb so se podali pred Jelačičev spomenik, kjer so zapeli hrvatsko, slovensko in srbsko himno. Zvečer o se odpeljali v Belgrad. PROFESORJI ZA TEHNIKO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 22. aprila. Za vseučiliške pofesorje za tehnično fakulteto so imenovani Mart. Piiar, ing. čalogovič z Reke in ing. Havliček iz Moravske Ostro -ve. — ORLANDO GROZIL WILSONU. LDU. Pariz, 22. aprila. (DKU.) V teku posvetovanj sveta četvorice o reškem vprašanju je Orlando baje izrekel napram predsedniku Wilsonu grozilne besede, češ, da ima londonski dogovor v žepu. Wilson da mu je na to odgovoril, da amerikanski vojaki niso vstopili v vojno za londonski dogovor. RESEN POLOŽAJ V ITALIJI. LDU. Basel, 22. aprila. (DKU,) »Cor-riere della Sera« poroča: Položaj v zgor-njeitalijanskih industrijalnih krajih je zelo resen. V Comu je bilo razglašeno ohsedno stanje, v Bergamu, Sieni in Monzi pa splošna stavka. 40.000 mož vojaštva so *z juga pbslale na sever. SODIŠČE ZA VILJEMA. LDU Berlin, 22. aprila. (DKU) «8 Uhr Abendblatt« poroča iz Ženeve: Pariška izdaja »Chicago Tribune< doznava iz zanesljivega vira, da bo sodišče, pred katerim se bodo morali zagovarjati nemški cesar, Hindenburg, Ludendorff, Tirpitz in drugi vodje Nemčije v svetovni vojni, sestavila Zveza narodov. Pravijo, da je to sodišče pooblaščeno razglasiti nad krivci, čc treba, tudi smrtno kazen. r Francoske pisateljice in umctnice. Francozje imajo veliko število odličnih žen, namreč približno 2200 pisateljic in časnikaric ler okoli 700 umetnic, ki se bavijo s slikarstvom in soharstvom. Med pisateljicami jc 1000 novelistinj, 200 liričnih pesnic ter 150 pedagogičnih pisateljic. Sedanje razpoloženje med Srbi proti Bolgarom. (Iz govora prof. Agatonoviča v Narodnem predstavništvu.) O razmerju Srbov do Bolgarov med vojno nismo veliko slišali. Scmtcrtja je prodrl med občinstvo glas kakega Slovenca. ki jc služboval v okupiranem ozemlju Srbije in prišel več v stik s civilnim prebivalstvom. Ta jc slišal in videl, da Srb črti Bolgara šo mnogo boli netfo Metnca in Madžara.. V marcu t. 1. se je lahko zasledil v srbskih listih večkrat kak članek, ki opisuje bolgarska grozodejstva v Srbiji. Tako n. pr. še spominjam dobro na trditev, da so Bolgari delali grje nego Turki in da so ludi bolj obsovraženi. V okupiranem ozemlju so pobili samo srbskih svečenikov nad 200. Dne 8. aprila je imel v Narodnem predstavništvu poslanec Agatonovid, gim. Erofesor v Nišu obširen in temeljit govor, i bo osUl v trajnem spominu vsakomur, ki ga je slišal. Utemeljeval je svojo interpelacijo na ministrskega predsednika, kaj je vlada storila, da se preiščejo avstrijska, nemška in bolgarska grozodejstva v Sibiji in da se krivci kaznujejo. Nastopil je s silno bogatim materijalom, ki ga je podprl ne samo z imeni prizadetih oseb ter natančnimi podatki o kraju in času zločina, ampak tudi s številnimi fotografskimi slikami, ki jih je napravila mednarodna komisija za ugotovitev bolgarskih }n drugih grozodejstev. Govornik se je omejil skoro Izključno na zločine, ki so jih zakrivili Bolgari, češ, da ti presegajo vse, kar se je dosedaj slišalo o vojnih grozotah v zgodovini ne samo nove dobe, ampak tudi srednjega veka. Govor je bil za sedanje razpoloženje srbskega naroda tako važen, njegov vtis tako izreden, da ni napravil tako silnega vtisa dosedaj bržkone še noben govor v Narodnem predstavništvu, četudi so nastopale prvovrstne moči. Zato moram iz veleobširnega govora, ki ga ja poslušala vsa zbornica z napeto pozornostjo, omeniti vsaj nekaj podrobnosti.1 Avstro - ogrska in bolgarska armada Sta imeli očividno isti cilj: iztrebiti srbsko prebivalstvo. Ko je prodirala Avstrija prvič v Srbijo v poletju 1914, so kazale pot, koder je hodila njena armada, požgane vasi, ki bo zgorele s prebivalci vred, in drevesa, na Icaterih so viseli obešenci vsake starosti in obojega spola. (V vseh trgovinah a papirjem v Belgradu prodajajo razglednice z napisom: »Avstrijska zver-stva v Srbiji«! to so uradne fotografije avstrijskih oblasti, ki so fotografirale izvršitev smrtnih kazni. Ponajveč predstavljajo pbešenjake obojega spola ali pa obsojenca neposredno pred usmrtitvijo.) Avstrijska taborišča za ujetnike in internirance so bila velika pokopališča srbskega naroda. Od 180.000 interniranih Srbov jih je pomrlo po avstrijski statistiki 130.000. Bolgari so v grozovitosti Avstrijce še prekosili. Kamor so prišli, so morili vse prebivalstvo brez razlike spola in starosti. Mednarodna komisija je takoj, ko je razpadla bolgarska fronta v septembru 1918, dala izkopati grobe žrtev; izkazalo se je, da so ležali v njih v velikih množinah otroci in ženske. To se je poznalo po velikosti lobanje in po še nestrohncli obleki. Samo v nekem manjšem okraju — v okruga Toplici — so pomorili 20.000 civilnih prebivalcev. Govornik je navajal n. pr. ime častnika, ki se je sam bahal, da je umoril lastnoročno 300 Srbov v požare-vačkem okraju, in drugega, ki se mu je dokazalo, da je lastnoročno ubil 189 žrtev samo iz okolice Sokobanja; a število vseh oseb, ki jih je lastnoročno umoril, znaša okrog 500. Nad ženskami so se izvrševale vsakojake nasilnosti. Dokazano je, da je imela bolgarska vojna uprava naročeno, da pomori vse izobražene moške; med te je šteti vsakega, ki je obiskoval gimnazijo. V prvi vrsti so morili svečenike. V Nišu je bilo n. pr. 17 svečenikov. Bolgari so jih odgnali proti bolgarski meji, raed potjo pa ponoči vse pobili pri Beli Palanki. Dva sta se rešila, ker sta se ranjena potuhnila, kot da sta mrtva, in sta še sedaj priči tega dogodka. Število umorjenih svečenikov znaša nad 200; med njimi je en metro-polit, ki so ga spekli. Za svečeniki so prišli na vrsto uradniki, učitelji, trgovci in drugi izobraženci. Bolgari so hoteli uničiti vse Srbe, ki bi mogli postati voditelji naroda v slučaju, da bi prišle — s čimer so Bolgari fcagotovo računali — te pokrajine pod Bolgarijo. Bolgarska taborišča za jetnike so bila nekaj nepopisno groznega. V enajstih taboriščih je bilo interniranih okrog 100.000 1 SliSlmo, da bo poslal g. poslanec svoj govor toči slovenskim listom; v tem slučaju opozarjamo 2e vnaprej nanj. G. poslanec je bil tako prijazen, da |e pregledal te vrstice pred natisom, ker v tako vatni stvari, ki posega tako globoko v čast drugega naroda, nočemo pisati ničesar, kar bi ne bilo dokazano. Srbov, od katerih se je vrnila samo polovica domov, a še ta deloma samo umirat. V taborišču Slivena je od 11.000 interni-rancev ostalo samo 2000 živih. V taborišču Pancarevu je ostalo cd 5000 interni-rancev samo 1000 živih. V taboriščih so vladale razmere, ki so bile v cbraz vsaki higijeni. Za vsako malenkost so ljudi ba-tinali, za vsak najmanjši resnični ali samo navidezni pregrešek ubijali. Tako n. pr. se je kaznoval poskus ubega s smrtjo, kar je proti mednarodnim dogovorom. Če je kdo hotel ponoči iti na stran in je zapustil svojo barako, so ga ustrelili. Na grozen način co Bolgari izropali kraje, ki so jih imeli zasedene. Noben narod — po besedah govomikov;h — ni tako ropaželjen kakor Bolgari. Od ministrskega predsednika do zadnjega poljskega čuvaja sprejema vse denar od domačina in tujca, vse hoče imeti za vsak korak posebno plačo. Srb v okuniranem ozemliu je moral bolgarskega vojaka prdkupiti, če ie hotel n. pr. iti na njivo in če je hotel le zapustiti svojo bišo. Ljudi so pretekli tudi samo radtega, da so izsilili iz rj;h denar, s katerim je žrtev morala podkupiti mu-čitelja. Pod najrazličnejšimi pretvezami se je zanlenjalo ljudem premoženje. L. 1916. in 1917. je bilo po sofijskih dnevnikih vse polno anons, da se prodaja pohištvo 'n nairarMčnejši predmeti, ki so se izvažali iz Srbije. Bolgari so delali tudi »pronaga"do« ra svojo narodnost. Ljudi so pretepali do krvi samo zato, da bi se primnli k bolgarski narodnosti. Niso iim dali dolgo časa jesti, da bi sc omehčali; a navadno vse muke niso omajnle žilavega naroda. Kdo je kriv? Ali je tega samo vlada kriva? Cel narod je kriv, ker je mučilo Srbe vse brez razlike, pa naj bodo to častniki (med njimi tudi rezervni častniki); komandant proslulega »taborišča smrti« v PanČarevu je bil n. pr. sofijski advokat) ali prostak. Noben minister, noben politik, noben poslanec, noben pesnik, nnbcn inteligent, noben filantrop se ni našel, da bi v bolgarski javnosti povzdignil glas v zaščito srbskega naroda, ki bi bil v javnosti obsojal način, kako se je iztrebljalo srbsko prebivalstvo. Sedanji ministrski predsednik Todorov jo sedaj obljubil, da bo Bolgarija kaznovala krivce; a isti mož je sedel tri leta med vojsko v parlamentu in mu to ni nikdar prišlo na misel. Cel bolgarski narod ne zasluži — po besedah go-vornikovih — da bi se vp:soval dalje v knjigo človeštva in da bi se r.-u prožila roka kakor človeku dotlej, dokler se mu ne odmeri primerna kazen in dokler te kazni ne prestane. Mir nedolžnim žrtvami (Govornik je govoril hitro in je izgovoril te besede brez namena, da bi izzval kak izraz sožalja ali kaj podobnega, pa se je vendar kar sama ob sebe dvignila vsa zbornica z ministri vred in mnogi so komaj zadrževali solze.) Srbi, Hrvati in Slovenci imamo široko srce, mi odpuščamo in ne mislimo na osveto; beležimo pa vse zločine v knjigo zgodovine in ne bomo z nečastnim človekom živeli nikdar niti v društvu niti v prijateljstvu. S to mislijo in skoro natančno s temi besedami je govornik končal. Nam je težko, pisati o teh stvareh; gre se za slovanski narod, njegova sramota je zaeno tudi madež na glovanstvu. Boli nas iz političnih razlogov, da se je v drugi balkanski vojski in med to vojsko zgodilo med sosednima slovanskima narodoma to, kar se je pač zgodilo. Vsa nesreča tvori usodepolno celoto. O bolgarskih grozodejstvih v Srbiji je izdala mednarodna komisija že delo v francoskem jeziku. Tudi nekaj druge literature o tem že obstoja. Vseučiliški profesor dr. Reis iz Lausannea je izdal posebno knjigo o avstrijskih grozodejstvih v Srbiji in prav tako o bolgarskih okrutnostih. Govornik nikakor ni napravil vtisa, da pretirava ali da pripoveduje te stvari morebiti iz želje po senzaciji. Obratno: njemu samemu se je poznala globoka bolest nad temi dogodki. Tudi ministrski predsednik Protič, ki je govoril za poslancem Agatonovičem, je potrdil, da so bolgarska grozodejstva presegala avstrijska in nemška, čeprav so bila tudi ta grozna in niso stala v nika-kem razmerju z višjo kulturo nemške in avstrijske države. Vlada bo vsa dejstva najpoprej popolnoma neoporečno dognala in skrbela za to, da priaejo krivci pred sodišče. Slovenci se pridružujemo besedam min. predsednika Protiča; te stvari naj se preiščejo in objektivno presodijo, da se bedo — ne da bi se godila komu krivica — statuirali za vso bodočnost zgledi, da se nečloveško ravnanje kaznuje tudi, če se je zagrešilo v vojni. le pravni čut ljud- ! stva kriči po zadoščenju. Mi imamo še 1 verno upanje, da bo preiskava dobila vsaj nekaj glavnih krivcev, takih, ki jih obsoja tudi bolgarsko ljudstvo samo. Najsi ie tudi grešila bolgarska armada v celoti, vendar je brezJvomno, da se do gotovih zlo-činov more p^vzpeti samo že po naravi pokvarjen Človek, ker se taka rločinstva ubirajo človeškemu čutu. Te ljudi jc treba izločiti i7 n-reda in jih stigmafrirat' pred lastnim ljudstvom in vsem civil<7'ranim svetem kot navadne zločince. To je pred-pogcj, da se morebiti zopet zbližata dva soseJna naroda. Obiavili smo na te vrstice, d-, rokažemo, k^ko te*kn bo »o deln. Prti na mora tudi črn, ''o bodo prišli 1 vsaj nekateri zločinci iz bivše Avstro-Ogrske na svo jračun. Jugoslovanska kniigarna v ižyb!iEI*n-flui-dom«. To Dapravl zadovolstvo. Več stoti soč zahvalnih pisem, tt dvojnatih ali 2 specliainl steklenici tO kroa. Lekarnar E. V. Feller, itubica. Elsatrg št. 134 (HrvaŠko). Naj bi bilo vedno pri vsaki hi&i. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem mnogo pri.irani. (s) (Mršiti io wm sirol! so do- iiN»n mi, vi i speii. lstotam sukanec na debelo, najboli.Se »nnuiue »Veiiga« po 400 jardov. 40*. tfeieuno. fcmbliaaa. I00 Kroi naorflde Srs,'* onega, ki ie 17. t. m mod Trebnjem do Novega mesta vzel nahrbtnik ss vsebino kvasa, pomaranč, sukanca, sladkorja itd. v železu, vozu 3. razreda. Naznani nai so naravnost Andrelu t asebor, trgovcu v Podzemlju, pošla Cradac. 500 K DOSleiia KroldSHl ooraiCnik s^at S- raje v Ljubljani ali v bl'žlnl. Nastop s 1. majem J. o. krojaiki pomočnik, loibov atadao. kateri vrne dne 19 aprila ob pol 2. uri popoldne na poti čez jubilejni most izgubljeno listnico z vsebino K 1700— do K 1800'—. — Spreime ia izplača „AnonCna ekspediclja Al. Ma-tellč, Ljubljana." m KirSi kosilo Prešernova ntloa i. I se priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu. Restavracija Plnfblnja z debele (prednosti ftolenj-JlUtiSIIIJU skega) sa tiče. Ponudbe n> upravnlitvo Slovenca pod ttav. 2980. mladn. za doki bi rabil MJiillU mafe delo in bt Jo vzel v dob'o oskrbo na krmo. med okolico Kranj in okolico Hudo v ljica. naj ae zglasi pistnono ali osebno pri Gomllar, branj, Stara poŠta (t raf i ka) ftlflV 1/(17 m°čan, onovprežen, za težo, HUI Vliti, ima na prodat Fr KUnar, Noše, poŠta Brezje, Gorenjsko. Okvir za sleisko zrcM na prodaj Bogato izrezljan barok po umetniiKem načrtu iu taka S tr n,« KJo pove upravništvo »Sloveuca". 9 Pnfl lffll'il 'a ,ežko v"ž"jo sta na-L IU, II rtUli U prodat, stara 41, in 5 let, 15 pesti v i so lia (Valaha). Več povo po-sestnlk Fiaae Luter, Areiln pri Vojaiha (Celje). si«U |7TH1!|3 90 J® dne 20. t. m. zvečer od lbi|UJ IU glavno poste d > cukrarne. Črna Mat ica s približno 2d0 kronami in va/n "P'«ima »Marijin vCliiOiJO dom1 v Kosa vi o. Frodaslo se 3 pisalni mizi 125cm dolgi iz hrastovega losa jaKo lepo izdelani, či*to novi in moderni. Ogledata se vsaki dan prll*ovel KOSCU v MENGŠU, številka 50. 266t> fluOC P° 2 kroni kg prndnja Sever & Ul vJ Kom p, Ljubijaua, WoiiJva ul. 12 Dicalm c!rni se kuP1* Ponudbe rljullll dilUJ • siroj« na anontno eksp. AL Matelič, Ljubljana. Kupujem SINKOV M n^ovS:, okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. ScngneMi parua žaga za državnim kolodvorom. Ljubljana ClamnilD cisti ,n beli 'ugoslovansku jIOllllrnK tovarna za kemično čiščenje JOS. RE1CH, Ljubliana, Poljanski nasip 1. Podružnica: Selenburg. ul 4. | 2361 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je Bog poklical k Sebi po težki bolezni našo predobro mater ozir. staro mater Marijo muw\i, ro'. Gašperčič danes zjutraj 20. t. m. v starosti 78 let ter jo s tem tudi rešil begunskega troljenja. Pogreb bo v torek ob 4 uri popoldne. Novo mest«, 20. 4. 1919. Žalujoči rodbini: Makarovič - Gabrijelčič. Brez posebneži obvestila. ii on, vrata z Hiii ter a§ (polH) so seno namij. Poizve se: r St. 2, poleg belgijske vojašnice. Znameniti in zdravilni vrelci droge iz borovega, smrekovega, jelovega in mecesovega lesa, 6—13 in dolgo, 14— 10 cm na tankem koncu, išče v veCji množini v nakup UuLiou Hiiti,e s, naprava za lesno impteaniranje v Hocaa pri Maiiiiora. v Sta'i Loki pri Škoijl Loki pri proj-žnji Guzeljevi žagi SUa!co se vrši v soboto, dne 10. maja ob U. uri zjutraj. Prodajalo se bodo žage, cirkularne žage, stroj za obdelovanje lesa, vodna kolesa itd. Dražbeni pogoji se razglasijo pred za-ijutkom dražbe B Vliudno naznanjam prefastiti du hovščini ln slavnemu občinstvu, da izvršuiam obrt moiega umrlega soproga g. Franc Tončič-a, kiparja v Kamni (tu enako nadalje s pomočnikom, katerega jo šo izučil pokojni. Izvrševala bom vsa naročila hitro in po solidni ceni. Priporočam se še za nadaljno naklonjenost. Marlia Tonete, vdova kiparja, Kamnin. ^irofn ce za cigarete, g g retn! pat servšU ts iz papirja, mmi\ pat v Hrvatsko zdravijo z gotovini uspehom vse vrste revmauzmo, bolečine v kosteh, ishi sa ln vseh vrst posledic, delujejo Lzvanredno dobrodeino na živčni sest-v (nevraste-nija, neuralgra, histerlia, boli v kosten-jači zboljsavaio kronične bolesti mehurja, kronično otrovanje krvi iti kodnih buezni. Nadalje delujejo povolino na narvoznosti pri ženskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje m pošilja brezplačno kopali ko prospekte ravnaiel stvo. 2597 mLU grobsU cinah0 Ug0dn'h en" J. mCHAWETZ, & Co., Dunaj XV. Sctmeslerstrasse 47 49. Znaki za tretjeredn ke . . po K 2 —. Svetmjtoo sv. Franje, novo srebro.......po K 1 20. Svet nuee šktipulirskenovo srebro ......po K 3-—, K 2 50, K 2"—, K 1 50, K !-20, K K -.80, K . 60. Pri večjem naročilu 20 »/„ popusta! »Narodna knjižaraa, Zagreb, Rlbn ak 6. Štev. 3401. Pri državnem kopališču v Doberni se oddnsta po javnem razpisu za kopal, dobo 1. 1919 proti navedenim letnim zneskom: 1. Kopališka restavracija s stanovanjem ter vsem restavracijskim in kuhinjskim inventarjem za K 1200, 2. kopališka kavarna s stanovanjem in delnim .inventarjem za K 700. Za električno razsvetljavo obratnih in stanovanjskih prostorov je posebej plačati pavšalne znpske in sicer za restavracijo K 800 ter za kavarno K 260 za sezijo. Navedena najemninska zneska je smatrati za najmanjša ponudka, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. Ponudbam, katere naj se vložo do dne 30. aprila 1919 pri poverjeništvu za javna dela, je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti in 3, o zadostni višini obratne glavnice. Natančnejša pojasnila daje upraviteljstvo kopališča v Doberni oziroma so tam razvidna, ter se pripominja, da se najemna pogodbe pri ugodnih primerih na jesen lahko za več let podaljšajo. V Ljubljani, dne 18. aprila 1919. Fouerjsfriš^o m ja&na tiera. Kranjska deželna podružnica n.-a.dež. žtvijenske in rentne, uezjodne in ja aivenc lavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije ces'a 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje In snul, združeno tudi z vojnim rlziiiom, otroškh do', rent no ln ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Ali otulna varnost. — Nizke premijo. — Prospekti zastonj In poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. -asr-AMR!« osanske slive prodaja, dokler traja zaloga, trgovska Spedicijska in komisijska delniška družba =^=B/1LKjR.N=== po K 5 40 za kg. Vrfče se zar čunijo o K za kom. najboljšo in fino do-ilUJSJD 311 U,C, lute pri L. Rebolj v &ian)u. Dokler ue razprodam vse za loge.: Pravo žoiioiMe m lo za pranje t kg K 11—, l za-bojčok okoli8'/-kg franko K 3850 pošilja po povzetju zavod za eksport. Toaletno milo po dnevni ceni. Milo za britje <3 -, 1 kg K 30- . Kroma za bril je porcel. lonček K fi — t tu c. K 55"— M. JttNKER, ZAGREB, št. 39, t'clr njsUa ul ca 3. IU. naročilom so prosi poslati tudi polovico zneska. staro in novo sllvovko rnra Itd. nudim po najnižjih cenah. 21 Kupujem jierti* f ii ji ii hsss; raSHSHSabj r~i gasB Priporoča se tvrdka sssas^j JOS. PETELINC S — Sv. Perra nasip 7. 2569 Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in rodbinsko {1 ^^ rabo ter posameznih delov; igle, olje in potrebščine za šivilje. {j intsBa in um m. trn BALKAN v LJubljani, Dunajska cesta 33 - naprodaj |epfh |(| (Jobrlh SOdOV večjo množino v različni velikosti. 2593 (2) . ^ -k...*— - ^v- Inženir ali geometsfr za trastranjo daljnovodov .rj^o miad samski knjigovodja ^M korespondentinja 1 in popolnoma zmožna nemške stenografijo m strojepisja ter vsi popolnoma vešči slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Pismeno ponudbe na Elektrarno v FaJi od Dravi. Osebna predstava brez pomena. ' iiLiiiij iiiiTijfi i ~ ii i r • 'innniiKiiiiir Gospodarska pisarna -.-Sprejme so takoj zanesljiv starejši-: trgov, pomočnik kateri je dobro vajen trgovine mešane-' ga bla—, .. 13-50. — Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno — ^ LUNA, Maribor št. 75. 1 j za prvovrstno zobčano delo sprejme takoj »Čevljarska zadruga« iz Mirna sedaj v Vroovcu pri Mozzijo. Oglasite sc pismeno. se dobi pri BREZNIK & FRETSCH, trgovina z železnlno v LJubljani, Sv. Petra cesta Stev., 17. 51n'J Pozor zidarji! Sprejme se takoj proti doliremu zaslužku več izurjenih zidarjev zustropna dela z mavcem (gips). Zglasiti so je pri Jaroslav Breuer, siavbenitcu, Ljubljana, Gosposka ul.ca 8. Živo apno, portland ce-meiU, zidno in strešno opeko CJh)C6f!ni mizarski i i HI Vlš'e f)0nuia Valentin 1,111 Ur ianč č, i.jubljana. lileiwcisova — cesta šlev. 18 (nasproti liceju). — Povečane slike do naravne velikosti, kakor ludi :: oljnate portrete na platno :: izvršuie umetniško po vsoki fotografiji Datiorift Efs^isik prvi totogralski In povečevalni ravod -::: V LJU«t.JANI s::- KOI ODVOKSKA Ul.lt. A St. 34«. fci; UIIIID IMflU^.b 5 HUj! po originalnih slikah prof. L Tišova in 0:oaa Anton.al]a: Njegovo Veličanstvo kralj Peter velikost 32X48 K 'J-50 velikost 48X64 K 14-50 Njegova Visokost regent Aleksander velikost 3->X48 K 9-50 velikost 48X64 K 14-50 Woodrow WHson velikost 32X48 K 9-50 velikost 48X64 K 14-50 Prvorazredni izdelki v barvah tor najlepši kras jugoslovanskih uradov in domov. — Preprodajalci, ki naroče najmanj deset slik, dobe 30°/0 popos.a. — Pr poročamo naso bogato zalogo pisarniških potrebščin, razglednic in vseh vrst papirja samo na debelo. Umetno založni zavod »MERKUR« Zagreb, Ilica 31. najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posobej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c, 12. Telegrami: KINTA Ljubljana, Vabilo na subskripcifo. Ustanovi se . družba „TRIGLAV" za izdelavo žitne kave in sudnih konsorv. Delnice so po 500 kron. Vabite se, da so udeložite subskripcije in da samo priiavo pošljete na predsednika pripravljalnega odbora g. Fr Ceraria, tovarnarja v Domžalah, znesek so bo poznejo vplačal. Ako pa hočete podpisani znesek takoj vplačati, pošljite priiavo in znesok Jadranski banki v Ljubljani ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Za pripravljalni odbor delniško družbe „Triglav": Fr. Cerar, M. Gostinčar. V. Jeretina, tovarnar. poslovodjo. posestnik. Utlaia doiuotcil »iloveoca«. Odgovorni urednik Mihael MoSkerc v Ljubljani, Jugoslovani) i tisharna ▼ LJubljani.