LETO XII. ST. 139 Ljubljana, oktober 1969 GLASILO KOLEKTIVA PODfETfA »GRADIS« Sindikalni odbor za zvišanje startnih nsnev Zadnji seji sindikalnega odbora podjetja so prisostvovali še Predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojze Capuder, predsednik in tajnik mestnega odbora gradbincev, glavni in komercialni direktor, sekretar podjetja ter sekre-tsrji osnovnih organizacij ZK podjetja »Gradis«. Namen seje je bil Predvsem, kako v praksi izvajati samoupravne dogovore v gradbeništvu ter kakšne so naloge sindikalnega odbora v zvezi z amandmajem zvezne in republiške ustave, Na seji so razpravljali tudi o Prehodu na 42-urni delavnik. Sejo je vodil predsednik odbora Tone Zaletelj. Družbeni dogovori imajo namen uskladiti razmere v gradbeništvu, postaviti enaka izhodišča za vsa podjetja, predvsem pa zaščititi gradbene delavce proti slabemu gospodarjenju. Pri razpravah o tem pa moramo strogo ločiti kalkulativ-ne osnove od obračunskih osnov. Samoupravni dogovori pa bodo morali temeljiti na pravni osnovi, to je, da bo dogovore možno kontrolirati in proti kršiteljem izvajati sankcije. Poštenost mora zavladati med gradbenimi podjetji, Nato so razpravljali o možnostih dviga startnih osnov v podjetju. (Podrobnosti preberite v članku pod naslovom »Osebni dohodki po samoupravnem dogovoru«.) Vsekakor pa bomo startne osnove dvigovali postopoma in v skladu z našimi mož-ostmi in dvigom produktivnost; dela. Ce hočemo realni osebni dohodek obdržati na sedanji ravni, moramo startne osnove zaradi prehoda na 42-urni delovni čas dvigniti za 6 °/o, ali skupno za 15"/», če hočemo slediti dvigu še življenjskih stroškov. Pri dviganju startnih osnov pa ne smejo biti prizadeti naši skladi. Razprava je bila zelo koristna in zanimiva. Storiti moramo vse, da ne bo ostalo samo pri razpravah. L. C. Pomembna obletnica Nove velike gradnje in naša mobilnost V zadnjem mesecu je »Gradis« pričel z deli na dveh novih velikih gradbiščih, Oa katerih bo potrebno koncentrirati znatne kapacitete našega podjetja Prvo in naj večjo novo gradnjo organiziramo v Portorožu. Prevzeli smo dela za dva investitorja. Za hotel »Riviera-Central« moramo zgrabiti depandanso »Jadranko«, nov 2vezni hotelski trakt in velik hotel “•Slovenski dom«. Za »Palače« hotel Portorož pa smo prevzeli gradnjo novega hotela »Center« s trgovinami, samopostrežnico itd. K vsem navedenim turističnim objektom bo Potrebno urediti še okolico, dovoze, Parkirišča in zgraditi ca. 300 m dol-So obalo s plažo in sprehajalnimi P?tmi. Da bo možno pričeti z gradnjo samo. pa bo treba rušiti pet zibanih stavb. Celokupna dela bodo stala prek 60,000.000 N din in mora-J® biti gotova od 1. 10. t. 1. do julija t970. Glavna gradbena dela in nekateri objekti za hotel »Riviera-^ntral« pa morajo biti dani inve-stitorju že pred pričetkom turistične sezone 1970. Tudi gradbene količine bodo velike: Poleg 5000 m3 vušitvenih del bo Potrebno izkopati prek 30.000 m3 materiala, vgraditi pa 15.000 m3 betona, 18.000 m3 siporexa in veliko toontažnih konstrukcij. Vsi objekti bodo grajeni po projektih prof. Mi-nevca in zelo zahtevni tako kon-stouktivno kakor tudi v gradbeno-oprtniških in drugih delih finaliza-ClJe, saj gre za objekte visokega turističnega standarda. Eden glavnih Problemov bodo tudi razne kamnite obloge iz naravnega kamna, kj jih Do Prek 5.000 m-. Drugo novo gradbišče organiziramo v Celju. Za »Cinkarno« Celje ootrm gradili novo tovarno za titan-, toksid, ki mora biti gotova do sredi « a 1917. Gradbena deli bodo znašala ca. 30,000.000 N din, od tega pretežni del v letu 1970 (ca. 2/3). Inozemski partner z uvozno opremo točni roki za posamezne faze grad-ple kljub sprotnemu projektiranju, temelji na franki-pilotih, ki jih bo ?amo v glavni hali prek tisoč, vse to bo otežkočalo delo. Ko smo se odločali, kako mobili-zirati v okviru podjetja potrebne kapacitete za obe novi gradnji, je bilo takoj jasno, da je potrebno sodelovanje več poslovnih enot v Portorožu in da poslovna enota Celje sama ne more prevzeti del v Cinkarni, saj bo drugo leto morala' samo na TE Šoštanju opraviti gradbenih del v vrednosti ca. 40,000.000 novih dinarjev. Tudi na kapacitete poslovne enote v Kopru nismo mogli računati, saj je z deli v naselju OL-MO in v luki polno zasedena. Upoštevat; smo morali tudi slabe izkušnje, kj smo jih imeli pri dosedanjih oblikah prevzemanja eksponiranih gradbišč, naj samo spomnim na naselje »Nikola« v Poreču ali na dela v Slavonskem Brodu. Sklenili smo, da tokrat ustvarimo potrebne kapacitete s tem, da pritegnemo k sodelovanju več poslovnih enot, pri čemer delo med njih razdelimo, pustimo njihovo osnovno organizacijo nedotaknjeno in skušamo koncentrirati samo tisti del gradbiščnega dela, ki mora prinesti skupno korist, ne da bi oviral samostojno delo sodelujočih partnerjev. V dogovoru z vodilnimi tehničnimi kadri prizadetih poslovnih enot smo razdelili delo v Portorožu takole: 1. Nosilec del za vsa dela pri gradnji objektov za investitorja Nadaljevanje na 9. strani Letos bomo 4, oktobra praznovali že 24. obletnico ustanovitve našega podjetja. Obletnic ne obhajamo zato, ker je ta datum morda napisan v statutu podjetja, temveč zato, ker je za nami 24 let neumornega dela, velikih uspehov in tudi neuspehov, naporov, prizadevanj — vse pa za boljše in kvalitetnejše delo ter za boljše življenjske razmere delavcev. Čeprav z doseženimi uspehi sami nismo povsem zadovoljni, saj bi človek vedno imel rad kaj več, kot pa že ima, smo vendarle lahko ponosni na prehojeno pot in na dosežke tako glede dela kot organizacije in tehničnega napredka našega podjetja. Vse dosedanje je sestavni del naših prizadevanj za zavestno usmeritev vseh članov našega kolektiva v proces, v katerem se odvija in oblikuje samoupravljavska miselnost v korist celotnega podjetja in vsakega posameznega njegovega člana. Samoupravljanje se je v preteklem obdobju vsekakor močno razmahnilo in je potrdilo, da je to najbolj demokratična oblika gospodarjenja. To je namreč tista pot, po kateri se delo osvobaja vseh spon preteklosti, ko postaja človek sam svoj gospodar in sam razpolagalec s plodovi svojega dela. Tako upravljanje podjetja ni nekaj zunaj njega, nekakšna oblast nad njim, temveč je to del njega samega, je to dogajanje, v katerem ima vsak njegov člen možnost neposrednega vplivanja na oblikovanje odločitev. Prav glede tega smo dosegli v podjetju že velik napredek, k čemur je prispevala tudi sama organizacijska zgradba samoupravljanja, ki je tako prirejena, da bi vsak res imel možnost razviti vso svojo upravljavsko pobudo. Seveda pa doživljamo v tem vrsto protislovij. Sicer pa je treba reči, da so prav protislovja vzgon napredka, da se v njihovem razreševanju oblikujejo nove zamisli in pobude, presega staro in hiti k napredku. Protislovja pa je moč razreševati samo ob nenehnem medsebojnem dogovarjanju, ob spoštovanju medsebojnih obveznosti in posebej odgovornosti za uresničevanje sprejetih obveznosti. Prav zdaj, ko bomo statut prilagajali nedavnim ustavnim spremembam, s katerimi je delovnemu kolektivu prepuščena pravica, da sam po svojih željah in potrebah oblikuje svoje organe samoupravljanja, je priložnost, da tudi to samoupravno plat — namreč odgovornost — še bolj dogradimo. Veljati bi moralo načelo, da je za predlog, ki ga sprejme organ samoupravljanja, predvsem odgovoren predlagatelj, ki se ne more skriti za sklep samoupravnega organa, češ, saj ste vi tako sklenili, jaz sem samo predlagal. Če je predlog dober, je dober tudi sklep. Če pa je slab, mora tisti, ki ga je dal, nositi tudi vse posledice. Prav glede tega stvari v našem samoupravnem sistemu še niso dovolj razčiščene in bi bilo prav, ko bi se v našem podjetju po zgledu drugih, ki so to že storili, stopimo korak naprej in prispevamo k samoupravni praksi kolektivov gradbeništva. Zdaj, ko razpravljamo tudi o perspektivnem programu podjetja, pa je tudi priložnost, da pregledamo, kako je z našo organizacijsko zgradbo, ali povsem ustreza novim potrebam in koncentraciji moči podjetja na najbolj nujne naloge. Kako je z medsebojnimi odnosi in delitvijo pristojnosti. Poiskati je treba take rešitve, ki bodo prispevale k še hitrejši rasti podjetja in razvoju samoupravljanja v njem. Rezultati dosedanjega 24-letnega delovanja naposled dokazujejo, da smo že zdavnaj opravili zrelostni izpit ter da lahko z zaupanjem gledamo v prihodnost. Prihodnje leto bomo torej obhajali že četrtstoletnico obstoja podjetja in takrat jo bomo tudi slovesno proslavili, morda že ob še večjih uspehih, kakršne smo dosegali pretekla leta. Naši izdelki na zagrebškem velesejmu V poprečju naj bi se startne osnove postopno zviševale za fizične delavce za 20,7 odstotka, za umske pa za 18 odstotkov. Kakšne so realne možnosti za uresničitev tega predloga? Kako uskladiti kalkulativne osnove? Raznrave o družbenih dogovorih se bodo nadaljevale v poslovnih enotah mm b>±ua&no .... ... i Osebni dohodki po samoupravnem dogovoru Hi dovoli strokovojakov Leto za letom štipendiramo na fakultetah, srednjih ih poklicnih šolah na desetine novih strokovnjakov, toda v podjetju jih ni nikoli dovolj. Ta ugotovitev pa ne bi bila tako pereča, če pomanjkanje dobrih kadrov ne bi imelo tudi organizacijskih in ekonomskih posledic. Zadnje čase je bilo že precej razprav o kadrih in izobraževanju. To bi bilo popolnoma v redu, če bi vsem razpravam sledile tudi konkretne akcije. Dejstva namreč kažejo, da se včasih zaradi nerazumevanja posameznikov določeni, problemi vse prepočasi rešujejo. Med te spada prepočasno spreminjanje kadrovske strukture, slaba strokovnost posameznih poklicev, še vedno visoka fluktuacija delovne sile, premajhno odkrivanje notranjih rezerv, ki so — kar zadeva človeka — vedno neizčrpne. Tudi nepravilna delitev dela, predvsem pa neurejen sistem napredovanja povzroča dostikrat »beg« kadra iz podjetja. O teh problemih je bilo mnogo govora na zadnjem sestanku upravnega odbora centra za izobraževanje. Ogromna vsota denarja, ki smo ga porabili za vzgojo kadrov, ni rodila zaželenih uspehov, ker pač marsikoga po končanem izobraževanju nismo znali pritegniti in obdržati v podjetju. Naložbe v človeka namreč ne smejo pomeniti samo investicije v znanje, temveč moramo veliko investirati tudi v njegovo osebnost, predvsem pa osebnost mladega človeka. Pri delu mu moramo pomagati, ga spodbujati in utrjevati čut odgovornosti. Skratka, le celovita osebnost lahko pokaže takšne rezultate, kot si jih mi želimo. Investicije v človeka so lahko včasih tudi nekoristne, če ne bomo investirali v naše medsebojne odnose, ki so dostikrat po naši krivdi nekorektni, nestrpni, lažnivi, površni, pa naj si bo to na strokovnem področju kot pri medsebojnih odnosih. Dober vodja ali delovodja mora vedno upoštevati, da človek lahko zaživi le, če lahko do kraja razvije svoj potencial, razumski, čustveni in moralni. Pri strokovnih kadrih moramo poleg fluktuacije računati tudi na naravno izpraznitev delovnih mest, zato je nujno, da ima vsako delovno mesto rezervne kadre. Vzgoja teh kadrov pa je dolgotrajna. Naš izrazito decentralizirani samoupravni sistem, ki temelji na ekonomski, organizacijski politični osnovi, omogoča, da vsak človek postane človek-nosilec pobud na vseh področjih našega dela. Imperativ po hitrejšem razvoju ustvarjalnih sposobnosti vsakega posameznika, predvsem tistih, ki vodijo proizvodnjo, je postavljen kot osrednji cilj. S procesom vse večje decentralizacije v vseh sferah naše dejavnosti, pa se nekje bolj — nekje manj kažejo absolutizacije, ki prav temu postavljeni cilji močno škodujejo. Tega pa pri vodenju dobre kadrovske politike ne bi smelo biti. Vzgoja kadrov mora biti prvenstven in največji interes vseh zaposlenih, ne glede v kateri edinici se nahaja. Še posebno pa velja to za vzgojo strokovnih kadrov. Tudi perspektivni program podjetja predvideva znaten porast strokovnih kadrov, še posebno pa umskih delavcev (indeks 134) v primerjavi s porastom ročnih delavcev (indeks 105). Nedvomno bo proizvodni proces v podjetju iz leta v leto bolj industrializiran in mehaniziran, kar bo zahtevalo dodatne strokovne delavce, predvsem delavce z visoko in srednjo strokovno izobrazbo, vrsto_ specializiranih tesarjev, zidarjev in strojnikov, predvsem pa več zavestne discipline. Na vse to pa moramo misliti ze danes. Zato kadrovski politiki in izobraževanju še več pozornosti- L. C. Štipendije za leto 1969/70 so razdeljene Komisija, ki jo je imenoval upravni odbor centra za izobraževanje, letos pri izbiri kandidatov in dodelitvi štipendij ni imela težkega dela. Na razpis prostih mest za dodelitev štipendij se je letos prijavilo veliko manj kandidatov, kot je bilo to prejšnja leta Pa tudi kandidati za vajence vseh strok so se odzvali v občutno manjšem številu. Tako smo npr. od 190 razpisanih mest za vajence dobili le 100 kandidatov, za štipendijo na ekonomski fakulteti pa se ni javil nihče. Največ prijav je bilo za šolanje na gradbeni delovodski šoli (toda šele po intervenciji na sestanku tehničnih pomočnikov). . Pri izbiri kandidatov je komisija upoštevala socialno stanje učni uspeh v šoli, priporočila enot ter prerspektivni program kadrovanja. , bctos smo dodelili štipendije naslednjim kandidatom: Arman d° Hreščak. Mojmir Lehrman. Janez Kratnar za šolanje na grad beni fakulteti Hari Štuhec, Miran Cotič, Majda Satler, Mila Ferjan Milan Medved, Anton Kosec za šolanje na srednji tehničr . ! ^Lruca f?Peli- Tatjana Juvančič za šolanje na ekonomsl Aleksandra Hribar, Bojana Verbič za šolanje na admi mstrativm srednji soli m Anton Šurbek, Peter Kunstič, Štefan Gje rek, Branko Vesligaj, Ivan Janušič, Jože Zelko, Matija Vranič z šolanje na gradbeni delovodski šoli. Z vsemi kandidati smo sklenili pogodbe o dodelitvi štipendiji o sklepu zadnje seje UO centra za izobraževanje pa bomo pri hodnje leto uvedli sistem posojila, kar bo nedvomno še povečal učne rezultate na šolah ter zmanjšalo čas študija. V času, ko smo sredi razprave o samoimravnih dogovorih, nas še zlasti zanima, kako je z našimi osnova, « kako z gibljivim delom, ki skupaj predstavljalo osebne dohodne. Osnove bomo v bodoče določevali sporazumno z dogovorom, gibljivi del pa naj bi bil odvisen od uspešnosti poslovanja vsakega podjetja oziroma enote. Naše podjetje ima v primerjavi s slovenskim gradbeništvom podpo-prečne osnove in nadpoprečne osebne dohodke. Ko pokažemo na potrebo za dvig osnov, imamo v mislih predvsem dogovor o vrednotenju dela. Glede rta ta dogovor bi morali dvigniti naše osnove za 35 %i. Seveda tega v enem letu ne moremo storiti, zato bomo dosegli nivo osnov iz dogovora bržkone šele čez dve leti — na začetku leta 1972. Pri tem moramo računati, da bodo medtem tud; osnove iz dogovora zrasle vsako leto za dvig življenjskih stroškov. 2e letos pa moramo računati tudi mimo dogovora z dvema dejstvoma — s prehodom na 42-urni delovni teden in s povišanjem življenjskih stroškov. Če hočemo obdržati realne mesečne osebne dohodke na letošnji ravni tudi v letu 1970, moramo samo zaradi omenjenih dveh dejstev povišati urne osnove vsaj za 15"/«, Analitskoplanska služba je z izračuni ugotovila, kakšne so realne možnosti za dvig osnov. Izračuni kažejo, da bi bilo v letu 1970 mo- goče dvigniti osnove največ za 20 odstotkov. Račun upošteva doseženo stopnjo rasti produktivnosti, del no zmanjšanje skladov — toda nikjer pod delilno črto določeno z gospodarskim načrtom, dalje na račun nefunkcionalnih terenskih dodatkov, delno tudi na račun porasta cen, v naj večji meri pa na račun delnega zmanjšanja gibljivega dela. Tako imenovani gibljivi del vsebuje akordni presežek, subjektivne ocene, nagrade organizatorjem proizvodnje in delitev iz ostanka za OD po delilni črti (klasična delitev dobička). Prve tri oblike nagrajevanja ne smemo bistveno okrniti, pač pa lahko na račun zmanjšanja ostanka (kjer je) dobimo del mase za povišanje osnov. Kaj se bo zgodilo? Povedano poenostavljeno bomo prešli iz razmerja med osnovami in gibljivim delom od 70 : 30 na 80 :20. Prvi izračuni že kažejo, kakšne bodo najbrž morale biti osnove v letu 1970 za posamezne kvalifikacijske skupine. Za NK delavce 3,12 di, nar jev na uro, za PK delavce 3,65 dinarjev na uro, za KV delavce 5,00 dinarjev na uro in za VK delavce 5,80 dinarjev na uro — vse v novih neto dinarjih. Ob visokem ubileju Albina iačarja Albin Bačer je 24. septembra izpolnil šestedeset let. Življenjski jubilej Albina Bačerja je pomembna obletnica njegovega uspešnega dela in ovrednotenje njegovih poli. Bil je vseskozi izrazit zgled človeka in borca za pravično stvar. V delu se je pokazal za odličnega strokovnjaka, kj je zelo vesten in prizadeven. Spodbude, analize in dela analitske službe nam to potrjujejo. Tovariš Bačer ima za seboj bogato življenjsko prakso. Januarja 1932 je vstopil v službo kot tajnik okrajnega cestnega podjetja v Radovljici. Pozneje je v istem svojstvu služboval v Celju, Laškem in Ljubljani. Od osvoboditve dalje je bil na ministrstvu za izgradnje in pri podjetju »Slovenija ceste« kot računovodja. Nato je bil finančn; inšpektor, dokler ni 1. 10. 1951 pristal v našem podjetju. Danes je zaposlen na delovnem mestu šefa analitske službe. Ob visokem jubileju tovarišu Ba-čerju iskreno čestitamo in mu želimo, da bi še vrsto let deloval med nami. C. Višje osnove in nižji gibljivi del prinašajo pomembne spremembe: Naštejemo jih nekaj: 1- Če^ smo doslej delavcem tudi brezbrižno, tako rekoč na pamet, dajali — v manjši meri pa računali — akordne presežke, bomo morali v bodoče bolj pazljivo, predvsem pa pravilneje obračunavati akord in določevati subjektivne ocene za umske delavce. Prvič zato, ker bodo osnove višje, drugič pa zato, ker °°v manj denarja za nekvalitetno določene presežke. Samo presežki, izračunani na podlagi dejansko opravljenih del ter z obračuni s situacijami in računi so vedno pokriti narja za OD. Treba je torej ust\ več dohodka. To pa dosežemo boli učinkovito na dva načina: bis. da povečamo obseg del ob spremenjenih stroških (produ nost), ali pa da znižamo sti (ekonomičnost). Ker se ne mm odreci denarja iz vnaprej določ skladov, moram j že zdaj moč poprijeti, to je bolj kot doslej, luc, s katero smo pred leti, ko skrajševali delovni čas, iskali n< nje rezerve, bo treba spet upor; Kajti dvig OD ali osnov za 20 0 to trikrat zapovrstjo je zm opraviti samo sposoben gospoda omo alj nismo? možno samo dvoje: povsem i ali predčasno omagati. Kdor i zdržal, bo propadel. Sopihajočega bomo sicer bi toda če rešitev ne bo mogoča, zahtevali umik iz konkurence, i primer je propad podjetja »T grad«, ki se je sam izločil. S Pa to ne velja samo za slaba Jčtja zunaj Gradisa, marveč v meri tudi za Gradisove enote mer Kranja pred leti). ®°^ba bo torej okoli višine mh dohodkov, seveda pri zaj AAnih minimalnih skladih. prE OD pa ima sindikat velike mo posegov : , .4'J^soke osnove in z njimi ki OD nasproti nizkim OD vplivale na fluktuacijo delavci Slabših k boljšim podjetjem, bo podjetje z visokimi OD laž bilo iskane delavce in kar je š sebej pomembno, dobre delavci bo za dober denar lahko zaht dobro uslugo. Ročni delavci zahtevani nalogi, ki je pred nami, sami ne bodo kos. Za-^.Yodstvo podjetja in družbeno-po-liticne organizacije podjetja pričakujejo predvsem od organizatorjev proizvodnje,, da bodo še za en zavihek zavihali rokave. Le tako bomo uresničili tudi postavke programa lazvoja, kj že počasi razkriva naše bolj ali manj realne načrte do leta 1975. Vsi programi pa imajo končni cilj — višji standard naših delavcev. Ta pa se kaže predvsem v visokih osebnih dohodkih, temelječih na delovnih rezultatih. Stane Uhan Smrtna žetev... V noči od 15. na 16. september 1969. je nenadoma umrl tov. Jože Čanadi, član Gradisovega kolektiva v Kopru — upravnik samskega doma. Včeraj še zdrav in vesel — danes pa mrtev — kar verjeti nismo mogli! Kruta usoda ga je komaj 4_6-Iet-nega iztrgala iz naših delovnih vrst, ukradla družini skrbnega moža 'n očeta. Za njim žalujejo žena in še nedorasli hčerki. Pokojni se je rodil kot sin številne kmetske družine v Plešivici pri Čakovcu. Se kot mladoleten fantič je okusil okupatorjeve ječe med zadnjo vojno. Ko mu po vojni rodno Medjimur-je ni več moglo dati kruha, se je zaposlil v koprski enoti leta 1957, koder je ostal do svoje prerane smrti. Začel je kot navaden delavec, kmalu je postal upravnik delavskega naselja, ter lansko leto upravnik samskega doma. Kot član aktiva ZK v enoti, sindikalne podružnice, RK in drugih množičnih organizacij je živahno politično deloval. Večkrat je bil izvoljen v samoupravne organe. Vrsto let je bil predsednik sindikalne organizacije v enoti, v kateri je z vnemo deloval. Na svojem delovnem mestu je vodil skrb za dobro počutje delovnega človeka. Se kot upravnik naselja se je zelo zavzemal za čim prejšnjo zgraditev samskega doma v koprski enoti, kj je bil lansko leto dograjen. Bil je pobudnik številnih človekoljubnih akcij. Kot stalni krvodajalec je zbiral somišljenike ter sam velikokrat daroval svojo kri za neznanega bližnjega, ki jo je potreboval. Skratka, bil je dober tovariš, osebno globoko čuteč človek, požrtvovalen in nesebičen ter vedno pripravljen pomagati v potrebi komurkoli. Kot človeka z lepim; osebnimi vrlinami ga bomo ohranili v lepem spominu! M. M. Dop suite v svoe glasilo! V prijetnem okolju smo dobili lepo urejeno stavbo s 54 ležišči — Odslej bo naše podjetje tu izobraževalo bodoče tesarske strokovnjake „Kar srce me bili.. Govori upravnik novega doma v Škofji Loki Ivan Zorko Slovesna otvoritev novega centra za iz obraževanje strokovnih kadrov tesarske stroke v Škofji Loki, Otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki podjetja, projektanti in izvajalci gradbenih del. Organizatorjem in graditeljem vse priznanje. Zadnja leta je center za izobraževanje kadrov v našem podjetju pri vsakem tečaju naletel na precej težav. Zlasti so bile nenehno preglavice s prostori, kjer naj bi tečajniki spali, delali, Se učili in prehranjevali. Včasih je bilo treba Potuhtati takšno, drugič pa spet drugačno rešitev, Vse pa so bile bolj ali manj začasne, improvizirane, Zdaj je teh skrbi konec. V Škofji Loki, le kakšnih tristo metrov v stran od na-se§a lesnega obrata, ob robu prijetnega gozdička, stoji lepa, nova, enonadstropna stavba. To je zdaj središče, kjer bomo leto za letom vzgajali nove tesarje, ki jih tako močno pogrešamo na vseh koncih in krajih. Stavba v Škofji Loki ni nič slabša od kakš-Pega hotela B kategorije. In ob podrobnejšem ogledu novega objekta, ki so ga slavnostno odmrli zadnje dni septembra, moram priznati, da uvala ni bila nič kaj pretirana. Morda je pri nas celo precej hotelov B kategorije, ki bi se lahko pred škofjeloško stavbo skrili' in zardevali °d sramu. Načrte za novo enonadstropno stavbo je Pripravil naš projektivni biro (inž. arh. Boris Vede), gradnjo pa je seveda prevzel »Gradis« — konkretno jeseniška enota. V stavbi je vse lično in smotrno urejeno, tako da prvi prebivalci ne pogrešajo nikakršnega udobja. Stavba je ogrevana s centralno kurjavo,j tla so večji del krita z »Vinaz« ploščicami. V: vsaki sobi so le tri ležišča, zlasti zbuja prijeten občutek obilje lesa (stropi v stavbi, leseno . pohištvo, omare, obloge v sobah in tudi na fasadi objekta). Sicer pa je tako kar prav, saj je Škofja Loka že gorenjsko področje, tik ob vznožju prvih večjih gozdnatih in gorskih kompleksov. Zato bi bilo res nenavadno, da bi na tem objektu skoparili z lesom, še zlasti tudi zato, ker je v neposredni bližini naš lesni obrat in ker bodo poslej tu živeli mladi ljudje, ki bodo v življenju večji del imeli opravka z lesom. V stavbi sta dve učilnici, vsaka ima prostora za 25 do 30 učence'- Seveda so lepo urejene tudi sanitarije, umivalnice, prhe in hodniki. Celoten objekt je veljal po predračunu približno 98 milijonov starih dinarjev, bržkone pa bo obračun pokazal nekoliko višjo vsoto. Novo poslopje, v katerem je trenutno 21 mladih fantov z vseh koncev in krajev Slovenije, bo poslej središče za vzgojo tesarskih kadrov. Do konca januarja prihodnjega leta bodo tu mladinci, ki nimajo končane osemletke in so se odločili za tesarski poklic, nato pa bodo le-ti odšli na teren v edinice, semkaj pa bodo prišli učenci iz redne vajenske šole. Tako bodo novi prostori vedno dobro izkriščeni, saj računamo, da bomo iz tega »regrutskega« centra lahko letno pridobili 30 do 40 novih tesarjev. Ob prihodu v stavbo smo se prepričali, da so prostori urejeni in lepo vzdrževani. Postelje so bile naravnane skoraj tako kot v kakšni vojašnici, ki slovi po strogih podoficirjih. Tudi smeti in odpadkov po tleh ni bilo videti, prav tako so bile pospravljene sobe. Nekoliko nenavadno pa je, da nismo nikogar izmed mladih stanovalcev »zasačili« med učenjem. Bodoči tesarji so se v pogovorih večji del zadrževali po hodnikih in stopnicah, nekateri so bili tudi v sobah. Morda je temu vzrok, da šolanje še ni prišlo v tisto fazo, ki sama po sebi terja veliko intenzivnost dela in so pač zato mladi fantje še nekoliko »počitniško« razpoloženi. V vseh sobah novega objekta je 54 ležišč, tako da so zmogljivosti te stavbe kar zadovoljive za naše podjetje. Vsekakor n; dvoma, da je denar v Center za izobraževanje tesarskih kadrov dobro naložen in da se nam bo dobro obrestoval, seveda ob pametni in preudarni kadrovski politiki, predvsem ob dobrem selekcioniranju kadrov že ob sprejemu v to šolo. Ko bo še urejena okolica nove stavbe in ko bo tudi steklo življenje v tem domu po dognanem tiru (slej ko prej bo treba v domu poskrbeti tudi za vzgojitelja, ki bo nad mladino bdel popoldne, ko ima prosto), potem bo ta objekt resnični biser in prav zagotovo ter brez hvalisanja »hotel B kategorije«. Že en sam pogled izpred doma na ravnino Sorškega polja in na strma pobočja Storžiča, Zaplate, Hudičevega boršta in drugih vrhov, ki se dvigajo proti nebu, mora navdušiti še tako ravnodušnega opazovalca narave. In če si zamislimo cvetje, okrasno drevje in zeleno travo okrog doma, potem bodo vsi bodoči tesarji, ki jih še bomo vzgojili, tu živeli in delal v pravcatem raju. »Poskusil bom, seveda...« Trije mladi, ki bi radi postali tesarji, imajo besedo Gvido Primožič je doma iz Poljanske doline nad Škofjo Loko, iz fhajhne vasice Hotavlje. Zdaj je v novi stavbi centra za izobraževanje kadrov v Škofji Loki, Morda bo postal tesar. »Kako si prišel semkaj 7« »V šoli sem zvedel, da se grem lahko učit za tesarja, da ima »Gra-dts«'. v Škofji Loki tesarsko šolo.« »Kako, da si končal samo 6 razredov osemletke?« Gvido zmiguje z rameni. Pravzaprav ne ve, kaj bi rekel. In morda tudi sam še ni dosti razglabljal o tem. Vsekakor pa zdaj ve, da bo rnoral osemletko končati, če bo hotel .pri »Gradisu« postati kvalificiran tesar. »Ali veš, da boš moral končati še '■ in 8. razred ?« »Vem,« prikima z glavo. »In kaj misliš, boš naredil? Bo slo oboje — dva razreda in še kvalifikacija za tesarja?« »Poskusil bom, seveda . ..«, odvrne bolj tiho, kot da ve, da to ne bo lah" k°, vendar pa ni drugega izhoda, če boče v življenju nekaj doseči in Postati. In končno — ali naj že mladi ljudje, polni sil in zdravja, že klonejo pred prvo težavo? Korošec Marjan Arcet je že skoraj na pol »Gradisovec«.- Doma je z Raven, iz velikega železarskega središča na Koroškem. Oče dela seveda v železarni, tudi brat je tam zaposlen, en brat pa še hodi v šolo. Medtem ko ima Gvido za seboj 6 razredov osemletke, jih ima Marjan sedem. Toda — osmi razred mora Na željo vodstvenega kadra v Kersnikovi ulici, popravljamo napako v Prejšnji številki: Stolpnica ne bo gotova aprila 1970 temveč ob ko-ou leta 1970 še narediti, sicer ne more v pravo vajeniško šolo. »Doma sem že pomagal v »Gradisu.« In tu sem se tudi odločil za tesarski poklic,« pripoveduje. »Te res veseli tesarsko delo?« »Seveda me.« pove odločno. »Pa že znaš brusiti žago?« »Tega pa še ne! Nam še niso pokazali.« »Kaj pa hrana? Si zadovoljen?« »O, seveda. Hrana je dobra,« se pohvali. »Si bil te dni kdaj lačen«? ga pobaram. »Ne, to pa ne.« »No, kaj ste imeli te dni za malico?« »Pasulj, polnjene paprike, makaronovo meso,« našteva in brska po spominu, da bi se česa spomnil. In morda se mu ob tem zbudijo misli na slastne in tople obroke. Kako se mu ne bi, saj mlad in zdrav človek tako rad je. Tik ob jugoslovansko-avstvijski meji je doma Andrej Hauptman. Povedal je, da je nekaj posestva na naši, nekaj pa na avstrijski strani. Vas ali zaselek Drankovec, kjer je do nedavnega Andrej živel pri babici — oče in mati sta zaposlena v. Mariboru — leži blizu Jareninskega vrha ob državni meji. »Kako si prišel v »Gradis«, da bi se učil za tesarja?« »Bral sem v časopisih,« odvrne kratko. »In si se kar odločil?« »Kaj pa naj bi? Dela nisem nikjer drugje dobil.« »Torej si že bil zaposlen?« »Že. V Avstriji. Delal sem na gradbiščih, na kmetijah.« Tudi Andrej ima samo 6 razredov osemletke. Tudi on bo moral — tako kot vsi drugi — v poldrugem letu končati še 7. in 8. razred osemletke potem bo sprejet v redno vajeniško šolo. »Boš naredil 7. in 8. razred osemletke?« ga vprašam. »Upam,« odvrne, prav tako kot Gvido Primožič. »Si že kdaj delal z lesom? Kako, da si se odločil za tesarski poklic?« »Doma sem večkrat imel opravka s sekiro, žago in podobnim orodjem. In tudi v Avstriji. Na deželi je treba vse znati prijeti v roke.« »Kaj pa novi dom? Ti je tu všeč?« »O, lepo je tu. Zadovoljen sem,« odvrne prepričljivo. »In hrana?« »Dobra je,« se pohvali. »Ne morem se prav nič pritožiti.« Del kolektiva iz Škofje Loke. Škofjeloeanom v spomin Učilnica vajeniškega doma v Škofji Loki V vsaki sobi so po tri postelje Marjan Korošec je doma z Kaven na Koroškem V škofjeloškem lesnem obratu bržkone ni nikogar, ki ne bi poznal tovariša Ivana Zorka, Kako tudi ne, saj je že polnih 19 let v našem podjetju. Zaposlen je kot mizar in izpod njegovih rok je v skoraj dveh desetletjih šlo kdo ve koliko lesa. Ampak zdaj je prevzel drugo delovno dolžnost: postal je upravnik novega vzgojnega.centra v Škofji Loki, kjer bo naše podjetje odslej »regruti-ralo« svoje tesarje. Novega upravnika smo najprej vprašali, kako je zadovoljen z mladino, ki je napolnila lepe prostore. »V glavnem še kar gre. Večji del so pridni in disciplinirani. Zlasti fantje iz Kopra so kar na mestu. Seveda pa jih pretirano tudi ne smem hvaliti, kajti tu in tam smo že imeli nekaj spodrsljajev in upam, da jih ne bo več.« »Ste zadovoljni z redom v domu?« »Fantje vedo za hišni red, saj jim ga kar naprej ponavljam. Sarru si morajo tudi postiljati ležišča. Pri tem so kar natančni. Imamo na srečo tudi precej »hudo« snažilko, ki ne trpi malomarnosti in nereda. »No, če ste že omenili spodrsljaje, kaj pa je že bilo takšnega, da ni prav?« »Že nekajkrat sem pod okni opazil ogrizke od sadja, dobili smo tudi nekaj pritožb iz menze, kjer se mladina hrani. Seveda smo že ukrepali in upam, da se takšne stvari ne bodo ponavljale.« »Pa so fantje v domu zadovoljni ?« »Kaj ne bi bili? Poglejte, kako je tu vse lepo, vse novo. Mene kar srce boli ob mislih, da bi vse to, kar nas je veljalo toliko težkih milijonov, brezobzirno uničevali. Vsi moramo paziti, da bo naš dom čim lepši, čist, pospravljen, vedno kot iz škattjice.« Potem je upravnik pokazal nekaj stvari v novi stavbi, ki so ga očitno spravljale v slabo voljo. Tako na primer so stene kazale nekatere znake malomarnega dela, še huje pa je z več stoli v obeh učilnicah, kjer je vidno odstopila neparjena bukovnata obloga. Tudi v kurilnici je še precej nereda in nedokončanega dela, ki meče slabo luč na nekatere izvajalce obrtniških del. »So fantje zadovoljni s hrano?« »Seveda so. Mnogi pravijo, da tako urejenih pogojev, kot jih imajo tu, nimajo niti doma. Saj je tu vse novo, resnično kot v hotelu. Hrana pa je, kolikor vem tud; obilna in dobra. Zjutraj dobijo fantje zajtrk, potem predpoldne toplo malico, opoldne kosilo in nato večerjo. Oba glavna obroka dobijo v menzi.« »Kdaj pa mladina vstaja in kdaj gre spat?« »Doslej smo zapovedali popoln mir ob 22. do 5. ure, ampak zdaj, ko gremo v zimo, bomo uvedli počitek že ob 21. uri.« Potem se je tovariš Zorko kar razživel, ko je pripovedoval o svojih zamislih glede ureditve zunanje okolice. »Tu bo vse polno rož, same rože bomo nasadili«, je razlagal. In še je povedal, da je to njegov konjiček in njegova ljubezen, kajti rože so mu res močno pri srcu. »Dobiti moramo nekaj voz zemlje potem pa bomo začeli,« je spet povzel, »Rad bi posadil okrog doma tudi nekaj smrečic. Seveda ne bomo pozabili urediti tudi majhno športno igrišče, da se bodo lahko fantje kdaj igrali z žogo. Prostega časa imajo za zdaj še kar precej. Treba jih bo zaposliti. Ce ni dela, se mlad človek kmalu spridi. No, upam pa, da bo šlo, saj fantom vedno pridigam, naj bodo v redu in naj ne bodo »žleht«, kajti če bodo takšni, znam tudi jaz nagajati. Prepričan pa sem, da se bomo kar dobro razumeli,« se je ob slovesu nasmehnil upravnik lepe, nove stavbe v Škofji Loki. P-n SOCIJAL1STIČKA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA Socijalistička Republika Bosna i Hercegovina opStinski zavod za zapošljavanje JAJCE CENTAR ZA STkOČNO OSPOSOBUAVANJE G L A M-p e DIPLOMA V UJAKOVIC /Bože/ BOJAN ' rodenO V -Jq47 ' pod, u motkovcima. , oožtina slamoč . SR R ~ JV' pohadao jc. čelveromjesečni kurs za kvalifikovane radnike iz gradcvinskc strtike — zanimanje e s a r. i na kraju polagao .završni ispit pred Ispitnom komisijom u vremenu, od *48.\V, do 4V 4q6q godine. Imenovani- je položio završni ispit za kvalifikovanog radnika iz gradcvinskc struke • zanimanja T e s Broj ujiisnicc 3 D je!. I„. S/-/UIYt Glanioč, 5 V god. Iz daljne Afrike smo dobili še eno sliko. Inž. Silvo Erjavec, Anton Lisjak in inž. Miloš Križaj na gradbišču banke v Agedabiji Papirnatih kvalifikacij ne bemo priznali V zadnjem času, predvsem pa v obdobju letošnjega leta, je postalo pomanjkanje kvalificiranih delavcev zelo pereče. Kadrovska služba podjetja in tudi enot si je na vse načine prizadevala pridobiti čimveč novih kadrov. V glavnem smo kadrovali delavce iz drugih republik. Poleg tega je bilo or.-^mziranih še vrsto tečajev tako doma kot v drugih republikah. Zaradi velike potrebe po strokovnih kadrih so tudi v Bosni začeli z organizacijo tečajev za tesarje, zidarje itd. Njihovo zamisel pozdravljamo in podpiramo. Toda pri organizaciji teh tečajev so vse premalo mislili na strokovnost. Tako so primeri, da dobi delavec, ki obiskuje tečaj, že po treh ali štirih mesecih spričevalo kvalificiranega delavca. Ko se tak delavec, seveda brez predhodne prakse, zaposli v podjetju, zahteva na podlagi spričevala delovno mesto kvalificiranega delavca, njegovo strokovno znanje pa ne dosega niti znanja polkvalifici-ranega delavca. Tako neodgovorno »fabriciranje« spričeval povzroča veliko ekonomsko škodo (slab učinek dela, fluk-tuacije), posega v perečo socialno in sociološko plat ter vodi k stalnim konfliktnim situacijam. Delavec, ki je po treh mesecih praktičnega dela napravil izpit za kvalificiranega delavca, je prepričan, da vse zna, zato tudi zahteva osebni dohodek kvalificiranega delavca, njegovo znanje na praktičnem delu pa je zelo minimalno. Končno pa se sodobna proizvodnja ne more več zadovoljiti s polovičnim znanjem. Zato je upravni odbor centra za izobraževanje sklenil, da bp v bodoče preverjal znanja tako imenovanih »papirnatih kvalifikacij«. Delavcem, ki bodo s svojim znanjem dokazali, da so si kvalifikacijo dejansko zaslužili, bomo takoj to tudi priznali. Pri preverjanju znanja in strokovnosti pa bomo potrebovali široko in objektivno podporo vsega strokovnega kadra, predvsem delovodij. Ob dejstvu, da tudi v bodoče ne moremo računati na občutnejše premike v tej smeri, bomo morali bolj sistematično kadrovati, oziroma izobraževati delavce neposredno iz vrst kolektiva ter si tako zagotoviti kvalitetnejše strokovne kadre. L. C. Več discipline varstvenih predpisov iri izvajanje Skladno z zakonskimi predpisi in programom centra za izobraževanje so v vseh enotah izpiti — preizkus znanja iz varstva pri delu. Večina poslovnih enot, predvsem sektorski vodje in delovodje, so preverjanje znanja vzeli zelo resno ter delavce resnično poučili o vseh nevarnostih, ki jim pretijo pri delu. Žal pa pri vseh ni bilo tako. Delavce so pričeli poučevati šele pred prihodom komisije ali pa jih sploh niso, sklicujoč se na to, da za to ni časa. To je zelo kratkovidna politika, ki se lahko vsakemu maščuje. Preverjanje znanja iz varstva pri delu ne opravljamo samo zato, ker je to zakonski predpis, temveč zato, da se delavec lahko sam varuje pred nesrečami. Isto velja za nošenje zaščitnih sredstev. Čelade prav gotovo niso za to, da bi v njih shranjevali žeblje, ali pa da visijo po ograjah. Največ nesreč nastaja zaradi neizvajanja predpisov in neuporablja-nja zaščitnih sredstev. Zato je nujno, da delavci vedo, kakšni so preventivni ukrepi za preprečevanje nesreč pri delu in kakšna zaščitna sredstva morajo uporabljati. Predpisana zaščitna ruta za dolgo- o lasce c — Kaj me briga varstvo. Meni se nikoli ne bo nič pripetilo. Morda J°' žetu, Tonetu, Nežki... Planirana vrednost proizvodnje je vključno z avgustom presežena za podjetje kot celota s 17,9%, kar je sicer malo manj kot prejšnji mesec, vendar je bila tendenca upadanja tudi v lanskem juliju in avgustu. Letos je ob primerjavi s istim obdobjem lani planski pokazatelj vrednosti proizvodnje ugodnejši. V naslednjem mesecu pa lahko kljub višjemu mesečnemu planu pričakujemo večjo realizacijo, ker se še vedno odraža v pokazateljih realizacije vpliv trimesečnih temeljitejših obračunov. Primerjava absolutnih vrednosti proizvodnje lami In letos v avgustu nam kaže, da smo tudi dejansko vrednost presegli za 17,7 %, ker je letošnji mesečni plan skoraj enak lanski realiza-lizaciji. Plan skupne proizvodnje so vse PE presegle in znaša največji presežek 41,0 %, medtem ko je najnižji presežek 9,1 %. Tudi med gradbišči in obrati kot celota ni velike razlike (1,7 %). V celoti je delež letnega plana presežen za 10 %, kar je dejansko 2/3 letnega načrta (66,6 %), med- tem ko je bilo planirano samo 56,6 %. Tudi plan čiste proizvodnje je v glavnem presežen, saj samo ena PE ne dosega predvidevanja za 7,3 %. V glavnem je planski pokazatelj čiste proizvodnje ugodnejši kot za obrtniška dela, kjer realizacija zelo niha, ker so tuji \7plivi mnogo močnejši kot pri čisti proizvodnji Že pri doseganju plana čiste proizvodnje opazimo velike razlike med posameznimi PE, medtem ko so te razlike pri obrtniških delih še občutnejše (od 57,7 do 225,6 Vc, kar znaša 197,9 %). Pri obrtniških delih tri PE niso dosegle predvidenega plana, medtem ko so ga druge močno presegle. Prj planskem pokazatelju vseh efektivnih ur v celoti ni spremembe c.d prejšnjega meseca, vendar je število negativnih PE v tem primeru manjše. Za obdobje prvih 8 mesecev je 3,9 % več ur porabljenih, kot je bilo predvideno, medtem ko je efektivnih in porabljenih 4,5 % več. Teda zaradi večjega obsega del, kot je bilo v začetku leta predvideno, je nujno, da je porabljenih več ur, ker tudi število za- poslenih narašča. Produktivnost, računana iz razmerja: čista proizvodnja na efektivno uro, se je v primerjavi s prejšnjim mesecem izboljšala. Tri PE- niso dosegle predvidene produktivnosti, toda odstopanja niso velika in se razen ene PE tudi tu položaj izboljšuje. V celoti je produktivnost v primerjavi s prejšnjim mesecem za 1,1 % boljša. Tudj v primerjavi z lanskim pokazateljem produktivnosti je letos ugodnejše. Tudi dejanska produktivnost (računana iz absolutnih števil) je za 18,2% večja. UOr PLANSKI BAROMEIER ZA AVGOSf 1969 mQf/S7/4 PROIZVODNJA \~\EFEHTIVNE URE ■ PRODUKTIVNOST CK * s 5 I -N 5 1 i ~s -N C* g Cc 1 $ K. 5 <0 ca s § CQ § ~-i S -N ta. ca ca o 5? o SE oiipravlja Z ustavnimi amandmaji se prepušča delovnim organizacijam, da same podrobneje urejajo vprašanja samoupravljanja v skladu * svojimi razmerami in potrebami. Kaj pravi ustavni amandma XV. k zvezni ustavi? »Uresničujoč v delovni organizaciji kot celoti in v organizacijah združenega dela v njenem sestavu samoupravljanje, določajo delovni ljudje vprašanja, o katerih odločajo neposredno, in poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu oziroma glede na na-ravo dejavnosti delovne organizacije drugemu ustreznemu organu Upravljanja, določene izvršilne funkcije po njemu odgovornim kolegijskim in individualnim organom, ki jih voli delavski svet. Delovni ljudje v delovni organizaciji določajo organe upravljanja delovne organizacije in organizacij združenega dela v nje-Ueni sestavu, njihovo delovno področje in čas, za katerega se volijo, ter pogoje za njihovo izvolitev oziroma razrešitev.« Praksa je pokazala, da toge in podobne ustavitve oziroma zakonske uoločbe o organih upravljanja ovi-''zjo nadaljnji razvoj samoupravlja. v delovnih organizacijah. S spremembo ustavnih določil se postavajo samo načela glede organizaci-‘® samoupravljanja, podrobnosti pa j6 Prepuščajo delovnim ljudem v dednih organizacijah, da jih sam; re-S|jo. Ustava odslej predpisuje samo en tivezen predstavniški samoupravni jUgan — delavski svet. Vse podrobni o sestavj delavskega sveta, nje-®?yih pristojnosti, načina formira-Ja. časovnem mandatu in odgovor-®$ti delovni skupnosti, morajo biti ^ s|ej določene v statutu. Pri tem 6 bodo morala upoštevati ustavna a?ceia 0 družbeno-politični uredit-. *■ po njih namreč delovni ljudje ‘Vršujejo samoupravljanje v skladu Ustavo, zakoni in statutom. Verjet-0 bodo izdani še kakšni zvezni in f^Publiški zakoni, ki bodo predpiso-najdaljšo mandatno dobo, med-“6bojne odnose med organi, volilna “Scela in podobno. nekako izluščili tiste, ki so najbolj primerni. Znano je, da so za razvijanje samoupravne prakse in najustreznejših oblik in dela odgovorni vsi člani kolektiva in da se nihče ne more odtegniti tej odgovornosti. Dosedanjo prakso, ko so zadolževali za organiziranje samoupravljanja ponekod tehnične sekretarje organov upravljanja in občasne komisije, so v dosedanjih razpravah o ustavnem amandmaju ocenili kot nezadovoljivo, v prihodnosti pa celo za nesprejemljivo (interna informacija RS. ZSS). Iz omenjene informacije bi povzeli tudi ugotovitev, da je treba v samoupravne procese in v oblike vključiti več strokovnega deia in proučevanja ter zmanjšati nekoristne improvizacije. Gre za bistvena vprašanja, ki jih bo treba razrešiti, ter najboljšo rešitev tudi uveljaviti v naši interni zakonodaji. Dileme, ki se pojavljajo, se nanašajo na mandatno dobo članov delavskega sveta, kateri organi naj bodo kolegijski izvršilni organi, ali Prancetj ali je to nov način doziran*. Notranji samoupravni odnosi v “elovnih organizacijah se lahko od-?lei urejajo na različne načine. Iz-“rati je treba takšno obliko, ki naj-®°lj ustreza naravi poslovanja in “elovanja, da bo lahko prišla pobu-®a samoupravljavcev čim bolj do eljave in da bo podjetje kar naj-1 „°lj uspevalo. Ker niso več predgi-sane razne formalnosti, bo podjetje ahko uveljavilo najbolj primerne ®blike, načine, postopke, odnose, azmerja, odgovornosti in pravice, fedvsem gre za samoupravno de-“tev odgovornosti znotraj podjetja, ^staviti je treba v praktičnem •hislu razmerje med samoupravija-“Jem in sodobno organizacijo dela. S tem sestavkom želimo, da bi se azviia razprava o načinu organizacij samoupravljanja v našem podrtju, kajti ni mogoče postaviti in ‘aSovarjati eno samo stališče. Zapati se moramo, da je od pravilne organizacije samoupravnega meha-izma v podjetju v izredno veliki meri odvisen tudi uspeh. p Organizirane so že bile številne azPrave in razni seminarji, kjer so ,? na podlagi teoretičnega razglablja izmenjala mišljenja in dali .mestni predlogi. Vendar ima vsa-0 podjetje specifičnosti v svoji organizaciji poslovanja in marsikateri ober predlog o načinu ureditve samoupravljanja, ki pa ga ni mogoče .Porabiti v vsakem podjetju. Zato * bilo prav, če bi slišali mnenja as‘h delavcev o predlogih da bi naj ostane upravni odbor, kako naj se zamenjuje individualni izvršilni organ in kakšen naj bo rok za njegovo imenovanje ter še vrsta drugih vprašanj. • Mandatna doba delavskega sveta Člani delavskega sveta naj bi se volili na 4 leta, vsaki dve leti pa se naj polovica članov zamenja. Praktično bi to bilo tako kot sedaj, le rok dveh let se podaljša na 4 in zamenjava polovice članov ne bi bila vsako leto temveč vsako drugo leto. # Kolegijski izvršilni organi Nevzdržna je trditev, da lahko strokovni kolegij preimenujemo v kolegijski izvršilni organ. Člani kolegijskih izvršilnih organov so voljeni in ne more nihče biti član tega organa po svojem službenem položaju. Glede ukinitve upravnega odbora (tako podjetja kot v poslovnih enotah) so mnenja deljena. Upravni odbor v sedanji obliki in v funkciji naj ne bi več obstajal. Izvršilnih kolegijskih organov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov enot naj bi bilo več. in to za posamezne naloge oziroma področja. To so v sedanji obliki stalne komisije in odbori delavskega sveta, S tem bi se izvršilne funkcije prenesle po odgovornosti na omenjene komisije, ki bi neposredno izvajale načela in smernice delavskega sveta. Utemeljitev tega predloga je v lem, da se okrepi odgovornost posameznih komisij, na drugi strani pa se ne bi odgovornost prenašala še na kakšen drug izvršilni organ, kot je to npr. upravni odbor. Mišljenje drugih, ki se poraja pri tem predlogu, je, da se lahko zaradi delitve posameznih izvršilnih funkcij na manjše skupine (komisije, odbori) prične uveljavljati birokratsko reševanje posameznih zadev in da je pri tem možen prevelik vpliv posameznikov. Analiza sedanje organizacije, ko je upravni odbor obravnaval vsa vprašanja gospodarjenja in poslovanja podjetja oziroma enote in predlagal reši'"'e v potrdi,e'' delavskemu svetu, Kaže, da se funkcije duptirajo in nepotrebno ponavljajo. Pri tem, ko je upravni odbor prevzel določeno odgovornost za predlagane rešit-ve . in jih predlagal delavskemu svetu, se je zmanjšala odgovornost posamezne komisije, ki je rešitev predložila. Ce se zadeva opazuje skozi takšno ugotovitev, potem j,e predlog o ukinitvi upravnih odborov utemeljen. Prav bi pa seveda bito, če bi izmenjali mišljenja in pretehtali predvideno reorganizacijo, da ne bi zaradi nje nastale druge ovite za nadaljni razvoj samoupravljanja. Izhajajoč iz določila ustavnega amandmaja, da delovni ljudje poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu in izvršenim organom (kolegijskim in individualnim) lahko trdimo, da morajo biti vsi organi voljeni in da je celotni kolektiv odgovoren za pravilno izbiro. Na drugi strani pa imajo pravico volivci zahtevati polno odgovornost izvoljenih članov za njihovo delo, saj je od tega odvisen uspeh ali neuspeh v poslovanju podjetja. Upoštevajoč organizacijo dela, ki naj bo čimbolj učinkovita in ki naj temelji na sodobnih osnovah, moramo tudi organizacijo samoupravljanja prilagoditi takšni organizaciji in postaviti pravilno razmerje. Zato ni zavreči misli, da v manjših enotah vse zadeve direktno rešuje delavski svet s predpostavko, da so v organizaciji poslovanja točno precizirane dolžnosti in odgovornosti strokovnih delavcev. Poudarek mora biti na odgovornosti posameznika ali službe za pravilno poslovanje in za predlagane rešitve določenih vprašanj v skladu s smernicami, ki jih je dolžan dati delavski svet. Individualni izvršilni organi Veljavna zakonska določila še ne dopuščajo delitve individualnih izvršilnih zadev, ker je odločanje o teh zadevah samo v pristojnosti direktorja kot individualnega izvršilnega organa. Sindikati si prizadevajo, da bi vplivali na spremembo zakonskih določil v tem pogledu Ugotavljajo, da je. funkcija direktorja preobremenjena s številnimi odgovornostmi po določilih sedanjih zakonov. Treba bo doseči racionalnejšo delitev individualnih izvršilnih funkcij in odgovornosti tudi na drugih najodgovornejših delovnih mestih v delovni organizar o (Cjj_ informacija). Pri delitvi individualnih izvršilnih pooblastil na več individualnih izvršilnih organov v delovni organizaciji ne kaže več ohranjati takih kategorij delavcev, ki Jih TZDR imenuje vodilni delavci. Težiti bi bilo treba k postopnemu zmanjšanju izvršilnih pristojnosti in odgovornosti in tako skozi samoupravno regulativo delovnih organizacij prispevati k razvoju individualne odgovornosti (cit. informacija). Pri naši organizaciji poslovanja je verjetno prej omenjena ugotovitev m zahteva sindikatov dobrodošla, saj ze sama dislociranost enot in način delitve proizvodnih zmogljivosti v podjetju sili k delitvi individualnih izvršilnih funkcij. Reelekcija individualnega izvršilnega organa, ki je bila prej po zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih _ organizacijah določena na vsaka stui leta, ni več predpisana po sprememb) zakona. Poleg tega je odpadlo določilo zakona, da mora biti razpisna komisija sestavljena iz enakega števila članov občine in podjetja. S tem je dano polno pooblastilo organom upravljanja oz. Kje se bo ta ustavila! delovni skupnosti glede izbire individualnega organa upravljanja, kakor tudi roka, za katerega je izvoljen. Vprašanje, ki se sedaj ponavlja, glasi: na koliko časa naj bo izvoljen individualni organ upravljanja in kakšni naj bodo pogoji pri predčasni razrešitvi oziroma pri ponovni izbiri. Pojavlja se mnenje, da naj bo razrešitev oziroma ponovna izvolitev odvisna od tega, kako podjetje posluje, kakšen dohodek dosega in podobno. Dalje so mnenja, naj bi delavski svet razpisal natečaj za izbiro individualnega organa upravljanja le tedaj, če je nujna zamenjava zaradi vzrokov, ki bi jih bilo potrebno vnesti v statut. Torej ki jih je sestavil. Kot najvišji organ upravljanja odloča delavski svet o vseh vprašanjih proizvodnje, delitve, o statutnih vprašanjih, sprejema samoupravne akte, skratka vodi celotno poslovno politiko podjetja. Pri tem pa ne bi bilo prav, če bi delavski svet obremenjevali z vsemi podrobnostmi. Pri določanju organizacije samoupravljanja moramo pri našem podjetju izhajati iz naše organizacije poslovanja, katera je zelo specifična in z drugimi delovnimi organizacijami neprimerljiva. Zato bo potrebno v največji meri izhajat; iz prakse, pri tem pa vse več stremeti k sodobnejšim oblikam organizacije poslovanja. Z. R. Če ne bo kmalu ceste, bo avto neuporaben ne bi bilo avtomatičnega razpisa po preteku določenega roka, za katerega je individualni organ upravljanja imenovan, ker bi fiksnega roka sploh ne določili v statutu. V tem sestavku so samo nekateri predlogi, ki se nanašajo na organizacijo samoupravljanja v našem podjetju. Vsekakor je precej važno, kakšne pristojnosti naj bi določili v statutu za kolegijske izvršilne organe. Ker so izvršilni organi, izvajajo praviloma samo sklepe delavskega sveta in rešujejo vprašanja posameznih področij (delitev, proizvodnja itd.) po smernicah, ki jih mora dati delavski svet. Poglavitno pri tem je, da bi se delavski svet v svojih razpravah in sprejemanju odločitev vedno naslanjal na temeljito in odgovorno pripravljene predloge, za katere odgovarja tisti, Gradisov vestnik »Gradisov vestnik* izdaji delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno WIR LERNEN DEUTSCH LEHRSTtJCK ACHT (8) Di Frage: Wo: (kje?) e Tinte — s TinlenfaB; VVo ist ficiranih delavcev. Pri tem je izločil morebitni vpliv aznohkosti kvalifikacijske strukture zaposlenih v različnih dejavnostih. Hobii je naslednjo rang listo osebnih dohodkov po dejavnostih v letošnjem prvem polletju, preračunane na pogoje nekvalificiranega delavca: Dejavnost Dinarjev 1. Trgovina in gostinstvo . . 2. Promet ........ 3. Industrija .............. 4. Komunala................. 5. Družbene in državne službe 6. Obrt .................... 7. .Gradbeništvo............ 8. Gozdarstvo............... 9. Kmetijstvo............... 10. Kulturno socialna dejavnost . 771 ...... i . . 775 • 714 *••***#.. 713 697 643 655 ......... 634 ...........621 ...........607 Na Markovem trgu pred doževo palačo h^Jr‘egvCija na,.lbifkU prLnemšk$h sindikatih v Frankfurtu. Na sliki: Rudolf Sperner, predsednik za- Sindikalni izlet v Benetke Po enem letu »tišine« nas je sindikalna podružnica centrale razveselila z okrožnico, da pripravlja izlet za svoje člane. Odbor je predlagal več variant, od katerih je prevzela vodstvo varianta v Benetke. Člani, ki Benetk še niso videli, so bili navdušeni nad predlogom, čeprav je vreme že ves teden nagajalo in ni kazalo, da bi se popravilo. zijo po kanalu prazne krste. Ta občutek pa se je takoj popravil, ko sem videla poročni sprevod z belo oblečeno nevesto na čelu, ki je prav v takih gondolah brzel mimo nas. Ko smo prišli na Markov trg, nas je prevzela lepota mogočnih Benetk in njenih starinskih okraskov, lepota umetnin, katero so po svoje izražali umetniki, pa najsi bo na stropu, steni ali pa kamnitih tleh cerkve ali doževe palače. Predvideni izlet je bil določen za 13. september. Kaže, da nam je prav ta vražjeverna številka prinesla izredno lepo vreme, katerega smo se razveselili prav tako, kot da bi med člane padla novica, da se deli polovico dobička. Odhod iz Ljubljane je bil napovedan za 5. uro zjutraj. Za nas, ki vstajamo vsako jutro ob 5. uri, je bilo kar malo nerodno. Saj je sobota tisti dan, ko malo poležimo in se zadovoljno nasmehnemo budilki, ko ji z največjim zadovoljstvom »zapremo usta«. Pa vendar za izlet v Benetke se moramo tudi nekaj žrtvovati. Točno ob 5. uri zjutraj smo bili pred poslovalnico »Kompasa«, kjer je vodič(ka) že pogledovala na uro. Se malo in že je avtobus podjetja »Creina« potegnil... Do mejnega prehoda je šlo vse gladko in veselo. Obetal se nam je lep in vesel izlet. Na bloku v Fernetičih pa se je »zataknilo«. Z avtobusa so nam »sneli Maričko«, kateri je potni list pred nekaj dnevi potekel. To nas je malo »poparilo«, ko pa smo se odpeljali dalje po lepi avtocesti do Portoguarra (kjer so velike tovarne hladilnikov in pralnih strojev), nas je slaba volja minila, saj do Benetk nismo imeli več daleč. V Portoguarro smo se malo oddahnili, sprehodili in prigriznili. Prihod v Benetke v tako čudoviti zlati barvi sonca in morja nas je »novince« vznemiril. Po že predhodnem obvestilu vodiča, da avtobus ne sme stati dalj kot tri minute, smo na vrat na nos poskakali iz avtobusa in se podali v pristanišče, kjer smo se z »vodnim vlakom« odpeljali po kanalu. Bil je prelep razgled na stare, okrašene hiše, kamor se je zaganjalo morje ob visoki plimi. Nismo imeli časa za opazovanje neugledne »mestne čistoče«, saj so se po kanalu premetavale prazne gajbice od sadja in olupki vseh vrst. Na mene osebno so dokaj neugodno vplivale črne barve gondol, tako da sem imela občutek, kot da se vo- Tri Gra Skočili smo še na razgledni stolp, od koder smo imeli Benetke kot na dlani. Kdor tega sam še ni videl, si te lepote ne more predstavljati. Lačni želodci so nas opomnili, da je poldan in po stari kranjski navadi smo začeli iskati gostilno. Našli smo dobro restavracijo, kjer smo si privoščili italijanskih špagetov in njihovega dobrega vina. Prav dobro razpoloženi smo prekoračili Benetke prek njenih mostičkov ter si ogledovali trgovinice, ki so dobro založene z njihovim kičem. Ker je bil odhod določen za 18. uro. smo morali s prav krepkim korakom »jurišati« na določeno mesto, kjer nas je že čakal avtobus, ki nas je po isti cesti odpeljal proti naši beli Ljubljani. Z nadvse lepim izletom smo bili prav zadovoljni ter si takih priložnosti želimo še več. N. P. flpoilo 8 - senzacija Zagreba Poleg številnih razstavljavcev strojev so se na zagrebškem velesejmu pojavili tudi stroji in izdelki naših kovinskih obratov. Stroji so tako kvalitetno izdelani, da lahko konkurirajo tudi zunanjim proizvajalcem. Zato ni nič čudnega, če je za naše stroje vladalo veliko zanimanje. Naš stalni zastopnik na zagrebškem velesejmu Ludvik Rizmal je z letošnjo prodajo kar zadovoljen. Interesentov' je bilo veliko, največ seveda za betonarno. Čeprav gradbena podjetja raje kupujejo uvožene stroje, smo letos prodali kar več betonarn. V glavnem pa lahko konkuriramo le s kvaliteto in ceno. Letos so se za naše izdelke najbolj zanimali predstavniki podjetij »Beton« iz Skopja, »Pionir« iz Slavonske Požege, »Radnik« Križevci, »Tehnika« Tuzla, »Radnik« Doboj, reško cestno podjetje in drugi. Veliko povpraševanja je bilo tudi za 30-tonske asfaltne baze. Asfaltna baza, ki je bila kupljena na zagrebškem velesejmu, je kupilo podjetje »Partizanski Put« iz Zagreba. Baza bo meseca oktobra montirana v Zagrebu Tu bodo prikazane prve demonstracije, na katere bodo povabljeni številni interesenti in kupci iz velesejma. Upamo, da bomo po tej demonstraciji prodali še več asfaltnih baz. Za naše izdelke na velesejmu se je izredno zanimal tudi minister za težko industrijo iz Madžarske, ki je naše stroje zelo pohvalil. Mogoče pa se nam bo posrečilo stroje tudi izvažati Naj bo kakorkoli, naši izdelki na velesejmu v Zagrebu in prodaja je dokazala, da smo na pravi poti. L. C. »Gradis" na zagrebškem velesejmu Letošnji 77. mednarodni zagrebški velesejem, ki so ga slavnostno odprli 11. septembra ob navzočnosti predsednika republike Josipa Broza-Tita, je spet presegel vse dotedanje rekorde: na sejmu je sodelovalo več kot 5300 tujih in okrog 1200 domačih razstavljavcev, ki so prikazali prek 250.000 raznovrstnih izdelkov. Sicer pa govorijo o dimenzijah tega ogromnega sejma še druge številke. Naj na primer omenimo, da so samo iz uprave velesejma povabili na to prireditev več kot 12.000 poslovnih ljudi z vseh kontinentov sveta. Ce dodamo še vsa vabila domačih podjetij, potem ni dvoma, da je to prireditev obiskalo od 80.000 do 100.000 poslovnih ljudi iz Evrope, Azije, Amerike in Afrike. Na sejem so prihajali najuglednejši ljudje — direktorji, komercialisti, tehnični vodje in drugi — iz Italije, ZR Nemčije, Švice, Francije, Velike Britanije in drugih držav. Sicer pa tudi dovolj pove podatek, da je kljub 14.000 novim kvadratnim metrom pokritih površin, ki jih je dobil letošnji jesenski sejem (paviljoni ZR Nemčije, Avstrije in Slovenijalesa) po ocenah sejemske uprave še vedno primanjkovalo 20.000 kvadratnih metrov pokritih površin Vsi" sejemski pro-— pokriti in odprti — so letos zavzeli več kot 210.000 kvadratnih metrov. To pomeni, da se zagrebška prireditev že približuje po razstavnih površinah kar četrtini kvadratnega kilometra. Od tega je 130.000 kvadratnih metrov pokritih površin, 80.000 kvadratnih metrov pa odprtih. Nedvomno je bila za več kot dva milijona obiskovalcev (torej, vsak deseti Jugoslovan si je ogledal to prireditev) glavna senzačija in atrakcija prve vrste originalna kapsula vesoljske ladje Apollo 8, ki so jo razstavili pred paviljonom ZDA. Od jutra do noči so se tu gnetli tisoči in tisoči obiskovalcev, ki so imeli eno samo nenasitno željo, namreč, da bi se lahko vsaj s prstom dotaknili predmeta, ki je že letel okrog Lune. Seveda pa je marsikdo želel potolažiti svojega »firbca« tudi s tem, da je za hip pogledal v notranjost kapsule. Lahko bi naštevali še in še, kar je pritegovalo pozornost obiskovalcev — od električnih zobnih ščetk do posebnih električnih štedilnikov v vesoljskih ladjah, na katerih si bodo vesoljci pripravljali obroke hrane. Posebne pozornosti je bila deležna tudi Fordova ■Kobra — nekakšen »superavtomobil«. Seveda ta reč sploh ni za naše žepe, saj smo slišali, da velja menda kar 100.000 dolarjev (koliko fičkov dobimo za ta denar?). Seveda zmore Fordovo vozilo brzino na uro 180 milj (290 km!!). Karoserija je iz posebne mase, ki je zelo odporna. Tako se avto lahko zaleti v. navaden opečni zid in naredi v njem čedno »luknjo«, pri čemer pa karoserija ne utrpi posebne škode. Tako kot vsako leto so se tudi na letošnjem sejmu predstavili javnosti številni domači in tuji proizvajalci sodobne gradbene mehanizacije. Med domačimi in tujimi proizvajalci sodobne gradbene mehanizacije Med domačimi podjetji je bil seveda tudi letos zastopan »Gradis«, o čemer pa več poročamo v drugem sestavku Največ modernih strojev za grad-* beništvo so na sejem pripeljali naši sosedje Italijani, ne dosti manj pa ZR Nemčija, ZDA, Sovjetska zveza, Madžarska Bolgarija, ČSSR. NDR in druge države. Med »gigantiki so zlasti pritegnili pozornost obiskovalcev, naj omenimo buldožer, ki ga je kupilo naše podjetje. Ta velikan iz ZDA tehta kar dobrih 30 ton. Druga »jeklena pošast je avtomobilski žerjav firme »Link-Belt«, ki seže s svojo jekleno ročico do višine 30,5 metra. Tudi Rusi so prikazali enega izmed svojih kolosov, in sicer samohodni skreper z dovoljeno obremenitvijo do 35 ton. Skreper ima motor z močjo 240 KM, lahko pa naloži do 11 kubičnih metrov materiala. B. P. V Zagrebu se čas ni ustavil Rad lil šel nazaj v Nemčijo Jože Korotaj, kvalificirani zidar bi se rad povrnil nazaj v Nemčijo. »Za nas terence, ki smo vajeni vandrati po svetu je vseeno, kje si, samo da so zaslužki v redu. V Zagrebu smo zadovoljni, le terenski naj nam popravijo, pa bomo še bolj. Pri delu zelo hitimo, ker bi bili radi čimprej gotovi. Še sreča, da je vse dobro organizirano. Oglasite se še kaj in pozdravite vse Gradisovce,« je še zaključil tov. Korotaj. Konrad Horvat je prvič pritisnil na gumb Dne 24. junija so naši delavci na velikem travniku poleg že obstoječih javnih skladišč v Žit-njaku v Zagrebu zasadili prve lopate. Uredili so s; dostojna bivališča, postavili začasna skladišča, pisarno ter pripravili vse potrebno za izkop temeljev hale VII centralnega skladišča. Bruto površina bodoče hale je 3G83 m-. Temelji so blokovni in med seboj povezani s talnimi nosilci, ki bodo nosil; tudi polnilne zidove. Sam objekt je eno-razponska hala s koritastim razponom glavnega nosilca na medsebojnem razmaku šestih metrov. Razen temeljev, talnih in čelnih okvirjev je konstrukcija v celoti montažna. »Tudi tu ni teklo vse tako gladko," je dejal sektorski vodja tovariš Kancijan. »Prvi problemi so- nastali že pr j fundiranju. Kmalu po pričetku izkopa se je pokvaril bager in smo stali 16 dni. Kljub temu pa teče vse po predvidenem planu. Objekt mora biti gotov do 17. novembra in tudi bo. !Pri organizaciji moram pohvaliti pripravo dela, predvsem pa tpy. Lipovca, ki nam je do danes preskrbel vse, kar smo potrebovali in kar je obljubil.« Delavci zadovoljni le terenski dodatek je premajhen Jože Balant je član delavskega sveta enote. Na gradbišču v Zagrebu je že dober mesec dni. »Počutim se odlično, delo je dobro organizirano. Delamo po 12 ur dnevno, ob sobotah pa se vozimo domov. Nedeljska karta stane okrog 2000 st. din«, je dejal tov. Balant. »Življenje je tu drago, kosilo, ki stane 600 SD dobimo v restavraciji »Medveščak«, večerjo in zajtrk pa si kuhamo sami. V glavnem pa jemo suho hrano. Delamo v akordu. Vse je v redu, le terenski dodatek bi morali zvišati, sicer bom pa to predlagal na prihodnji seji delavskega sveta.« Jože Balant in Štefan Radmanič na gradbišču v Zagrebu ysak strokovni nasvet je dobrodošel. Inž. Jože Uršič, inž. Ivan Lah in sektorski vodja Robert Kancijan Jože Korotaj: »V Zagrebu smo zadovoljni« ■» Betonarna na gradbišču »Žitnjaka« v Zagrebu Nekaj nasvetov za zaposleno ženo Kljub enakopravnosti žene in dejstvu, da marsikatera žena prinese domov nekaj več »cvenka« kot mož, je dobršen del žena še vedno zapostavljen ter igrajo v svojem zakonu podrejeno vlogo. Medtem ko žena pripravlja kosilo, pomiva posodo, pospravlja, pere, ali uči otroke, mož leži v naslanjaču, čita časopis in uživa zaslužen; počitek. Seveda ne smemo vseh moških »tlačiti«- v isti koš, saj imajo nekateri veliko razumevanja za ženo in jim ni izpod moške časti, da oblečejo predpasnik in prevzamejo del gospodinjstva na sebe. Dokler je žena mlada, lahko prenese mnogo naporov, naj si bo v službi ali doma. Toda sčasoma postane nervozna, mož ji očita, da je sitna ter jo njena okolica težko prenaša. Zato pa pravočasno mislimo nase, da si čimbolj smotrno uredimo gospodinjsko delo ter k sodelovanju pritegnemo poleg moža še otroke. Naj vam navedem nekaj nasvetov: Ne pozabimo na lastno zunanjost ter' bodimo prikupno oblečene tudi doma. Saj možu verjetno ne bo všeč, če bomo hodile po hiši razkuštrane, zanemarjene, z navijalkami v laseh ali v pošvedranih copatih. Če bomo Privlačne in ljubeznive, ne bo mož pomislil na mikavno kolegico v pisarni, ko mu z dehtečimi rokami ponuja v podpis službene akte. Stanovanje spremenimo v prijeten dom ter naj bo vsaj na oko vsak dan pospravljeno. V predsobi naj ne bo razstava čevljev in copat. Na mizi naj bo vedno šopek rožic, katere naj naberejo otroci v prostem času na Polju. Če je le mogoče, si vzemimo med tednom urico ah dve za sprehod z otroki, sem in tja pa povabimo moža v gledališče ali na koncert. Seveda ne pozabimo poslušati tudi radija in gledati televizije, od časa do časa pa vzemimo v roke tudi kakšno dobro knjigo, da si obogatimo našo notranjost. Če se boste ravnale po teh nasvetih, sem prepričana, da boste poglabljali ljubezen med vašim zakonskim drugom in otroki in boste nazadnje celo ugotovili, da ste pravzaprav v služb; in doma zadovoljni, če ne celo srečni. P. N. Iz tujih logov Šolarček pride predčasno domov iz šole. Mama ga vpraša, zakaj je prišel tako zgodaj. »Danes so nas prej poslali domov, ker se je stroj za učenje pokvaril, učiteljica je pa že vse pozabila!« Mlado dekle svoji prijateljici: »Naša služkinja je odpovedala. Ampak jaz jo razumem, moji starši so ravnali z njo, kakor da spada k naši družini.« Dolgolasec si je moral končno ostriči lase. Nerad je šel k brivcu, ki naravno ni bil ljubitelj dolgolascev. »Kako želite,« vpraša brivec? $ Kakor zadnjič!« odgovori dolgolasec. »Oprostite,« reče brivec, »ampak jaz sem šele dve leti tukaj!« Nemka je šla na dopust v Španijo. Pri nakupu pomaranč je omenila prodajalcu, da bi morale biti pomaranče v Španiji, kjer rastejo, pravzaprav cenejše kakor doma v Nemčiji. Prodajalec ji ljubeznivo odgovori: »Pravzaprav bi res morale biti cenejše, vendar se trudimo, da bi se letoviščarji pri nas počutili kakor doma!« Povabljena sem bito na poroko prijateljice iz mladih let. Med čestitanjem po poroki sem vprašala nevesto, če bodo takoj odpotovali uživat medene tedne. »Ne,« je odgovorila žarečega obraza, »mi začnemo takoj z zakonom!« Zdravniški nasveti imajo lahko nepričakovane posledice. Neka ženska je prišla k zdravniku zaradi nepomembnih srčnih motenj na pregled. Zdravnik se je zanimal za eventualne druge prejšnje bolezni. Med drugim je zvedel, da ima 4 otroke vse od moža, s katerim živi, ni pa z njim poročena. Zdravnik jo začudeno vpraša, kaj jo ovira, da se ne poroči. Ona mu pa pojasni: »Ko mi je bilo 16 let, mi je rekel zdravnik pri pregledu, da imam srčne motnje. Zaradi tega lahko normalno živite, samo poročiti se ne smete!« Ko sta prišla zakonca, iz kina, kjer je nastopila Sophia Loren, je vprašala žena moža, če bi jo zamenjal za Sophio Loren. Malo je pomislil, potem pa rekel: »/ »menjal ne, ampak obdržal bi te za rezervo!« Minister in ugleden politik je dočakal upokojitev. To ni preveč cenil. V družbi se je nekoč izrazil takole: »V življenju moža imamo tri dobo: mladost, moško dobo in čas, ko vam ljudje govorijo — Oh, kako dobro izgledate, tovariš!« V pristanišču Melbournu (Avstralija) je carinski inšpektor peljal carinske pripravnike — bodoče carinike na neko angleško ladjo, da bi jim pokazal, kje vse se lahko nahaja skrito tihotapsko blago. Ko je zaradi tega odstranil v hladilniku eno izolacijsko ploščo, je tam res slučajno našel 859 trasistorjev v vrednosti 17.090 dolarjev. Gospodinji so redno dostavljali »fasungo« na dom. Ponovno se je zgodilo, da so ji dali jajca na dno in vedno se jih je več potrlo. Pritožila se je in zahtevala, da v bodoče dajo jajca na vrh. Trgovec se je opravičil, vendar pojasnil, da daje jajca namenoma na dno, ker če bi jih dal na vrh in bi se tam strto, bi se polito po drugem blagu. Rumeni madeži na mavčnih oblogah, katere to nanesene na opečno zidovje V našem časopisu smo lansko leto objavili v članku »Cvetenje na stavbah« osnovne oblike nastanka raznih nezaželenih in škodljivih madežev na gradbenih materialih in načine, s katerimi preprečujemo ali odpravimo te neprijetne pojave. V tem članku pa obravnavamo poseben primer; rumeni madeži, ki nastopijo na mavčnih oblogah, katere so nanesene na opečni zid; kako nastanejo in kako te madeže odpravimo. Kadar nanašamo omet na porozno podlago, ta podlaga vpija del vode, ki smo jo uporabili pri mešanju malte. Taka v opeko vpila yoda razstopi soli. Običajno dobimo v glini, iz katere izdelujemo opeko, vanadijeve, bak-rove ali želzeove soli. V sorazmerju s sušenjem zidu začne ta. v opeko vpita voda, Potovati proti zunanji površini. Na površini zida izhlapi, na njej pa ostanejo v obliki kristalov soli, ki jih je voda prinesla s seboj Nastajajoči madeži so tem bolj vidni, čim bolj bel je omet iz mavca. Barva madeža je odvisna od vlage v ozračju in od vlage v zidu ter se spreminja od limonove rumene do rumeno zelene barve Taka barva nastane vedno le na površini in nikdar ne prodre v globino. Imamo torej opraviti z vanadijevimi, bakrovimi in železovimi solmi, k; dajejo različne tone rumene barve. Te soli se lahko nahajajo v glini, iz katere izdelujejo opeko, lahko pa pridejo v opeko tudi s kurivom, ki Se uporablja za žganje opeke. Premog in Posebno srednja in južno ameriška nafta vsebujejo mnogo vanadijevega oksida. V večini Poči so opečni izdelki v neposrednem dotiku z gorivom, plamenom in sajami, kar povzroči kopičeneje nesnage na žganih opečnih izdelkih. Pojav teh madežev ni noben poseben problem, ker to ni nikakršno mehanično ali kemično staranje materiala. Ce so stene prevlečene s tapetami slabe kvalitete, potem se madeži pojavijo na tapetah, ker slab papir deluje kot pivnik. Ce v takem primeru tapeto odstranimo, lahko vidimo, da so soli prešle omet, ne da bi pustile na njem kakršnokoli Sled. Uastanek madežev lahko začnemo preprečevati že pri izdelavi opečnih elementov. Eden od načinov je, da se skuša kemično vezati soli tako, da se testu iz gline dodaja nek fluorov mineral (kalovec). Drugi način je ta, da se dvigne temperatura žganja opečnih izdelkov, kajti pri temperaturi nad 900°C postanejo soli težje topljive. PLentabilnost enega ali drugega postopka je odvisna seveda od pogostnosti nastopanja madežev in od razpoložljivih sredstev. Zelo hitro pa lahko ugotovimo prisotnost soli na gradbišču. Zadošča, da nanesemo plast mavca na lice opečnega izdelka. Nato tako pripravljeno opeko z drugim koncem položimo v plitko posodo z vodo Nekaj ur zadošča, da se opeka prepoji z vodo, nato jo vzamemo iz vode in jo pustimo, da se suši. En dan sušenja po navadi zadošča. da ugotovimo nastanek madežev. Ta preizkus nam jasno pove, ali lahko pričakujemo madeže na zidu, če uporabljamo preiskano opeko in s tem opraviči tudi reklamacijo za dobavljeno blago. Tvorjenje madežev na mavčnem ometu, ki je nanesen na sumljivo opeko, lahko preprečimo tako, da skušamo čimbolj zmanjšati količino vode, ki ostane pri izdelavi malte iz mavca. Med opeko in mavec lahko napravimo tudj vmesni, zaščitni omet iz drugega materiala, ki rabi samo eno tretjino vode, kot jo rabimo za napravo malte iz mavca. Kolikor je le mogoče, je treba v takih primerih preprečiti uporabo tistih barv, ki rabijo pri delu vodo. Ta voda se namreč vpija v podlago in lahko povzroči nastanek ali poveča obseg madežev. Preden se lotimo popravljanja madežev na ometih iz mavca, moramo počakati, da se zid popolnoma posuši. Tako zanesljivo vemo. da so se pojavili vsi madeži in da kasneje ne bodo več nastopili novi madeži. Ce ni veliko madežev, jih lahko opraskamo z ometa, vendar pa s tem pokvarimo površino mavčnega ometa. Kadar pa je na ometu veliko madežev, je treba obdelati celotno površino mavčnega ometa s kemičnim proizvodom, ki odstrani kristale soli (Celon E). Po navadi se tak proizvod dobi v obliki prahu, ki je neškodljiv, brez duha in topljiv v vodi. Na liter vode se doda 50 g tega prahu, raztopino pa nato z gobo nanašamo na madeže, ki izginejo že po nekaj sekundah. Inž. Milivoj Šircelj Nove velike gradnje in naša mobilnost Nadaljevanje s 1. strani »Central-Riviera« je poslovna enota Ljubljana. Ona tudi izstavlja mesečne obračune za vsa dela. — Kot nosilec del izvaja poslovna enota vsa pripravljalna dela za te objekte, postavi potrebno betonarno, stanovanjsko naselje, izvrši rušitvena dela in celotno pripravo terena za vse objekte. — Poslovna enota Ljubljana bo tudi izvajala vsa dela na depandansi »Jadranka- in na zveznem hotelskem traktu. — Vsa dela na največjem objektu, tj. »Slovenskem domu- prevzame poslovna enota Jesenice, kj ta dela operativno tudi samostojno vodi. Pri tem pa uporablja naselja in gradbiščno ureditev, ki je' za vse tri objekte skupna. — Kot kooperant na "Slovenskem domu- nastopa po potrebi poslovna enota Ljubljana okolica s tem, da dogovorno prevzema določena dela. 2. Nosilec del za novi hotel »Central- je poslovna enota Maribor, ki dela tudi samostojno vodi. — Poslovna enota Maribor izvede vsa pripravljalna dela za ta objekt, pripravi nastanitev za delavce in izvrši vsa potrebna rušitvena dela. Neposredno obravnava vse probleme s projektantom in investitorjem. — Poslovna enota Ravne sodeluje na objektu »Center- kot kooperant poslovne enote Maribor in prevzema na objektu določena dela. 3. Centrala podjetja prevzema s svojimi službam; za vsa dela v Portorožu : — potrebno koordinacijo med poslovnimi enotami, — pomoč pri izdelavi elaboratov delovne priprave, — skrb za pravočasno dotekanje potrebne opreme, — skrb za pravočasno dobavo glavnih gradbenih materialov, — sodeluje pri razčiščevanju odnosov z investitorjem in projektantom. Precej lažja je bila odločitev za dela v Cinkarni Celje, torej za dela pri gradnji tovarne za titan-dioksid. Obseg del je omogočil, da prevzame vsa dela ena enota in to poslov : na enota Ravne, ki je del svojih kapacitet, vključno potrebni tehnični kader, preselila v Celje in samostojno prevzela to gradnjo. Če samo bežno pogledamo, kako so naloge, ki jih prevzema »Gradis«, porazdeljene med poslovne enote, potem lahko hitro ugotovimo, da se zmanjšuje toga bazenska vloga naših poslovnih enot, da dela — poslovna enota Ljubljana tudi še v Kopru, Portorožu, Krškem itd., — poslovna enota Maribor tudj v Zagrebu, Portorožu itd., — poslovna enota Jesenice tudi v Kranju, Škofji Loki, Portorožu itd., — poslovna enota Ravne tudi v Celju itd. Izkušnje bodo pokazale, če je torej delokrog naših poslovnih enot možno širiti tudi čez meje bazena, ne da bi bila prizadeta organizacijska celota in moč njene operative ali pa finančni rezultat njihovega dela. Če bodo rezultati taki, kot jih pričakujemo, potem smo našli odgovor na staro vprašanje, kako povečati mobilnost naših kapacitet. Obdržali bomo lahko sedanjo organizacijsko obliko poslovnih enot, k; bodo pokrivale velik del slovenskega tržišča in tako v najtesnejši povezavi s terenom pridobivale za podjetje nove naloge in nove investitorje. Kljub temu pa bomo pri velikih delih z organizirano delitvijo dela med več poslovnih enot, ki bodo del svojih kapacitet premaknile z ožjega prostora svojega delovanja, lahko nudili naročniku take roke in tako koncentracijo naših sil, ki bo odločala pri oddaji del. Prevzeta det a v Portorožu in v Celju bodo pokazala, ali je bila zastavljena pot pravilna. ing. A. Pctcln »GRADISOV VESTNIK« * Stran 9 Gospodarski problemi ljubljanskega mesta Mestni sindikalni svet Ljubljane je pred kratkim pričel z razpravo o gospodarskem gibanju in perspektivnem Razvoju naše bele Ljubljane. Vprašanja so v glavnem Izvirala iz ocen gospodarskega gibanja v preteklem letu im v prvih mesecih letošnjega leta, kam naj bi v bodoče Usmerili skupne napore in katere gospodarske nosilce bomo predvsem podpirali in razvijali? Skoraj po dveletni stagnaciji se je gospodarski razvoj pričel dinamično vzpenjali, saj se je industrijska proizvodnja lani povečala za 13 °/o, vrednost opravljenih storitev v gradbeništvu pa se je povečala za eno četrtino. Po pcenah, ki so jih napravili naši gospodarstveniki, bo taka dinamika rasti ostala tudi letos, to se pravi, da se bo industrijska proizvodnja povečala nekaj manj kot za 80 “/o, v gradbeništvu pa za 35 do 40%. Ta vzpon je pogojen z dokaj obsežno — čeprav še vedno nezadostno — modernizacijo ljubljanskega gospodarstva, ki je bila izvedena v preteklih letih, ter z uvajanjem sodobnih tehnoloških in organizacijskih metod in postopkov v večjih podjetjih, kot npr.: Metalka, Gradis, Prehrana. Slovenijales itd., ter s povečanjem produktivnosti dela, ki je narasla za 6 do 7 %. Potrošnja prek zmogljivosti Seveda pa ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da je bila naša potrošnja prek naše zmogljivosti. Uvoz, ki je bil zelo močan ter podprt s širokogrudnimi zadolžitvami na račun investicijskih objektov, je povečal pritisk na dinar ter poslabšal našo plačilno bilanco. Zadolžitve našega gospodarstva pri bankah so se v lanskem letu povečale za 40 %, hkrati pa so se seveda zmanjšala prizadevanja kolektivov za večjo mobilizacijo lastnih sredstev. V preteklem letu se je relativno zmanjšal tudi delež narodnega "dohodka. Zanimivo pa je, da se relativni delež obdavčitev ni povečal, pač pa so se povečale dajatve kolektivov iz naslova bančnih obresti, obresti od poslovnega sklada, prispevkov sklada za socialno zavarovanje in izobraževanje. Predlog sindikata je, da se zaradi uskladitve obsega proračunske potrošnje s sprejetimi proporci, dodatni dohodki odvajajo v poseben rezervni sklad, Ta sredstva pa bi po skrbno pretehtanih odločitvah usmerjali v gospodarstvo, kjer bi bilo to najbolj potrebno. Sindikati odločno podpirajo prizadevanja za večjo produktivnost, za dosego čim večjega dohodka na zaposlenega in celotnega kolektiva. Razdrobljenost skladov ni učinkovita Lani je 17 delovnih organizacij izkazalo 6 milijonov din deficita. Primeri pri GP Tehnograd, Tonosa, Sumi in tako dalje nam nazorno dokazujejo, kam vodi ta nezadostna družbena dolžnost. Pravočasna pomoč, delavska solidarnost do zaposlenih pa tudi določen poseg od zunaj bi v večini primerov bistveno zmanjšal obseg izgub in pa nastalih socialnih problemov. Sedanja razdrobljenost skladov ni učinkovita, niti mobilna prav na tistih področjih, kjer bi morala biti njihova naložba najučinkovitejša. Prav zato je umesten predlog, da bi vse dosedanje sklade pri občinah združili v enoten mestni sklad, katerega naj bi upravljal poseben upravni odbor, ki bi bil sestavljen iz predstavnikov najuspešnejših delovnih kolektivov. Glede zaposlenosti pa se ugotavlja dokajšen presežek nekvalificiranih in velik primanjkljaj pri kvalificiranih delavcev vseh vrst poklicev. V okviru mesta Ljubljane se je dogovoriti z izobraževalnimi institucijami in delovnimi organizacijami o pristopu h koordinirani in široki akciji za pridobivanje potrebnih kvalifikacij in prekvalifikacij. »Zamrznjeni« krediti Nizka proizvodnja in stagnacija v letih 66/67 je imela za posledico dokaj veliko število nezaposlenih. Prav gotovo je najbolj negativno vplivala prevelika uporaba kreditov na račun prekomerne emisije. Sprejeti so bili nekateri učinkoviti ukrepi, npr. uvozne carine itd. Dvig osebnih dohodkov ni povsod pokrit z ustrezno produktivnostjo. Potrošnja tako nekontrolirano raste, namesto da bi se ustvarjale rezerve za »sušna leta«. Prekomerni krediti pogosto »zamrznejo« pri slabih plačnikih — to so v glavnem podjetja, ki nerentabilno ali pa celo z izgubo poslujejo. Pred nami je naloga, da z največjimi napori in v okviru svoje odgovornosti storimo vse za ohranitev stabilnosti gospodarstva, sicer je inflacija z vsemi negativnimi posledicami neizbežna. Potrebni so dodatni ukrepi v gospodarski politiki, s katerimi bi odpravili nestabil- nost. Zato pa je nujno, da se izdatki proračuna in skladov zadržijo na planirani ravni za leto 1969. — Morda naj bi bila izjema le pokojninsko zavarovanje, kjer nag bi presežke rezervirali za uskladitev starih pokojnin. Vse ostale presežke je treba vnesti v posebne rezervne sklade, en del pa naj se jih usmeri v gospodarstvo. Lepi uspehi gradbeništva Ljubljana je zelo pomemben gospodarski faktor. Imamo vrsto gospodarskih organizacij v industriji, gradbeništvu, prometu in trgovini, ki so se doslej že izkazale s svojimi sposobnostmi na domačem in tujem tržišču. V gradbeništvu imamo že lepe začetne uspehe in izkušnje. V zadnjih letih so močno povečali svojo gradbeno dejavnost v inozemstvu. V letu 1965 je ta dejavnost znašala milijardo S din, lani pa že 16 milijard. Na ljubljanskem območju je močno zajeta tudi projektantska dejavnost. V sindikatu gradbenih delavcev je vključeno prek 30 samostojnih projektantskih delovnih kolektivov. Cela vrsta gradbenih ' podjetij pa ima še svoje lastne projektantske biroje. Te organizacije zaposlujejo približno 10 do 30 ljudi, kar kaže na izredno razdrobljenost'. Ta dejavnost kljub številčnosti in strokovnosti sposobnega kadra ni primerno organizirana za večje in zahtevnejše projekte. To se je' še posebno pokazalo pri izdelavi načrtov za" hitro cesto itd. 'Razvoj trgovine Ljubljana je na področju trgovine zelo močno napredovala. Prednosti, ki jih tu imamo, moramo čim bolje izkoristiti. Naša Ljubljana mora; postati izložbeno okno najbolj kvalitetnega blaga, kar ga zmorejo naši in tuji proizvajalci. Posebno skrb je posvetiti adaptaciji in obdelavi stare Ljubljane, ki naj postane ekskluzivni prostor za prodajalne in lokale s posebno zanimivo vsebino, okoljem in postrežbo Ljubljanski grad pa je že v potrebni obdelavi. Nanizali smo nekaj perečih problemov razvoja našega glavnega mesta in prepričani smo, da bodo vsi tisti, katerih je želja živeti v tem mestu, pripravljeni sodelovati pri skupnih naporih za čim lepši in bogatejši gospodarski razvoj naše bele Ljubljane. P. N. Obisk iz Svetozareva V septembru je obiskala naše podjetje gradbena srednja šola iz Svetozareva. Dijaki in profesorji so si ogledali nekatere naše objekte, med njimi tudi gradnjo termo elektrarne v Šoštanju. Strokovno ekskurzijo je vodila Nela Grozdanič, dipl. grad. inženir. Delegacija iz CSSR Dalj časa se je pri nas zadržala tudi delegacija iz ČSSR. Vodil jo je predsednik revizijske komisije centralnega odbora Češke tov. Franti-šek Okač. V delegaciji so še bili Ka rel Kohovt, vodja oblastnega sekretariata zveze sindikatov v Plznu ter Jan Velik, član centralnega odbora Češke, zaposlen v keramični tovarni v Plznu, na delovnem mestu organizacije dela. Delegacija iz Češke se je predvsem zanimala za sistem delitve in nagrajevanja delavcev, za organizcijo podjetja in sindikata predvsem pa za življenjske razmere zaposlenih. Še detajl s Sladkega vrha !"„ 'M Priprava opažev za nosilce Pričetek del. Bruto površina bodoče hale na »Žitnjaku« znaša 3683 m* — Zakaj se pa ti nisi vpisal? — Veš, to je samo za druge, da tudi oni pridejo na svoj račun in se vsal enkrat na dan podpišejo gtran 10 * »GRADISOV VESTNIK«