Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jnr. For the Editorial Board: Rudolf Cuje§, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year, per copy. Advert.: 1 line 1 column x 1" $1.40 sLo\)ensk<\ FOR A FREE SLOVENIA Žemljica rodna, zemlica plodna, majhna si, majhna, pa te dele. Kdaj že od grude kos so ti vzeli, ve lno še rane sveže skele. (A. Debeljak; Slovenska zemlja) "Slovenska narodna pesem." LETNIK IX. VOLUME IX. rORONTO 1. SEPTEMBER 1958 ŠTEVILKA 8 IN 9 — NUMBER 8 AND 9. DEJSTVA... Letošnjo jesen bomo praznovali 40 letnico zgodvinskega dogodka, ko je slovenski narod, naveličan skoro 1000 letnega jarma, ob koncu prve svetorvne vojne — 29. oktobra 1918 zaklical dotedanjim tlačiteljem in vsemu ostalemu svetu: "Dosti je! Svobodni hočema biti! Hočemo enakost z drugimi svodobnimi narodi!" 29. oktobra je bilo konec avstro-ogrsXega suženjstva. Oklicana je bila prva slovenska narodna vlada! To je dejstvo! Prva Slovenka narodna vlada s serežem v Ljubljani ,ki jc govorila v imenu vseh Slovencev tedanje Avstro-orgske države. Ta vlada je bila odgovorna samo slovenskemu narodu, v čigar imenu je dajala ukaze in navodila. Razmere za slovenski narod, ki je sam strgal okove suženjstva, niso bile prav nič ugodne. Wilso-r.ovo načelo o samo-odločbe narodov se ni izvajalo dosledno. Velesile so vojno zmagovito končalo in si niso več dosti menile, kaj milijo manjši narodi. V prvem povojnem neredu so predvsem Italijani hoteli s silo pograbiti to, kar nikdar ni bilo njihovo. Se več! Radi se se polastili še več ozemlja kakor jim je bilo obljubljeno ob njihovem prestopu na stran Antante. To je drugo dejstvo! Slovenci na zlom nismo mili novo-lj duhovno in organizacijsko pripravljeni. Ni dovolj, da se je večina Slovencev- s podpisi izrekla za majsko deklarocijo. Trditev, da se je slovenski narod še pred zlomom Avstro-ogrskc odločil za jugoslovansko državo (zveza s kraljevino Srbijo), ni točna! Prav ta nihče, vsaj v Ljubljani, ni dovolj resno mislil, kako zagotoviti narodnostne meje proti Italiji — Soča —, proti avstriji-Koroška in severna Štajerska meja, kako proti Madžarski (St. Gothard in Monošter). Bo že kako, saj je priznano načelo narodnostne samoodločbe. . . Res, to delo bi bilo silno težavno, a vendar bi se dalo kako izvesti, če ne bi prav v Ljubljani gledali v svet s tako naivnimi in lahkovernimi očmi. Vzgled Maribora in nastop generala Maistra pove, kaj bi lahko Slovenci takrat storili z ozirom na Koroško , in na meji proti laškemu sosedu. Tudi to je dejstvo! Do "zedinjenja" 1. decembra 1918 jc prišlo brez soglasja večine Slovencev! Nova "narodna" država Srb. Hrvatov in Slovencev kot se je uradno imenovala, ni izpolnila pričakovanj. Slovenski politični voditelji so premalo, poznali balkansko mentaliteto. Kaj pomeni "mož beseda'" je dr. Korošec v letih od 1918 do konca svoje prerane smrti bridko izkusil. Srbski politiki dane besede niso držali. Prečanske kraje: Slovenijo in Hrvaško so smatrali le za molzni kravi. Denar je tekel le na jug. Slovenci smo se morali trdo boriti za sleherni dinar v korist naših šol, univerze, želez-cic, cest i.td. Stanje na severu se je slabšalo. Ceste so propadale. Spomnim se le na cesto Maribor-Celje. Tujec, ki je prišel od severa jc pri Hočah avto obrnil in šel nazaj, ker se je bal za avto. V takem stanju je bila ta državna cesta prvega razreda. Beograd ni imel smisla za Slovenijo razen za okolico Bleda, kjer je bil kraljevski dvorec. Ali ne drži tudi to dejstvo? In naš narodnostni problem? Se tuja, Slovencem sovražna država je priznala slovenski na- OB SEDEMDESETI ETNICI DOMA IN SVETA i Proslavljanje 70 letnice "Doma in sveta" je upravičeno predvsem zaradi dveh razlogov: Skozi 56 let jc revija odlično sodelovala pri snovanju siv, .enakega duha, njeni letniki so verno ogledalo naše kulturne rasti. Njen nasilen konec pa je značilen dokument naše dobe; sredi najživahnejšega delovanja jo «je komunistično duhovno nasilstvo obsodilo na molk. Zato ja prav, da se je SKA v Buenos Airesu 19. julija na svojem rednem kulturnem večeru spomnila te obletice s predavanjem zadnjega urednika revije dr. T. Debeljaka, Iz tega predavanja posnemamo naslednje podatke: L. 1888 je dr. Fr. Lampe, naslonjen na sodelovanje ljubljanskih bogoslovcev, izdal prvo številko "Doma in sveta". Smer in namen revije sta bila označena v podnaslovu: Zabavi in pouku. Slovencem je hotel nuditi moralno in ideološko neoporečno branje. Vsi prispevki so imeli bolj ali manj vzgojni značaj, brez večje umetniško literarne vrednosti. V prvih letnikih imajo še najvišjo ceno dr. J. Debevčevi "Vzori in boji" in nekatere epske pesmi Hribarja. L. 1896 je revija spremenila podnaslov v "družinski list, ki zanima odrasle in ne pohujšuje mladine". Po smrti dr. F. Lampeta sta prevzela uredništvo dr. E. I.ampe in dr. M. Opeka. Povdarck je bil še vedno bolj na koristnosti in vžgojnosii kot pa na čistem literarnem hotenju. Prevladajoča literarna smer je bila poetični realizem, čeprav se je začel kazati tudi že vpliv moderne (Meš-ko), ki se je prav tedaj začela uveljavljati. Med vidnejšimi sodelavci te dobe so bili F. S. Finžgar (Pod svobodnim soncem), A. Medved (drama Kaci-janar), S. Sardenko, Faturjeva, Prelesnik itd. Nekaj časa je sodeloval tudi mladi O. Zupančič, ki ie bil tedaj v. dr. Krekovem dijaškem krogu. Poročilo o sestanku odbornikov in delegatov Slovenskega državnega gibanja • Glavni odbor Slovenskega državnega gibanja je imel posvet ftapo" in delegatov v dneh od 30. avgusta do 2. septembra v Clevelandu. Sestanek je pretresal organizacijska vprašanja in sklepal o ukrepih, ki bodo olajšali doseganje cilja Slovenskega državnega gibanja — pomagati slovenskemu narodu do svobodnega živ ljenja in nemotenega razvoja v demokratični republiki Sloveniji. Glavni odbor je z veseljem ugotovil, da vzbuiajo priprave za proslavo 40. obletnice oklica slovenske samostojnosti upravičeno upanje, da bo letošnja proslava doslej v zamejstvu najobsežnejša. Glavni odbor sam bo proslavil to obletnico z izdajo knjige ki bo s slikami, pričevanji tujcev, kratkim pregledom slovenske kulture, zemlje, gospodarstva in zgodovine prestavila slovenski narod svetovni javnosti v angleščini. Prepričani smo, da bodo vsi Slovenci s širjenjem te knjige pomagali širiti poznanje slovenskega imena in razumevanje slovenskega položaja v svetu. Prijave in druga obvestila Slovenskemu državnemu gibanju ie lahko pošiljajo na naslov: Dr. Mate Resman, 1089 East 68th Str., Cleveland 3, Ohio, USA. ali pa: SLOVENSKA DRŽAVA, 646 Euclid Ave, Teronto, Ontario Cañada. . V. Clevelandu, 2. septembra 1958. rod in poznala tuui slovensko zastavo. Toda "narodna država", ki sc je iz kraljevina SHS prelevila v Jugoslavijo, skoro slovenstva ni hotela več priznati. Pleme da, toda ne narod z vsemi atributi narodnosti. Borba za univerzo! Rešena jc bila, ko sc je preimenovala v univerzo kralja Aleksandra, po znani diktaturi Aleksandra tudi beseda "slovenski narod" ni smela biti več zapisana. Slovenka zastava prepovedana. Organizacije, ki so imela priimek "slovenska" so bile prepovedane, n. pr. "Slovenska Orlovska Zveza". Ali ni bilo res žalostno, da smo imeli Slovenci v Beogradu "Jugoslavanski klub" in v Ljubljani "Jugoslovansko tiskarno" "Jugoslovansko Strokovno zvezo"? Da tudi SLS se je morala pokriti s sramtnim plaščem Jugoslovanske Radikalne Zajednice. Kje je bil še sled svobodnega slovenstva v tej tako imenovani "narodni" državi? Ko je slovenska mladina v Zvezi Fantovskih odsekov zahtevala vrnitev Slovenskega Orla, je bile rečeno, naj tega ne poskušamo, da ne bo Beograd še bolj nezau-pen do Slovencev? Ali mar to ni res? Dejstvo je! 29. oktober 1918, je bila prva velika stopinja k drugemu koraku, ki mora prej ali slej priti — svobodna in suverena slovenska država. Po letu 1941, ko bi morale jugoslovanske vlade v emigraciji gledati, kako na-jti izhod iz usodne zablode leta 1918, vidimo znova, da srbski politični krogi niso dorastli toku zgodovine. Namesto pozitivnega dela za snovanje držarnc skupnosti enakopravnih narodnih držav vidino le medsebojne politične intrige, borba za stolčke, borba za dolarje, korupcijo v na jurišem razmahu. Ne dobrobit narodov, marveč dobro posameznih korumpiranih strank in politikov. Novo dejstvo ki neizprosno narekuje odločno borbo končati z vsem, kar spominja na preoklost in žalostno "Jugoslovanstvo". Bodočnost ima le ideja narodne suvercnitete! Ta ideja se širi kakor požar po vsem svetu. Zajema vse, doslej še tako siomašne in zaostale narode. Naj si svetovni politiki še tako tiščijo ušesa in še tako zakrivajo oči, ideja zmaguje. Enakopravnost svobodnih narodov! Ko bomo letos, ob 40 ' letnici praznovali 29. oktober, ga ne bomo praznovali zato, ker smo se "zerlinili v narodno državo", kar dejansko ne odgovarja resnici, ampak zato, ker smo se 29. oktobra 1918 osvodili tujinskega jarma in razglasili slovensko narodna vlado s sedežem v Ljubljani! To je za nas Slovence resnično zgodovinsko dejstvo! Naš cilj in naše prizadevanj emora iti v bodoče še bolj odločno, da naš končni cilj SVOBODNO SLOVENSKO DRŽAVO v resnici dosežemo! M. Geratič V. začetku XX. stel. jc bilo v Avstriji živo literarno gibanje, ki jc zahtevalo, naj pisatelji črpajo snov iz zdravega domačega sveta, katol literatura pa naj ne bo vsiljivo vzgojna, naj ne pridiga samo, ampak naj kot kvalitetna literatura diha pristen katoliški duh. Razumljivo jc, da so bili pod tem vplivom slovcnsM visoko-šolci, ki so študirali na Dunaju in izdajali tam svojo revojo "Zoro", krati pa se oglašali tudi v "Domu in svetu". Med drugimi so bili to I. Pregelj. St. Majcen, N'. Velikonja, Fr. Albrecht, itd. Iz Gorice pa so pisali n. pr. L. Res, L. Remec, F. Bevk in drugi. L. 1912 jc prevtel uredništvo prelat A. Kalan, ki jc mnogo prevajal iz francoščine in španščine. Med sodelavci je bif že ar. Izidor Cankar (Obiski), ki je 1. 1914 prevzel tudi uredništvo in popolnoma spremenil smer lista: iz družinske revije je napravil pravo umetniško literarno revijo, dominsvetovci pa so postali vodilna literarna skupina, v kateri je bil najvidnejši dr. I. Pregelj. V. to dobo vpada tudi prva kriza revije ob Finžgarjevi ".Dekli Ančki", ki se je zdela "pohujšljivo" branje onim, ki so gledali v literature še vedno predvsem zvgojni povdarek. Po koncu prve svetovne vojne.se je umaknil dr. Izidor Cankar v politiko, uredništvo pa je prevzel za dve leti dr. J. Debe-vec. L. 1920 sta postala urednika dr. F. Štele in prof. F. Koblar. Ker je začela Mohorjeva družba izdajati nov družinski list "Mladiko", sta nova urednika dokončno utrdila list kot kvalitetno literarno revijo, ki je spremljala slovensko kulturno življenje s strogo umetniškim merilom. Zaradi ostre kritike, s katero so sprejeli nekateri "katoliški krogi Pregljevo delo "Joanes Plebanus", sta odstopila oba urednika, uredništvo pa jc prevzel Silvin Sardenko. Za njim sta sprejela Uredništvo zopet stara urednika; med drugimi deli je tedaj izšel tudi Pregljev "Bogovec Jernej". L. 19 30 sta izročila uredništvo dr. T. Debeljaku (proza), T. Vodniku (poezija) in dr. R. Ložarju (kritika in umetnost), ki so dali reviji predvsem umetniško-esejistični značaj. Pod njihovim uredništvom so tiskali svoje prve stvari med drugimi tudi M. Javornik, B. Vodušek in M. Kranjec. Ko je bil dr. T. Debeljak prestavljem v Črno goro, so prevzeli uredništvo zopet dr. F. Stclc, F. Koblar in F. Vodnik V dobi med obema vojnama jc bilo duhovno življenje v Sloveniji močno razgibano, zlasti še, ko smo doživeli okrog 1. 1935 vdor kulturnega boljševizma v slovensko kulturo. Naravno jc bilo, da so našla vsa ta gibanja svoj odmev tudi v "Domu in svetu", kjer so sprožila vrsto kriz, ki pa jih je vse srečno rešil in duhovno rastel naprej krepko iz krščanskih korenin. Najostrejšo krizo je sprožil v 1. 1933 E. Kocbek s svojim "Razmišljanjem o Španiji". Trdil je, da v španski državljanski vojni ni šlo za spopad med krščanstvom in komunizmom, ampak samo za nasilen poizkus fašizma, da si pribori oblast, pri čemer mu je pomagalo — po njegovem — pomeščanjeno krščanstvo. Duhovniki, ki so se borili na republikanski strani, so po njegovem v resnici reševali krščanstvo. Med drujim je zapisal tudi, da so bile herezije junaška Slovenec sodeluje pri raziskovanju raka v ZDA. G. Jakob Planinšek, ki je zaposlen pri Institutu za raka v Buffalu kot Cancer Research Scientist, jc zopet sodeloval pri dveh razpravah, ki sta bili objavljeni v znanstvenih revijah. The Journal of Immunology (Vol. 79, No. 4. October 1957) je objavil razpravo "Specificity and Cross-Localization of Anti-Kidney Antibodies", katere avtorji so Monte Blau, Eugene D. Day, Jakob Planinšek in David Pressman. Journal of the Nation Cancer Institute (Vol. 20, No. 6, June 1958) pa je objavil razpravo "Improved Methods for the Purification of Tumor-Localizing Antibodies." Kot njeni avtorji so navedeni Eugen D. Day, W. Barnes, Jakob A. Planinšek in David Pressman. dejanja onih, ki so sledili svojemu prepričanju in vesti in da jih je šele zgodovina pravično ocenila. Razumljivo je, da je vzbudil ta članek mnoga protestov, lastništvo revije Katoliško tiskovno društvo pa je zahtevalo, da daje v bodoče uredništvo razprave, ki posegajo na področje teologije, v pregled strokovnjaku-teologu. Uredništvo in sodelavci so ta|?o cenzuro odklonili in revija je bila prav za svojo petdesetletnico v resni nevarnosti, da bi prenehala izhajati. V tej težki krizi ja prevzel uredništvo zopet dr. J. Dcbe-vec, ki je pa kmalu nato umrl. Že težko bolan je prosil dr. T. Debeljaka, naj prevzame uredništvo in rešij revijo. Med tem so št.vo in reši evijo. Med tem so se nadaljevali razgovori med dominsvetovci in lastinstvom, ki je umaknilo svojo zahtevo po cenzuri. Ko so se zbrali sodelavci revije na nekem sestanku, jc izjavil E. Kocbek, da že ne gre več samo vprašanje cenzure, ampak za celoten kompleks "pomeščanjenega krščanstva". Vse je kazalo, da se bo kriza srečno rešila, ko je E. Kocbek začel nepričakovano izdajati na svojo roko novo revijo "Dcjan-ic". Prof Jancžjc označil v svoji literarni zgodovini to krizo kot zunanji znak ločitve duhov v slovenski .družbi in kulturi, kot daljnosežni preobrat in proces, ki je nujno vodil v osvobodilno fronto pod vodstvom komunistične stranke. Tako jc postal že tedajvede ali nevede — E. Kocbek zaveznik kommunistov. "Dom in svet" pa se je pod uredništvom dr. T. Debeljaka (v uredniškem odboru so bili še .'. Lavrenčič, S. Sali, dr. S Mikuž in dr. A. Odar, ki je postal med tem tudi predsednik K.T.D.) zopet znašel in okrepil. Okrog njega so se zbrali mnogi stari sodelavci, okrepljeni z mladimi kot S. Šali-jem, V. Beličičem, St. Kociprom, J. Krivcem itd. This is Slovenia FARMERS HOME HARVEST IN SIOVENIA The Bishop Baraga, who had come to America in 1831, published a gramar and dictionary of the language of yhe Chippewa Indians. In the same language he also issued later a translation of the Bible and compiled a book of prayers in the language of the Ottawa Indians. As a monument to this man stands the town of Baraga in Michigan. In Minnesota Kraintown was originally founded a hudred and fifty years ago by a group of immigrants coming from the province of Krain in their own country. The second generation of farmers now live prosperous, they are the bulwark of the Country. (From Konrad Bercovici, On New Shores. The Century Co., New York, 1925, pp. 148, 149). Jasna beseda dr. Krnjeviča Hrvatski glas, hrvatski tednik, ki izhaja v Winnipegu, jc objavil 18. avgusta t.l. na uvodnem mestu članek dr. Juraja Krnjeviča pod naslovom "Ne pravimo zbrke, gde je nema". V tem članku ponavlja izjavo, ki jo jc dal dopisniku francoskega montrealskega dnevnika Le Devoir in ki se deloma glasi: Kljub vsem oviram in težavam sem odločen optimist in vem, da bo nekega dne sodelovala samostojna (neodvisna) Hrvatska, urejena na demokratični podlagi in na podlagi socialne pravice, s ponosom pri izgraditvi nove in bra-tovske Evrope". V Polemiki s P. Ostovičem "Zajcdničar" pa doda-je dr. Krnjevič v istem članku: "Kakršna koli enota bi obsta- jala med Hrvatsko in Srbijo, bi se obrnila v oblast Beograda nad Hrvatsko. Kadar govore o federacijah ali konfederacijah, med Hrvatsko in srbijo, ni to nič drugega kot plašč, pod katerim bi hoteli hrvatski _ narod žejnega prepeljati preko vode pod oblast Beograda. Toda oblasti Beograda nad Hrvatsko ni hrvatski narod nikdar hotel. Prav gotovo je ne bo hotel sedaj,ko se priznava vsakemu narodu pravica do svobode in samostojnosti bodisi da je velik ali majhen, če to neodstopno zahteva. Hrvatska in Srbija sta lahko dobri prijateljici in dobri sosedi kot dve suvereni in samostojni državi, toda Hrvatska ne bo nikdar pristala na oblast Beograda in Srbije nad sabo v kakršni koli obliki." Na letošnji konvenciji Slovenske ženske zevze v Milwaukecju, Wis'., jc predložila glavna tajnica ga. Albina Novak ob podpori duhovnega vodje proč. g. Klavdi-ja Okorna resolucijo, ki naj bi bila poslana vsem župnikom slovenskih župnij v ZDA. Resolucija, ki je bila soglasno ^prejeta, priporoča, naj vključujejo šole po slovenkih župnijah tudi pouk slovenščine. Slovenka ženska zveza ima v ZDA okrog 100 podrušnic s preko 12.000 članicami. Posnemanja vredno "ato|j centralne organizacije kreditnih zvez, CUNA, in nabavne zadruge CUNA Supply Cooperative. S tem redom je bil odlikovan 1. 1913 tudi ustanovitelj kreditnih žvez Alphonse Desjardins iz Quebcca, ki je ustanovil prvo kreditno zvezo v Kanadi (1900) in v ZDA (1908). Sredi polnega kulturnega ustvarjanja je prišla 1. 1941 druga svetovna vojna in z njo komunistična revolucija. Kljub izredno neugodnim razmeram jr Dom in svet vztrajal in gojil naprej znanost, in umetnost, pot si je utrl tudi na Primorsko in Goriško, j objavljal je prevode iz svetovne literature in omogočil večjemu številu doktorskih kandidatov z objavo izvlečkov njih disertaciji dosego doktorskega naslova. L. 1945 jc zasužnjil komunizem s svojo materialistično uniformiranostjo slovenko kulturo. Utihnil ie' tudi Dom in svet. Del dominsvetovcev se je umaknil v tujino in tam nadaljeval tradicijo revije, najprev v taborišču s Cerkveno odlikovanje za delo v kreditnih zvezah 11. septembra bosta dobila cerkveno odlikovanje — viteštvo reda sv. Grcogorija dva katoličana iz Puebla, Colorada, Riehard T. Lagerman in Clarence C. Bcllinger. Oba sta aktivna člana Mt. Carmel Parish Crcdit Union Ltd. Lagerman jc bil tudi že rav- Kanada presegla 17 milijonov Po cenitvi kanadskega statističnega urada je imela Kžmada 1. junija t.l. 17,048,000 prebivalcev. "Svetom in domom", sedaj pa opravlja to poslanstvo v svobodnem svetu Meddobje. P.V. • Skupina slovenskih romarjev i zZDA v Madridu. 33 romarjev je pod vodstvom preč. p. Odila Hanjška, O.F.M., pred kratkim obiskalo Madrid in so si ogledali glavne zanimivosti mesta. Frančiškansko cerkev jim je razkazal p. Marič, po rodu Hrvat, ki pa je preživel več let v Sloveniji. Romarji so imeli sv. mašo z ljudskim petjem v jezuitski cerkvi, kjer je maševal preč. .\>hn Bren-nan. Z romarji sta tudi preč.'gg. Jože Gole in Ignacij Berglez. Obiskali bodo naslednja Marijina svetišča: Fatimo, Lourdes, Rim in sv. Višarje. 2 „slovenska DRŽAVA 1. SEPTEMBER 1958 IZREZKI IZ RAZNIH ČASOPISOV MATE RESMAN SLOVENCI IN EVROPA • V "Zajedničaru" .glasilu H.BZ. beremo: "Iz Francoske piše partizan in bivši oficir Titove vojske: ( "Mi ne želimo nikake Jugoslavije -ker smo jo prav dobro preiskusili zadnja leta. Vidimo, da smo znova prevarani. V. času narodno-osvobilne borbe se je med nami (Hrvati, op. pisca) delalo s hrvatskimi domoljubnimi gesli in nekakim bratstvom. Vse to se je danes pokazalo kot laž. Najvažnejše položaje na Hrvatskem zavzemajo Srbi, kateri se naseljujejo v naše vasi in mesta. Izpovedovanje hrvatske narodnosti se smatra za šovinizem, zato so mnogi borci iz zadnje vojne padli v nemilost. . . ." * O razpadu Jugoslavije 1< 1941 je v glasilu Srpske narodeno Odbrane "Sloboda" napisal «Ne-delko B. Plečas tole: "Vlada, izišla iz puča je bila sestavljena na hitrieo in z revolverjem v za-tilniku. S prvim pretresom se je pričela rušiti, pa je bila vedno sproti skrpana v kaj čudnem •sestavu ter se je znašla že v aprilu v okolici nekega samostana v Jeruzalemu. S' prvo vladno sejo se pričenjajo prepiri in se končujejo z zadnjo. Hrvatski ministri sabotirajo delo vlade in zahtevajo ves čas vojne rešitev "hrvatskega vprašanja", istočasno utirajo levičarji in "liberalci" nemoteno po Londonu in Washingtonu pot Titu. Predsednik vlade Simovic varira in intrigira med Srbi in Hrvati. Uspe mu, da oboje zedini na eni točki: proti Simovieu. Vsi ga soglasno odklonijo. Na čelu vlade pride Srb z največjim ugledom in še višjo kulturo, Slobo-dan tovanovic, da prikaže majhne ! razlike med pisanjem in ustvarjanjem zgodovine. Padec Simovica pade kot bomba med pripadnike 27. marca in jih strne na odpor. Ne zaradi Simovica, katerega niso marali, ampak iz preprostega razloga, ker novi predsednik ni bil oklican od "pretorijancev". Izgubivši podporo pripadnikov 27. marca sprejme načrt odpora v domovini. Draža postane vojni minister. — Nastane upor v zrakoplovstvu, razširi se na mornarico in počasi zajame še armado. Pride do "kairske afere". Oficirji in armada odklanjajo izpolnjevati povelja vlade in kralja z izkovorom, da so ti !e jetniki bratov Knezevi-ev. Vlada reagira in penzionira generale in storejše oficirje, za načelnika štaba vrhovne komande je imenovan podpolkovnik Miodrag Lozič. Ta poteza je kakor olje na žerjavico, uporniki smatrajo za največje ponižanje, da pride na položaj, katerega je v prejšnjih vojskah imel vojvoda Putnik, šastnik sumljive moraln vrednosti (zlato v Nikšiču!), katerega smo pozneje spoznali kot navadnega sovjetskega agenta. Ustvarita se dve fronti: na eni strani izvršilci 27. marca, generali Mirkovič in Ilič s podporo skoro vseh oficirjev, a na drugi strani bratje Knezevič s podporo vlade. Naš ugled v inozemstvu pada. Angleški komandant Stone prevzema s silo jugoslovansko vrhovno komando in se proglasi Za poveljnika. Uporne oficirje internira v nekem lagerju v bliž-ini Kaira. Zavezniške agencije pomaga jo enkrat enim, enkrat drugim in še povvečaje jo prepad. Angleži pustijo "primitivcem", dsa so zabavajo s prepiri in prevže-majo v svoje roke vodstvo vojne in politike v Jugoslaviji. V najtežjih trenutkih novejše srbske zgodovine je bilo nase vodstvo postavljeno na stopnjo Abesincev. Poleg spoznanja, da so na.šnji Evropi že zaznavne razvoja gospodarskemu in političnemu združevanju in tako k ustvanjanju novega evropskega redu, pa nam, tudi silovit razvoj slovenstva in izkušnje narekujejo, da presojamo našo narodno-politično problematiko nanovo. Slovenci smo od leta 1848 pa do danes v 110 letih prešli političen razvoj, ki danes nujno vodi do zahteve in dejankega uresničenja lastne dražavnosti. Slovenski narod tvori danes politično telo (body politic), ki je podlaga dižavotvornosti in osnova državne zgradbe. V moderni dobi Slovenci nismo imeli lastne države. Leta 1848 je skupina mladih, zavednih slo-venskin ljudi postavila prvo zahtevo po državnopravni enakosti Zedinjene Slovenija z drugimi sestavnimi deli habsburške monarhije. Za narod brez spomina na lastno državo, za narod brez političnih tradicij in izkušenj, za narod, ki še niti ni razvil lastnih družbenih sil, je mogla takšna zahteva po neki meri slovenske državnosti v tistem času biti le oddaljen iderl, da ne vpoštevamo še sil, ki so v tistem času oblikovale srednjeevropski prostor. Od takrat naprej pa se vrši med Slovenci razvoj v smeri dozorevanja in "pripravljenosti" na lastno državo. Danes imamo Slovenci že v da- novem veku-pa smeri vendar je vse skupaj že dovoljna podlaga, ki daje, navkljub vsem pomanklji-vostim, že občutek in zavest tradicije, ob kateri moremo kritično razmišljati in presojati, katera nam daje novih Vzpodbud, ob kateri spoznavamo potrebo po rasti v boljše, zrelejše in odgovornejše politično življenje. Poleg političnega ravoja in rasti pa se je slovenska samobitnost uveljavila tako močno, da je danes neizpodbitna. Iz naroda enega samega stanu smo postali narod večih stanov, kar je sociološko, kakor tudi politično, silno važno dejstvo, ter se tako približali družbenemu ustroju sosednjih in drugih narodov v evropskem prostoru. V gospodarstvu smo prešli na pot industrijalizacije. V veliki meri smo že premagali zablode in miselnost provincializma. V zadnji dobi smo se že v precejšnji meri sesnanili z "velikim svetom". Tudi veliki svet" že ve več o nas. Geopolitična lega Slovenije in njena pomebnost terjata čim močnejšo slovensko politično zavest in voljo, ker nalagata rodnemu prebivalstvu naloge, katere bodo poskušali izvrševati drugi, če jih ne bo samo. "Slovenija je resnična naravna enota, čeprav ni obstojala nikoli v zgodovini", pravi A.J.P. Taylor tolikšno mero političnih izkušenj, v svoji "Habsburški monarhiji" da smo 'pripravljeni" za uresni- Morda smo se sami, in se še prečenje lastne državnosti. Ni sicer malo zavedali tega dejstva, absolutnega merila takšne "prip-¡ Ob vsem tem nam postaja jas-ravljenosti", tudi sc je težko zedi- nejša in otipljivejša nujnost, da niti, ali je mera dovolnja ali ne. Slovenci tudi v tej luči presodimo Poglavitna je itak volja. j svojo narodno-politično proble- Vse do danes so že narodova matiko nanovo, z novimi odkritji, izkus'.va v narodnim in političnih ' spoznanji in pogledi ter pogumom borbah, delovanja političnih in zaupanjem v same sebe. Duh. svetnik, preč. g, Kari Škulj mrtev Knjige in revije V San Martinu, prov. Buenos Aires, Argentina je v torek dne 15. julija umrl zadet od srčne kapi duhovni svcinik, preč. g Kari škulj. Letos je obhajal zlato mašo. Pokojnik je bil dalje časa poslanec SLS za kočevski okraj. Bil je župnik v Dolenji vasi pri Kočevju, katero je moral 2aputiti spomladi leta 1942, ko so mu grozili komunisti. V. Ljubljani se je zavzel za brezdomce in kor je le mogel. Tuli v bokun-stvu v Italiji je skušal la jšati bedo beguncev. Ko je prišel v Buenos Aires, je bil v župniji San Martin na razpolago Slovencem. Osnoval je kulturni mesečnik "Slovenska Beseda", bil je tudi delj časa urednik glasila domobrancev "Vestnik". Kot učenec Ev. Kreka je neutrudno deloval na Zadružnem in kulturnem polju v Kočevskem okraju. Naj blagi pokojnik uživa zaslu- jim pomagal s posredovanji koli- ženo plačilo! Te dni je iišel osemnajsti letnik "BARAGOVE PRATIKE" za navadno leto 1959. Prinaša sledečo vsebino: — Prvi del vsebuje: Seznam cerkvenih in narodnih praznikov. Posti in postna določila. Letni I časi. Štetje let po raznih dobah. I Mrki sonca in lune v letu 1959. I Potem sledi koledarski del z dnevi, godovi, meseci in nedeljskimi evangeliji. Na koledarskih straneh so navedeni vsak mesec obletnice in datumi važnih dogodkov ter zelo važne inforfnacije. —V drugem delu: "Tebi, ki bereš te vrstice!" ■— "Lunine jpremembe". — lati v Money odru, čeku ali v gotovini na naslov: "Baragov* Pratika", 6519 W. 34th Stre«t, Berwyn, Illinois. Vsem prijateljem in naročnikom Barakove Pratike iskren pozdrav! John Jerich, Izdajatelj Bar. Pratike. strank in grup, dela političnih voditeljev in javnih delavcev, doprinosi in napori neodvisnih mislecev-tu vključujem tako dob-rO, kot slabo, tako uspešno, kot neuspešno, tako zrelo kot nezrelo, tako veliko kot majhno-nagroma-dila že toliko snovi, da danes že moremo govoriti o slovenski politični zgodovini in tradiciji. Na vsak način pa nam more in mora vsa ta snov služiti kot katalizator k boljšemu političnemu življenju in zorenju. Ko omenjam izkustva, delovanja, dela in doprinose mislim na leto 1848, prva formulacijo slovenskega narodna-političnega programa, Slovensko društvo. "Slovenijo", "Novice" in "Naprej", Bleiweisa in Levstika, tabore in čitalništvo, staroslovence in mladoslovence, "ločitev duhov", početke političnih strank, njih razvoj, šušteršiča in Lampe-ta, Kreka in Korošca, Hribarja in Tavčarja, Tumo in Prepeluha, na različne programe in borbe za njih uresničitev, borbo za osvoboditev, majniško deklaracijo, prehod v Jugoslavijo, politično ' življenje in delovanje ter borbo za avtonomijo v Jugoslaviji, prav tako kot na čas druge svetovne vojske, komunistično revolucijo, življenje pod kuminizmom ter emigracijo. Mislim na borbe slovenskih narodjiih manjšin. Mislim na naše politično časopisje, na politične spise, na spomine političnih in javnih delavcev (Trdina, Vošnjak, šuklje, Hribar, Prepeluh, Kocbek, Finžgar), na šušteršičev "Moj odgovor", Kardeljev "Razvoj slovenskega narodnega vprašanja", Apiha "Slovenci in leto 1848", Lončarjevo "Politično življenje Slovencev", na Erjavčeve spise in študije o Izkušnje iz preteklih prehodnih dob nas uče, da moramo biti pri-(praVljeml na bodočnost, da moramo imeti določen narodnopoliti-čen program, ki bo odgovarjal življenskim in osnovnim potrebam naroda in jih v skladu z da r.ostmi v polni meri zavaroval ter ' mu po drugi strani nudil največjo 1 možna mero neoviranega razvoja. Takšen program pa mora biti tudi v miselnem skladu z razvojnimi težnjami v evropskem svetu. Danes vidimo, da more slovenske interese v največji meri zavarovati le lastna država, da je ¿ahteva po lastni državi utemeljena v današnji slovenski Stvarnosti. Vidimo tudi, da gre razvoj v Evropi v smeri povezave evropskih narodov. Ta razvoj pa bo počasi odpravil izrodke nacionalizma, pomagal prenesti vojaško-politične in velik del zunanje političnih zadev in problemov iz sfere pozameznih nacionalnih držav na skupne evropske ustanove, če že ne to, pa vsaj pomagal prenesli povdarek z nacionalnega na evropsko, ako se bodo počasi omilila trneja med evropskimi narodi in se ustvarilo vzdušje, v katerem bo omogočeno enakopravno sodelovanje tudi malih ev ropskin narodov. Zahteva po slovenski državi je utemeljena tudi v luči evropskega razvoja. Zahteva po lastni državi mora biti temeljna in izhodiščna točka slovenkega narodnega političnega programa. (Konee) Proces proti dr. Artukoviču. V Los Angelos, Calif. se je vršil v drugi polovični junija že tretji proces proti bivšemu ministru NDH, dr. Andriji Artukoviču. Na prvig dveh procesih je bil Artukovič oproščen. Komunisti seveda~~niso mirovali, na vsak način ga hočejo dobiti v roke, zato zahtevajo njegovo izvršitev na podlagi neke stare pogodbe med bivšo kraljevino Srbijo in USA. Komunisti očitajo Artukoviču, da je osebno odgovoren za smrt več tisoč Srbov. Proti Artukoviču so se znašli na isti liniji vsi Srbi prez razlike- komunisti in anti-komunisti. Proces je trajal več dni. Kot priče v korist dr. Artu-koviča so nastopili mnogi hrvatski javni delavci, med njimi tudi bivši tajnik kardinala Stepinca, sedaj župnik v Lackavanni, Rev. dr. Stjepan Lackovič. — Sodnik Theodore Hocke bo razglasil sodbo verjetno šele v pozni jeseni, da bo lahko , v miru preštudiral vsa pričevanja. Značilno je, da se je za dr. Artukoviča odločno zavzela ktoliška organizacija Kolumbovih vitezov, ki je poslala predniku Eisenhoverju, tajniku Dullesu in dragim protestno pismo. Tudi verska lista "The Register" in "New World" sta prinesla članke v obrambo Artukoviča. Predsednik Kolumbovih Vitezov je v pismu na predsednika Eisenhowerja povdaril: "Amerika ne sme dopustiti, da se ponovi še enkrat slučaj Nagy-ja, ki so ga letos ubili na zahtevo Moskve v Budimpešti". "Baragova Pratika" za navadno leto 1959 . je izšla z zelo zanimivo vsebino. Naročje jo čimpreje, dokler je v zalogi, da ne ostanete brez nje STANE S POŠTNINO $1.50 kar je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na naslov: Baragova Pratika 6519 W. 34 St. Berwyn, III U.S.A '95' SPODNJE PERILO Novice iz Slovenije Izplača Vam v dolgi dobi let nošnje, ak0 kupite "95" PENMANS Spodnje perila, — najboljše kvalitete, narejeno iz najfinejšega merino tkiva, ki vam zajamči varnost in toploto. Skoraj 90 let uspešnega dela vam daje zagotovilo dobre izdeiave... in popolne zaščite. Narejeno je tako, da b0 preneslo brezštevilno pranje. Za možs in fante, v kombinaciji "žabe", ali posebej spodnje hlače in majica. Poznani od 1868 CROATIAN CULTURE, An en- cyclopedi Survey. Hrvati v zamejstvu pripravljajo obširno delo v angleščini, ki naj predstavi sti. Urednika sta prof. Francis H. Eterovič, S.T.D. (College of Saint Teresa, Winona, Min) in prof. Christopher Spalatin, Ph. D., "Hierarhija katoliške cerkve". —, (Marquette University, Milwauk-"Slovenske župnije v Ameriki". | ^ wis ) Sodeiovali bodo hrvat- — "Onim, ki so odšli od nas. . < w kulturni delavei v zamejstvu, v slovo in spomin". Pod tem nas-|Uyod pa fc3 napigal ^^ Ivan lovom so napisani štirji članki v Megtrovjg spomin štirim zasluženim pokoj-' _ nim odličnim Slovencem: "IVAN , ZORMAN (1889-1957); "ANTON GRDINA (1874—1957)"; "REV. j P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK (1878' —1958)" in "REV. P. ALEKSAN'-DER URANKAR (1902—1958)". — Ti članki so zanimivi in vsebujejo mnogo zgodovinskih podatkov o ¿asih in primerih, v katerih so se imenovani odlični pokojniki udejstvovali in uveljavljali. —Za tem sledi rubrika "Spo mini na vrtnarje slovenske kulture." — Levstik po sedemdesetih letih"; "200 letnica rojstva Va* letina Vodnika"; "Vodnika pesem "Jeklenke"'. — "Zanke — Ugande". — Sledi rubrika: "Vzemi si čas in beri. ... ne bo ti žal verjemi . . !" Pod to rubrike sledijo zanimivi zgodovinski in drugi članki: "Zgodba o Slovanih" ( pove kedaj se prišli Slovenci v njihovo sedanjo domovino) "Kdaj je izšel prvi slovenski koledar?" — "162 letnica slovenkega časopisa". — "Kolonialiszem nekdaj in sedaj". — "Presekano mesto Jeruzalem". — "Španske velikonočne navade". — "Kaj je'Scotland Yard?" — "O cesarjevi prijateljici, ki ji je avtsrijiski cesar neo-majena zaupal". —• "Jeziki, ki že izumirajo". "Nekaj o mnogo-ženstvu inkupovanju nevest". — "Afriški čarovniki izumirajo". —"Kameleon in njegovo spreminjanje barve". — "Strah ali neznanje". — "En dan — leto dni". — "Pazimo na svoje srce". — "Nekaj o žolčnih kamnih". —■ "Za dobro voljo". — Sledi: Opis vlade Združenih držav. — "Zanimivi spomini na odlične prijatelje Slovencev". — "Osebno pismo pok. predsednika • Ocenjevalna komisija Med-Zdr. držav Franklina D. Roose- ' narodnega fonda za narodopsje velta". — "Osebno pismo pok. j Giuseppe Pitre je nagradila raz-kardinala Nj. Emin. Samuela A. pravo dr. Nika Kureta "Aus der • V Ljubjani je umrl prof dr. Franc Jere, ki je bil med prevajalci Nove zaveze. • Za rektorja slovenskega vseučlišča v Ljublani je bil izvoljen dr. A. Vogelnik, professor pravno-ekonomske fakultete, pro-rektor pa je dr. Božidar Lavrič. profesor medicinske fakultete. • Novomainlkl v domovini. Na praznik sv. Petra in Pavla je msgr. Anton Vovk posvetil naslednje novomašnike iz vseh slovenskih škofij: Iz lavantinske: Franc Brecl iz št. Janža pri Velenju, Jožef Cimerman iz Veržeja, Jožef Gračner iz Sv. Jurija pri Celju, Martin Poredoš iz BeltinceV, Pavel Pucko iz Bogojine, Jožef Zalar iz Slovenskih Konjic. Iz ljubljanske: Anton Bohinc iz Javorja, ,'anez Krivec iz Mengša, Jožef Mrvar iz žužemberka, Ciril Oražem iz Dolenje vasi. Iz Sloveniji priključenega dela goriške nadškofije: Angel Batic iz Lokavca, Slavko černigoj iz šturij, Janko Tušar iz Cerkna in Bogdan Bric iz Dornberka. Iz Sloveniji priključenega dela tržaško-koprske škofije: Franc Bole iz Krežaka in Janko Premrl iz šmihela pod Nanosom. • V Beneški Sloveniji ¡e zapol novo mašo preč. g. Pavel Kavčič iz Hlaste. Novice s Koroške javnem in političnem življenju Slovencev, ki segajo delno in so!letošn:ie novomašnike. • Julija je previvišeni g. škof jeta resolucija, krški dr. Jožef Kostner posvetil ^rijsko vlado, da Med njimi ki poziva av-izpolni člen 7. državne progodhe v sodelovna-ju s prizadetimi manjšinami. Ko-nastali že v emigraciji kakor tudi j so bili štirje koroški Slovenci. roj^e siovensce so na tem kong- škerbčev "Pregled". K vsemti izšli so iz ljudstva ter se povrnili, resu zastopala ravnateljslov. temu pa je potrebno še dodati da vodijo svoJe ijudstvo po' gimnazije g. dr. Joško Tischler, Kristusovem nauku. Vsem i. g.'diPl- tr8°vec S- Janko Urank ter novomašnikom g. Jožef Adamiču, lesni trgovec g. Franci Meril, g. Leopoldu Kasslu, g. Janez j Skuku ter g. Simon Wutteju prisrčno častitamo ter jim želimo obilo božjega blagoslova v poklicu za svoj narod. študije o posamičnih dobah (Prijatelj), monografije o javnih delavcih, objavljene korespondence, krajše spise, po revijah in časopisih, zbornikih in koledarjih članke in spomine raztresene. Mnogo je majhnosti in nezrelosti v vsem tem gradivu, poleg Naso vlado in vojsko v inozem- (velikega in zrelega-saj predstavlja stvu splošno nihče ni več kaj(^o gradivo šele prvo stoletje slo-prida upošteval". venskega političnega življenja v pravijo, da uživijo, Slovenci na Na nekaterih šolah sloven- Koroškem popolnoma iste pravi-skega" dela Koroške so stavkali ce kot Nemci! Šolarji. Stavska prav za prav • Dne 7. julija l«t«s so bili na nikjer ni popolnoma uspela, slov. gimnaziji sprejemni izpiti, kljub temu da jo je vodil ter ^ Na podlagi teh je bilo na Zavod • Na mednarodnem kongresu organiziral sam velikovški pod- ^ sprejetih 35 fantov in deklet. S evropskih manjšin v Innsbruck glavar in. deželnozborski posla-, prihodnjim šolskim letom bo (Inomostu) je bila soglasno spre- ned dr. Mayehofer. Dr. Mayer-! slov. gimnazija imela 4 razrede. hofer je odrasel človek in bi moral vedeti kaj dela. Zanimivo je, da je sam podglavar privedel starše na protizakonito pot in se s tem pregrešil proti šolski obveznosti, ki je bila uzakonjena že leta 1869. Kdor koli rovari proti državnim zakonom, ki so obvezni za vse avstrijske državljane, podira temelje države. Toda kadar gre proti Slovencem, to verjetno ne velja in potem Stritcha", nadškofa chicaškega. — Po tem sledi rubrika "Pogled na svet". Zanimivi opis "Arabskega sveta"! — "Modrosti v pregovorih in izrekih". — Sledi zabavna pesem pok. župnika Iv. Baloha: "Godec s harmoniko poje." — Potem sledi zanimiva povest "Stric Cene in njegova pravica". Potem povest Ks. Meškota: "Moderne hlače". — Regerčan Maskenwelt des Slowenen", ki je izšla 1. 1955 v zborniku "Masken in Mitteleuropa" na Dunaja Pretirano poveličevanje. . . . V "Amerški Domovini" v potopisu g. Jožeta Grdine "Po vzho- ima črtico: "Vinska trta in" svat- du in Zapadu" z dne 7. julija t.l. be na Dolenjskem". — Sledi daljša zelo zanimiva Finžgarjeva povest: "Skopuhova smrt". Za tem pa povest: "Sestanek". — V Baragovi Pratiki se lotes navedeni tudi zlati jubileji nekaterih slovenskih duhovnikov z njihovimi slikami. Objavljenih je tudi več drugih osebnih slik in krajev. Ker je tiskanih le omejeno število Baragovih Pratik, svetujemo vsem, da jo naročite čimpreje, da ne ostanete brez nje. Stane s poštnino vred $1.50, kar je pos- I Vsem slovenskim dijakom in dija-i kinjam, posebno pa učiteljskemu , zboru želimo obilo uspeha. | • Parlament na Dunaja je odšel na počitnice in šolska odredba iz leta 1945 ostane tudi ¿u prihodnje leto v veljavi. Upaj-¡mo, da bo ta uredba kljub neka-(teriru stavkam ter rovarjeaju koroških neonacistov ostala v ve- beremo tole: "od ranega jutra, ko je zasvitala zora, pa do poznega večera smo delali, da včasih še jesti nismo utegnili; zlasti ob košnji, Zjutraj, ko je bila ura dve, je bila kosa že na rami in še tema je bila, ko smo podirali travo. Ker se še ni razločno videlo, sera moral z roko potipati če mi kosa dovolj čisto reže; s večer pa j« bila ura preko enajste, ko smo metali seno na kozolec. Tako je bilo v Avstriji. V Jugoslaviji je bila ura sedem, ko se je kmet dvignil iz postelje. Prej smo komaj utegnili jesti, potem so pa na pluga sedeli, pa politiko uganjali, na shode in tabore hodili, kritizirali, pa godnjali, kako velike davke imajo . . ." Kmet, ki j« to čital, se je ali smejal, ali pa si je mislil: Jožetu se je iz samega ljavi ter naroda. tako zbliževala oba navdušenja za jugoslovenstvo 1 zaletelo! G. M. 1. SEPTEMBER 1956 7f" ..SLOVENSKA DRŽAVA" MED SLOVENCI Toronto TRAVELWAYS SERVICE 626 Bloor St. W. Toronto Canada Tel LE. 6-3089 UOUSE Za rezerviranje kličite WA. 3-7021 Vsem Slovencem se toplo priporoča lastnica: M. Šešerko • Bol nitk» zavarovanje. S. 1. januarjem bo imelo za varovan j e za stroške bolnišnice izključno Ontario Hospital Services Commission (Toronto 7, Ont.) za vse prebivalce Ohtaria, Mesečne premije znašajo $2.10 za samske osebe, 4.20$ za družine. Kdor je zaposlen v podjetjih s 14 uslužbenci, mora biti zavarovan preko podjetja. Ostali se morejo £avarovati ali neposredno pri komisiji ali preko kake skupine kot so n. pr. kreditne zveze. Kdor bo na 1115 Bay Str. Toronto, plačeval neposredno komisiji, se j (pod, Bloorom) mora prijaviti najpozneje do Prvovrstna dunajska hrana, konca septembra. cene zmerne, domače Hranilnica in posojilnica Jane-j ozračje! za E. Kreka v Torontu bo nudila! Odprto vsaki dan od 12 opoldne svojim članom možnost, da se1 do 9 zvečer, zavarujejo pri njej vsi, ki ne Zaprto ob ponedeljkih, spajo v obvezno skupino v podjetjih. Pogoji so nasledji: Zavarovalnino je treba plačati naenkrat in sicer do 1. decembra 1938 pri posojilnici. Vsakdo se mora osebno prijaviti in izpolniti prijavnico na 646 Euclid Ave. (Če kdo ne razpolaga s toliko vsoto, lahko dobi posojilo in potem vrača v manjših obrokih). Letne premije so: Za dodatno za-Za osnovno zavarovanje (Standard Ward) za samske osebe $25.00, za družine $50.40. Poleg tega se morete zavarovati pri hranilnici še za polprivatno oskrbo in za stroške zdravnika. Letne premije so: oa dodatno zavarovanje (Semiprivate) za samce $10.20 in $20.40 za družine. Za: stroške zdravnika (surgical) za samce $15.— in $32. —za družine. Podrobnejše podatko dobite pri blagajniku. Zadnji dan za pri vajo i* 28. september. • Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka izkazuje konec julija naslednjo bilanco: vloge $170.055.3 prehodu stoletja v vzajemnem sodelovanju znašli po svojem osebnem temperamentu sicer tako različni, a vsi enako nadarjeni In nadpovprečni možje, nedosegljivi parlamentarni taktik in prvi slovenski politik državniških razmerij in talenta dr. Ivan Šušteršič, "genialni kranjski finančni minister" dr. Evgen Lampe in "srce v sredi naroda" — najbolj v svoj narod zrasli človek, kar jih je na svojih svetovnih potih shečal znani nemški pedagog F. W. Foerster, dr. Janez Evangelist Krek. Doba njihovega sodelovanja je res "zlata doba" slovenkega katoliškega političnega dela in slovenske politike sploh. Odkar je slovenska ljudska stranka po uveljavljenju volilne reforme v volitvah leta 1908. dobila v kranjskem deželnem zboru nesporno večino nad dotedanjo nemško velikoposestniško-slo- vensko" liberalno koalicijo, je s smotrnim in načrtnim .delom ustvarila iz Kranjske dežele rejnično realno politično trdnjavo slovenstva. S svojim genialnim umskim ostreem sta Lampe in, Krek spoznala šibkosti slovenskega narodnega razvoja in prva šla preko zgolj literarnega pojmovanja naroda na socialne in gospodarske osnove narodove bit.i Lampe je s svojim gospodarskim načrtom, ki še danes ni uresničen, hotel uslužiti naraščajočo industrializacijo osrednje slovenske dežele slovenskemu naiodnemu nost socilnega razkola. S svojo misli hotel prihraniti slovenskemu delavstvu usodo proletarstva in slovenskemu narodu nevarnost socilnagea razkola. S svojo taktično spretnostjo in državniško miselnostjo je šušteršič vokviril "slovensko vprašanje" v politoč-no problematiko avtsrijske države. V času Biesnerthove vlade je uspel organizirati slovanski centrum s 125 poslanci (Južni Slovani, Čehi, Ukrajinci) in bil kot njega načelnik pravi "voditelj opozicije Njegovega Veličanstva" v parlamentu podonavske velesile, kjer je vodil daleč odmevajočo in uspešno obstruketijo zoper centralistično nemško vlado. Ta leta je slovensko katoliško gibanje izžarevalo kot še nikdar poslej tudi zunaj domovine: neizbrisno je vknjižen v letopise hrvatskega katoliškega gibanja Mahnič kot njega avtentični .začetnik, Krekova krščanskosocialna mise je imela učence med Hrvati, Čehi in Ukrajinci, mlademu Grivcu gre glavna zasluga za organizacijo velehradskih kongresov za cerkveno zedinjenje, leta 1906. ustanovljeni Orli so pobudili enaka mladinska gibanja pri Čehih in Hrvatih. Na slovanskem jugu je tedaj nastal izrek Slovenia docet. Slovenski katolicizem je tako prvič zavestno izpolnjeval slovensko nalogo posredovalca med Vzhodom in Zapadom. Najvišje odlikovanje je slovensko katoliško gibanje dobilo, ko Je Leon XIII. leta 1899. imenoval enega izmed njegovih očetov — goriškega nadškofa Missio — za kardinala. Sploh je slovensko življenje plalo v času pred pryo svetovno vojsko v mnogo širših valovih kot po njej. Ko smo se Slovenci znašli utesnjene v saintger-mainske in rapallske meje, trudni zaradi tolikega napora pred vojsko in med vojsko, ko smo dejanske vodili gibanje za zedinjenje Južnih Slovanov in "šli, treh najmanjši brat" iskat usod za vse tri brate. Spričo take razviti slovenskega narodnega organizma ja mogla biti državno-pravn organizacija naroda samo še vprašanje časa, dozoreli narod se. je zlavedal, da mu po naravi gre najvišji in zadnji atribut svobodnega naroda: lastna državnost, (dalje prihodnjič) 4 „SLOVENSKA DRIAVA" 1. SEPTEMBER 1958 MED SLOVENCI Buenos Aires • študijski dan Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva 10. avgusta je bil posvečen desetletnici obnovitve dela v zamejstvu. Začel ga je s sv. mašo in cerkvenim govorom duhovni vodja prcč. g. A. Oretiar. Po maši jc predsednik g. ravnatelj I. Prijatelj pozdravil navzoče starešine, posebno še nove člane, ki so. v preteklem letu diplomirali na buenosaireški univerz'i in akademike ter podal kra tek pregled dela. ki jc bilo opravljeno v teh desetih letih Pozdravni pismi sta poslala prevzv. dr. Greogij Rož-man in dr. Miha Krek. Dr. F. Logar je očrtal pomen in delovanje SKASa od ustanovitve 1. 1900 pa do 1945. Dekan teološke fakultete dr. I. Lenček je nato govoril o nalogah, ki jih imajo starešine v sedanjem času in sedanjih razmerah kot izobraženci, kot katoliški izobraženci in kot slovenski katoliški izobražnei. Po obeh govorih je bila razprava, ki je končala z dvema predlogoma: SKAS naj bi prevzelo med drugim tudi naloga študijskega centra za slovenke narodne probleme v zamejstvu — organiziral naj bi sistematičen študij teh problemov in priobčeval izsledke v slovenki h listih ter revijah in dajal pobude slovenskim organizacijam (Potreba po študijskem centru ali če hočete znanstvenem institutu za preučevanje celotne slovenske narodnopolitične problematike je vedno bolj nujna — op. poročevalca). Drugi dopolnjujoč predlog je bil, naj bi zbral odbor SKASa vse že objavljene razprave in predavanja iz področja problemov slovenske emigracije (o raznarodovanju, vrašča-nju v novo okolje, itd.) in naprosil njih avtorje, naj jih,, če je potrebno, še enkrat pregledajo in izpolnijo, nato pa jih izdal v posebni publikaciji kot zunanji znak proslave desetletnice- svojega obnovljenega dela. S skupnim kosilom in tovari-škim pomenkom je bil študijski dan končan. IZ SLOVENSKEGA TISKA Slovenska stvarnost. RAZVESELJIV NAPREDEK Letos bo minilo 40 let kar je slovenski narod odrvgel verige avstrijskega suženjstva in razglasil lastno narodno vlado v Ljubljani. 29. oktober 1918 pomeni za slovenski narod zgodovinski dogodek. Narodna volja je prvič prišla do izraza in prva slovenska narodna vlada je bila oklicana. Slovenija je bila vsaj en mesec suverena država. m Pripadniki slovenskega državnega gibanja smo ves čas praznovali ta zgodovinski dan kot narodni paznik. "Slovenska Država" je vsako leto na ta paznik opozarjala in dvigla s tem Slovenko državno zavest. Ni prave narodne svobode brez lastne države.. V tem smislu ima 29. oktober svoj zgodovinski pomen. Ne le zato, ker smo pretrgali stoletne suženjske okove, ampak predvesem zato, ker smo oklicali svojo lastno narodna .vlado ! Za 40 letnico tega zgodovinskega dogodka so že v teku priprave. Tudi pripadniki SLS so pridno na delu. Dr. Miha Krek je v glasilu ■"Slov. kršč. demokracije" "Sloveniji" napisal uvodnik pod naslovom "Ob 40 letnici osvobojenja"; v Kanadski Ameriški Domovini pa beremo uvodnik "40 let poteka". Razlika med obema člankoma je vidna. Kanadski člankar takoj uvodoma povdari, "da bomo praznovali dan, ko je bila v Ljubljani ustanovjena prva sloven-j ska vlada in oklicana na Kongresnem trgw neodvisnost slovenskega naroda." Predsednik "Slovenke Narodnega Odbora pa zamolči to za naš narod tako pomebno zgodovinsko dejstvo. Njegov glavni povdarek je predvsem v tem, da smo se "Slovenci znebili avstro-ogrskega jarma in vstopili v državo Slovencev, Hrvatov in Srbov kot svojonaro dna državo . . . Zakaj torej ne bi pripadniki njegovega gledanja in zadržanja praznovali še — 1. december. . .? A vendar nam je v zadoščenje! 29. oktober je postal res sloven-i ski narodni paznik. Kolika izpre-memba od leta 1947 dalje, od ustanovitve Akcijskega odbora za slovensko državo do danes? Takrat je veljal nakaj le 1. december, danes ta gre v zaton, 29. oktober, kot praznik slovenske državne isli pridobiva na pomenu. Slovenska državnamisel raste in se | krepi. Zgodovina gre naprej, nikoli nazaj. G.M. ZAHTEVAJTE! liiiff' z NYLONON OKREPLJENE PETE IN PRSTI NOGAVICE ZA DELO TRPEZNEJŠE KOT KATERE KOLI DRUGE PENMANSOVE NOGAVICE ZA DELO Vam nudijo posebno trpežnost posebno ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo— Vaš najboljši kup za vsako ceno. TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868 WSr—I Postani aktivni član slovenskega državnega gibanja! BLED Travel Service 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3 Ohio, Tclef. EX. 1-8787 ureja vse potrebno za potovanje v domovino in druge dežele. Preko tvrdke Bled lahko pošljete «vojim domačim živilske pakete, denar, šivalne stroje, radio aparate, kolesa in podobno. Postrežba zanesljiva, cene zmerne. Eled Travel Service sprejema tudi pismena naročila. Meseca oktobra bomo Slovenci praznovali 40-letnico narodnega osvobojenja. Habsburška dinastir ja; ki skozi dolga stoletja ni našla primernega načina za rešitev narodnih vprašanj v okviru Av-stro-Ogrske monarhije, se je zapletla v vojno, misleč, da jo bo zmagoslavno končala in potem prisilila k molku narode, ki so zahtevali svobodo, pravico in enakopravnost. Te namere se ji niso izpolnile. Nasprotno. Avstro-Ogrska monarhija je razpadla. Ugodni mednarodni položaj, ki se je razvil tekom vojne v prid zatiranim narodom, smo izkoristili tudi Slovenci in proglasili svojo samostojnost. V Ljublajani je bila oklicana narodna vlada, ki je suvereno vladala nad celim slovenskim ozemljem in z iskreno podporo vsega naroda dosegla, da so se kritične razmere, ki so zavladale ob razsula nekdanje monarhije, v najkrajšem času normalizirale. Ta veličastni dogodek, da smo Slovenci po dolgih stoletjih podrejenosti in zapostavljanja zopet zaživeli svoje samostojno državno življenje, so zatemnjeva-li dogodki, na katere niti vodilni narodni možje niti narod sam, niso računali. Bili smo namreč politično mlad narod, naivni in neizkušeni. To se nam je kaj kmalu bridko naščevalp- Del slovenskega ozemlja s Trstom je bil okupiran po italinjanskih oboroženih silah, grozila je nevarnost, da izgubimo slovenski del Koroške, v novi državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je bila sklenjena za zeleno mizo in za katero narodi niso bili plebiscitarno vprašahi, so se pojavile tendence, ki niso obetale dobrega konca. Okupacije slovenskega ozemlja po italijanskih oboroženih silah ni bilo mogoče preprečiti. Z ene strani je bil tu londonski pakt, s katerim so Vel. Britanija, Rusija in Francija ta del ozemlja poklonile Italiji kot nagrado za /ljeno udeležbo v vojni, z druge strani pa vsled kratkega časa. v katerem so se kot vihar razvijali dogodki, nismo bili v stanu organizirati oborženih sil, ki bi bile zmožne upreti se okupatorju. USA londonskega pakta sicer niso priznale, nasprotno, predsednik Wilson ga je obsodil, ali na nesrečo so se USA predčasno umaknile z mednarodnega pozorišča in tako repustile to vprašanje v reševanje evropskim velesilam, med katerimi je bila tudi Italija. Ker pa Srbi, ki so imeli tedaj v svojih rokah vso diplomacijo in vojsko in so bili italijanski zavezniki, niso imeli posebnega interesa na tem ozemlju, je bilo vprašanje kaj kmalu rešeno tako, da je bilo okupirano ozemlje proti volji vsega slovenskega naroda defitivno priznano Italiji. Slovenski del Koroške smo kmalu potem tudi izgubili in sicer z narodnim plebiscitom na spornem ozemlju. Izgubili smo ga predvsem po lastni krivdi. Nič nam ne pomaga dolžiti tega ali onega. Čas je, cla to vsaj sami sebi odkrito priznamo. Narodna svoboda se ne ponuja na krožniku. Zato se je treba boriti, običajno s težkimi žrtvami in dolgotrajno borbo. Tega na Koroškem ni bilo. Da je slovensko izoraženstvo, zlasti pa politični voditelji, z vztrajnim in sistematičnim delom politično vzgajalo narodne mase v duhu svobodne in združene Slovenije, smo prepričani, da bi ta vzgoja ustvarila v ljudstvu tak ogenj, da bi ga ne bilo mogoče pogasiti. Da smo imeli na Koroškem 500 fantov in mož, ki bi bili pripravljeni dati za združenje s Slovenijo vse svoje sile, tudi življenje, bi nikdar ne bilo plebiscita. Vsega tega pa ni bilo. V poročilu, ki ga je poslal major Lawrence Martin 8. 2. 1919 svojc-•mu šefu prof. Coolidgu, je , zapisano sledeče: V kolikor tiče želja, izraženih od prebivalstva samega v Rožni dolili, je name napravilo silen vtis, da je mnoze med njimi že njihova telesna zunanjost takoj izdajala za Slovane in so po- leg tega še jasno izpovedovali, da bi raje ostali pod" avstrijsko upravo. Kot Amerikanec, ki se je osvobodil angleškega jarma 1. 1776, pravim, da sem srečen ob spominu na kmete pri Lexingtonu, ki so hiteli na pomoč ameriški kontinentalni vojski, ko so se Angleži že nahajali v Massachusetssu, mesto, da bi se posrkili po kleteh in skednjih, kot so to storili slovenski vojaki v januarju 1919, ko so Avstrijci pregnali jugoslovanske čete iz Rožne doline." Slovenski fantje in možje, kakor nam je dobro znano, so bili vedno hrabri borci. Če nam pa tujec daje tako izpričevalo, to samo dokazuje, da se takrat slovenske mase na Koroškem niso hotele boriti in to iz enostavnega razloga, ker niso imele interesa. Interesa pa niso imele, ker v njih srcih in bilo gorečega ognja za slovensko stvar. In ne samo da ni bilo ognja, izražali so željo, da bi raje ostali "pod avstrijsko uravo". Ne moremo zanikati, da so poleg absolutnega pomanjkanja masovne narodne zavednosti in v posledici tega pripravljenosti na največje žrtve, igrale pomembno . vlogo tudi druge okolnosti, ki se na splošno plebiscitu, vendar so bile te pri plebiscitu, vendar so bile te le sekundarnega značaja. Krivično se nam zdi tedaj metati krivico na tujce, ki niso mogli imeti interesa, da potvarjajo stvarni položaj in potem na nekatere slovenske politične in javne delavce, ko bi se morali mi vsi prej potrkati na svoje prsi in odkrito izpovedati svoj: Mea culpa. Krivično bi bilo tudi obsojati slovensko ljudstvo na Koroškem. V ogromni večini so bili to kmetje, ki so že po svoji naravi konservativnega značaja in nikdar preveč navdušeni za novo stvar. V največji meri nosijo krivdo vsi tisti, ki so desetletja vodili ljudstvo in ga niso znali vzgojiti v svobodnem slovenskem duhu, da bi bilo v odločilnem trenutku pripravljeno dati za svojo svobodo največje žrtve. Če je namreč ves narod z vsemi svojimi vodniki v vprašanju obrambe svoje svobode eno, potem ni sile na svetu, ki bi mogla tak narod zlomiti. Ni pri tem važno število, temveč le neomajna vera v končni cilj in brezpogojna pripravljenost na osebne in materialne žrtve. Tak narod gre lahko skozi težka in grenka razočaranja ali končna zmaga mu je zagotovljena. Zato bodo nosili tudi v bodoče velik greh nah narodom vsi tisti, ki te temeljne resnice še danes nočejo priznati in mukažejo le pot, ki vodi v odvisnost in izkoriščanje po drugih narodih. _ — — — (STR.' 1 in 2.)) II. ". .Generacija, ki je doraščala v zadnjih desetletjih austroogrske monarhije, je polagoma priprav-j ljala tla za državno skupnost ! Slovencev, Hrvatov in Srbov v idealnem prepričanju, da bo v taki skupnosti vladala popolna svoboda in enakopravnost in da I se bomo mogli Slovenci neovirano razvijati na vseh področjih. Bila je v resnici idealna, toda premalo izkušena. Hotela je ustvariti nekaj dobrega za sebe in narod, ni se pa potrudila, da bi spoznavala razmere med narodi, s katerimi je hotela živeti skupno v bodočnosti. Bila je tudi premalo pogumna, da bi potem, ko ; je spoznala stvarnost in postala I razočarana, krenila na druga po-I ta. Vse politične stranke, razen SLS, so sčasoma postale verne sluge Belgrada in tako izgubile vsako oporo v narodu. Njihova mladina se je kmalu nato znašla v vrstah komunistične stranke, ki je edina imela svoj določen program in ki je tudi prva javno proglasila načelo samoodločbe na- komunisti tega programa ne bodo mogli izvesti, ako ne bodo imeli za to pristanek svoje centrale. To se je potem tekom vojne res tudi izkazalo. Med tem, ko so komunistični prvaki v Sloveniji začeli revolucijo s programom samostojne slovenske države, so spomladi morali od tega programa odstopiti in pristati na jugoslovanski program, proti kateremu so se ves čas med obema vojnama, najbolj ogorčeno borili Kakor njihovi očetje, ali pa še bolj, so danes verne sluge Belgrada. "V v rstah SLS je bil pred prvo svetovno vojno največji zagovornik združitve Slovencev, Hrvatov in Srbo v eni državi dr. Krek. Umrl pa je prej, predno bi mogel doživeti uresničenje svojega ideala Ali je bil dr. Krek tudi za ¿■družitev s kraljevino Srbijo, tega danes točno ne vemo. Eden njegovih najblišjih učencev je stalno zatrjeval, da ni bil, ker jc mislil, da bi taka združitev ne bila v interesu katoliških Slovencev in Hrvatov. Dr. .Korošec, ki je proti koncu prve vojne prevzel na svoja ramena vso borbo za osvoboditev Slovencev, je že ob koncu prve vojne posebej pa še v prvih letih nove države, spoznal, da s političmi predstavniki rbskega naroda ne bo mogoče iskreno sodelovati V vseh je bila iiva velesrbska miselnost, katero so več ali manj poudarjali, kakor so pač smatrali za primerno. Kot spreten taktik se je kmalu znašel tudi na belgrajskih tleh. Bil je prepričan, da bo mogel nekaj uspešnega napraviti le, ako se popolnoma nasloni na dinastijo in da z njeno pomočjo razbije moč belgrajske čaršije. Ko je koncem 1. 1938 kot notranji minister vodil volitve, ni dopustil nobenega terorja v takozvanih prečan-skih pokrajinah. Tako je omogočil, da so iz teh volitev izšle zmagovite vse one stranke, ki so imele v svojem programu načrt za popolno notranjo preureditev države. Posledica je bila, da je bila potem delno izvedena notranja preureditev države s posebno hrvaško banovino, ki je dobila široko samoupravo. Enako samoupravo naj bi kasneje dobila tudi Slovenija. Tega pa dr. Korošec že ni več doživel ravno tako ne njegov naslednik dr. Kulovec. Smrt dr. Kulovca je bila za nas Slovence gotovo težak udarec, ki nam ga je prinesla vojna. Da jc ostal pri življenju, bi se verjetno prilike za Slovence razvijale bolj ugodno, ker bi v zunanjem svetu ubral svojo pot in delal le to, kar bi bilo v korist slovenskega naroda. Bil jc pač mož, ki v načelnih vprašanjih svojega naroda ni poznal kompromisov. "Od politikov, ki so ostali, je bil dr. Natlačen edini, ki jc dobro poznal razmere v državi in v svojem narodu. Osebno je doživljal razpad države, okupacijo in vsa ponižanja, katera je moral narod prenašati. Bolj kot kdo drugi jc bil priča skrajnim žrtvam, ki smo jih Slovenci doprinašali skupnosti, da bi bila močna in tako1 v težkih dneh branila našo varnost. Tega pa od te skupnosti nismo doživeli. Srbski interesi so prevla-j oovali nad državnimi in le tako se ! je moglo zgoditi, da smo bili radi , teh nesrečnih interesov pahnje-J ni predčasno v vojno in potem v | katastrofo, kakršne Slovenci od časa, ko smo. naselili sedanjo zemljo, niso doživljaji. Tako ^mo , ostali prepuščeni samim sebi in ' svoje glave smo morali reševati, kakor smo vedeli in znali. Zato je j prišel do spoznanja, da je čas, da I si Slovenci svojo bodočnost sami j gradimo. Poslal je v USA p. Kazi-mirja Zakrajšku z nalogo, da pripravlja teren za slovensko I državo. Tako je p./ Zakrajšek v j reviji Slovenska beseda ' iz leta j 1957 zapisal, kakšno naročilo jc dobil od dr. Natlačena: "Organi-| zirajte ameriške Slovence narodno politično za veliko reševanje Slovenije. Nam tu doma so usta zamašena. Povejte: Take Jugoslavije, kakršna je bila, nikdar več! Radi potokov krvi, ki pravkar teko med Srbi in Hrvati, bo nova Jugoslavija težko mogoča vsaj v doglednem času. če pa bo mo- da bomo sami odločevali, kam hočemo in pod kakimi pogoji, in kako, da bomo svoje pravice, čc bi bila potreba, branili tudi z orožjem." Vteh besedah je slovenski politični program jasno začrtan: Najprej suverena država, nato pa bomo govorili dalje. "P. Zakrajšek tc svoje misije, ki jo je sicer začel, ni mogel dokončati. Izročil jc dr. Natlačenovo sporočilo v posebni spomenici i-eferantu za Jugoslavijo v zunanjem ministrstvu v Washingtonu Godcndishu Cannonu, bivšemu ameriškemu poslaniku v Jugoslaviji, ki mu je ob tej priliki izjavil sledeče: "Po prvi svetovni vojn: dobila Srbija od mirorve konference mandat, da uredi novo Jugoslavijo tako, da bodo vsi narodi zadovoljni in se tako postavi podlaga za mir med narodi v južnov-zhodni Evropi. Toda ni ga rešila kar dokazuje že to prelivanje srbske in hrvatske krvi, kar bo njuno medsebojno sovraštvo samo povečalo in rešitev pahnilo daleč vbodočnost." Pri tem pa še pritavil: "Glede slovenske bodočnosti je mislil, da je spričo tega srbskega in hrvaškega sovraštva čas, da se Slovenci resno posvetimo proučevanju svoje bodočnosti. Pojdite po Ameriki in organizirajte svoje ljudi in jih skličite na zborovanje, kjer se boste zedinili na svojem narodnem programu in mi ga prinesite. Potem bomo o tem več govorili." Tega pa p. Zakrajšek že ni mogel več izvršiti. O tem nam sam pravi sledeče: "Jaz se narodnemu reševalnemu delu sploh nisem smel in mogel posvetiti. Prišel je namreč v France Snoj. .^az sem to delo Amferiko jugoslovanski minister samo začel. Poskusil sem ustanoviti Slovenski narodno zvezo po zgledu one iz prve svetovne vojne, v kateri smo delali za ustanovitev Jugoslavije. Vendar je prišel v Cleveland slovenski minister in preprečil vsako nadaljne zborovanje." Tako je torej človek z vaškim znanjem in obzorjem uničil delo velikega slovenskega rodoljuba. Nastane samo vprašanje, ali je Snoj delal na svojo roko ali po naročilu merodajnih ljudi? Odgovoriti so dolžni oni, ki so bili takrat zunaj. Kakšno je bilo takrat razpoloženje med Slovenci v USA nam p. Zakrajšek pojasnjuje sledeče: "Sestali smo se v stanovanju slovenskega rodoljuba in višjega uradnika vojnega ministrstva USA, Leonarda Beštra: generalni polkovnik Burja, jugoslovanski vojaški ataše v USA, Ruda Trost in še več drugih, ki so bili radovedni, kaj se godi doma v Sloveniji in Jugoslaviji. Posebno veliko smo se razgovarjali o novi ideji, vsaj za nje, o novi samostojni državi Sloveniji. Vsem je bila ideja simpatična in so jo smatrali za vredno, da začnemo Slovenci resno o nji razmišljati. Edini narod v celi Evropi smo, ki še ni in ni bil* država, še celo "frkovcu" kakor Marocco in San Marino, samo z nekoliko stotisoč prebivalsva, sta državi, mi Slovenci, več lpilijonski narod, pa hočemo raje poniževalno vlogo, da smo nič, da nas ni, je bilo država, da bo imela enak položaj, • stvarnost", je za mladi rod kruta enako podlago za združenje, ka- j realnost, ki je danes, jutri pa je kor jo imajo Srbija, Hrvaška in ( ne bo več. Bila je in je še prehod-Črna gora, ki so države. Hočemo na forma za vse narode, ki v njej prebivajo, nima pa v svobodnih, demokratičnih razmerah življenjske sposobnosti. Nismo namreč samo mi Slovenci tisti, ki hočemo biti svobodni in samostojni, temveč drugi narodi, predvsem Hrvati. Le od njih je odvisno, ali bo Jugoslavija še ostala "stvarnost" ali ne. Kako bodo odločili v svodobnih, demokratičnih razmerah, danes ni več nobenega dvoma, razen sveda če se predpostavlja, da v Jugoslaviji nikdar več ne bo svobode. Potem pa nikar b svobodi in demokraciji ne govorimo, če smatramo, da so to stvari, ki so za večnost pokopane. "Da pa se nam ne bo očitalo, da samo mi tako mislimo, poglejmo malo nazaj v zgodovino, kako so o Jugoslaviji mislili ljudje, ki so riosili odgovornost pred zgodovino. Ko je med prvo svetovnn vojno hrvaški politik Franjo Su-pilo obiskal ruskega zunanjega ministra ministra Sazonova, da bi ga pridobil za Jugoslavijo, mu je ta, po pripovedovanju 'Ivana Meštroviča odgovoril: "Kar tiče zedinjenja Hrvatske in Srbije, smatra, da bi lahko zedinjenje ne funkcioniralo radi razlike v kulturi, brez ozira nato, da želi Rusija, da ostane Srbija po končani vojni popolnoma pravoslavna zemlja in da ne dobi nič drugega kakor samo srbske pravoslavne kraje. Iz tega razloga tudi Srbi ne morejo dobiti Bosne in Hercegovine, ker so v teh krajih pravoslavni v manjšini" (Ivan Meštrovič: Spo: mini na Franja Supila, Hrv. revija št. 4, 1957). Tudi predsednik USA Roosevelt je bil mišljenja, da je Jugoslavija nemogoča. To je povedal osebno bivšemu jugoslovanskemu poslaniku v Washingtonu Fotiču, poročata pa o tem tudi Robert Sherwood in bivši državni podtajnik za zunanje za-dve Sumner Wells. Rooseveltov najožji sodelavec za časa druge svetovne vojne je bil, kakor znano, Hopkins. Njegove spomine jc zbral in izdal Robert Sherwood. Ko se ie 1. 1943 vršila konferenca v Washingtonu, na kateri se je razpravljalo o bodoči ureditvi Evrope, je Hopkins glede ."Jugoslavije zapisal sledeče: "Predsednik je ponovno izražal svoje mnenje, da Hrvati in Srbi nimajo ničesar skupnega, vsled česar jc naravnost smešno ta dva, tako nasprotujoča si naroda siliti, da bi živela v eni državi." Sumner Wells, ki je pred leti napisal obširni spominski članek o Roose-veltu v znani zunanje politični reviji "Foreign Afairs", v njem omenja, kako sta z Rooseveltom obširno in dolgo razpravljala o Jugoslaviji, pri čemer jc stal na stališču, da se po končani vojni prepusti narodom, da odločijo o samostojni slovenski, hrvaški in srbski državi. Tudi Stalin jc bil mnenja, da Jugoslavija radi an-tagonizma med Hrvati in Srbi nima življenske sposobnosti, vsled česar se je 1. 1944 s Churchillom dogovoril o razdelitvi interesne sfere 50—50 na tem prostoru, kar bi dejansko pomenilo razbitje države, kakor je to slučaj v Nemčiji, Koreji itd. "Ne moremo se drugače izraziti mnenje. Igramo vlogo naših tiso-! ali res je, da jc znak tipične hlap-čletnih uničevalcev pod Av- j čevske miselnosti ne pa realnosti strijo." "Zahteva dr. Natlačena po samostojni slovenski državi, ki jo je uradno, kot najvišji slovenski upravni predstavnik, postavil trditev, da velike sile nikdar ne bodo pristale na svobodno Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Vsak narod ima pravico na svojo svobodo in svojo državo. Da je temu tako smo objasnili že v prejšnjem pog- pred mednarodni forum in leži lavJ-u Ni se pa do danes še zgodi. j roda za Slovence. Mladi intelektualci in borbeni delavci so bili I namreč prepričani, da bodo mogli s pomočjo komunistične stranke izvesti slovenski državno- politični program. Prezrli pa so svoji goča, kar želimo, mora pa preje poslužujejo celo praznih čenč. Če naivnosti dejstvo, da slovenski | Slovenija postati samostojna jc za njih Jugoslavija "priznana I (Slovenska pot, VI., 2. Str. 22-26) danes shranjena v arhivih ameriškega zunanjega ministrstva, ni bilo samo njegovo osebno mnenje, temveč že last novega rodu. Zato so danes črte med Slovenci že potegnjene: Hočemo svojo državo. "Razumljivo je, da mnogi starejše generacije tega stremljenja mladega rodu ne razumejo in so polni predsodkov. V svojem sebičnem prepričanju, da je le tako prav, kakor oni mislijo, radi dreves ne vidijo gozda ter idealne borce za slovensko samostojnost blatijo, klevetajo in se pri tem lo, da bi narod, ki je hotel biti svoboden in sam gospodar svoje usode, za to prosil za predhodno dovoljenje kak drug narod. Boril se je in svobodo dosegel. Ohranil pa jo je, če jo je branil in če je bilo potrebno tudi v krvjo. Brez ozira na vse to pa imamo ravno s strani visokih fukcionarjev USA svečane izjave, da ima vsak narod, brez ozira aii je velik ali majhen, pravico na svojo samostojnost, "ako jo hoče in zasluži". Ni nobenega dvoma, da jo slovenski narod zasluži, dokazati mora le, da jo v resnici tudi hoče. dw.