Naslov — Address*: nova doba 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Henderson 3889) j. n j 1 1 (NEWI ERA) "“H Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 bi se slikalo še ltepše! irjjw.B-.-j g-u»J i_9C.*W URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION £j|faed As SecnnH Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. li| ^°' 30 - ŠTEV 30 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 24fH 1929 — SREDA, 24. JULIJA 1929 k VOL. V. — LETNIK V. TEDENSKI pregled že^ STAR0STN0 PENZIJ0 8 'n delu.l'e.i° razne ^izaci'n ^ruge delavske orga-četj]- • e’111 Polagoma se pri-la. °v uspehi tega de-L. edavno je država 1 fpstjj ,llni? °dobrila sistem sta- ^ dr J6n?ije- Tudi gover-{Veit •Zave New York, Roose-|ipen2jj-e naklonjen starostni 'PII Vil na'' Paico v«a.) se .je izja-“ lien’s ^ Zastopnikom Wo fin Stat> pS^e Union League 111 HUSeiJAederation of Labor- J' Ifnatsu le Prekinila diplo-|iijatSke «tike s Kitajsko. lUjs^ih lnevzela zastopstvo ki-Ikih na Zadev v Rusiji in rus-■/VfNavni , a>skem- Ameriški /«Vestil k't a?n*k Stimson je ob-rWilsta’1,ajsko *n rusk° vlado, Jv° ijii,.° Podpisali Kelloggo-#'* »"° P°80dbo. s katero 'O |°'Jvezali posluževati v izravnanje ' |e v^^^CIJSKIH krogih q (’ ° Precej nevolje pi- l^’ka L-' ^'c^ershama, na-^dfl^ke 0niisije, ki preiskuje tfcf0 j(|levP°števanja ])ostav, ^r°vertief- newyorskemu ^ refshaJJU Rooseveltu. Wic-,tti^|*^cij0 Zavzema za modi-t^več' °^s^eadove postave ■fW v ^ Prayic6 posameznih oziru. ^^NRY, znameni-* ar^8t je umrl. Rolk SWleta v Cincinnati, iiJ^E^eji ° Vs* večji ameriški jio)' ji ‘majo nekaj njegovih A BERGER v °H’ .le bil več let za *0cialistične stranke v S huH gresu- Je dobil v not,., e.Poškodbe na glavi tfoK0 . v0j, anJ°sti, ko ga je po-Cestne železnice. S hVal Vseer>o upajo, da bo ^ PSl ik!«WiVe v hlKlem ,u li. Abta, -, transportm par-<|J r>ris11 dne 17. julija ■ J( S L* mšča Valparaiso, >cep|1 , ed 32 mornarjev je e eden. —0-------- q|f® vesti iz Velanda 3q "———_ ati iapora in $500 glo-J Sc iladne 17. julija irg ti k 8 Sf U K- Matson in $$ \,S* S glavna ured- h ' Ok Cleveland ju je sodnilf ^0 od ’ ^r Je list kriti-^nn . men.lenega sod-. jG lnzunkcij°. aker i a^ovarjal Newton vojni tajnik, J o >k "emal za svobodo obsodbi je ———vi Sl *lla viš.io instanco. * a se 8av„ skuPine Cleve Pih ^e,m^0 Za P°uče' 'lil >taS!tih na i* ffVa Fv' cil’ !ns^itucijah me- *«> feiV Golico k, Univ V na Western k°nl t^(I0(ibo»-u''Slty' Tozadev- rte), n>ca j. na^eluje kot Ijiikni;vS' Eleanor Led-LjN, i.?lžarka javne r bi^nh’f rsdsed?k 'e f% ^inik ‘ Sawicki. taj-I ki ’ ^cihn Pa Frank J. jAkoV, e rniki 80: Dr- E- pre111 LS'c ^°&e°ngQ S' TenesV-Pha ^ezjv, S- Oybowski, So. 2"> '1 Rev. Joseph n» Q| * % Va °r8ari- Se -’e ustano- , m ^ boS8EcIia-kat^ tl se Proti prohi- n — Bi na ? I strani) Nem- ZDRAVNIŠKI NASVETI (Piše dr. F. .J. Arch, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote). Mil- N0VE PRISELJENIŠKE KVOTE Ob- Zgcdnji znaki raka. Približno isto, kar sem omenil v mojem zadnjem članku o jetiki, lahko rečem tudi o raku. Dasi je rak ena najbolj resnih bolezni, za katero trpi človeštvo ,ima eno rešilnih lastnosti, in ta je, če se bolezen opazi dovolj zgodaj in če se prizadeta oseba podvrže pravemu zdravljenju, je v VELIKI večini slučajev možno bolezen ustaviti in življenje prizadetega bolnika rešiti. Rak je, kakor tuberkuloza, zahrbtnega značaja od začetka. Večina ljudi smatra raka v zvezi s hudimi bolečinami. Resnica pa je, da kadar prizadeta oseba čuti bolečine, je prvi Stadij bolezni že prekoračen ter je večkrat že izven območja uspešnega zdravljenja. Rak se more razviti do stanja neozdravljivo-sti celo, ne da bi prizadeta oseba čutila kakšno bolečino. Yr skoro vseh slučajih ni nikakih bolečin v začetnem razvoju raka, pravzaprav ne vse dotlej, dokler izrastek ni začel pritiskati na občutljivo živčno tkanino. Zaradi tega naj bi se vsak nenaravni izrastek, pa če je boleč ali ne, dal natančno preiskati, in če se pronajde, da ni nedolžen ,naj se ga odstrani. Vsako kronično boleče mesto naj bi se natančno preiskalo in v gotovih slučajih naj bi se odvzelo z iste celo mal košček tkanine, da se jo more mikroskopično preiskati. Posebno pri ženskah bi moralo biti vsako nenaravno krvavenje povod za natančno preiskavo. Pri starejših osebah, ki jih muči vztrajno zaprtje, katerega ni mogoče odpraviti z navadnimi sredstvi in brez vročnice, in katero spremlja izguba teže, je potrebna posebna želodčna preiskava in X-ray študije. Ponavljam še enkrat, ne čakajte bolečin in drugih vidnih znakov. Največe važnosti je najti resnico kar najbolj zgodaj mogoče. Z vidika zdravnika sta samo dve vrsti raka: ozdravljiv in neozdravljiv. Za prvo vrsto zdravniki drage volje ntidijo svojo službo z zagotovitvijo pomoči in zopetnega življenskega veselja. Glede druge vrste raka morejo nuditi bolniku le malo, morda nekoliko daljše življenje in nekoliko olajšanja, kadar postajajo bolečine neznosne; toda smrt je vendar neizogibna posledica. Od prizadete osebe je večkrat odvisno, kaj si izbere. Da se zasledi rakč> v zgodnjem stadiju, so potrebne peri-jodične zdravniške preiskave. To je le v dobrobit osebe, ki se podvrže preiskavi. Vse velike živi jenske zavarovalnice odobravajo take zdravniške preiskave in nekatere celo zahtevajo, da se njih člani podvržejo natančnim zdravniškim preiskavam vsaj enkrat na leto. Ena teh zavarovalnih družb poroča, da so se potom takih preiskav odkrile različne bolezni članov v začetkih razvoja, ko je zdravljenje najbolj uspešno. Na ta način se ji je posrečilo podaljšati povprečno življenje njeni! članov za dve leti. Moje mne nje je, da če bi ljudje posvečali toliko pozornosti svojim telesom ,kot jo posvečajo svojim avtomobilom, to je, da jih dajo pregledati ekspertom enkrat ali dvakrat na letoc bi ne le rak in jetika, ampak tudi mnoge druge bolezni izgubile mnogo svoje moči pri uničevanju človeških življenj. Dne 19. junija je State Department obelodanil nove priseljeniške kvote za posamezne inozemske države na podlagi proklamacije predsednika Hooverja od 22. marca t. 1., s katero je bil uveden novi sistem za izračUnjenje kvote. Nove kvote so stopile v veljavo dne 1. julija 1929. Skupno število pripustljivih kvotnih priseljencev iz vseh dežel, na katere se k vol ni sistem razteza, znaša na leto 153,714. Nove kvote poedinih inozemskih držav izračunjene so na podlagi takozvanega National Origin Plan, to je narodnostnega izvora prebivalcev Združenih Držav. Že 1. 1924 je kongres sprejel določbo, zapo-padeno v tedaj sprejetem priseljeniškem zakonu, po kateri naj se v bodočnosti kvote izračunajo na podlagi narodnostnega izvora ameriškega prebivalstva. Začasno pa je bila uvedena kvota, ki je znašala 2 °/c tujerodnega prebivalstva na podlagi ljudskega štetja od 1. 1890. Da se ugotovi narodnostni izvir ameriškega prebivalstva je predsednik tedaj imenoval komisijo, obstoječo od tedanjega državnega tajnika, tajnika za delo in tajnika za trgovino. Komisija se je podaia na delo, da ugotovi, koliko so poedine inozemske dežele prispele k belemu prebivalstvu Združenih Dt;žav. Vsak ameriški belokožec pač izvira iz kake kvotne dežele, od koder je sam prišel ali pa njegovi predniki. Ta komisija se je s pomočjo strokovnjakov posvetila težki nalogi in končno je tedanjemu predsedniku podala poročilo, pri čemur pa je poudarila, da ne garantira za točnost nabranih podatkov. Poročilo je naglašalo, da je sploh nemogoče natančno ugotoviti narodnostni izvir vseh prebivalcev. Končno uvedenje novega kvotnega sistema se je odlagalo od leta do leta. Novi sistem znatno zmanjša kvote za Irsko, Nemčijo in Skandinavske dežele in zato je nastal mogočen upor s strani teh jako vplivnih skupin v Ameriki. Sam pred- sednik Hoover, ki je bil član te komisije, je bil že tekom volilne borbe za to, da se National Origin Plan zavrne. Letos pa kongres ni hotel več odložiti .uvedbo novega sistema, vsled česar je bil predsednik primoran izdati preglas in uvesti nove kvote. Nasprotniki novih kvot so še nedavno poskusili onemogoqiti njihovo uvedbo, ali njihov predlog je bil odbit v senatu. Ker je kongres začasno prekinil svoje zasedanje, li niti mogoče, da bi se o stvari več razpravljalo. Tako so 1. julija stopile nove kvote v veljavo. Kvota za Jugoslavijo (t. j. z a osebe rojene v današnjem ozemlju Jugoslavije) je znatno povečana na podlagi novega sistema. Stara kvota, ki predstavlja 2% jugoslovanskih tujerodcev, živečih v Združenih Državah leta 1890, znašala je 671. Nova kvota bo 845 na leto. Do te številke se je prišlo tako, da se je poskusilo ugotoviti število ljudi v Združenih Državah, ki po rojstvu ali prednikih izvirajo iz jugoslovanskega ozemlja. To število na-pram številu celokupnega belo-kožnega prebivalstva Združenih Držav stoji v razmerju nove kvote napram 150,000. (Dalje na 2. strani) NEKAJ 0 POTOVANJU —ir Dandanes se največ potuje z vlaki, parniki in avtomobili. Polagoma se uv^javlja tudi aeroplan. V tej dffieli se mnogo potuje, zato je tudi vedno bolj skrbijeno za*pmfort potnikov. Današnji »čin potovanja je v precejšni; meri razvedrilo in zabava s«no na sebi., poleg tega pa je še* izborna šola za vsakega, ki potuje z odprtimi očmi in ušlsi in z do vzetnim srcem, a Razne železniške* družbe se kosajo, katera bolJudila potnikom več udobnoxtjk torej tudi večdnevno potovat* po železnici ni mučno in wrudljivo za človeka, ki je vaj® ali ki se lahko navadi spatijf’v spalnem vozu ali pullmanui Na naših brzovlakih dobi ^ >tnik skoro prav tako postrežb] I kot v dobrem hotelu. Ko d< spe na cilj je spočit in svež,; 1 ji bi stopil iz hotela. Posebna | igodnost so takozvani "loungo” rozovi, kjer posedajo potniki čezldan, se pogovarjajo, igrajo . larte, kadijo itd. Lepo izdelani stoli in divani so premični, tako, da jih potniki lahko polju po obračajo ali prestavljajo. Za kadilce je na razpolago do\ >lj pepelnikov in druzega, kat 'spada zraven. Posebni ventšatorji pod stropom sproti odpiivljajo dim in hlade notranjosti kare. Ce kdo želi hladilne japče, cigar ali cigaret, samo »itišne na gumb, pa bo strežnj|.takoj na uslugo. Poleti nudijo rSEačne železnice posebne znižane cene za turiste na sever ali zapad. Povratni listki so navadno veljavni za več tednov ali mesecev in dovoljen je prestop skoro na vsaki postaji. Milijoni Američanov porabijo partedenske poletne počitnice za potovanje z avtomobili. Ta način potovanja je v gotovih ozirih še mnogo bolj zanimiv, kot potovanje z železnico. Ceste so z vsakim letom boljše, gasolinskih postaj ne manjka in prenočišče se navadno tudi lahko dobi. Mnogi avtomobilisti vzamejo seboj tudi šotor, pa taborijo čez noč kar kje ob poti. Mnogi naši rojaki se podajo poleti preko Atlantika na obisk stare domovine. To je prav in lepo za tiste, ki si morejo ta luksus privoščiti. Mnogo več pa je takih, katerim čas in finance ne dovoljujejo prekooceanskega izleta. Taki si lahko ogledajo v krajšem času in z manjšimi stroški zanimivosti Amerike. Tudi to je priporočljivo, kajti Zedinjene države nimajo nič manj naravnih krasot kot jih ima Evropa. Poleg tega se od Atlantika do Pacifika, od Canade do Mehike govori isti jezik, velja isti denar, in nikakih potnih listov ali prijav se ne zahteva. Nobenemu rojaku ne bo škodovalo, če natančnejše spozna deželo, katero si je prostovoljno izbral za novo domovino, če spozna veliki ameriški narod, katerega del je tudi on sam in njegovi otroci. — Pisec teh vrstic bi bil zelo hvaležen usodi, če bi mu dala čas in sredstva, da bi vsako poletje mogel vsaj par tednov občudovati lepote Amerike. Seveda bo to ostalo le pri pobožnih željah.. -------o----— TELEFON NA VLAKIH Canadske narodne železnice so na svojih črtah vpeljale za brzovlake telefone, s katerimi je mogoče doseči vsako telefonsko točko iz drvečega vlaka. VRT PRI HIŠI Vrtiček, naj bo še tako mal, je neprecenljive vrednosti za vsako hišo, posebno pa še za stanovanjsko hišo v velikem mestu. Ce je le nekaj malega zelenega pri hiši, vsaj malo trave in par dreves, dosti pomaga k prijetnosti stanovanja. Drevje in drugo zelenje tudi absorbira mnogo poletne vročine, torej je že iz tega vzroka velike vrednosti. Vsakdo tudi ve, da je ob cesti, kjer stoje same z zelenjem obdane stanovanjske hiše, svet več vreden za prodajo, kot v pusti, goli in zaprašeni okolici. Resnica je dalje tudi, da če le eden stanovalec v bloku lepo uredi svoj vrtič okoli hiše, ga bodo v kratkem začeli posnemati njegovi sosedje. Je to nekaj nalezljivega in sicer v dobrem smislu. Lepo urejen vrt okoli hiše je v nekem oziru prav tolikega pomena kot lepo urejeno stanovanje samo. Lepota ima svojo blažilno moč na človeško srce, pa če jo najdemo v lepi godbi, pesmi, knjigi, slikah ali v cvetlicah in drevesih. Vsak vrt seveda potrebuje nekoliko oskrbovanja, če hočemo, da postane in ostane lep. Posebno velja to, če imamo na vrtu cvetlične grede. V suhem poletnem vremenu je najvažnejše opravilo na vrtu zalivanje. Velike važnosti je tudi za lepoto vrtiča, da je trava redno in lepo pokošena. Lepo urejen vrt ni le užitek in ponos za lastnika, ampak tudi v veselje vsem, ki hodijo mimo. Slovenci smo v splošnem ljubitelji narave, zato se skoro ne najde slovenske hiše brez lepo GLASOVI Z RODNE GRUDE Na šmihelškem pokopališču pri Novem mestu počiva Primčeva Julija, ki ji je posvetil naš nesmrtni pesnik France Prešeren svoj sonetni venec. Njen grob je bil zadnja leta tako zapuščen ,da ga ni bilo več spoznati. K sreči se ga je spomnil kamnosek g. Lesjak iz Kandi-je, ki je renoviral nagrobni spomenik z napisom vred ter ga na ta način ohranil pred nada-ljnim razpadanjem. Lesjaku za njegov kulturni čin vsa čast! VSAK PO SVOJE urejenega vrtiča, posebno če lastnik sam v nji stanuje. To priznanje je ti-eba dati Slovencem v Clevelandu, pa tudi po drugih naselbinah. Ako tujec zaide v del mesta, kjer so vse stanovanjske hiše obdane od lepo urejenih vrtičev, bo nehote dobil vtis, da tu bivajo civilizirani, lepoto ljubeči in do bri ljudje. Glede vrtov, kjer se goje tudi cvetlice, je važno pravilo: trgajte cvetlice! To se morda čudno sliši, toda poziv je na mestu. Cim več cvetlic se potrga, temveč novega cvetja bo pognalo. Seveda se nam dostikrat zdi škoda utrgati cvet, dokler je v polni lepoti. V takem slučaju ga pustimo na rastlini toliko časa, da začne veneti. Potem pa proč z njim. če hočemo, da bo rastlina nastavila mnogo novega cvetja. Izjema velja le za rastline, od katerih želimo dobiti seme. Vsem drugim pa potrgajmo ali porežimo ocvetke. Najbolje je za to delo rabiti oster nož ali škarje, da se korenine rastlin pri trganju ne poškodujejo. Ocvetki, ki ostajajo na rastlini, so vzrok, da ne nastavi dosti novega cvetja, ker porablja večino moči za razvoj semenskih glavic. Posebno pri plemenitih vrtnicah, ki bi mo rale cvesti vse do trde jeseni, je važno, da potrgamo vse ocvetke, kakor hitro so zveneli ali se osuli cveti. Semenske glavice na vrtnicah niso nikak okras in nimajo nikakega praktičnega pomena za nikogar, razen za vrtnarje, ki se ukvarjajo z gojitvijo novih vrst iz semena, kar pa ni delo za vrt-narje-amaterje. Vendar te semenske glavice izčrpajo moč rožnega grma v toliki meri, da ne nastavlja novega cvetja. V beograjskem “Trgovinskem glasniku,” je dr. Ivan Belin objavil zanimiv članek o jugoslovanski emigraciji, število jugo-slovenskih izseljencev se ceni ha približno 800.000 ljudi. Za jugoslovanstvo je izseljeništvo velikega pomena. Dosti je, če omenimo, da pošiljajo izseljenci svojim rodbinam in sploh svojcem v domovino letno do ene milijarde dinarjev. Po podatkih Izseljeniškega komisari-jata v Zagrebu se je v zadnjem desetletju izselilo iz Jugoslavije 136.016 oseb, dočim se jih je vrnilo 70,932- in tako ostane saldo v škodo 64.784 oseb. Od leta 1921., pa do leta 1927., ko smo že imeli urejeno statistiko, se je izselilo iz Slovenije 15.427, iz Vojvodine 31.936, iz Ilrvat-ske in Slavonije 42.290, iz Dalmacije 19.638, iz Bosne in Hercegovine 4588, iz Srbije 7591 in iz črne gore 1600 oseb. Po narodnosti se je izselilo iz Jugoslavije v dobi 1921—1928 — 76.201 Jugoslovenov, ostalih Slovanov pa 1205, Nemcev 2291, Madžarov 13.643, Rumunov 971 in raznih 428. Po deželah priseljevanja jih je šlo v Zedinjene države 45.867, v Argentino 27.634, v Brazilijo 22.472, v Kanado 17.021, v Avstralijo 4922, v Uruguay 3720, ostali pa v razne države. Pasji dnevi so se pojavili na obzorju in z njimi vred so se pojavile čudne pripovedke. Ameriški misijonar, Rev. YV. F. Logan, ki se je nedavno vrnil iz Afrike, po šestletnem bivanju med črnimi sobrati, ima za povedati mnogo vrlo zanimivih reči. Tako, na primer, njegovi trije otroci, ki so bili rojeni v Afriki, baje do prihoda v Ameriki niso hoteli ver jeti, da so na svetu drugi beli ljudje kot misijonarji in njih družine. Mož dalje pripoveduje, da je v Afriki že precej trdno uveljavljena kanibalska prohibicija. Dostojni in postavo vpošte-vajoči črnci ne jedo več človeškega mesa; le najbolj necivilizirani med njimi še včasi na skrivaj pohrustajo kakšne ga rejenega sobrata. Najbolj zanimiva povest omenjenega misijonarja pa je da v pokrajini ob reki Zambesi žive neki ptiči, ki so podobni milijonom Američanov v tem, da si sami izdelujejo opojne pijače za domačo rabo Ptič, ki je malo manjši od ameriškega robina, z veliko požrtvovalnostjo izkljuje v ilovico primerno luknjo, katero vroče afrikansko solnce hitro osuši, da je podobna v zemljo vdelanemu lončenemu loncu. Ta lonec potem ptič napolni s sladkim afrikanskim sadjem. Ko tq sadje dež namoči in nato ograje -.v-ioue aolnce, začne fermentirati, in v nekaj dneh je v loncu najboljši sadni liker. Krilati gospodar lonca potem skliče svojo žlahto in prijatelje, ki se do mile volje nacu-kajo sladkosti iz “lonca opoj nosti”. Potem pa kriče, pojejo, se pretepajo in sploh počenjajo različne bedarije, ki so lastne sladko ginjenim veseljakom. Po nalogu ministrstva notranjih del je bil nedavno aretiran predsednik šoferske organizacije v Dubrovniku Bajiča. Pred tedni se je bil mudil v Dubrovniku vojaški ataše ameriškega poslaništva v Beogradu, David, ki je v okolici Dubrovnika nekega dne trčil v avtomobil šoferja Bajiče. Bajiča je zahteval od ameriškega atašeja naj mu takoj na mestu poravna povzročeno škodo. Ataše David je pozval šoferja, naj škodo prijavi oblastem in zahteva poravnavo po predpisani poti. Šofer pa b tem ni hotel ničesar slišati in je prisilil ameriškega atašeja, da mu je res takoj plačal zahtevano vsoto. Ataše ameriškega poslaništva se je v Beogradu pritožil na merodajnem mestu, nakar je ministrstvo notranjih del odredilo preiskavo in aretacijo neuljudnega šoferja. Te dni se je utrgal oblak nad okolico Zenice. Za časa nevihte se je 10 moških iz vasi Glagovi-ce zateklo v neko kolibo poleg reke Bosne, ki pa je nenadoma porasla in zalila kolibo. Vseh 10 moških je utonilo. Z njimi je našla smrt tudi neka žena v dve ma otrokoma. Vsi utopljeni moški pripadajo eni obitelji. Francoska vlada je sklenila, da za prevoz smrtnih ostankov v Franciji umrlih in tamkaj pokopanih jugoslovanskih vojakov, da brezplačno na razpolago francosko vojno ladjo, ki bo do Dubrovnika prepeljala kosti (Dalje na 2. strani). Prava sreča, da te vrste ptiči ne žive v Ameriki, ker v tem slučaju bi bili izdatki za vsiljevanje prohibicije še večji kot so zdaj. * Ni pa izključeno, da bi kak podjetni ameriški butlegar ne skušal importirati in vdomači-Li te afriške ptiče. Ce bi se to posrečilo, bi ptičjerejci prav tako neženirano pobirali sadni liker svojim krilatim izdelovalcem alkohola, kakor pobirajo danes čebelarji med svojim čebelam. * Canadski carinski uradniki javljajo, da se poleti eksporti-ra dosti manj žganja kot pozimi. To je umevno. Canada je lepa poleti in stotisočeri turisti jo posečajo. Pri tem si seveda privoščijo tudi “nadnaravnih” užitkov na licu mesta. Ždi se, da so takozvane državljanske vojne zadnjih let, ki so se vršile na Kitajskem, bile le nekake orožne vaje ali manevri. Ko so se Kitajci čutili dovolj izvežbane, so naenkrat zagledali rdečo rusko nevarnost. Istočasno so Rusi zagledali preko meje rmeno nevarnost. In prav nič čudnega ne bi bilo, če se iz te mešanice barv porodi resnična krva-vordeča vojna. ♦ Listi poročajo, da skuša Henry Ford vzbuditi sentiment za prohibicijo v Franciji. Čudno zakaj tega ne poskusi doma v Detroitu! (Dalje na 2. strani) , • ; "JNo-Va, "Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 7Zc letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement ______________________________________________________________________ l Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, 0. SURPRISE PARTY (A. J. Tei'bovec) Za “surprise parties” je v le- grlice, solnce je plavalo visoko VOL. V. NO. 30 Bogastvo poletja. Poletje je čas ko se nam narava kaže v polni moči in bogastvu. Ničesar majhnega, šibkega in malenkostnega ne opazimo na nji. Kot da se zaveda svoje moči, je odločna, pri tem pa vendar širokogrudna in generozna. Solnčni žarki poletja padajo naravnost in se odlikujejo s svojo gorko-to in sijajem. Košata drevesa rišejo s svojim bujnim zelenjem temne sence po svetli pokrajini. Plemeniti sad vinogradov ščitijo veliki listi kot tisočeri zeleni solnčniki. Po poljih valovi sočna koruza ali se ziblje zlata pšenica. Cvetje dalij, ostrožnika, popelnov in solnčnih rož se samozavestni vzdiga visoko in ponosno zre v širni svet. Celo poletno deževje tvorijo burne plohe, spremljane z bliskom in gromom. Nič ni videti malenkostnega, kadar razkazuje poletje svojo moč in bogastvo. Zdi se, kot bi narava v tem času hotela reči vsem živim bitjem: “Tu imate vsega v obilici, izbirajte si in pomagajte si, če ste živi! Ne vtegnem se muditi z malenkostmi. Vsak naj pokaže svoje zmožnosti in izrabi prilike. Vsak naj poišče svoja pota k razvoju in popolnosti. Jaz delam široke obrise, trgujem na debelo, v malenkosti pa se ne spuščam. Kar je vredno in sposobno življenja, bo rastlo in napredovalo, kar je mehkužno in ničvredno, naj propade!” Veličastno in širokopotezno je poletje v razmahu svoje moči in, v zaupanju v zmožnosti podrejenega stvarstva. Kot veliki delodajalec je, ki podrejenim močem le na široko začrta delokrog in označi končni cilj, primerna pota k temu cilju pa si naj prizadeti, sami poiščejo po krajevnih prilikah in zmožnostih. Doseči cilj je glavno, niso pa tako važna pota k temu cilju, dokler so poštena. Podoben sistem se je izkazal najbolj praktičnim v vseh velikih podjetjih. Vlada Zedinjenih držav ne kontrolira državljanov v vseh podrobnostih, ampak le širokopotezno. Mnoge podrobnosti so prepuščene posameznim državam in te jih zopet v veliki meri prepuščajo countyjem, občinam in mestom. Uprava države New York se precej razlikuje od uprave države Louisiane in uprava countyja v Pennsyl-vaniji se dokaj razlikuje od uprave countyja v Nevadi ali Coloradu. Razmere v različnih delih Zedinjenih držav so preveč raznolike, da bi se za vse posameznosti mogla brigati osrednja vlada v Washingtonu. Ko je sedanji predsednik Zedinjenih držav, Herbert Hoover, za časa vojne vodil pomožno akcijo v Belgiji, ko je bil pozneje živilski direktor v tej deželi in ko je po zaključku svetovne vojne vodil pomožno akcijo v večjem številu težko prizadetih evropskih dežel, se je sam omejil le na široke načrte. Izpeljavo teh načrtov v podrobnostih je zaupal podrejenim močem v različnih krajih in razmerah, in jim je v tem oziru prepustil kolikor mogoče proste roke. ‘Kjer je bilo potrebno, je najel strokovnjake in je vpošteval njihove znanje in izkušnje. Da je bil pri svojem ogromnem delu tako uspešen kot je bil, je v glavnem pripisovati dejstvu da je zanj mislilo tisoče možgan, in delovalo za isti cilj, dasi na mnogo različnih načinov, kakor so pač narekovale razmere. Tudi sistem uprave in delovanja J. S. K. Jednote je elastičen. V glavnih potezah je označen v pravilih, pota v dosego skupnega cilja pa so do gotove mere dana na izbiro uradnikom in posameznim društvom. To je sistem demokracije in le potom tega je bilo mogoče, da smo mogli tekom zadnjih par let beležiti tako lep napredek. Posamezna društva so mogla tako dobro napredovati le, ker jim je prepuščena precejšna lokalna avtonomija. Končno je tudi pri posameznih društvih v splošnem največji napredek tam, kjer je največ medsebojnega spoštovanja in kjer se najmanj prežvekujejo malenkosti in osebnosti. Diktatorstvo se koncem konca izkaže le kot nezdrav in nenaraven pojav, bodisi v društvu, skupni organizaciji ali državi. V resnici veliki ljudje, ki spoštujejo svobodo in zmožnosti svojih sočlanov in sodržavljanov, niso malenkostni, niti ne morejo igrati vloge diktatorjev. -----------o----------- Kakovost dela se največkrat ravna po priznanju in plači. Mor/oče ja dobiti za mal denar mnogo dima, toda ne od prvovrstnih cigar. ❖ ❖ A- Največji ignorant je navadno tisti, ki misli, da razume vse. >1* * Domišljav ec, ki se nahaja v najhujšem študiju, te bolezni, eno stavno ne more priznati, da se je zmotil. Četudi mu s fakti in številkami dokažeš, da je v zmoti, se ne bo podal, ampak bo dejal: “Saj tudi ja,z to trdim, samo z drugimi besedami.” * * * Kadar se brezpomembni, a domišljavi cucki najbolj zaganjajo v vas, domislite se stare prislovice, ki pravi: “Pustite pse, naj lajajo: to kaze, da mi jahamo!” pi naši novi domovini zelo ugodno podnebje. Vsaka surprise party bi morala prijetno iznenaditi vsaj eno osebo, toda največkrat ne povzroči niti iznenadenja, niti prijetnosti. Vzrok je menda v tem, ker jih je preveč, pa se jih privadimo, kakor se privadimo na komarje in druga neizogibna zla. Surprise parties se prirejajo za 50-letnice, 25-letnice, 15-letnice, 1314-letnice, če kdo ne more kihniti, če mu je zrastlo novo kurje oko, če je pognala na vrtu štiriperesna deteljica, če je mačka mlade pripeljala na dvorišče itd. Povod za surprise party je lahko, če komu noht v palec raste, če se pojavi bradavica na nosu ali pika na jeziku, povod je lahko mlaj ali polna luna, prvi ali zadnji krajec, katera koli kvatra, črni maček na križpotju in še par milijonov drugih “važnih” vzrokov in prilik. Navadne surprise parties sestoje iz ducata ali več oseb, ki v temni sobi in pri obloženi mizi tiho čakajo na izbrano žrtev. Ko dotično žrtev izkušen starašina pod eno ali drugo pretvezo privede v sobo ali na prag iste, naenkrat za-žare električne žarnice in slavna party zažene vrišč, kot Izraelci, ko so podirali Jeriho. Slavljenec je včasi res iznena-den, a če ni, se vsaj dela, da je. On je seveda potem tista roža iz Jerihe, katero je treba najprej zaliti, nakar se primerno namočijo še ostali člani slavne družbe, da končno vsi žare, kot žive rože jerihunske. Take so običajne surprise parties, ki so se razpasle po lepi naši domovini. Bogovi naj jim požegnajo kurja bedrca in domišljijo, da so originalne in vredne svojega imena. Pa je v vsakdanjem življenju dosti dogodkov, ki bi se lahko' imenovali ’surprise (ali surprised) parties, dasi si ofi-cijelno ne lastijo tega imena. Tako party lahko tvorijo zabave pričakujoči gosti, ki so prišli na takozvano zabavo, katera je včasi tako zabavna kot navaden pogreb. Tudi udeleženci kakšnega banketa včasi tvorijo tako party, če so pozabili seboj v žepih prinesti sendvičev in kakšno steklenico; včasi tudi piknikarji, ki so se podali na piknik brez marel, galošev in rešilnih čolnov. Pa se drugačne surprise parties srečajo človeka v življenju. nad oživljenim gozdom, iz tra-ve so zažarele rdeče jagode. Naš ljubljenec pa je spal in spal . . . Neko nedeljsko popoldne \ prvi polovici julija sem družbi dobrih prijateljev razkazoval '"džungle” Ongave farme. Družba je bila izborno razpoložena in zanimala jo je duhteča meta ob potoku, še bolj dišeči po-laj v gozdnih sencah, divja vinska trta, jagode, maline, go be, ptiči, polži, raki, žabe itd Sploh je družbo zanimalo vse. najbolj pa menda kresilne gobe, s katerimi so bili nekateri člani družbe tako otovorjeni, da so resno pogrešali Krpano vo kobilo. Skozi džungle in ke-njone sem končno družbo privedel pod košato bukev, kjer sem bombastično izjavil, da je družba lahko ponosna, ker ima takega čudodelnika med seboj, češ, da sem; mogočnejši kot sam judovski postavodajalec Mozes, ki je priklical vodo iz suhe skale. Meni da židovsk’ očak pravzaprav ne sega niti do kolen. Seveda me je družba gledala prav tako neverno, kot so Mozesa zrli Izraelci. Jaz pa nisem izgubil poze dostojanstva, ampak sem si zavihal rokave, nakar sem z bukovo palčico trikrat pobrskal po listji, in izmed bukovih korenin je zažarel zaklad v prelestni rubinasti barvi. Svečano sem vzdignil posodo vse sladkosti da sc solnčni žarki zablesteli v rdečem ognju dve leti starega produkta vinske trte, nakai sem .podvori.’ z zvrhano čašo najprej sebe, nato pa vse ostale člane družbe. 'Seveda sem pri tem navedel častitljivo sta rost zaklada in njegovo zgodovino. To vam je bila surprise party! Osem mesecev je naš rdečelični junak tiho sanja) pesniške sanje in sanje o vstajenju v gozdni samoti, nakai jih je v primernih porcijah zaupal nam. Ni čuda, da smo postali vsi pesniško in pevsko navdahnjeni. Eden je celo skušal peti alelujo; ne vem kaj mu je bilo! Nedavno sem doživel zanimivo surprise party, ki pa si seveda oficijelno ni lastila te označbe. Lepega popoldneva v pretečenem oktobru zbrana nas je bila- mala skupina prijateljev na Ongavi farmi. Jesenski gozd je duhtel, sveže pečen krompir je duhtel in duhte-la je rdečelična kapljica ohij-skih vinogradov. Meni se je zdelo vse skupaj kot Zupančičeva “Čaša opojnosti”. Toda lep jesenski popoldan je bil prekratek za naše želje in vsebina trebušaste steklenice se je izkazala preobilno za našo žejo. Pa smo je lepo položili kot nebogljeno detece med korenine košate bukve in .jo pokrili z mehkim, duhtečim listjem, češ, saj pridemo ob tednu zopet občudovat sladko gozdno idilo. Pa nas je ukanilo jesensko deževje. Prišel je november in za njim december. Drevesno listje se je osulo in na debelo pokrilo našega ljubljenčka z mehko odejo. Nato se je navalil sneg. Naš ljub ljenček je zaspal in le v polu-snu je slišal hrumenje zimske burje, ki se je podila med go lim drevjem. Nato je polzaved-no začutil dih pomladi, petje veselih krilatcev, tajnostno vrvenje drevesnega soka in živahno žuborenje potoka. Bukve so zašumele v svežem zelenju, zaduhtel je bezeg in Dan pred praznikom ameriške Neodvisnosti dospel je iz Washingtona v ameriško-slo-vensko metropolo naj višji predstavnik mlade Jugoslavije v tej deželi. Dasi smo večinoma že vsi ameriški državljani in z vso dušo vdani svoji novi domovini, se nam je lepo videlo, da se mlada Jugoslavija zanima za izseljence svoje grude, katere je pregnala v tujino nekdanja Nemcem in Madžarom naklonjena avstrijska vlada. Saj je lila in je še Slovenija, odnos-io sedanja Jugoslavija naša nati, dasi je naša izvoljenka Amerika. In naši bratje po ■ervi in jeziku bivajo tam. Res, la smo se včasi jezili radi njenih otroških slabosti, neprilik :n mladostnih prepirov, in včasi smo si celo domišljali, da smo hudi nanjo. Toda, če bi bil kdo mogel pogledati v naša srca, videl bi bil, kako smo bili, dasi morda nezavedno, veseli vsakega njenega uspeha, kako nas je bolelo vsako njeno ponižanje! baš dovolila prehod med stoterimi avtomobili popoldanskega prometa. Podvizam se preko in bil sem baš sredi ceste, ko nekdo zakliče moje ime. Ozrem se in iz enega čakajočih avtomobilov me gledajo smejoči obrazi: slikarja Jakaca, Mr. Roglja, Mr. Grdine in še par drugih. Stopim k avtomobilu in Mr. Rogelj me predstavi dr. Pita-micu, poslaniku Jugoslavije v Washingtonu. Skozi odprto okno avtomobila sva si segla v roki, prav po ameriško. Par besed in rudeča luč, ki regulira promet na cestnem križišču, je pomežiknila in pričela gledati zeleno. Stroji so zabrneli glasneje in reka avtomobilov se je pričela pomikati preko Superior ceste. Izmotal sem se izmed avtomobilov in skočil na hodnik, kjer sem čakal, da mi rdeča luč ponovno dovoli prehod. Pri tem sem mislil, da bi bilo umestno če bi rdeča in zelena luč tako na kratko presekala vse avdijence, ki jih mora prestati g. poslanik. Na hodniku me ustavi policist: “Who is the guy with the silk hat on?” Pa sem se kratko odrezal: “Ambassador of Jugoslavia”. Mož me je na ta odgovor tako čudno pogledal, da še danes ne vem, da-li me je smatral za največjega laž-njivca, ali pa je ugibal kakšna zverina pač morem biti, ko se pozdravljam z ambasadorji tujih držav kar tako-le na cesti S poslanikom dr. Pitamicem, 'd je, kljub svoji taktnosti, izredno prijazen in družaben gentleman, sem imel priliko še pozneje trikrat ali štirikrat govoriti. Prvi sestanek, dasi kratek in neformalen, pa je bil vsekakor najbolj zanimiv. Saj nismo vajeni klanjanja in ga ne prakticiramo v tej deželi, toda vsak pravi Američan ima primerni rešpekt napram reprezentantu katerekoli dežele. Cast in pozornost, katero se mu izkaže, velja v prvi vrsti narodu in deželi, katero reprezen-tira. Tak-le neformalen sestanek in pozdrav pohlevnega slovenskega urednika v tujini s poslanikom suverene države Jugoslavije je vsekakor nekaj nenavadnega, obenem pa nekaj takega, kar more napraviti le dober vtis v demokratični Ameriki. Če to ni pristno ameriško, potem ne vem kaj bi bilo. Surprise party? J should say it was! o------------- Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, III. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0■ 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Mm"' 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, ‘ ij 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. _ 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, u' ec lev >er ■on II 'Ur ife Kriv Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. ^ Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n* Jjj|i sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bol spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. .. M# - 1 • IZP1 Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov i“, ‘U membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Cla*r Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov J za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se^ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev »jjj obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 cU“, članicami. u na niti na sliki. i / * i Presbiterijanski sinod v ; New Jerseyu je odpoklical Rev. , C. E. Richabaugha, pastorja v Hamiltonu, ki je kritiziral krila mladih žensk. Tako je prav. Ce hoče biti pastor, naj se drži prižnice in naj pusti ženske kiklje v miru. A. J. T. DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje iz 1. strani) V Ohio Theatre na 1511 Euclid Ave., je ta teden na programu zanimiva igra “Women Go On Forever.” Popoldanske predstave so samo ob sredah, četrtkih in sobotah. * * Clevelandski list “Plain Dealer” aranžirati hoče veliko cvetlično parado (Flower Pageant) za dan 24. avgusta. To naj bi bil oficijelni pozdrav udeležencem avijatične razstave in tekem, ki se pričnejo v Clevelandu isti dan. * * Znani pevec Mr. Anton šu-belj se je spomnil uredništva Nove Dobe z lepo kartico iž divnega Yellowstone parka. jjc * Iz Ely, Minn., je dospel te dni v Cleveland, sobrat Frank Ule, sorodnik našega stavca F. E. Lunka, ki je v svojem prostem času tudi odličen ptičje-rejec. • --------o-------- NOVE PRISELJENIŠKE KVOTE (Nadaljevanje iz 1. strani) Enostavni račun nam pokaže, da je komisija ustanovila, da živi v Ameriki 530,000 ljudi jugoslovanskega izvora. Kaj ti: 94,820,915:150,000, je 530,000 — 845. Vzporedba s kvotami nekaterih drugih dežel je zanimiva: Države Nova kv. Stara kv. Avstrija 1,413 785 Bulgarsko 100 100 Cehoslovakija 2,874 3,073 Francija 3,086 3,954 Nemčija 25,957 51,227 Velika Britanija in Sev. Irsko 65,721 34,007 Grško 307 100 Ogrsko 689 473 Irsko 17,853 28,567 Italija 5,802 3,845 Norveško 2,377 6,453 Poljsko 6,524 5,982 , Rusija 2,784 2,248 i Rumunsko 295 603 ■ Švedsko 3,314 9,561 ■ Jugoslavija 845 671 ) Iz zgornjega je razvidno, da ■ je bila nemška kvota znižana ■ na polovico. Tudi kvote za Ir- sko in za škandinavsk6 le so bile znatno skrčei>e' gleška kvota pa je zn< skočila. Slučaj je pač *** da so kvote mnogih J11 j vzhodno-evropskih de2e i le prirastek, dasi zag0'., sistema narodnostnega niso to ravno želeli i ’hej esi tes tibj *V| C■ ‘ S Ameriška jahta v B ^ ^ pristanišču. Nedavno J ^ i la v šibeniško prista” < suzna ameriška Jan da” s 54 člani P°s3. f uglednimi ameriški*^ med njimi tudi l**b Wi, ■Rro" v< Američan Nicola niki so se takoj P0,1..e* ly krcali ter si ogledal' ^ ^ vinske znamenitost* ^ popoldne so se podal’ ^ ^ Krke. Drugi dan je ^ t« f odplula dalje. d a. —y J d, Narodni park ^ ^ ‘ 8 Za ministrstvo za I ^ $, izdelan zakon o ure«1 ^ ' kih jezer in uredit'1 j ^ bita in sicer Sir°v£lC fe* blancem. Del Velebit ^ e ^ rabil za letovišče- vf ' ^ zemlja bi se razde*’ jj • parcele za vile. Ve-S ^ pi *»he se proglasil za na*-^ ko da bi bile ^ i zaščitene pred unič°' t)ly —- /N Na Bledu je bifc.V J i julija z velikim sVeC*[^ J' jih je organiziral Jj' 1 hotela R. Konda, £ ^ i Miss Bled Slov«"K'((( > Olip, hčerka dr. odvetnika v Beog’'**. 0 je bila po izvolit''*, $ ^ likih ovacij s 9^ra|'el- ‘f y ! vilnega občinstva ^.jj, ^,0, la mnogo krasnih . L VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Zato nas je odkritosrčno razveselil prihod njenega poslanika, ki je prišel kot brat med rodne brate. Od pokojne Avstrije nismo bili vajeni kaj takega. Njej so bili posebno slovanski izseljenci manj od črede ovac. Nam se pa tudi ni niti malo tožilo po neprijazni mačehi. Vroč dan je bil, posebno v zaduhlem uredništvu št. 1, zato sem se po peti uri oglasil za par minut v uredništvu št, 2, kjer je kolikor toliko hladu in vlažnosti. Nato pa sem jo po Velika škoda za avijatiko je, Superior cesti mahnil proti Ida sta dva izmed najboljših parku, kajti patrurni sprehod. ameriških letalcev poletela v po celodnevnem sedenju je pra- Rim, kjer ju je Mussolini po-va tonika za uredniško dušo in I ljubil. To jima utegne tako telo. Na križišču Superior in I pristuditi letalstvo, da ne bo-divie vrtnice, oglasile so se Addison ceste mi je rdeča luč J sta marala več videti aeropla- Majhni ljudje (duševno marj-hni namreč), mali “učenjaki” in vseznalci in mali narodiči so navadno najbolj razdražljivi in ugrizljivi. Isto velja za male psičke. >i‘ Čudno je letošnje julijsko vreme. V prosti naravi nenavadno mnogo mokrote, v kleteh pa vedno večja suša! »S* Različni stoli in sedeži so namenjeni za udobnost človeštva, vendar imam jaz močne pomisleke proti nekaterim vrstam teh udobnosti. Tako mislim, da ne more biti nič kaj prijetno sedeti na zatožni klopi, dasi tega še nisem izkusil. Tudi me nič kaj ne mika sedeti v brivskem ali zobozdravnikovem stolu ali pa na stolu pred fotografično kamero; izogibljem se teh udobnosti kar najdalje se morem. ❖ V Clevelandu poznam lepo rojakinjo, ki ima tako perfektno rdeče lase, da se sunkoma ustavi pred njo vsak, ki jo nenadoma zagleda. Mene in naj-brže tudi druge objame hipna iluzija, da je to rdeča luč, ki regulira promet na cestnih križiščih. h lis Current Thought. I SLOVAKS hi f8Pect 1IVlt*es> One is able to gain the right perspective in fpfi* 'fessin r 0 w°rking for a bigger membership by mentally sup-oioi^ ^ the desire to do something gay. \if 1 devot 1°U*C* g*ve ourselves a chance to think. It is necessary ir A*1' ubjecj e one’s self to intense consecutive thought on a definite laVe the" °rder to develop in that direction. Our ideal is to ,ov«*j ?Že1 'n I ce *01 ^ °f the world hums inte^3 le»trae e^ly like a happy or-kv(,!i P^s k worker, if he sloVi'! I'd despotism and 0dbflI*^ itleaa • products of the ter °!. Personality, serve zad«1 rSisg dlscords into what , w°uld be uniform 3SZ unity- V Is truth, but dis- no *alse and evil. The dpj1 lv.es may be seen Eihta' 8p*r? tor harmony of '°sa^l|lWrti ^°r and sincere ef-If expression last"1 L. is ^^ysis shows that lVe'S’ it Ua^ed by unworthy 0 Of 111 a^S0 sh°w where ali deve, nhouKht and action 3sti f :L; ^rUe nf+ sPiritual power, dal* •' X v«8 ttjav that the best je .ia'1' L °ny thn 0ften develop in-|d the * U knowl- . I,, ^ any; ^tives of others, 'na 6ty t0 mle others. Ki«6?« slUfficientrUle °thers with‘ reditvJfJ^»Path, Under standing Stvi 4'‘>• their mo- ova^.fst 1Sundei-J ng dlscord ?bV;I Hinevitaw tanding. And al-■h. S • 6Velot)s y desire to ■elila ' f.,lncl cowj lack of sympa-rps "Wk eration for oth- >' e jf l lrir°d'jlj^standd0 not reall.v wish i?e^ f>w 'ler ’ ’ to help the la ,lil J0!) ^ ‘t, tu lnat.e it, or even l-eC^^K ls sure to de- \ l^'^r'y And J°rd and inhar' ■ VK fish to IQn they d«not ’ tik*1 ’fey trUp farther in the ‘ J^KjKcthey are cythm and har’ ‘ m J,l>e qal si e c°mmitting an °f bemg out of ■t% . /IT’i - a "uSt affli be transformed by the action of praise. Flowers become more luxuriant and more beautiful when they are tended by those who love them. To say “she, or he” has a talent for flowers or plants,” or “Anything will grow for her,’' is to say that she loves them and has sympathy with them. In the same way people who specialize in raising animals have success. Superficial people enslave their minds by de-pemiding upon fortune toilers, wizards and other' prognosticat-ors of fortunes, and misfortunes. The source of joy is within, real happiness comes thru this consciousness and not from without. Man is formed for wisdom, for happiness and for peace of mind. But it is in vain to seek it in external things. The eternal verities are not to be discovered in superficial things. o-------------- Strong Local Teams Stage Debate and Game Ends in Tie. When the Waukegan Comrades tied the score in the ninth inning, the Tenth Street Business Men walked off the grounds thus ending the game. In the ninth inning the Business Men were leading, 9 to 6. with two men oh base. Burks, the star hurler for the Comrades doubled to centerfield, two men scored on the hit. Burks than stole third, Palu-cius, thridbaseman for the Business Men, threw the ball away, thinking Burks was out. Burks, however, stole home tying the score. The Business Men argued that the ball was not in play, but the umpire failed to call time, when tying run was scored.' The base umpire called the runner safe. The Comrades and most of the fans claim the umpire’s decision was fair. The Business Men and the Comrades failed to agree, so the game was called, ending in a 9 to 9 deadlock. Managers Petrovič and Ash-mus have agreed to play this game off in the near future. Comrades A. R. H. E. Archdale, 3b 5 0 3 0 Skoff, 2b ............ 5 0 11 Pabst, ss ------------- 5 2 10 Kaires, c .... 5 1 0 1 Smith, p ....'.h------- 5 2 2 2 Korenin, cf 5 12 0 Bartel, lb .4101 M. Pabst, If ........ 2 1 0 2 McKinney, rf. 2 0 2 0 Totals 43 9 12 7 Business Men A. R. H. E. Baker, p-ss 5 111 Palucius, 3b 5 0 0 2 W. Kaires, rf 5 2 1 0 Rules, 2b 5 12 0 Porteous, lb ... 5 10 0 Kužmickas, If 5 12 0 Hendrix, cf-p 4 110 Weber, c 4 112 Cerk, p-cf 4 12 0 Totals Comrades Bus. Men Two-base Kuzmickas. 42 9 10 5 000 020 043—9 003 041 10*—9 hits — Archdale, Struck out—By Smith, 8; by Burks, 4; by Cerk 11; by Baker, 1. Base on balls —Off Smith, 1; off Burks, 3; off Cerk, 2: off Baker, 4; off Hendrix, 2. John Petrovič, Comrades S. S. C. U. SOURCES OF FAILURE YOUTH DROWNS A Croatian youth, Frank | Kolovich, of Shamokin, Pa., who was visiting in Cleveland, last Sunday, drowned when a canoe in which he and two others were paddling was capsized and ground to pieces in a collision with the steamer City of Buffalo. The accident occurred about 150 feet outside the Gordon Park breakwater. The canoe was churned into splinters by the steamers paddles. Much of our failure can be traced to our steady adherence to the policy of doing what we like instead of what we really ought to do. Too bad that man isn’t so built as to come always to right decisions, automatically, without the adventure of taking a chance or without hard thinking. But we aren't that way. Every day we have to take our intellectual and spiritual life in our hands, and make our decisions as well as we know how. Washington Monument. A plan for providing a fitting memorial of the military and political services of Washington began during his lifetime. In 1783 -Congress resolved to erect a marble monument, and Washington himself is said to have selected the side afterward adopted. No practical steps were taken, however, until the formation of the Washington National Monument Society in 1833, 34 years after Washington’s, death. Funds were raised by popular subscription and the society adopted a plan to provide a huge obelisk. The cornerstone was laid in 1848. By 1855 the shaft reached a height of 152 feet. Construction was then suspended for want of funds. Work was not resumed on it again until 1878 when Congress appropriated money for its completion, and the finished monument was dedicated February 2nd, 1885. The total cost was about $1,300,000. It is a shaft of white marble rising 555 feet and five and one-eighth inches from the ground and is the highest work of masonry in the world. What Is A Gadget? The slang word “gadget” is synonymous with “thingumbob” or “thingumabob.” It is employed as a convenient name for anything novel or as a convenient substitute word when the speaker cannot recall the right name. “Gadget” originated among sailors and it is applied by them to all sorts of small tools and mechanical devices. When a sailor says “Give me that gadget” he may mean anything from a nail to a monkey-wrench. He generally employs the word only when the correct name of the article does not readily occur to him, just as a landsman might say ‘Give me that thingumbob.” Two theories have been advanced to account for the origin of the word. Neither is supported by evidence. According to one, “gadget” is derived from French “gachette,” diminutive of “gache,” a catch or staple. The,other derives it from “gadget” an absolete Scotch word meaning gauge. Life Of A Elephant. According to Major W. A. Smith, the age cycle of an elephant’s life is very similar to that of human beings. “A youngster,” writes Major Smith in a recent number of a wellknown magazine, “is put to light work at 16 and gains his full development at 25, and, though female may carry calves at 18, this is young. The animals are getting past work at 65, and although there are, I bejieve, instances of great life in elephant, our experience is that they seldom live beyond 75.” Hoping To Do Most of us say: “I hope to do so and so.” Here and there one says: “I have done and so-and-so.” The “hope-to-do-ers” furnish a sleepy audience for the doer. ------O----- The activity of your lodge marks the quality of membership not the quantity. 26-Foot Animal. In an address before the National Geographical Society, Roy Chapman Andrews recently described his last expedition into Central Asia. He brought back with him the fossils of the largest land manunal of which science has record. This enormous creature was 16 feet tall, not including a huge neck towering 12 feet above the body. Its legs, Andrews said, resembled the pillars of a cathedral. Millions of years ago, before the Gobi desert became an arid waste, these mammoth mammals lived by eating the leaves of giant trees in that region. * New Era Supplement o Edited by Anthony L. Garbas. GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern mmimmitxiiiTin XL URADA GL. TAJNIKA (Continued) The first thing the janissary asked of the gypsy (because he could not speak with the monk, for he did not know his language) was whether or not he knew where was that father about whom he had been talking so frequently. “Of course I know him; he is not far from here,” replied the gypsy. Then said to Marcus, “I’ve got him going all right.” “And how have you learned all about that?” asked the janissary. “My friend,” said the gypsy, “I was present and was the one who placed the lad upon the horse’s back and took him to Turkey. Since then I have seen him quite frequently, and J still know him well.” “Do you mean to say that you know him?” exclaimed the janissary rising to his feet and then sitting down again, as a man would do who became mentally deranged. “I know him,” said the gypsy quietly, as if he was saying something usual. “I know that you are the very same person whom I took with me to Turkey.” The janissary fierce enough in battle, got up, his fact-flushing. “My man — if you are telling the truth — I pray, tel) me where my father is?” he said. Twisting his mouth in a peculiar expression, the gypsy took his knife and laughing, cut the ropes on the janissary’s hands. “Undoubtedly this George Kozjak is a more handsome man than the one that was galloping with me to Turkey,” he said gesturing to old Marcus. “My son!” exclaimed old Marcus. The wall between the two hearts now fell apart; the father and his son were leaning upon each other’s bosom and sobbing with joy. At one time the word “son” had not been strange to the ear and the heart of this son, but the word had never come to his ears since he had been under the Turkish yoke. Old Marcus would have liked to ask his newly restored son a great many things, but for the time being he had to satisfy himself mostly with being able to look upon the one for whom he had been waiting in vain for so long. Whenever he and his son wished to speak to each other, the gypsy acted as an interpreter. It was not very difficult now to get out of the cloister. George Kozjak, ex-commander of the janissary forces, could easily deceive his former comrades by saying to them: “The people in the cloister have surrendered to me on the condition that they be permitted to leave the monastery and go away unmolested, and in turn, they will realease me and my three comrades and surrendered the monastery to the Turks” The janissaries agreed to these terms, just to get back their brave commander. They thought, however, that the agreement with the Christians need not be binding so far as their part of it was concerned; but having seen that their commander himself was willing to take their enemies to a safe place, they did not interfere with the little company of Christians as they rode through the midst of the Turkish camps, taking with them all the precious things and wealth belonging to the monastery. Even when the commander declared that he would in person escort the Christians up to the Castle Kozjak and thus fully carry out his agreement, no one of the janissaries dared to object, though they all thought it strange. A large force of his soldiers wanted to escort him ^s his body-guard, to enforce the agreement with the Christians, if necessary, so that the latter might not again hold the commander prisoner. But he refused, saying that it was not necessary to have a large force for that purpose; and he took only a few men with him. This small company of soldiers soon returned and informed the janissaries that their commander had deserted them and had gone over to the Christians into the Castle Kozjak. This news so enraged the Turks that they set the huge monastery afire, totally destroying the cloister building and the church. They would have liked to take vengeance upon the traitor, as they called their ex-commander; but they realized how dangerous their former chief would be to them if he should join the native forces, and therefore they left the place and went for-ward following the main Turkish army. On their \fay to the castle, the Christians sent the gypsy and two other servants ahead to the Castle Kozjak to deliver to the people there a happy message; namely, that the young George Kozjak, the true and legitimate ruler, was on his way to the Castle. In addition, Marcus also gave the gypsy and the two servants a special message to be delivered to Peter Kozjak personally, if he had already arrived at the Castle, that he need not fear in the least as the wrong he had perpetrated had already been forgiven and forgotten. When the inhabitants in the Castle heard the happy news, great joy prevailed among them all, especially among the older servants. Had God struck Peter with His mighty lightning from a clear sky, the miscreant would not have been more excited than he was when he learned that his brother, who had lived in the cloister, and his son, whom he had sold to Turkey, were now on their way home to the Castle, and that his crime had become known publicly, so that he could no longer live among the people. However, Peter did not hear the last sentence uttered by the servants, namely, that the wrong he had done to Marcus had been forgiven and forgotten, as Marcus had said; for the servants, who were full of joy, did not know what they were talking about. “Everything is lost! — Everything is lost!” exclaimed reter, crying in so strange a tone of voice that he caused everybody who heard him to be frightened. “I am lost for eternity!” said Peter, running out of the Castle; and no one followed him to see where he was going. (To be continued) PREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC JUNIJ, 1929. MEMBERSHIP CHANGES FOR JUNE, 1929. Odrasli oddelek—Adult Dept. Dr. št. 1.—Prestopili k dr. št. 141: John Judnich 21158, John Judnich, Jr. 26339, Anna Judnich 27735. Prestopil k dr. št. 44: Valentine Jagodic 19537. Dr. št. 2.—Pristopili: Frank Košir, 30052, John Gradiser, 30051. Suspendirana: Anna Se-kula 28073. Premenil zavarovalnino iz $1500 na $1000: John Hutar 407. Dr. št. 3.—Pristopil: Matt Bilhauer 30053. Suspendirana: Terezija Knafelc 24565. Dr. št. 4.—Pristopil: Lawrence Klemenčič B337. Dr. št. 5.—Suspendiran: Jacob Stephan 19116. Dr. št. 6.— Pristopil: John Vidrick 30054. Odstopila: Agnes Balant 25805. Dr. šte. 9. — Pristopili: John Kobe 30056, Anton Murn-30055. Dr. št. 12.—Pristopil: Peter Frzop 30057. Umrla: Mary Mu-sko 8422. Dr. št. 13.—Pristopil: John Verbanie 30058. Suspendirani: Tomas Rudar 17980, Frančiška Rudar 17982. Prestopila k dr. št. 55: Mary Kolenc 11075. Dr. št. 15.—Pristopili: Anna Sterk 30060, John Sterk 30059, Stephania Brayda B338. Dr. št. 16. — Suspendirani: Joe Becaj 12324, Mary Becaj 15583, John Cerjak 1196, Agnes Cerjak 8544. Dr. št. 20. i— Suspendiran: John Kosec 19880. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $500: Frank Malnar 24644. Dr. št. 21.—Pristojpil: John Major 30061. Suspendiran: George Radovich 19432. Zopet sprejeta: Anna Majers 26772. Dr. št. 22.—Pristopil: George Fajdich 30062. Umrl: Nikolas Jakovich 7144. Dr. št. 25.—•Pristopili: Frances Gov/e B339, Louis Stefa-nich 30063. Suspendirani: Frank Garvas 19528, Frank Petrovčič, 21318. Umrl: Mike Butala 1665. Dr. št. 26.— Zopet sprejeti: Martin Mayers, 29708; Jennie Mayers 29709, Louis Skerlong 25146. Suspendirani: Nick Petkovich, 27594; Rade Rajno-vich, 25495 Sophie Rajnovich 25510, Mary Vujnovich 29809. Dr. št. 30.—Pristopil: Anton Samsa 30064. Prestopil k dr. št. 37: Anton Pierce 23316. Dr. št. 33.—Pristopili: John A. Caesar 30065, Frank Obarch 30066. Dr. št. 35. — Suspendiran: Frank Knap 25511. Prestopil k dr. št. 198: Mike Pugelj, 24255 Prestopili k dr. št. 135: Frank Zorman 29504, Louis Zorman 29505. Dr. št. 36.—Zopet sprejeti: Joseph Modic 23707. Suspendiran: Matt Krebel 22473. Umrl: Ignatz Spendal, 1253. Dr. št. 37.—Pristopili: Anna Mlacek B340,. John Sustarsic 30067, Louis Kovach 30068. Zopet sprejeti: John Tomc 18856, John Sestan 24035. Suspendirani: Anton Cvetko 25177; Agnes Kos 9381, Frances Leskovec 14110, Anna Zallar 29586, John Leskovec 2792, Marko Volcan-sek 20599, Anton Zallar 27.933. Dr. št. 41.— Pristopil: Anthony Jurjavcic 30069. Dr. št. 44.— Pristopil: Thomas Podnar 30070. Umrla: Anna Lintol 9612. Dr. št. 45.—Pristopili: Frank Velikan 30071, Anna Rolih 30072. Prestopili k dr. št. 194: Josephine Mausar 29589, Anna Mausar 27911. Premenil zavarovalnino iz $500 na $1000: Philip Udovich 25972. Dr. št. 47.—Pristopil: Joseph Mismash 30073. Dr. št. 49.—Pristopil: Peter Špehar 30074. Dr. št. 50. —Suspendirana: Kristina Tičar 22736. Dr. št. 52. — Suspendirani: Alouis Kozlevčar 6015, Mary Kozlevčar 17458. Dr. št. 53.—Pristopjil: Paul Osredkar B341. Dr. št. 54.— Zopet sprejet: John Bukovac 11467. Umrla; Mary Lousin 8114. Dr. št. 55.—Pristopil: John Sustersic 30075. Dr. št. 57. — Suspendirana: Cecelia Collins 24301. Premenil zavarovalnino iz $1500 na $500: Paul Kosiča 15453. Dr. št. 58. — Suspendirani Frank Kostelic B76, John Ko-stelic 1832, John Kostelic, Jr. 25191, Frances Kastelc 10718, Joseph Brezich 18321, Louis Sasich 9985, Mary Kastelc 28924. Prestopili k dr. št. 141: Jacob Vertin 11284, Katie Ver-tin 20998, Frances Vertin 26818. Dr. št. 64.—Pristopil: Charles Ozanich 30076. Dr. št. 66.—Pristopila: Frances Sukle 30077. Dr. št. 70.—Pristopila: Rose D. Dogan, 30078. Zopet sprejeti : Anna Begel, 20587; Rudolph Spolar 28674. Dr. št. 71.—Pristopili: Anton Krall 30080, Victoria Champa 30079. Suspendirani: Ignac Fortuna 14930, Jake Hribar 13471, Mary Kontelj 24017, John Kumel 6452, John Kumel 28274, Frank Mohorčič 22024. James Perrot 20191, Joe Peru-sek 11400, Charles Smrdelj 20847, Jake Trček 6839, John Velkovrh 17502, Anton Sluga 26589. Premenil zavarovalnino: iz $250 na $500: Anton Rojc 23133. Dr. št. 75.—Pristopila: Julia Milavec 30081. Dr. št. 78.—Pristopil: Adolph Loushine 30082. Dr. št. 81.-— Pristopil: William J. Ahacic 30083. Suspendiran: Louis Rudman 29593. Dr. št. 82.—Pristopil: Frank Blasich 30084. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $250: Valentine Kališnik 20876. Dr. št. 83/— Zopet sprejet: Bozo Zivkovich 25470. Dr. št. 84.— Zopet sprejeti: Tony ‘Perusdk 27023, John Pe-rusek 27024. Dr. št. 87.— Zopet sprejet: Mihael Grabr.jan 12750. Suspendiran: Louis Gorjanc 11892. Prestopil k dr. št. 144: Ivan Daus 28319. Dr. št. 88. — Suspendiran: Charles Zadnik 28545. Dr. št. 90. — Suspendirani: John Markovich 26124, John Hergula 29516, Joseph Paulin 23567. Dr. št. 92. — Suspendirani: Amalia Koren 26904, Amalia Koren 27242. Umrl: Louis Slejko 12065. Dr. št. 94.—-Pristopil: John Sedej 30085. Dr. št. 103.—Zopet sprejete: Josephine Juratovac 26369, Louise Roberts 24753. Suspendirane: Mary Šimenc 22741, Frances Osretkar 22989, Louise Brezar 25932. Dr. št. 104.-— Zopet sprejet: John Bradach 23735. Prestopil k dr. št. 94: Stefan Valenčič 22063. Prestopil k dr. št. 92: Louis Baucer 23159. Dr. št. 105.-—Pristopili: Marko Mastela 30088, Katarina Ma-stela 30086, Blaz šare 30087, Paul Wertin 30089. Suspendi ran: Joseph Stukel 27696. Dr. št. 106.—Pristopile: Molly Puntar 30090, Annie Puntar 30091. Zopet sprejeti: George Berlinc 27275, Jennie Berlinc 27276. Dr. št. 107—Zopet sprejet: Math Plesha 29157. Dr. št. 108.Suspendirani: Mary Selak 29640, Pete Madush 26532, Anna Madush 26531. Odstopil: Jacob Kcstinc 19621. Dr. st. 109.—Pristopila: Mary Hren B342. Dr. št. 110.—Prestopili k dr. št. 2: Alex Košir 15255, Alex Košir 27326, Alojzija Košir 16301. Dr. št. 112.—Pristopili: Vincent Martinčič 30092, Mary Marolt 30093. Dr. št. 114.— Pristopil: Joseph Startz, 30094. Zopet sprejet: Matt Spreitzer 18172. Pre- menil zavarovalnino iz $500 na $1000: George Popovich 28709. Dr. št. (116.—Pristopila: Josephine Jenko 30095. Dr. št. 117.—Pristopila: Angela Rotar 30096. Dr. št. 120.—Suspendirana: Mary Anzich 22359. Dr. št. 122.—Pristopil: Nick Pavičih, 30097. Suspendirani: Joseph Verhovsek 20480, Andy Odrehovsky 27807. Prestopila k dr. št. 137: Mary Rosman 25453. Prestopili k dr. št. 37: Anton Glavan 24168, Frank Krivec, 19083, Frank Krivec, 29294. Dr. št. 124. — Suspendiran: Frank Livek 16923. Dr. št. 125.—Pristopil: Ignacio Juretig 30098. Prestopil k dr. št. 37: Andrej Maruscak 20776. Dr. št. 126.— Suspendiran: Simo Peuraca 29271. Dr. št. 128.— Suspendirani: Mike Chacich 21871, Mike Popovich 21242, Mary Popovich 21872, Peter Salaja 20318, George Somjan 26091, Elij Vule-tich 22401. Dr. št. 129.—Zopet sprejeta: Loiuisa Adamich 24685. Dr. št. 131.— Suspendiran: Kuzma Velajcich 23779. Dr. št. 132.—Pristopila: Anna Korencic 30099. Zopet sprejeti: John Cimperman 4932, Frances Cimperman 12407, Mike Gerdanc 22167, Filipina Gerdanc 22166. Suspendirani: Anton Strah 20890, Christina Strah 27219, Antonia Strlekar 24865, Mary Skubi 27211, Mary Petek 16230. Dr. št. 133.—Prestopila k dr. št. 44: Terezija Strukel 22090. Dr. št. 135.— Pristopil: Joseph Miller B343. Suspendiran: Joseph Krivan B320. Suspendirani : Stephan Novosel 21334, Mary Novosel 21337. Dr. št. 137.—Zopet sprejete: Pauline Japel 26630, Mary Zupančič 25753, Jenny Gerbich 24059, Mary Saurich 28597. Suspendirane: Josephine Kukac 25102, Terezija Nemanich 9436, Rose Skelin 25170, Sophie Turk 28454. Dr. št. 140.—Prestopil k dr, št. 27: Joseph Vicich 29185. Dr. št. 141.—Umrl: Frank Orekar 10670. Dr. št. 142.—Pristopil: Eugene Petrovčič 30100. Suspendirani: Joseph Frankovich 28400, Mike Frankovich 28401. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $500: Matt Vlasic 29405. Dr. št. 143.— Suspendirani-: Jacob Modic 25826, Michael Massera 21838, Joseph Kriva-csy 27094. Dr. št. 144.—Pristopili: Joseph Plut 30101, Frank Plut 30102. Zopet sprejet: Steve Besedich 27126. Suspendirani: August Augustin 18151, Anton Bombach 2196, Mary Bombach 9277, George Stimac 26050. Dr. št. 145.—Pristopil: John Sydorick 30103. Suspendirani: Anton Mahnič 16030, Dan Zimic 29323. Dr. št. 147.—Prestopil k dr. št. 167: Joseph Pavlin 24326. Dr. št. 148. — Zopet sprejet: Frank Bobnar 29950. Suspendiran: Valentine School 25848. Dr. št. 149.—Prestopil k dr. št. 144: Jacob Baloh 12258. Dr. št. 150. — Suspendirana: Pauline Petrich 26083. Dr. št. 151. — Suspendirani: Louis Zabreznik B129, Louis Zabreznik 25273. Umrl: John F. Pauline 25531. Dr. št. 154.—Zopet sprejeti: Frank Bobnar 23279, Maggie Bobnar 23276. Suspendirani: Anton Mazi 24886, Anton Rahne 25079. Prestopila k dr. št. 175: Josephine Rutar 26127, Matt Rutar 21230. Prestopil k dr. št. 149: Mike Ratkovich 25585. Prestopil k dr. št. 155: Frank Vidic 26501. Dr. št. 162.—Pristopila: Mary E. Mihelich 30104. , Zopet sprejeti: Matt Sevilles 28874, Brounie Sevilles 28875. Suspendirani: Antonette Dick 28876, Frank Kraupa 28314, Mihael Kurfurst 26536, Mary Pogorelc 25780. Dr. št. 165.—Zopet sprejeti: Andy Sholtis 28495, Helen Sholtis 28496, Stefan Tomko 29763. Dr. št. 166.—Prestopila k dr. št. 45: Josepsine Zunk 25974. Dr. št. 168. — Suspendirani: Lawrence Oblak 21096, Ivana Oblak 21095. Dr. št. 169.—Zopet sprejet: John Oleksa B251. Prestopila k dr. št. 90: Emilija Markovich B42. Dr. št. 170.—Pristopila: He len Trakonja 30105. Dr. št. 171: Zopet sprejeti: Joseph Vist 26070, Rudolph Vist 28134, Mary Vist 28133, George Mavrovičh 26835, Mary Mavrovich 26892, Tony Mav-rovich 26292. Prestopili k dr. št. 37: Joseph Vist 26070, Rudolph Vist 28134, Mary Vist 28133. Prestopil k dr. št. 135: Rock Hajduk B74. Dr. št. 173.—Pristopil: Stevc Mejak 30106. Suspendirani: Louis Avsec 28348 ,Matt Povse 25708. Dr. št. 174.— Suspendirana: Elizabeth Stanker 27239. Umrla: Katie Spicko 28717. Dr. št. 175.—Prestopil k dr. št. 37: John Tomazich 28902. Dr. št. 178. — Pristopili: Rose Jakovach 30107, Antofi Jako-vach 30108. Dr. št. 179.—Zopet sprejeta: Johana Klemp 27579. Suspendiran: Frank Benigar 27043. Dr. št. 180.—Zopet sprejeti: Mary Intihar 27221, Frank Rojc 28026, Frank CJemenc 23868. Suspendirani: Frank Budic 24273, Frank Hočevar 27218, Agnes Knaus 27225, Louis Plut 20200, Frank Plut 21653, Joe Plut 24259, Antonette Peternel 24497, William Pečjak 27496. Dr. št. 182.— Suspendirani: Mary .laversek 28100, Angela Kompare 29958, Mary Adlesic 27452, Mary Golobic 27455, Su-zanna Ivanušič 29191, Mary Bodak 27462, Anna Frzop 29777, Barbara Flajnik 29118. Dr. št. 183.—Pristopila: Rozalija Kastello 30109. Dr. št. ,184.— Suspendiran: Joseph Dergantz 27720. Dr. št. 185.—Pristopil: Matt Šinkovec 30110. Dr. št. 186.— Suspendirani: Anthony Resnik 29060, William Jazbec 28693, Daniel Jazbec 28692, Victor Jazbec 28691. Dr. št. 188.— Suspendirani: Nick Kasunic 28885, William Cimperman 28015, Jack Baraga 28797, Josephine Baraga 28539, William Ferlin 29165. Dr. št. 189.— Suspendirani: Felix Just 29781, Anna Sirk 28190. Dr. št. 191. — Suspendiran: Anton Rozina 27938. Dr. št. 195. — Pristopil: Stanley Lautar 30111. Suspendirana: Rose Lautar 28043. Dr. št. 196. — Suspendiran: Anthony Kotz B277. Dr. št. 197.—Pristopila: Antonia Ribarich 30112. Dr. št. 198. — Suspendiran: John Milavec, 29338. Dr. št. 199.—Pristopili: Angelo Decoralis 30.113, Urbino Caponi 30114, Jay Cericola 30115, Albert Fraini ,30116. Suspendirani: Tony Hurta 29526, Sergey Wasilow 29393. Dr. št. 200.—Pristopili: Mary Omerza 30117, Molly Kle-mencich 30118, Anne Mertel 20119. Prestopil k dr. št. 110: Anton Kok 29441. Prestopil k dr. št. 82: John Vertin 29470. Dr. št. 201.—Umrla: Mary Sustersich 22432. Dr. št. 202.—Pristopila: Albina Benedichich B345. Joseph Pishler, gl. tajnik. -O- RAČUN MER DRUŠTVI IN JEDNOTO ZA MESEC JUNIJ, 1929. Odrasli Oddelek. Dr. št. Dohodki Izdatki 1 915.50 487.00 2 715.44 1,302.00 3 157.02 264.23 4 147.83 135.00 5 276.43 144.00 6 636.39 52.00 9 559.93 366.50 11 173.32 12 289.36 13 103.86 14 51.39 15 351.10 16 315.20 18 461.04 20 455.00 21 396.93 22 207.17 25 542.83 26 703.42 27 152.87 28 80.76 29 270.61 30 685.42 31 323.91 32 88.66 33 308.58 35 221.34 36 832.85 37 1,207.61 39 498.57 40 420.29 41 99.58 42 292.57 43 146.30 44 * 398.80 45 587.05 47 157.65 49 282.44 50 153.02 51 36.76 52 57.73 53 337.36 54 103.61 55 215.47 57 286.10 58 186.00 60 113.98 61 216.68 64 43.97 66 68 153.51 69 90.61 70 71 568.03 72 56.50 75 200.67 76 100.27 77 221.76 78 212.89 79 30.93 81 94.42 82 210.61 83 87.01 84 85 258.92 86 112.16 87 136.37 88 213.96 89 205.72 90 52.77 •' —< 94 398.39 99 187.99 101 148.59 103 277.07 104 163.37 105 305.44 106 178.57 107 89.99 108 219.60 109 152.50 110 178.18 111 121.58 112 124.89 114 426.25 116 146.26 117 62.80 118 118.79 119 56.84 120 325.69 121 48.70 122 346.11 123 99.41 124 106.73 125 103.61 126 87.79 127 47.61 128 213.46 129 203.10 130 61.72 131 127.97 132 288.54 183 187.76 134 76.42 135 136 61.50 137 287.83 138 108.64 139 77.66 140 183.22 141 116.52 142 70.00 143 81.27 144 341.98 145 168.65 146 147 66.96 148 70.74 149 288.06 150 163.80 151 54.76 152 107.04 (Dalje na 5. 8 2&I 6$ 52i fOOO( iil m \f .f 55 50* jf 8a jj 9i) i 5 92 fif 83 94 ! 9,5 fi »9 90 f: «1 v f s $ i k N Ea i, ch a %l' H* 81 82 83 J 85 501 maj «5 ))■'■ K $ > S ji' 1 K Jn. 18.99 207.56 58.00 38.70 64.23 53.66 143.18 39.00 84.06 12.00 110.78 25.97 22.00 201.49 41.16 79.20 110.46 15.00 94.97 31.00 92.50 40.00 86.86 75.22 18.00 52.51 303.72 70.00 66.35 28.00 83.23 160.83 60.00 68.52 201.36 26.00 '40.89 13.50 44.64 34.00 44.57 94.12 79.71 80.00 103.40 65.07 18.00 67.70 42.72 119.65 115.00 61.23 60.92 57.77 13.00 33.98 67.56 33.20 58.00 453.83 633.00 72.72 1,053.00 69.82 549.88 168.54 382.93 92.14 77.47 77.89 94.65 2>788.67 $25,334.88 1 Pishler, gl. tajnik -0 AMERICAN JUGOSLAV ASSOCIATION OF MINNESOTA INFORMACIJSKI URAD (V tej koloni bodo od časa do časa priobčane razne informacije, katere morejo služiti \ korist Jugoslovanom v Zedinjenih državah sploh, posebno pa rojakom v Minnesoti). Urejuje: John Movern, tajnih A. J. Z. v Minnesoti. % u JStWED DRUŠTVI IN NOTO za MESEC I MiaJ N,J- 1929-4? nski Oddelek. ;T n, 450.00 #2 ,aj 26.85 t ' 8-85 IJ 48.00 | U-85 4,80 3.45 ■jr 3.15 .45 '^1 Sltu _.---------------------- Jow!: $59.40 $498.00 |hgl. tajnik £ -ANn NOvOP«ISTOP-T* °t>hD,V MLADINSKE- |S of KA ZA junij. ^Tj^ile ^ new members for f 88 št- le4*!!"6"4 for J”T Ih ■ Draga Sohe ' "M, ■, ^ ^ William Roitz iJ^O. ‘,5‘ Edward A. Fia- ■rž8t' l|jj Anme Kobal Wh o °hn ,T eno Florjancig Elizabeth Ob- I • št §4t)jp, ‘64, WhiA lOficic Josephine C. sL 97. " ’ ^rgaret Oza- "J' ?6. _ fi>. °e p p John Papež f Uoftn?eZ 10999- Ma' J lJ°l. °> WiUiam E. Pa- B • {jj- f i'!l|rii.~~ Frank C. Jak- ; k'1-1«©. _ „, lik . Edward Krnel 5 f 04 8J- ln. _ 1 PVv Anton Hren ! I l U4Mr™ U005. 3 |l)|. . ~~~ WiUiam Kap- 6 t'c'c ]■! ^8. . a K t ®07 Amalija Jur- VI Plsh, I i^hler, gi. tajnik. BULLETIN ŠT. 4. Opomba: Sledeče poročilo o številu jugoslovanskega prebivalstva v mestu Buhl, Minn., je od Buhi Ameriškega Jugoslovanskega kluba, št. 4, A. J. Z. v Minnesoti. Število jugoslovanskih družin v mestu Buhi, Minn., in njih jugoslovanska narodnost je kot sledi: A) Slovenske družine 31 B) Hrvatske družine 51 C) Srbske družine 15 Skupaj . ______________ 97 družin Skupno število Jugoslovanov v mestu Buhi, Minnesota, je 593, ki se dele po njih jugoslovanski narodnosti, kot sledi:: I) Slovenci: a) Moški ___________ — 82 b) Ženske 1 70 152 II) Hrvati: a) Moški ____________ 170 b) Zenske ....... . 160 330 III.) Srbi: a) Moški _____________ 63 b) Ženske ____________ 48 111 Skupaj .............. - - 593 Jugoslovani nad 21. letom starosti: SLOVENCI: a) Moški ............. 36 b) Zenske ...........— 32 68 HRVATI: a) Moški ............ 68 b) Ženske ............ 38 106 SRBI: a) Moški ........... 22 b) Zenske .......... 14 36 Skupaj ..................210 Jugoslovani pod 21. letom starosti: SLOVENCI: a) Moški _____________ 46 b) Zenske .......... 38 84 HRVATI: a) Moški __________ 102 b) Ženske ......... 122 224 SRBI: a) Moški ............ 41 b) Zenske ............ 34 75 Skupaj .......-...... 384 Jugoslovani, ameriški državljani: SLOVENCI ................... 56 Hrvati _____________ -.....- 40 Srbi _______________________ 6 , Skupaj _______________ 102. Jugoslovani, ki, irrxajo prve ameriške papirje: Slovenci __________________ 5 Hrvati .......—.......... - 18 Srbi i_ _____________________ 9 Skupaj ---------------- 32 Jugoslovani, ki nimajo nobenega ameriškega papirja (Aliens) Slovenci __________________ 7 Hrvati ______________________ 48 Srbi ........................ 21 Skupaj --------------- 76 REKAPITULACIJA Jugoslovani in njih državljanstvo: SLOVENCI: a) Ameriški državljani 56 b) Oni, ki imajo prvi papir 5 c) Oni, ki nimajo papirjev 7 d) Otroci pod 21. letom 84 Skupaj ..................... 152 HRVATI: a) Ameriški državljani 40 b) Oni, ki imajo prvi papir 18 c) Oni, ki nimajo papirjev 48 d) Otroci pod 21. letom 224 Skupaj --------------------- 330 SRBI: a) Ameriški državljani 6 b) Oni, imajo prvi papir 9 c) Oni, ki nimajo papirjev 21 d) Otroci pod 21. letom 75 Skupaj ...............-J Ul lz predloženega poročila je razvidno, da izmed 210 polnoletnih Jugoslovanov v mestu Buhi, Minn., jih je samo 102, ki imajo volilno pravico. DOPISI Delmont, Pa. Društvo sv. Pavla, št. 116 JSKJ priredi na večer 27. julija veselico v Slovenski dvorani v White Valley. Veselica se prične ob sedmi uri zvečer. Dolžnost vsakega društvenega člana je, da se te veselice udeleži, da bo tembolji uspeh za društveno blagajno. Vstopnina je prosta za člane tega društva, za ostale udeležence pa po 50 centov za moške in po 25 centov za ženske. Odbor prijazno vabi vse članstvo našega društva, sosedna bratska društva in sploh vse jugoslovansko občinstvo v tej okolici, da se udeleži te veselice. Veselični odbor bo skrbel za dobro godbo in vsestransko dobro postrežbo. — Za* društvo št. 116 J. S. K. Jednote: Alexander Škerlj, tajnik. Ely, Minn. Društvo Sv. Srfca Jezusa, št. 2 JSKJ je na svoji redni mesečni seji dne 14. julija vzelo v pretres iniciativni predlog društva sv. Antona, št. 108 JSKJ v Youngstown, O., kateri se tiče bolniške podpore, člena 36, točke 2. Po daljšem raz-motrivanju je bilo sklenjeno, da naše društvo omenjene iniciative NE PODPIRA. To iz razloga, kar že po sedanjih pravilih, z odbitkom prvih treh dni bolniške podpore, redni mesečni asesment ne zadostuje v pokritje izplačil. Dokaz za to je izredni assement v dvadolarski sklad bolniške podpore. Po našem mnenju bi bilo pravilno, da bi si naprej zbrali primerno rezervo v bolniškem skladu, potem šele bi smeli misliti na daljše bolniške podpore. — Za društvo št. 2 J. S. K. Jednote: Louis Perušek, tajnik. Indianapolis, Ind. VABILO NA PIKNIK, katerega priredita skupno društvi Sloga, št. 166 in društvo Samaritan, št. 194 JSKJ v nedeljo 28. julija na farmi Mrs. Mary Mervar. — Omenjeni društvi vljudno vabita posebno člane društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ, kakor tudi vse ostalo slovensko občinstvo v tem mestu, da na dan 28. julija pohiti na Mervarjevo farmo, se začasno reši mestnega prahu in vročine in se zabava v dobri družbi. Vsak je lahko zagotovljen, da bo v vseh ozirih dobro postrežen, ker na razpolago nam bodo vsakovrstne dobrote. Angleško poslujoče društvo Samaritan, št. 194 JSKJ pa bo še posebej skrbelo, da ne bo manjkalo šale in različnih zabav. Rojaki v tem mestu in okolici, naj torej nedeljo 28. julija odločijo za poset našega piknika. Na prostor piknika in nazaj bo vozil “truck” brezplačno. Tisti rojaki pa, ki imajo svoje avtomobile, so prošeni, da pripeljejo seboj kar največ svojih pri jateljev. Rojaki, članstvo društev 166 in 194 JSKJ bo znalo vpoštevati in ceniti vašo naklonjenost ,katero boste pokazali z udeležitvijo na pikniku ! Za izletni odbor: Frank Žonta, nica JSKJ. Tam se nahajs tudi ga. Burgar, vzgojena na Ely od obče znane Kovalove družine; v bolnišnici si zdravi slomljeno nogo. Ta rojakinja je po narodnosti Slovakinja, pa bi jo morali slišati kako lepo slovensko govori. Zrastla je med Slovenci in se priučila slovenščine, kot je bila želja starišev. Sploh se zelo lahko razumejo med seboj Slovenci in Slovaki. Naj se mi oprosti, da sedaj v času veselic in piknikov pišem o bolnišnicah in bolnikih. Pa je že tako, kajti brez revežev in bolnikov menda ne bo nikoli na svetu. Na Duluth Clinic prihaja mnogo bolnikov od različnih strani. Ta klinika, ki stoji le par blokov od poslopja okrajnega sodišča, je bila zgrajena pred par leti in je v vseh ozirih moderno urejena in opremljena. Tam dobi vsak dobro postrežbo, pa naj pride bogato oblečen, ali pa v bornih delavskih cunjah. Ko sem nekoč gledal te množice bolnikov od blizu in daleč, sem omenil proti enemu zdravniku, da se mi zdi, kot bi bil ves svet bolan. Zdravnik se je na opazko nasmehnil in pripomnil, da je na kliniki mnogo zdravnikov, toda zaposljeni so podnevi in ponoči. Prej omenjeni bolniki se nahajajo v St. Mary’s bolnišnici, katero večkrat obiščem. Omeniti moram, da vlada v bolnišnici največa snaga in vljudnost, pa tudi hrane je dovolj in dobre za vsakega bolnika, ki jo more uživati. Včasi grem tudi v St. Louis County bolnišnici, kjer se nahaja tudi kak šnega pol ducata Slovencev Med temi je tudi neki 81-letni član JSKJ. O J. S. K. Jedno-ti se je zelo pohvalno izrazil, ker organizacija že več le plačuje asesment za njega. V bolnišnici sem tudi obiskal rojaka A. Jutkovicha iz Lokev pri Reki. Prišel je bil zdravja iskat iz Ontangon, Mich. (bli zu Calumeta). Zdravniki so pronašli, da ima raka. Prosil je za nekaj jabolk, češ, ko bo te dobil, bo hitro zdrav. Dobi je to in še sladoleda katerega si je zaželel, in je po par urah res za večno ozdravil, v družbi svojcev, ki so ga bili prišli obiskati. Po železnem okrožju Minnesote so se zadnje čase vršile volitve v razne šolske odbore in med imeni kandidatov je bi lo precej slovenskih imen. Nekateri so bili izvoljeni, drugi ne. Toda prav je, da se rojaki zanimajo za javno življenje, kajti zmožnih ljudi za različne urade je dovolj med njimi. Nič zato, če eden ali drugi ni izvoljen prvič, kajti prilik bo še več. Cim več naših ljudi bo v javnih uradih, temvečji ugled bomo uživali Slovenci med drugorodci in tem lažje bo na en ali drugi način pomagati kakšnemu rojaku v potrebi. Vreme smo imeli tu v Minnesoti do zadnjega časa prav prijetno hladno, toda zdaj je pritisnila poletna vročina. — Pozdrav! Matija Pogorelc. S pota Gorje človeku ako je sam, kajti če pade, nima nikogar, da bi ga vzdignil. Tako ali podobno pravi neki stari pre govor. Jaz se glede osami j e nosti ne morem pritožiti, ker sem dosti v družbi, včasi za moje sedanje razmere še pre več. Grem v bolnišnico, pa najdem vedno enega ali drugega znanca. Z dobrim uspe hom je prestal v bolnišnici v Duluthu težko operacijo rojak Simon Marolt iz Ely-ja, član JSKJ. V isti bolnišnici se že več tednov nahaja po prestani operaciji sestra šme, tudi čla Chisholm, Minn. Tem potom se lepo zahvaljujem sobratom in sosestram, sorodnikom in prijateljem, ki so mi priredili tako zabavno surprise party. Prijetno sem bila iznenadena nad dokazom iskrenega prijateljstva napram meni in moji družini. Dan 14. julija bo ostal za vedno zapisan med našimi lepimi spomini. Vsem najlepša hvala, posebno pa Mrs. Strle, Mrs. Podlogar, Mrs. Okoren, Mrs. Fink in Mrs. Vadnov, ki so se toliko trudile s pripravami za zabavo. Bilo je v resnici lepo in veselo, tako da se družba kar ločiti ni mogla. — Sestrski pozdrav! * Maggie Janežich, blag. dr. Danica, št. 150 JSKJ. Enumclaw, Wash. Le redko se kaj sliši iz te farmerske naselbine, če tudi nas je precejšno število Slovencev tukaj, in eden ali drugi nas lahko obsodi, da smo zaspanci. Morebiti smo res nekoliko leni za pisavo, toda vpoštevati je treba tudi razmere, kajti farmerji v poletnem času delamo, kolikor dan dopušča. Medsebojno živimo \ dosti lepi harmoniji, četudi smo različnega mišljenja in prepričanja. Dne 7. julija smo bili priredili nekak vseslovenski dan. To ne zaradi pričakovanja kakšnega dobička, ampak zato, da bi se v tej okolici živeči Slovani malo bolj izpoznali med seboj in da bi začeli skupno delovati. Ako bi mi tukaj-šni Slovani večkrat prirejali skupne shode in pri vsaki možni priliki pokazali našo voljo za skupno delovanje, bi nedvomno to ugodno vplivalo tudi na Slovane v Evropi, da ai se malo bolj bratsko obnašali medsebojno in se sploh prijaznejše gledali. No, kmalu bi zašel predaleč. Poročati sem se namenil o vseslovenskem dnevu 7. julija, ki je bil nekak shod in piknik skupaj. Obnesel 'se je nepričakovano dobro. Že ob deseti uri dopoldne je bila zbrana velika množica ljudstva pred dansko dvorano, katero smo bili najeli za zbirališče. Slovenska dvorana se namreč nahaja dve milji iz mesta v sredini slovenske farmerske naselbine. Slišali so se razni slovanski jeziki, a vsakemu udeležencu se je moglo čitati veselje na obrazu in zanimanje za prireditev. O polu enajstih smo z godbo na čelu odkorakali po mestu. Za godbo je korakala mladina, nato žene in dekleta v narodnih nošah, za njimi pa društva z zastavami. Zastopana so bila skoro vsa slovenska in hr-vatska društva iz države Washington. Gledalci, ki so stali ob straneh, se kar načuditi niso mogli, da smo Slovani zmožni napraviti tak odhod. Po paradi smo se odpeljali na dve in pol milji oddaljeni prostor (Farmer’s Picnic Ground), kjer so se vršile razne tekme in druge zabave. Nastopili so tudi razni govorniki. Prvi je govoril George Gue, ki sicer ni Slovan, ampak po rodu Irec, ki pa pozna zgodovino in sedanje razmere v Jugoslaviji bolje kot marsikateri rojen Jugoslovan. Predstavil nas je svetu kot vzoren, pošten in priden narod, ki je vreden vpošte-vanja. Povedal je, da smo glede civilizacije Jugoslovani enakovrstni z drugimi večjimi narodi. Za njim je govoril čehoslo-vaški konzul iz Seattle, Wash., ki nas je navduševal, da večkrat prirejamo take shode, ker s tem dobimo ugled med drugimi narodi, ob enem pa se medsebojno bolje izpoznamo. Zadnji pa je govoril George Lisac iz Tacome, Wash. On je govoril o delavskih razmerah in kako je potrebno, da se delavstvo tesneje združi in združeno nastopi proti svojim izkoriščevalcem. S pravimi domačimi zabavami smo končno zaključili lepi dan. Tem potom naj bo izrečena javna zahvala tistim, ki so pripomogli. da se je vseslovanski dan tako lepo završil, vsem posameznim udeležencem shoda, posebno pa še društvom, ki so se ga udeležila z zastavami, kar je slavnost nedvomno povečalo. Vsak naj vzame na znanje, če je na en ali drugi način kaj pripomogel k lepi slavnosti ali če se je iste le udeležil, da se ta zahvala tudi njega tiče. Ako bi hotel vsa ime na navajati, bi vzelo preveč časa in prostora. Apeliram na vse Slovane v državi Washington že sedaj, da se gotovo udeležijo, ako v dogledni bodočnosti zopet kaj podobnega priredimo. Take Miroslav Hirtz: ZADNJI OBJEM (Konec.) Nu, solnce, zlato solnce je kmalu zvabilo prepirljivi lisičji rod iz temnega podzemlja. Zadnji je prispel ranjeni ljubljenec lisice-matere, ki mu je lizala krvavo uho. Kakšna neskončna materina ljubezen! Tisti hip se mi je vsaj videlo, da ji ni gledala iz oči znana tatinska premetenost, podlost in lokavost. In ne vem, kaj ji je iznenada šinilo v glavo: togotno je skočila pokonci in je jela s šapami tepsti in z zobmi gristi ostale mladiče. Bil sem osupnjen: mar je to kazen za rane, ki so jih prizadejali njenemu ljubljencu? Nu, evo ga, oče lisjak se je vrnil iz goščave. Nekaj me je prijelo za srce. Ali naj zares skalim to idilično soglasje srečnega rodbinskega življenja in zlasti še po takem prizoru? Kaj storiti ? Moram! Za danes bom prizanesel materi, mi je šepetalo v duši, a šepetala so tudi ti-sta-le siva okostja, tiste posušene srnje noge . . . Zdaj ali nikdar! In strel je odmeval v daljni gori in se izgubljal nekje za br-dom. Lisjak je obležal pri tej priči brezčuten, mrtev . . . Malčke je neznani jim zvok pregnal v luknje, medtem ko se je lisica s sigunim skokom rešila v goščavo. še nisem hotel zapustiti skrivališča. Sicer sem vedel, da se stara danes ne bo več vrnila, vendar se mi je zdelo prav tako sigurno, da bo lisičja otročad— kakor je že navada — najdelj čez četrt do pol ure zvedavo pokukala iz lukenj, že kaj krat se je bilo zgodilo, da so nenasitni požeruhi pred lovčevimi očmi neusmiljeno razčetverili in požrli pred brlogom ubitega roditelja. Lovsko slovstvo beleži obilo takih primerov sinovske hvaležnosti. Prav zaradi tega sem sklenil, da še nekaj časa potrpim. Stoprav čez uro potrpežljivega čakanja sem spoznal, da se dobro prevdarjeni računi ne ujemajo. Zaman je ves trud! Nobena rdeča glavica z zelen-kastosivimi očesci ni hotela pokukati iz tistih temnih, črnih lukenj. In vendar je bil zunaj njihov paradiž, topli, zlati, očaru-joči solnčni žarki . . . V bližnji goščavi je mati venomer lajala, tulila in cvilila. In nehote se mi je vsilila misel, da nemara ta drobna neizkušena bitja razumejo glasove njenega grla! Toda — saj niso bila še nikdar v nevarnosti niti so kdaj čula puškin pok; sploh še ne vedo, da obstoji na svetu sovražnik ! Odkod in zakaj tolikšna opreznost? Kdo neki je te tatinske paglavce naučil, kaj pomeni tisto drhteče, otožno zategnjeno lajanje njihove matere? Ali zares zgolj “tisto”, kar znanost imenuje slep, brezzave-sten, živalski nagon, ali pa kaj višjega, kar si lasti človek edinole zase? Takoj prihodnjega dne popoldne je stari Martin izpustil izkušeno psico Mirjano in smo skupaj krenili na Ptičji breg, da bi izkopali lisice. Če bomo imeli kaj sreče, bo tudi stara naš plen. Brž ko smo prispeli pred brlog, da logar psici ukaz. Mirjana šine z divjim skokom v najširšo luknjo in hajd pod zemljo. Midva napeto čakava, kaj se bo zgodilo. Zdaj pa zdaj bo zalajala, da nama pove, kje je treba zasaditi lopato in začeti mučno delo. Minejo dve, tri, pa tudi štiri minute in še nič. Naposled poluka psica iz luknje in pogleda zdaj mene zdaj svojega gospodarja, kakor da bi hotela prireditve nam služijo v medsebojno izpoznavanje, ob enem pa pripomorejo k ugledu našega naroda med drugorodci. — Pozdrav vsem rojakom širom Unije! Matt Petchnick, R. 1, Box 115, Enumclaw, Wash. reči: Saj jih ni! In kako je bila vsa rdeča od Ilovice. Ko se je do dobra izkihala in z nožico očistila oči, ki so bile polne prsti, je logar še enkrat velel: Apport! Psica je znova smuknila v lisičjo luknjo in spet ni nič opravila. Martin je nejevoljno zamrmral, si togotno zasukal levi konec brkov in nezadovoljno kimnil z glavo: Ni jih, pa jih ni. Jaz sem njegove besede mehanično ponovil . . . Kmalu sva razrešila lisičjo uganko. Oprezna mati zvitorepka je v neskočni skrbi in ljubezni ter po izkušnjah včerajšnjega dne prenesla mladiče v varnejše, pripravnejše skrivališče. In da je človek ne bi spoštoval, da je ne bi občudoval! — Kam pa zdaj, Martin? Kje jih najti? — sem se oglasil po kratkem molku. — Samo za menoj, gospod! Niso daleč odtod. In starec je stopil naprej, jaz pa za njim. Oba sva molčala. V sosednjem gozdnem delu je Martin postal pred novim brlogom in je pokazal nanj, rekši šepetaj e: Tu so! Kakor bi trenil, se je psica izgubila pod zemljo in nam je čez hip sporočila, da je njen gospodar pravo pogodil. Martinu se je na mah zjasnil obraz in je ves drhtel od vznemirjenja; bržčas je v duhu že prešteval denar, ki ga dobode kot nagrado za pokončanje gozdnih grab-ljivcev. Z grčavo, žuljevo desnico je zgrabil lopato in jo z vso močjo zasadil na mestu, odkoder se je čulo pod zemljo zamolklo lajanje. Jaz sem se bil postavil s puško tik k brlogu, da zasačim staro lisico, če bi hotela uteči. Nu, komaj je logar nekajkrat zagrabil z lopato, pa je zašumel naliv in je jelo liti, kakor da bi se bili oblaki pretrgali. Nad glavo se je od sile bliskalo in grmelo in hud vihar je previjal mlada stebla. Tako je šumel dež, da se je komaj čulo sicer močno psično lajanje. Ali naj vrževa puško v koruzo? Nikar! Lovska duša ne pozna ovire! — Le kopaj, Martin! Kopaj, čeprav naju premoči do kože! 1 Medtem ko se je logar potil od dela,, je psica prinesla zapovrstjo iz brloga šest zadavljenih mladičev in mi jih položila k nogam. Pri šestem sem jo hotel pobožati, ali psica je po bliskovo šinila nazaj v luknjo, ne meneč se za mojo prijaznost. Videlo se je. da je od sile zaposlena. Manjkal je še tisti v rasti zaostali mladič. Slutil sem, da ga pogumna mati brani v brlogu na življenje in smrt. Kako tudi ne — saj je njen ljubljenec?! Tedaj se je nevihta malce pomirila in sva čula lajanje na čisto nasprotnem kraju. — Tja, Martin, tam zarini! Komaj je Martin utegnil izvršiti mojo zapoved, kar prileti kakor dolga rdeča črta iz enega izmed stranskih hodnikov mati lisica. Planila je-tako naglo skozi luknjo, da sem se zavedel šele potem, ko je bila že kakih štirideset korakov proč od brloga. Padla je smrtno zadeta in izpustila nekaj iz čeljusti; po bliskovo je spet skočila pokonci in planila nekaj korakov naprej, pa nazaj, zgrabivši še enkrat tisto, kar je bila izpustila iz gobca, toda ni imela več zadosti moči. V zadnjih krčih je klonila (šele zdaj sem razločil, kaj je bila prinesla iz luknje) na svojega napol živega nepozabnega ljubljenca . . Za čuvstveno srce pretresljiv prizor, — zadnji topel objem hrabro umirajoče matere! . . . Nad daljnim krajem je še vedno šumel dež, ko sva se zvečer z Martinom vračala domov. Na hrbtu je nosil vreče s plenom in vzdihujoče puhal dim iz kratke, preproste pipe. Včasi so se v hladnem večernem ozračju tudi moji vzdihi srečali z njegovimi. Nemara je tudi on — prav kakor jaz — na svoj način razmišljal o “nemi živali” z gorkim, neskočno gorkim srcem! POTRESNA POVEST Spinal Franjo Maselj-Podlimbarski (vlt, Hinj, ,, (Nadaljevanje) ■i m- Prvo, kar je na tem božjem svetu zagledal, je bila njegova Jera. ki je hitela mimo njega s škafom po vodo. Gledal je nekaj časa za njo, pa svojih misli ni pripojil k njej, ampak k tolarjem. ker se mu je sanjalo o srebrnem denarju, da ga nese polno vrečo po semnju in da kupuje junce, kakršnih še ni videl. Že je bil izvlekel Srebrnjak iz žepa, da bi ga nekaterikrat vrgel ob mizo in bi prisluškoval, kakšen cvenk gre od njega, ko zasliši zdolaj pri kozolcu Cijazovko klicati na pomaganje. Dvignil sc je s klopi ter hitel preko trate. Z druge strani je prispelo ženi na pomoč četvero oseb, gredočih iz cerkve, namreč sin Tone, hči Lenka, berač Devs pa vaški tesar Krulčev Peter. Vsi so obsuli Cijazovko. Deloma v smehu, deloma v strahu je pripovedovala žena, kako je padlo Bog ve odkod, najbrž pa z neba nekaj belega pred njo v mejo in se ji trkljalo pod krilo, kako jo je ob tem pogledu zgrozilo, tako da ji je v tisti slabosti ušel škaf z glave. Ko pa je obležala stvar pod mejo, je spoznala, da ji je svetel tolar napravil takšen strah. In nikjer ni bilo človeka, ki bi ji bil pomagal! Navzoči so ob tem pripovedovanju strmeli v tolar, ki se je svetil v travi, “čudno je to, da se taka stvar trklja človeku pod noge!” je dejal berač Devs ter se okorno sklonil, iztegnil roko in pobral denar. Pa Cijazovec ga je ustavil, rekoč: “Pobirati jih smeš; ker pa padajo na moji zemlji, odšteti jih moraš meni.” Devs je po topil glavo v bridke misli ter podal Cijazovcu tolar. “Odkod se res jemljejo!” je momljal gospodar, kakor bi govoril sam s seboj in tehtaje denar v roki. “Marsikaj posebnega se sliši na svetu, kaj takega pa nikdar ne. Poprej je pa na Janč ka padel eden.” Te besede so močno presenetile navzoče. “Jaz se pa nič nisem ustrašil, mama!” se je oglasil Jan-ček, ki je prinesel svitek, ki je bil Cijazovki s škafom vred zdrknil z glave. “Kar takole mi je tunknil ob klobuk — tunk — pa na ramo, pa na tla.” ‘Jaz sem pa tudi enega našel poprej, ko sem šel v cerkev; tukaj pod kapom je ležal. Pa sem mislil, da ga je kdo izgubil,” je rekel Tone in pokazal najdeni tplar. Njegove besede so seveda še povečale vseobče strmenje in nedoumenje. Vsi .so gledali v različnih smereh v višek, iščoč rešitve čudni uganki. Tesar Kruleč, ki ga prištevajo starim, dasi ne najmodrej-šim gabrovskim ljudem, je bil vselej ves goreč na ono, kar je prikrito s plaščem teme. “Kaj ti pravim, Cijazovec, ta denar je od vraga in dobro storiš, če se ga ne dotakneš,” je dejal, ko se mu je zazdelo, da je spravil na pravi tir svojo misel. “Od vraga ne more biti, ker vrag je v peklu in od tam je daleč do Gabrovca,” je govoril Cijazovec, gledaje v tepko. Krulčev Peter je naredil dolg obraz ter gromko kihnil, nato pa je istotako gromko vzkliknil: “Naj bo za verne duše v vicah!” Gabrovčani so tako pobožni ljudje, da kihajo in tudi kolca se jim za verne duše v vicah. “A treba bo pogledati v kozolec, kaj je gori novega,” se je oglasil Tone. Udaril je z vso silo dvakrat s črevljem v steber. Nič! Le zdelo se mu je, da je zaškrtalo nekaj gori v križu. “Kakšen zlomek škrta pod streho!” je viknil v višek. Slekel je suknjo, zavihtel se v kozolec, v hipu je bil pri križu pod streho. Oprezno je pogledal v križ, iztegnil roko, hoteč otipati, kaj je za stebrovjem, ali precej jo je odtegnil, ker dve veliki podgani sta skočili cvileč izza križa v streho. Pojav te ostudne živali ga je tako oplašil, da nikakor ni maral dalje iztegati roke in brskati po podganjih gnezdih, širil je oči in ostril, a videl ni ničesar: cela mreža gostih pajčevin je razpeta med stebrom in poprečnim tramom in med streho in tema je za križem, kakor bi gledal v dimnik., Duh strešnega prahu, pomešan z drugim nerazločnim vonjem mu bije v nos. Ugiba-je, kaj bi storil, je čepel nekaj časa pod streho sključen, prha-je z nosom in globoko dihaje. Kar ga je poklical Cijazovcc. “Pusti, Tone, za danes kozolec, velika nedelja je! Podganji namrkaj vendar ne prideluje v kozolcu tolarjev, da bi jih metal na zemljo. Sam Bog ve, odkod se jemljo!” Berač Devs pa se je domislil, da je prišla zdaj njegova ura. Sladkobno gledaje na Cijazovčeve ljudi je naredil kratko propoved, v kateri jim je slikal satana, kako preži na nar in na naše duše, kakor so baš danes na leci pripovedovali gospod župnik, in z nekim tajnim uščipkom na Cijazovca je zavpil, da to ni denar od Boga, ampak da peklenski kralj tako izkuša človeško lahkomiselnost. Povedal je tudi, kako se najlaže odžene izkušnjava, namreč, ako se da tisto , kar ni pošteno pridobljeno, gospodu župniku, naj obrnejo v božje namene. “Istotako veljavno in dobro delo storite pa tudi, ako oni denar podarite revežem, zakaj pisano je: Kar ste dali siromakom, to ste podarili meni. Če ga daste meni, je to isto. kakor če bi ga prinesli v dar Bogu, in molil bom zanj do konca svojih dni in pa za zveličanje vaših duš bom prosil na vseb božjih potih.” Tako je končal Devs svojo propoved ter si otrnil umišlje no solzo. Cijazovka in Lenka sta odprtih ust strmeli v berača. Krulčev Peter pa je odobrovalno prikimaval. Njegov zaklju ček se pa ni prikupil Cijazovcu, ker mož je imel svoje gospodarske misli ,ki se ne ujemajo vselej dosledno s svetim evangelijem. Zamrmral je Devsu, da človek, ki sam pobira od hiše do hiše davek, ne potrebuje denarja in da je tudi pisano: Ne želi svojega bližnjega blaga! In ne meneč se za berača je vtaknil oba tolarja v žep ter se napotil proti hiši. Ostali so sp razkropili vsaksebi. Prišel je tisti blaženi velikonedeljski poldan, ko skoraj na vsako gabrovško mizo priroma skleda ogromne obsežnosti, v kateri se kadi neka gosta deža, podobna sivemu morju, kadar ga pokriva tanka meglica. In kakor veseli mornarji drzno vlečejo včasi some in druge roparje globočine iz morja v ladje, tako so tisto opoldne Gabrovčani zadovoljnih obrazov vlekli krhlje svinjskih ušes iz onega sivega morja in jih zalagali v usta. Imeli so zanimivo snov in gradivo za svoje pogo vore, kajti vest, da padajo pri-Cijazovčevem kozolcu tolarji z neba, se je bila že raznesla po vasi. čim bolj premišljujete svet, tem prej spoznate, kako modro je ustvarjen, in da je neka globoka modrost dala vsakemu svoje. Na primer: v vasi se ne tiskajo novine, tudi hiše niso zvezane s telegrafsko ali telefonsko žico, in vendar gre riovica po bliskovo od hiše do hiše. Pojdite se solit, vi izumitelji novih občil in pred vsemi drugimi ti bahavi in slepce za nos vodeči Edison! Vaše iznajdbe so si prilastili mogočneži, da nas laže nadzirajo, vladajo in zatirajo, drugega pomena pa za nas vaščane nimajo. V vasi prav lahko prebijemo brez >'aših vražjih naprav, ker je v vsaki vasi neka višja previdnost nastavila več oseb, da z neznansko hitrostjo razneso to, kar mora po božji volji postati last vse soseske. V Gabrovcu je višja previdnost za raznašalca novic v prvo vrsto postavila berača Devsa. Ta apostol resnice je tisto popoldne otresel prah s svojih nog in sopihal v hribovske predele gabrovške župnije. Od hiše do hiše pobiraje kolač in pirhe je oznanjeval z gorečo besedo čudno novico strmečim hribovcem. Po dolini pa so razširili vest o čudežu Cijazovčevi ženski in pa tesar Kruleč, ki je kosil v Smoletovi gostilni. Zasnovali so se torej pogovori o čudnem dogodku po vseh gabrovskih hišah; vaščani so se posebno še zato tako zelo zamaknili vanj, ker so imeli lepo priliko, pripletati k njemu današnjo župnikovo propoved o hudiču in peklu, ki prepletata vse misli gabrovških vernikov. Nekateri liberalni Gabrovčani — tudi taka ljuljka se že nahaja v vasi — so sicer trdili, da to vse skupaj nič ni, da se ni prigodil nikakršen čudež in da hudič ni tako kosmat, kakor ga slikajo; pa ti so ostali v ogromni manjšini in še ozmerjani so bili za razkolnike in krivoverce. če smo poprej rekli, da so kazali Gabrovčani pri kosilu zadovoljne obraze, se to nanaša skoraj edino na 0110, kar je bilo v skledi in deloma na župnikovo propoved, nikakor pa ne na Cijazovčeve tolarje: nekateri so jih prav zavidali Cijazovcu, posebno pa so bili hribovci nevoljni, da pada denar šele pri dolinskem kozolcu na zemljo, ko ima po človeškem razumu z nebes k hribovskim kozolcem vsekakor dosti bliže. Nočemo doslovno beležiti teh pogovorov, ker jih nismo kos podati v njih narodni obliki; ko bi jih zapisali v književnem jeziku, bi se ne glasili tako prvobitno kakor iz gabrovških 1.1st, ki umejo vse obenem: hrustati hrustanec in čebljati. Zadostno se nam zdi, če povemo, kar smo že povedali, namreč, da je dogodek pri Cijazovčevem kozolcu razburil vse vaščane IV. Tisto popoldne je Tone po kratkem premisleku ukrenil, da se denarja, ki ga sme po vseobčem mnenju brez kvara vzeti cerkev, berač in cesar, tudi krčmar Smole ne bo branil. In kar gnalo ga je v gostilno. Za vino sicer ni maral, pa je videl davi, da je prišla Daničeva Rezika iz Ljubljane na velikonočne praznike. Z Reziko že ni govoril, kar ju je onega jesenskega večera zasačil njegov oče. Da bi mogel danes v gostilni govoriti ž njo, tega se ni nadejal, ali vsaj videl bi jo rad od blizu ir pozdravil s pogledom. Tone je bil glede denarja navadne popolnoma na suhem, in naj sede v gostilni za vsako mizo same rusalke, on ne bi mogel tja, ko bi ne bil našel dopoldne pri domačem kozolcu tolarja. V onem dogodku je videl skoraj prst božji, ki mu kaže k Smoletu. Vendar za dne ni maral iti tja1: ljtifljč bi stikali glave in govorili neumnosti o to-iarjih in njegov prihod v gostilno bi z rusalko spravili kako v dotilco. čakal je rajši noči. Trden mrak, zavratno skrivajoč v svojih krilih strašne gorje, je ležal že dolgo na zemlji, ko je prestopil Tone prag Smoletove gostilne. V hiši je naletel na pet pivcev, ki so se ločili po tem, kar je kdo pil. v dve gruči: dva možaka sta sedela v kotu za mizo za litrom vina, drugi trije pa pri majhni mizi poleg peč; pri žganju. Tone na velikonočno nedeljo ni pričakoval toliko gostov; nekako presenečen se je ozrl po sobi, ko je zapiral vrata za seboj, in trenutek je postal, kakor bi ugibal, ali bi šel naprej ali ne. Nenavadnemu gostu je hitel Smole obrisat vogel velike mize, kjer sta sedela zalitrska prijate lja. Smoletova je prinesla vina. Tone je sedel in radovedna pogledal po družbi, kakor bi hotel s pogledom poprositi: Od- pustite mi, ljudje božji, da sem tudi jaz tukaj. Vse goste je poznal, vsi so bili zgolj Gabrovčani. Poleg njega je sedel župan Martan, štiridesetletnik poštenega in umnega obraza. Ta mož velja v Gabrovcu za jakr premetenega in uživa v dolini mnogo ugleda. O njem govore, da čita pozijni knjige. Navadno pred vsakega ne trosi bisero\ svojega uma — zapetost je lastna premetenim ljudem — in le včasi postane široke volje in zasoli besedo, da bi se ob njej zamislil sam Salomon. Dve lastnosti ljubi nad vse: poštenje in pravičnost. Ti čednosti naj dičita vsakega človeka, tako se ume izražati Martan, potem izgine ves prepir in vsa nesloga s tega sveta, upokoji se človeštvo in vsem bo dobro na svetu; takšno filozofijo uči Martan. Njegova samozavestnost sega tako daleč, da je že večkrat rekel, da je škoda zanj. ker ga oče ni dal v višje šole, zakaj, ko bi bil on postal dohtar, mar-rikaka krivica bi morala pobegniti s sveta. Nasproti mu sedeči prijatelj in sosed Maren je zelo ponošen, potrt in iztrkan kmet, ki se Martana drži kakor senca, dasi ni niti senca njegove modrosti. Od zafrakeljskih gostov pri peči smo Krulče-vega Petra videli že dopoldne pri Cijazovčevem kozolcu: druga dva gosta sta hribovca Luka Kozlevčar in mladi Anžič, Anžič ima tehtne vzroke, da pdhaja dolino. Prvič ga mika Cijazovčeva Lenka, drugič je pa godec in pri cerkve nih slavnostih gode na koru v cerkvi, zaradi česar je ugleden tudi pri dolincih. Nekoč v svojih pastirskih letih je našel kraj ceste staro trobento, ki so jo po gabrovški dolini potujoči vo jaki odvrgli ali pa izgubili, in na to se je naučil toliko trobiti, da so ga vtaknili h godbi, ko je bil zaprisežen na vojaške postave. Tam je veljal večinoma za “slepega” godca, to je za takšnega, ki ne sme trobiti, ker bi kazil harmonijo, ampak se postavi v vrsto zato, da jih je več, čigar naloga je edino ta, da ob godalu napihuje ustnice in lica ter markira. Kot sin premožnega kmeta se peča z godbo le pozimi, poleti pa sodeluje samo pri posebnih cerkvenih svečanostih. Tretji zafrakeljski gost, Luka Kozlevčar, tisti, ki je bil že hribovski kandidat za županski stol, visok in krepak gorjanec zabuhlega obraza in silnih ramen, glede ostroumja gotovo doseže Martana, četudi se ni šetal po šolah in ne čita knjig. Nocoj je kazal ves razburjen obraz kakor človek, ki mu nič ni všeč današnji pogovor. ZADET OD STRELE OSTAL — ŽIV Neko popoldne v drugi polovici junija je imel zopet en del Belokrajine nevihto s točo. Pri tej priliki je udarila strela v 25-letnega Pera Jakovčiča, po domače Lokvarja, iz vasice Cer-kvišče, občina Podzemelj, in ga ni ubila. Bil je na polju s svojo ženo in služkinjo, ko se je nevihta bližala, ter se med dežjem in točo vračal domov. Začetkoma sta, z ženo tekla, potem pa šla običajen hitri korak. Dobrih sto korakov pred vasjo pa je naenkrat udarila strela. Oba sta bila takoj na tleh. Žena Anče je bila osem korakov dalje od moža. Zračni pritisk jo je vrgel k tlom ter ji zavil suknjo okrog glave. Tako je prišla zopet k zavesti in se čudila, kako je mogla pasti. Odmotala si je suknjo ter se ozrla nazaj, da pogleda za možem, kje da je. Trenutno ga ni zapazila, pa si je mislila, kako ie mogel iti mimo nje, ko je bil vendar za njo*do deset korakov in bi ji moral vendar pomagati, da bi vstala, če je že padla. Ko se je dvignila, je opazila moža, kako leži z glavo proti zemlji. Počela ga je tresti, naj vstane, toda od njega ni bilo znaka življenja. Pričela je klicati na pomo,č. Mati njegova jo je prva opazila ter takoj pritekla še z drugimi na pomoč. Moža so tresli, toda zaman. Začeli so ga vztrajno drgniti po vsem telesu in po enournem drgnenju je dal prvi znak od sebe, da je živ s tem, da je bolestno zastokal. Poslali so po zdravnika g. dr. Kuessela, ki je bil z avtomobilom slučajno v Podzemelj u na Kolpi pri kopanju. Takoj se je pripeljal ter nudil nesrečnemu Jakovčiču prvo pomoč. Nesrečnik se ni zavedel 12 ur ter je prihajal polagoma drugi dan zopet k zavesti. Niti Jakovčič, niti žena Anče nista slišala groma in nista videla bliska. Pač pa so ga pošteno slišali ljudje v prvih bližnjih hišah, ko so zbegani tekali okrog in gledali z bojaznijo, kam je udarilo. Pera Jakovčiča je strela zadela naravnost v glavo, mu razcefrala klobuk ter ima nad desnim sencem precej ožgane lase in precejšnjo opeklinasto rano. Od tam je šla strela po obrazu čez brado preskočila na prša. Velike opekline so po prsih, ob pasu, kjer so hlače zapete, pa je največja. Strela mu je raztrgala pas. Ves trebušpi del je ožgan. Potem je šla strela po levi nogi do kolena, nakar je preskočila iz kolena leve noge v desno nogo ter po njej v zemljo. Tam, kjer je strela prešla v zemljo, je napravila luknjo v dobro utrjeni cesti 65 centimetrov globoko. Bržkone je bila leva noga v premikanju ter se ni v tem trenutku dotikala zemlje, zato je strela preskočila v desno, ki je bila zvezana z zemljo. Vsekakor je to zanimiv printer. Nesrečnik polagoma prihaja k sebi, čuti pa velike bolečine v črevesju. Dejstvo je, da je v Jakovčiča udarila strela popolnoma, ne da bi ga oplazil mogoče samo del strele, kajti v precejšnji razdalji ni nobenega višjega objekta ter je bil on sam najvišji objekt. . Jakovčič sam pravi, da je čudež nad čudeži, ker je ostal pri življenju. jjonov; za izboljšanje javnega zdravstva 19 milijonov; za povzdigo ljudske izobrazbe 12 in pol milijona; za znanstvo in različna raziskavanja 31 milijo nov. Naj višja posamezna postavka, namreč 50 milijonov dolarjev je določena za vsiljenje prohibicije, kot bi bilo to najvažnejše življensko vprašanje Američanov. Vendar bo, po dosedanjih uspehih soditi, večina te ogromne svote takorekoč dobesedno v vodo vržena. //■ GLAS NARODA NAJSTAREJ8I NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaSa vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 In pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 21G W. 18tli St., New York, N. Y. Kar ne raste in se ne J® to propada. Skrbimo, da S. K. jednota neprestano la! 1SK0VINE T od najmanjše do največje za * DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLA1R AVE. CLEVELAND,OHIO t I Ta, Vfjet Na , kt Aarocj ‘•tom ‘Clev an v rti Nje rXTTTTTYYYTrrYYYU:!^ >ice, Jhn Cotj)] hk u ‘% po. r J' SVi Ntiif, 'ja j Ni, % ;a« % .s TTTTTTT Na)v*cja in najstare]ša slovenska zlatarska trgovina r Am*rl".j I Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio ** i in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 60S3 St. Ciair Av«. in 93« E. 79th St., Cleralamd, O. ZASTAVE, REG ALI JE in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce in ccne|-(,): jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Sparton R#® IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, P®’ RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom le okolice, da izvršuje vse v notarsko »*r spadajoče posle. _ ^^ 933 E. 185th St. Cleveland, (Dalje prihodnjič) Kaj je najpotrebnejše? Proračun zvezne vlade za prihodnje fiskalno leto izkazuje postavko 50 milijonov dolarjev samo za izvedbo prohibicije. Za zunanje zadeve in protekcijo ameriških interesov v inozemstvu je določenih 14 milijonov; za splošno uveljavljenje postav 42 milijonov; za povzdigo in regulacijo trgovine in industrije 28 milijonov; za povzdigo in regulacijo poljedelstva 40 milijonov; za povzdigo delavskih interesov nekaj manj kot šest mili- Sf< ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 5400 Butler Street Pittsb«r^’ izdeliite pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za A*11 stari krai Pišite ali pridite osebno. NOVI NASLOV DR. J. J. BOLTEY, SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK (DENTIST) 5171 Cor. 52nd & Butler Sts., Pittsburgh, ZADNJI POZIV na izlet v domovino z najnovejšim parnik°nl francoske linije ILE DE FRANCE DNE 26. JULIJA Naši potniki bodo potovali pod osebnim spJ'e našega uradnika g. John Krečič-a. Takojšne prijave za rezervacije je poslati SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YO^' ielt Do; JSi H , k »v, ’Oj Trgovina z - železnino in j» pogrebni zavri Edini kal. pogrebnik v Ev® to M in n., se Vani priporoča v vse rih za to jih) in ceno postrežb | hodite v druga mesta, ami>11*'' ^ pirajte domačo trgovino! HELPS HARDffAEt L 312 Grant A ve., Ev®* ^ Minn. . ',8 (Telefon po dnevi:. ponoči: 140-607) _________________ .................... Vt iminiiirniiti11 ^ Hc, Joseph Marf; JAVNI NOTA®; : v Ely, Minnesota es, ; 'J; 5 / 1,0 i OPRAVLJA T<* > ! NO IN KOREK^ E„ : VSE v NOTA*; ■ sko strok0 • SPADAJO# *' : POSLE J