r> V. Ntivečji slovenski tednik v Zedinjenih državah /sAa/a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1*51 W. 22nd Place Chlcag*, DL si__r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Seeond-Clasi Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. J---L The lam* Slovenian Weekly ia the United States - of America. Isxxed every Wednesday OFFICE: 195! W. Chicago, DL No. 41. Stcv. 41. Chicago, III., 18. oklobra (October) 1916 Leto IL Volume II. Lokalne vesti. NAZNANILO. S tem se naznanja članom društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. »1. in članom ter članicam drugih slovenskih podp. društev iz Chi-eaga, da se odpeljemo v Joliet prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. točno oh deveti uri dop. z La Sal- jdandanes tudi že nad 100 tovarn ! in rudotopilnic. — Pri upravi mesta Chicago jo pričelo zadnje dni nekaj vreti. Državni pravdnik Iloyne je stopil županu Thonipsonu in polic, načelniku Hcaliju na prste, vsled malomarnosti v uradu. Krivi se oba, da sta v zvezi z 'graftanjem', ker trpita igralnice in zloglasne hiše v mestu. Minuli teden je policija s silo udrla v pisarno župa na in polic, načelnika in je odved- le postaje. Ta vlak dospe v Joliet oh 10 uri iu 2 min., torej še pra- la * sabo več listin, ki se nanašajo vočasno, da se bomo zamogli vde- »»a slabo službovanje. Vse te lis^i-ležiti velike cerkvene parade in jso sedaj v rokah državnega sv. maše povodom srebrnega ju- pravdnika. Nekaj policijskih ka-bileja ta mošnje slovenske cerkve j pitanov je bilo te dni že odpušče sv. Jožefa. Kakor je bilo minulo nedeljo že v naši slovenski cerkvi sv. Šteta mi oznanjeno, se vrši prih. ne-, del jo v naši cerkvi sveta maša že ob 7 (sedmi uri). Takoj po tej maši se zbirajo društveni k i in društveni ice, »namenjeni v Joliet jnih, druge pa še čaka primemo plačilo. — Poroča se nam, da se prirc jjajo v znanem "Imperial" gledišču na Madison St. in Western Ave. v letošnji sezoni tako krasne in zanimive gledališke igre, ka-ikorsnih se ne vidi niti v dolenjem 1'lelu mesta. Predstave se priče- eerkveni dvorani, odkoder se , . ,. . , . ' , nja.io sleherni večer ob četrt, na 9 <.dpel.je.jo kmalu jx> 8 uri na La _____ ir t ___A___ Salle postajo. Vlak odhaja točno ol> 9ih kakor že omenjeno. uro. V tem gledišču nastopajo ^ najboljši igralci in igralke. Teko- , ...... , , • i j«*i teden se vidi ondi zanimivo leti bi bilo res, da In se pridruži- . ((v ,, /m, igro Druga, zena (The Other Wife), katero je spisal Karl Mason. Kdor se zanima za gledališke igre, naj gre enkrat v "Imperial Theatre", ali Imperial gledišče. Ameriške vesti. K predsedniškim volitvam. Do glavnih, ali predsedniških to velikih skladiščih petroleja v Bayonne, N. J., se vedno bolj in bolj širi. Standard Oil družba noče nikakor ugoditi zahtevam stavkarjev. Prišlo je v tej stavki minuli teden tudi že do krvavih spopadov med delavci in najetimi šerifi vsled česar je bilo več nedolžnih stavkarjev ubitih in težko ranjenih. OgTomen davek. Wilmington, Del., Iti. oktobra. Znana in največja Du Pontova tvorniea smodnika v Zedinjenih državah bode morala letos plačati nekaj nad enajst milijonov dolarjev državnega davka, ker izdeluje in izvaža municijo v Evropo. zvezni maršal. V državi Kansas je j namreč smrtna kazen (obešanje) I odpravljeno, vendar se pa dovo-' ljuje obešanje na državnem zemljišču ali vladni rezervaciji. Igralka oslepela na odru. Baltimore, Md., 9. oktobra. Si- angleške čete ob Struni i na maee- triletni odsotnosti je dospela sloveča francoska tragedinja Sara Bernhard dne 10. t. nu zopet v Ameriko; pripeljala se je s parnikom "Espagne" v New-York in se podala od tam v Montreal, Kanado. da je 2. rumunska armada'na svo- Ogri,--je uprizorilo najprvo jem begu iz $edmograške izgubila napad na vse ondotne gostilne, da dve divizije, tudi večji oddelek l.|so se Rumunci upijanili donez;.-rumuiiske armade je bil dne K*. t. vesti. Nato so napodili vaščane k m. od sovražnika du cela uničen, j obrežju reke Alt, kjer so jih Ko so Avstrijci in Nemci napa- knutami neusmiljeno pognali v dli 1. armadni oddelek Rumuncev Vocfo, da so utonili. Avstrijska pri Sibinju. je prišel temu oddelku 1 vlada bode naznanila ta slučaj na na pomoč Še ± armadni zbor. Pri pristojnem mestu vsled kršenja kar se je uvedlo pri tem društvu tudi bolniško podporo, so število stranke. V New Yorku stavijo na Wall St. sedaj že 10 proti 7, da članic vedno množi. Na označeni l;,0 Wilson zmagal. seji se je tudi debatiralo glede 'pfl dni je senator Thoma-s J. kratske zveze" v nekem listu poročal, da je po njegovi sodbi že i20 držav vnetih za Wilsona in si- vdeležbe pri jolietski cerkveni sla-i \v;l|sh, načelnik "Zapadne demo v nos t i prihodnjo nedeljo. Sklenilo se je da naj se te prireditve u-deležijo članice kakor jim drago ali po volji. Doscdaj sc jih je že (.(>1.. ui/ lud > Mo Neb Colo., prijavilo okoli 20. Članice tega Kv M out., New Cal.. Kans., N. dništva se zbirajo prih. nedeljo ,);(k Orejr., Wash., Wvo., HI., N. po jutranji sv. maši v dvorani eer-, \i(.x >1 irrliMich., So. Dak., Utah kve sv. Štefana in se odpeljejo in Wis K;|k() sc j)0 mnenje tega v Joliet skupaj z društvom sv. pontikai-ja uresničilo. bomo videli Štefana. letos dne 7. novembra. —Prihodnji četrtek, dne 18. t. m. se bo mudil v našem mestu predsednik Zedinjenih držav Mr. Long Branch, N. J., 16. okt. — Woodrow Wilson. Popoldne ob♦1 i Predsednik Woodrow Wilson bo-uri bo držal govor v klubovi dvo-|de držal dne 28. oktobra v Sha-rani Zveze časnikarjev, ob 4 pop. clow Lawn svoj glavni govor pred bode iincl govor v Auditorium-gle-!številnimi volilei demokratske Wilsonov dan. dišču na shodu eZnske lige; svoj glavni govor bo pa držal zvečer v Stockyard pavilijonu povodom slavnosti Zveze novih državljanov. Tega večera se udeleži tudi naš guverner Dunne iz Springfielda. — V našem sosednem industrijskem mestu Gary. Ind. bo zgradi- |sK stranke. Njegovi kampanjski agitatorji bodo dali ta njegov govor tiskati v številnih iztisih, da ga bo dobil lahko v roke sleherni vo-lilec demokratske stranke. V obče se je določilo 28. oktober za Wilsonov splošni agitacij-ki dan. la znana American Car in Foun- Nesreča na železnici, dry veliko nov tovarno za izde- Elwood, Neb., 15. oktobra. — lovanje železniških vagonov. Ko [)anes 7a ,.ano zjutraj se je pripe-bo ta tovarna enkrat dograjena, tj.ja na lie)-em križišču, 12 milj izbo zaposlenih omli okoli 4(XHJ de- to^no 0(} tukaj velika železniška lavoev. nesreča, ko je zadel stroj Burling- — Iz dosedanjih poročil se da ton vlaka v nek tovorni vlak na-sklepati, da bo vlada Zedinjenih polnjen z živino. Deset oseb je držav najbrže zgradila svojo novo j^jo „a mestu ubitih, enajst pa ne-tvornico za izdelovanje jeklenih j varno ranjenih. Žrtve so vse plošč oib michiganskem jezeru, kravji pastirji iz raznih okrajev netlaleč od Wolf Lake med Ham-; naše države, ki so spremljali večji mondoin Ind in Escanaba, Mich.! transport živine v bližnjo klav-Ta tovarna bode veljala 20 miljo-;uico. Vzrok nesreče se pripisuje norv dol. Nikjer drugje v Zedinje-1 slabim varnostnim signalom na nih državah ni mogoče najti tako obeh vlakih, prikladnega prostora za to tovar- no kakor je v označenem kraju. V bližini Wolf Lake je kakih 40 železniških prog in veliko niichi-gansko jezero da se bo zamoglo po ceni dovažati železno rudo iz severa. Poleg tega se nahaja ondi Aretacija. Duluth, Minn., 14. oktobra. — Danes so tukaj federalne oblasti aretirale E. B. Connell-a iz Kana*-de in P. B. Prentissa iz Salt Lake City, Utah, ker sta skušala v Ze- Smrt premožnega, trgovca z živino. San Francisco, Cal., 14. okt. — Danes je umrl tukaj na svojem posestvu 90 let stari Henry Miller, večkratni milijonar in največji trgovec z živino v Ameriki. Do tako ogromnega premoženja se je povspel od navadnega mesarskega vajenea. Pok. Miller je imel na raznih pašnikih v Cal., Nev. in Oregonu toliko glav živine, da natančnega števila iste zadnji čas sploh ni vedel. Se pred leti jc lastoval v teh državah. 22.717 št ir jaških milj zemljišča, ali pašnikov, kar jc znašalo nad 14 iu pol milijonov akrov; zadnja leta so se pa nje- Znamenito igralko .ie pričako- tem s(> -i*' Pa ta armada pomaknila mednarodnega prava, val na pomolu poseben sprejemni predaleč do sovražne fronte, vsled m odbor ameriških Francozov. !z| cesair jo je naša artilerija potisni-1 Fo™z Srbov Pn Bitolju. parnika na pomol jo je neslo če- i daleč nazaj. Rumiineev se jc po- j Sofija, Bolgarska, 16. oktobra tvero močnih mornarjev, med tem i lastil vsled tega nepopisen strah (preko Londona). Uradno se poroko so mlade dekliee pot pred njo panika; prej koncentrirane ča, da so bili Srbi v bližini Bitolja I K) t resale s cvetkami. skupine in oddelki so se v silnem od neke bolgarske divizije hudo begu razpršili na vse strani. Ujeti poraženi. Napad na srbske posto-Prebivalstvo države Kansas. rumunski častniki zatrjujejo sa-j janke se je uprizoril večkrat z ve-Topeka, Kans., 16 oktobra — "i'-da je njih ariiiada do eela raz-; likini vspehom; pri tem so izffu-(J lasom najnovejše uradne »tati-' kropljena. Števila padlih in ra- bili Srbi številno svojih vojakov, stike znaša sedaj število prebival-111 J011 ih dosedaj še ni bilo mogoče _ Osobito hud boj se je vršil pri potisnili usoda, ee hi se ne T > i 11 končno z he- natami, istotako so bili tudi vsi goni rešili v Torzbourško in Pre- napadi odbiti pri Tarsroveni Ba- srike znaša sedaj število prebival-1 "-e " ^""j v w ^ ^tva države Kans. 1,715.463 duš.| dognati. Tudi preostale rumunske Cerni,.kjer so Bolgari t^d zadnjega ljudskega štetja Tt oddelke bi z«de4a -sltčn« mvraimk« nazaj z row i 1910) je naraslo število prebival ieev te države za 42.918 stanovni kov. liovi in Belašici. daelsko g(»i"Nko sotesko. Smrt srbskega zarotnika. Berlin; Nemčija, 16. oktobra. - Iz Sarajeva v Bosni se poroča, da je te dni umrl v nekem vojaškem zaporu Nedjo Kerovič, srbski za- nato sliko za $250.000. Slika pred-j veljniki in g, ne,ali zgubili pravo v r(. avstrijskega prestolonaslednika Četrt milijona za eno sliko. New York, N. Y., 16:'oktobra.-Znani milijonar Henry C. Friek je kupil od .). I'ierpont Morgana neko izvirno Rembrandtovo olj- Nft. Sedmograskem ni več Rumuncev. Da so »I« >c«rli liunmnei n;i Sed-mograškeui tako velik poraz se pripisuje vzroku, ker so njih po- Ferdiuanda in njegove s<>-Med drugimi zarotniki je stavlja staro ženico pri čitanju. direkcijo. Ko j«' pričel streljati ^ Prick ima sedaj v svoji posesti 'že j od vseh strani sovražnik nanje, so a " četrto izvirno Rembraiidovo delo se eele brigade in polki pomikali J .... .... . eni , . . ■ i i * ■ -1.; i, 4 ; ; i bi tudi Kerovie obsojen. \ d«>- ... za kar ie skupaj plačal $1,125.000 nazaj 1 ' . , . te deklice še pred 14 dnevi v Kan- 33.120, umrlih vsi,,I raznih druKih Razdalja n,Mu,«m, ,1,. Bukr,sa |)adm fronti » 1.62a000 n„,z. al. 1 — 'znaša samo <5 mil. ;>() divizij. Od zaeetka bojevanja sasu, odkoder so ga prepeljali bolezni 452, pogrešanih 1372, ra semkaj, da bi ga stavili pred poroto na podlagi znane Mannove postave. Umor in samomor. Alexandria, La., 15. oktobra. — V naselbini Melder živeči farmer Charles M. Bonette je včeraj u-strelil svojo 19. letno hčer, ker ni hotela iti delat na polje. Zverinski oče si je končno še'sam pognal kroglo v glavo. Na smrt obsojen vojak. Leavenworth, Kans., 15. okt. — Včeraj je bil pred zveznim sodiščem na smrt obsojen zamorski vojak William White, ker je nedavno umoril svojega predstojnika. sarženta J. W. Jacksona. Obsojenca bodo obesili v petek, dne 15. decembra na neki vladni rezervaciji; usmrčenje bo izvršil njenih 38,948. Proti razporokam. St. Louis, Mo., 14. oktobra. — Na tu se vršeči konvenciji protestantskih episkopalnih pastorjev Prevarani Rumuni. Chiasso. Švica, 16. oktobra. 90 pred Verdunom do danes je stalo ] na zapadni fronti skupaj že 178 j zavezniških divizij (3,184.009 Razni nemški in švicarski vojaški j mož), ki so skušale nazaj potisniti izvedenci zatrjujejo iz gotovih vi- j ,10mško armado, rov da .je Rusija povzročiteljica velikih porazov Rumuncev, ker Grki in ententni zavezniki. Atene Grško, 16. oktobra. — se je danes na široko debatiralo . ,,.»,• o nameravani novi postavi episko- jrm še dosedaj ni dala obljubljene | ... palne cerkve d-i bi ne smel noben pomoči. Takoj po .napovedi vojne Novi grški ministrski kabinet, pod pastor poročiti'kake razporoČene| od strani Romunije so ji Rus. ob- vodstvom Spindijana Lambrosa osebe Pri tem bi se ne vpošte- ljubili 200.000 mož za stražo objje uradno ponovil že svoječasno valo vzroka, ali krivde te, ali one Dobrudži, česar pa niso izvršili, dane obljube ententnim zavezni- Med tem Časom so obkolili ruiunn- kom. V teh obljubah se daje za-sko armado na vseh točkah Bol- j veznikoin zagotovilo, da je Grška Nemci in Avstrijci in zavzeli pripravljena stopiti na njih stran. razporočene stranke. Večina zbranih delegatov na tej konvenciji je mišljenja, da delajo razporoke dosti zlega med ljudstvom, ker smatrajo razporočenci zakonski stan le za igračo. Pri porokah priseže vsakdo, da bo ostal (a ) zvest)a) di*ug drugemu do smrti, torej se z razporokami naravnost j krši to eerkveno zapoved in ob- mmmmmmm runiunsko trdnjavo Turtukai in kadar se bo odločila za vojno. Silistrijo; Rumunci so pa še ved- # Grški kralj Konstantin je pod-no zaman pričakovali pomoči od pisal danes dekret, da se ima svojega ruskega zaveznika. vršiti zasedanje grškega parla- menta šele po preteku 30 dni: Z macedonske fronte. tedaj ge bo določilo glede Solun, Grška, 16. oktobra. Ka- ljubo. i kor se danes uradno poroča, se vojne napovedi, ali se bo pa glasovalo za nadaljno nevtralnost. in društvene Wm moiirn starim odjemalcem in prijateljem nazrfa njam, da^sem nakupil veliko ilahtnegagrozdja Ur imam v zalogi samo naravna, domač« Tina. Prodajam ga doma po ono galono •!«.▼•«» ter ga tudi pošiljam na vse strani ^edTnjenih držav no man, kot IS galon. Pošiljam denarje t »Uro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Saluor, ^ Yor^ m sprejemam naročnino lUta „Gla. Naroda . Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. Svoji k svojim! FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd St., Chicago, III. Is urada društva sv. Jolefa št. 2, K. S. K. J. Joliet, 111. Prihodnjo nedeljo dne 22. t. Si. bomo obhajali 25 letnico obstanka ] naše slovenske fare sv Jožefa v ; Jolietu, lit Ker se bodo vdeležila vsa slovenska društva parade pri tej ve-j liki cerkveni slovesnosti, zatorej opozarjam tudi člane gori omenjenega društva, da se te prireditve v polnem številu udeležijo. Skupaj se zbiramo v navadnem prostoru zjutraj ob 8 uri. Dalje naznanjam da priredi naše društvo dne 28. oktobra zvečer veliko plesno veselico v Sternovi dvorani. Želeti bi bilo, da se te veselice članstvo našega društva udeleži v obilnem številu. Vsak član naj kupi po dva tiketa za to veselico po 25 centov; tako je bilo sklenjeno na društveni seji. Ob enem vabim še vsa ostala slovenska društva v Jolietu in o-kolici, da bi se nam na dan te veselice pridružili'v kolikor pnogoče velikem številu, na kateri se bo nudilo cenjenim gostom veliko zabave z iz&orno postrežbo. S šobratskim pozdravom John Vidmar, tajnik, j ZA NAŠB GOSPODINJE Kej kupujejo naše gospodinje kaj rade naravnost od farmerjev ali pa od prodajalcev ki vozijo to hlago po cestah okoli, hočemo tukaj navesti postavno določeno težo raznovrstnega farmerskega blaga, kadar se*ga kupuje na buš-lje, ali "pecke". Ta teža se ozira za mesto Chicago in celo državo Illinois* Standard mera pri prodaji «a-j dja in zelenjave je bušeljj en bu-šelj zavzqina 4 "pecke". Vsak "peck" mora pa tehtati kakor je postavno določeno in sicer: funtov 1 peck krompirja (irskega.......15 1 peck krompirja sladkega......111% 1 peek čebule ...................14 Vi | 1 peek pese.....................15 I peck špinače...................3 1 peck koruze v storžih..........17% 1 peck koruze zluščene*..........14 ' 1 peck kolerabe ali repe..........j 1 peck fižola v stročju........... G 1 peck graha suhega.............15 1 peck jabolk svežih.............12*4 1 peck jabolk suhih.............. (j 1 pek "cranberrie" jagod.......HV% 1 peck breskev, suhih............ 8*4 1 peck ovsa .................... s jI pek pšenice ...................15 SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS TmUfon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra po»trošba in dobra pijača", to je »oie fleslo. varno Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. ——T^T-I Plačujemo po 3% obresti na denar Jm * JjSgMg; uložen na obrestni račun. ^fmf^mm ® M £ §[ JB gj Mi podpiramo Slovence in S^W^S 3 SS »i Ri se torej tudi priporočamo nji- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ hovi nakl0n^en<*Sti i^8 i^^^^^SfljpMMr ca: g. Jos. Dunda, predsednik _'' ~ "" ' "" * J. in f. Jos. P. Skrinar. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Frančiška Sal., št. 29 K. S. K. J.. Joliet, 111. Tpni notom se naznanja vsem NAZNANILO IN ZAHVALA S tein naznanjam sorodnikom, i prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je umrla dne 3. oktobra t. 1. dragoljubljena soproga Katarina Rožič, roj. Govednik za pusti v ša mi dva otroka. Pokopali smo je dne 9. oktobra na sla-vensekm pokopališču sv. Jožefa v L »Jolietu. Zahvaljujem se s tem prav is-1 kreiio vsem onim. ki so skazali po-kojnici zadnjo čast, ter jo spremili k večnem počitku, kakor tu-i di vsem onim, ki m> nas tolažili j vsled izgube dobre soproge, oziroma matere. Žalujoči ostali: Josip Rožič, soprog. Josip ml. in Helena Rožič, otroka. Joliet, 111., dne 12. okt. 1916. • Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00, na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj WH1 državo Illinois in za vlado Združenih držav. JOLIET. ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000 Zdravje je. več vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar ne spravljaj v nevarnost svojega rdravja s tem, da poskušaš raznovrstne alkoholne grcnčicc, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona se pretaka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni eelici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, Ki se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne celice. Edinolc silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati, čisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem in usposablja telo, da izvršuje glavne namene", pravi dr. Armatul Gauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga jc imel pred zdravniško komisijo v Parizu. Razne stvari V LEKARNAH Proroška tabelica. V nekem listu >jmo nedavno či-tali na zelo umeten način sestavljeno poroško tabelieo iz življenja in vladanja avstrijskega' iu nemškega cesarja. Matematičar je dobil končni rezultat št. 1916 ali tekočo letnico, ki je baje za vsakega izmed teh vladarjev odločilna da bo, — ali zmagal, ali — premagan. Tabelica je bila sestavljena sledeče : Cesar Frane Jos. so je rodil 1...1&M) Nastopil je vlado 1..............lk4S Sedaj je star let...,............ M6 Vlada torej let................... 6S TRINERJEV AMERIŠKI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA. To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in i/, naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jim oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri ZAPEKI NERVOZNOSTI VETROVIH SLABOKRVNOSTI NAPENJANJU POMANJKANJU ENERGIJE GLAVOBOLU SPLOŠNI SLABOSTI hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vso ponaredbe, ki žro samo denar! Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH DRUGI8TIH. BITTER-W1ME Nemški cesar je bil roj^n 1 Nastopil je vlado 1. ....... Beda j je star let........... Vlada torej let............. /•■»Sv* \ HORKEVIHO '^'-WWrtMfM T*»N«S Skupaj................383L Ako delite število 3&12 z 2, do bite rezultat 1916 ali letošnjo let nieo. — Zares imojstersko sestav ljena tabelica! Sedanji, letni čas pripelje seboj raznovrstne nezaželjcne goste, posebno revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih Sprejeti? Najboljši način je, da rabiš TRINERJEV OBLI«. Jc izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po pošti 35 in GOc. Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo za kašelj (TRINER'S COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. CENA $1.00 Prebrisani Japonci. Nek japonski inženir je sestavil posebne vrste magnetičenj stroj, s katerem je mogoče in dna j morja dvigati na površje izstrelje-l ne topovske kroglje in železne kose. Japonska vlada bode sedaj v j Hireshima zalivu iz morja'Sptfpfvi-j 'la na površje nad 600.000 topov-i 1333-39 & ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS 2323532323232323482348533253235348485353484853535348535323482348234823532348484853535353485323482348 484853234823480030020000010248482348232353905353538948 010023532353234823485353484823484848234823484853235323482353235323532323232330530001000001000202020000010000010001 GLAflXLO g. J& H stsa FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apostolski misijonar in škof med Indijanci ▼ Ameriki. Spisal Dr. LEON VONČINA, profe.or bogoslovja t Ljubljani V otročji udanosti do svojega poprejšnega duhovnega očeta niso jenjali prositi le-ti dobri krščanski Otavci, dokler ni privolil Baraga zadosti njihovi goreči želji in obiskati svoje predrage nekdanje ovČice. Kako blago veselje je o tem obiskanji prehajalo srce našega Baraga^ povzmamemo iz mikavnega poročila z dne 7. sušca 1834. lv v katerem piše: "Zdaj — v drugi polovici zime — je tukaj čas, da se pripravlja sladkor, tedaj ni ne enega Indijanca v vasi, vsi so v gozdu v svojih kočah za sladkor, pridejo pa vsako nedeljo v cerkev. Dan hoda od tukaj je tudi veliko Indijanov iz Krivega drevesa, ki tam pre-zimujejo v ta namen ,da love srne, medvede in drugo manjšo divjad, katerih kože prodajajo kožuhar-jem. Nekateri izmed njih ubijejo eno samo zimo toliko divjačine in v svojih zankah ujamejo, da je koža te ukončane divjačine vredna več ko 200 dolarjev (ali 450 gld. a. v.); ker pa tukajšjni kožu-harji tako nesramno okanjajo, dobivajo ti za veliko kož vendar le malo. Dne 26. svečana so prišli v naše vas nekateri Indiianei iz Krivega drevesa, Uateri, kakor sem ravnokar omenil, v tem kraju prezimu-jejo in v svojih gozdnih kočah sladkor pripravljajo. Prosili so me, da naj grem ž njimi in pri njih nekoliko dnij misijonarim. Spravim se ž njimi, in šli smo naravnost skozi gozd. Ne da se z lepa misliti, kako težavna je pot skozi prvotne ali še popolnoma zaraščene gozde severne Amerike. Zdaj je treba goščave predirati in z obema rokama pred seboj veje saksebi deliti, kal^or da bi človek plaval; zdaj je treba bi človek se skoraj pogreznil; zdaj zopet se mora čez precej široke potoke po edinem šibkem drevesu, ki ga Indijanci ob bregu posekajo in nad potokom puste. hajali, ter me prosili; Oče! izpra-šuj me, morebiti me najdeš pripravnega za sveto obhajilo. Ob tej priliki sem tri odrastle krstil. Bog daj, da bi tudi ti ostali tako vneti kristijani, kakor so sploh skoro vsi novoizpreobr njeci v Krivem drevesu. , Od tod sem šel naprej. skoro dan hoda daleč, v Maškigong, tisti kraj, kjer sem preteklo leto ob svojem prvem potovanji k Veliki vodi. 21 Indijanov krstil. Šel sem tja pi;av za prav izpovedat dva divjaka,"katera utegneta kmalu umreti. Izpreobrnjeni ondotni divjaki so mi obljubili, da bodo tam postavili kapelo, in malo njih, katere sem našel doma, so me prosili, da jim odločim mesto za kapelo, kar sem tudi s srčnim veseljem storil. Mislijo dosti prostrano kapelo staviti, ker skoro vsi Indijanci v tem kraju so se na menili, še do konca tega leta krščansko vero sprejeti. Upam, da bo na tem kraju kmalu lepa podružnica nove misijon ske postaje pri Veliki vodi; kapelo pa mislim blagosloviti na ime sv. Jožefa." Med tem pa je kljubu vsem tako dobro od rok šlo stavljanje misijonske hiše in cerkve, da je Baraga, vrnivši so iz Krivega drevesa, smel -upati, da bo mogoče cerkev še pred Binkoštmi blagosloviti. In res je imel srečo, praznovati blagoslovljenje svoje cerkve že 20. mal. travna, ker v poročilu z dne 24. vel. travna 1834 tako-le popisuje: "Tako praznično se ni tukaj še noben dan obhajal, kakor tretja nedelja po Veliki noči, ali dan 20. mal. travna, ki smo ga v blagoslovljenje svoje nove cerkve od-menili. Bil je kaj prijazen pomladanski dan. Jasno in čisto obne-bje je bilo v kaj prijetnem soglasju z radostno slovesnostjo tega dneva. Ko pride čas, ob katerem je navadno služba božja, napotili Na tej svoji poti sem moral pOjs,llo se prav slovesno v cerkev. En Indijanec je nesel pred nami križ, znamenje pravega, zveliče-valnega miru, in ga je pred cerkvijo zasadil. Za nimi je šla silna množica poganskih Indijanov in tistih olikanih Amerikancev, ki —Bogu bodi potoženo! — niso ne te ne te vere. Podobne in cerkvena priprava, ki so mi jih iz Evrope poslali pobožni dobrotniki mojega misijona, so mi pri tej slovesnosti kaj u-stregle in mi v ozaljšanje oltarja in cerkve sploh, kakor tudi v povišanje slovesnosti pri službi božji še zmerom dobro služijo. Nikoli se ne morem dovolj hvaležnega ska za t i svojim velikodušnim dobrotnikom za mnogotere njihove dobrote po katerih mi je bilo mogoče, v čast bojo in prečiste Device Marije, in v zveličanje mnogih du£, katere so pred kratkim še brez upanja večnega zve-ličaja tavale po temi malikoval-stva, ustanoviti ta novi misijon, ki je obrodil že toliko lepega sadu." ' y Z dodelano misijonsko hišo in cerkvijo je Baragovo misijonsko delovanje dobilo svojo pravo podlogo in svoje središče, ter se je čedalje bolj razvijalo, ne samo v tisti postaji v Šmariji pri Veliki vodi, kjer je ob času cerkvenega blagoslovljena krstil 26 Indijanov, ampak tudi po drugih krajih okoli Velike vode, posebno pri že imenovani podružnici sv. Jožefa ali v Maškigongu, kakor so Indi-jani imenovali ta kraj. Srčno veselje je navdajalo Baraga, ko je prišel v to podružnico meseca rožnika in je videl lepi napredek v krščanskem življenju pri vnetih svojih izpreobrnjencih v Maškigongu. "Vsak dan, dokler sem se pri njih mudil, piše on dne 26. rožnika, sem maševal v hiši nekega Indijana, in po vsaki sveti maši so se spravljali vsi veseli in okrepčani s tolaživnimi po-močki, ki jih ponuja sv. vera, na delo, katerega so se že lotili pred nekim časom, da bi naredili svojo cerkev. Ob tej priliki sem krstil v Maškigongu deset Indijan-cov; kateri so bili večjidel že odrasli in so se za sveti krst pripravljali ta čas, kar*me ni bilo pri njih." Meseca kimovca potem je šel Baraga na gorenja stran Velike vode, dva dni daleč od svoje postaje. Našel je tam šest indijanskih koč, pripravil pa je za sv. krst in krstil samo štiri družine takem ozkem, šibkem mostu čez neko vodo, ki je široka več ko trideset črevljev in zelo deroča. Divjake je prav močno skrbelo zavoljo mene, ko smo prišli k tej vodi. Jaz pa sem kar v božjem imenu krenil na ta nevarni most, pa ko komaj do srede pridem, začnem omahovati in ni dosti manjkalo, da nisem paedl v vodo. Dobri divjaki v svoji otožnosti zaženo krik, jaz pa sem vendar srečno prišel čez. Divjaki tečejo kakor veverice po teh deblih sem ter tja tudi s težkimi bremeni na svojih plečih. Pa kolikor hujše so bile težave na tej poti, toliko večje je bilo tudi moje veselje, ki sem ga užival med dobrimi svojimi otroci iz Krivega drevesa. Vzrok tega mojega veselja ni bila samo prisrčnost, s katero so me sprejeli, ampak posebno tudi zvesta in stanovitna ljubezen do svete vere, katera se razodeva v vsem njihovem dejanji. Sladkor delajo v dvanajsterih kočah, katere so ena blizu druge postavljene. Posebno milo me je pa ganilo, ko v sredi okraja, v katerem delajo sladkor, najdem nenadoma kapelico, ki so jo ti dobri Indijanci postavili, da morejo opravljati skupne svoje molitve. Neizmerno ganljivo je zares, pa tudi dosti sramotno za kristijane v Evropi, najti v tem prvotnem gozdu pobožno množico novoiz-preobrnjenih divjakov, kateri si tako daleč od svojega doma kapelico postavijo za kratki čas, ki ga tukaj prežive, da morejo svoje molitve opravljati. Shajajo se k skupni molitvi vsako nedeljo dopoldne v tej kapeli. Ostal sem tri dni v tej sveti samoti, ter sem vsak dan maševal v kapeli prav močno ganjen in srčno hvaležen Bogu, ki daje tem iz-preobrnjencem milost, da čedalje bolj napredujejo v krščanski po-božnosti. Ta čas, ko sem bil pri njih, opravili so vsi svojo velikonočno izpoved, in prav veliko jih je pristopilo k svetemu obhajilu; med temi jih je bilo 15 prvič p/*i sv. obhajilu. Naučili so se toliko krščanskega nauka za sv. obhajilo, da so mogli k mizi Gospodovi pristopiti tako kakor se spodobi. Občudoval sem gorečo željo, s katero so hrepeneli po svetem obhajilu; to svoje hrepenenje sorazodevali s tem, da so eden za drugim k meni pri- in tako postavil podlago novi misijonski podružnici, od katerih je imela krog in krog svetiti luč sv. vere. Preden se je začela trda zima, gnalo ga je še obiskati svoje ljube duhovne otroke v Maškigonp pri katerih je zopet užival obilo presrčnega veselja, posebno zavoljo nenavadne junaške srčnosti ene izmed peterih, katerim je .o tej priliki podelil zakrament sv. krsta. Piše pa sam o tej zanimivi zadevi dne 3. listopada 1834. 1. tako-le: 'Pretekli teden sem bil v misijonskem kraju pri sv. Jožefu v Maškigongu, kjer vselej uživam neizrečeno veliko tolažbe in dušnega veselja, ker vidim, s koliko živo gorečnostjo se ti dobri kri-stijani drže krščanke vere. V tem jesenskem času jih ni doma; raztreseno žive po notranjih krajih, kjer z boljšim uspehom love divjačino in njeno drago ko-žuhovino kažuharjem zamenjavajo za obleko, za puške in za druge potrebne reči. Nekateri so štiri, drugi celo šest dnij daleč od svoje vasi; pa vkljub tej daljavi in vkljub težavam pota prišli so vendar vsi h kapeli sv. Jožefa tisti dan, ob katerem so me vsled moje obljube tam pričakovali. Močno me je spodbudila njihova gorečnost, ko sem vse skupaj našel, ko sem došel. O tej priliki sem jih v Maškigongu pet krstil, in o tem kršče-vanju me je posebno razveselila neka sedemnajstletna deklica, katera je bila med temi peterimi pri sv. krstu. Indijan, kateri mi je razodel njeno hrepenje po sv krstu, pripovedoval mi je tudi, da je oče te dekline trdovraten pogan, ki našo vero močno sovraži. Ko je dekle zvedela od kristi-janov, kateri dan ima misijonar priti v Maškigong, prosi svojega očeta, da jej dovoli iti v Maškigong; poganski oče pa, ki se mu je i^ač dozdevalo, zakaj njegova hči želi tja, jej kratko in malo odreče. Ona pa prosi in prosi, dokler jej nazadnje oče ne dovoli. "Pojdi torej", reče jej ves razdražen, "pa vsaj tako neuma ne bodi, pokristijaniti se. Ko bi se pa vendar le dala krstiti zoper moje prepoved, vedi, da nimaš nič drugega pričakovati, kakor to, da ti bom obe ušesi odrezal."— Ko'to slišim, prašam deklino prav krepko in resnobno, ali jo je ob takem žuganji poganskega očeta vendar-le volja, sprejeti krščansko vero in sveti krst; ona pa mi na to odločno na glas odgovori, da se nikakor ne da odvrniti od svojega namena, postati kristijanka. — Na dan pred mojim odhodom iz Maškigonga je zadobila milost dušnega preroje-nja, po kateri je zdavnaj že hrepenela. Kaj bo s to krščansko junakinjo, še sam ne vem. Za zdaj ima prav trdno voljo, zavoljo krščanske vere vse pretrpeti. —Vsako krščansko srce mora občutiti, da, kadar kaj tacega doživi, kaj lahko pozabi na vse težave misijonskega potovanja." Ko se je vrnil iz Maškigonga, ostal je Baraga ves zimski čas v Šmariji in oskrboval svojo mlado krščansko čredo ter se pripravljal na misijonska popotovanja o prihodnji pomladi. Prihajali so tudi to zimo, kakor po navadi, divjaki iz severnih krajev na lov in v delavnice za sladkor; pa kolikor jih je bilo krščenih, prišli so o božičnih praznikih v Šmarijo vsi, celo stari, bolehni ljudje in 10 do 12 letni otroci, nekateri po tri do štiri dni daleč, da bi se udeležili svetih zakramentov. V do-tičnem svojem poročilu poudarja Baraga še posebno, kako ganjivo so ga o tej priliki dobri indijanski otroci spominjali Jezusa, ki je bil ko 12 letni deček v tempelj prišel. Med tem, ko je evangeljsko dre-sevce v Šmariji pri.Veliki vodi zasajeno čedalje večje prihajalo in svoje vejice na eno in drugo stran poganjalo, začne mu pretiti nemila nevihta. Indijanci so na* mreč zvedeli, da vlada Zjedinje-nih držav misli skleniti, da morajo vsi dosihdob prosti ali samosvoji, z državo ne še združeni In-dijani okolo Velike vode zapustili svoje kraje in se preseliti v druge, ki jih Jim bo vlada onkraj vode Mississippij)dloeila. S silno žalostjo in t(jgoto je ta noviCa navdajala te divjake sploh, katerim je tudi ljubezen do domačije prirojena. Še z večjo žalostjo pa so jo sprejeli krščanski Indijanci katerim po takem vladnem ukazu ni samo šlo za domači kraj sploh, ampak tudi za kraj, katerega jim 18. OKTOBRA 1916. Žriovbin i * 1prera€nila v do- korald svojemu sosedu, ta pa dru- Volitev londonskega župana je mov no zvelicevalnega miru, v do-lgemu, tako so ga dobili v roke zelo tradicijonelna in zvezana z movino novega prijetnega življe- vsi krog in krog. Molčali, so vsi zgodovino že več stoletij nazaj. V val 81Cer prizade"1 de,j kar na enkrat se jih starih časih se je volilo glavnega tnvin • m L1 ■ yesmmi in : ve6> eden za dmgim, vzdigne, vsi magistrata (župana) v Londonu lovimi onljuDami, da pojde s pri- ti gredo h govorniku in mu tiho t na dan sv. Edvarda. 13. oktobra. voljenem svojega škofa ž njimi, kamoroli bo treba; ob vsem tem niso mogli mirovati, ampak popri-jeli so se vsacega sredstva, katerokoli se jim je zdelo pripravno v to, da bi odvrnili nadlogo, katera se jim je od vseh stranij napovedovala. Kaj so vse v ta namen počeli, pripoveduje Baragov svojem poročilu z dne 26. rožnika 1834.1., katero je posebno zanimivo Zato, ker nam razkriva marsikatere strani društvenega življe- svoje mnenje razodevajo. Po tem Za vladanja kralja Henrika VITI. se vzdigne govornik, gre okrog in j se je pa to volitev premestilo na slehernemu Indijanu iz Krivega j praznik sv. Mihaela. Zgodovina drevesa seže v roko, in jim nazna-jnam kaže, da je kralj Alfred Veni, da so tudi oni (lndijani ob Ve- liki že preje, — L 886, torej več liki vodi) sklenili, da svoje zem-,;kot pred 1000 leti imenoval svo-lje nikoli ne bodo prodali. Na jega zeta Ethelreda nadzornikom vse to se je še od ene in druge; pristanišča, aldermanom in glav-strani mnogo govorilo, in tako je nim magistratom (županom) me-celi dan pretekel pri tem zborova- sta London. nju. Munieipalna uprava in avtono- Spomina vredna je resnoba iiCmija tega mesta se opira v obče premišljenost divjakov, katero na zelo značilno zgodovino, ker so nja teh korenjajških divjakov, na | razodevajo pri takih zborih, pa se razni vladarji redno borili za katere ozirati se dozdaj še nismo prilike imeli. "Trdno so sicer tudi čuditi se je zgovornosti in posest Londona. Šele 8 let po zna-krepki besedi, katera je priroje- ni bitki pri Hastings se je tedanje, sklenili , pise Baraga v tej reči, na nekaterim teh prostih gor- inu kralju Viljemu Pretnagovalcu Indijanci mojega misijona, da zljanov." _ posrečilo dobiti za stalno glavno vlado nikakor nočejo pogajati za stran svoje zemlje; vlada zagotavlja po častnikih, da noče s silo vzeti Indijanom zemlje, ampak da jo le hoče od njih kupiti; pa pri vsem tem se poslužujejo ta-cih pomočkov (posebno opojne pijače), da bi le premaknili ln-dijane in jih ob lepo njihovo zern-1 (Dalje prihodnjič.) mesto Anglije v svoje roke. To je jdosegel na podlagi nekega char- Sir William Henry Dunn. k°ie«a ™ dandanes __skrbno hrani ,v dvornem muzeju. Kralj Viljem Premagovalee je obljubil Oodfreyu nadzorništvo lon- (Katoliški župan mesta London.) O Sir William H. Dunnu v|donske*a pristanišča, tako tudi Londonu smo čitali v javnosti še °st?h"1 meWSnom Londona, da lio nrinravili k«!™,. ; ♦ i',,lalr>J osobito katoličanom v ino- bodo užlva,i ravno iste P™- ljo pnpravil , kakor se je to go- ' • bil d , , nieffovo vice, kakor pod nekdanjim kra- dilo tudi pri vseh takih poprej- femstvu Je bll° eJ TI t? i I p m Edvardom žniih ime nepoznano. Sir Wm. II. Dunn 1 J snjih pogodbah. • vesoljem k itoli-1 H,1° ^ za *asH vladanja kralja Še posebno pa so si v skrbi do- £ /as,0N(l1 P° vesoljem katoli saksonski Kri Tr^ii««; ; t,^;,^,... I skem svetu sele pred nekaj dnevi,] , ' . ., haKSonsKi zasvoforLHo PrT ITT k<> ie bil dne 29. sept. t. 1. zvoljen ~nškega nadzornika, za svojo zemljo. Pred nekoliko J . . aH žunaJ10m oskrbnika izpremenilo v nor- easom je več ondotnih Indijanov l01d ma.l°rJcm al1 županom naj "bailli-ia" 'bailiffa' uj „ ♦ i večjega mesta na svetu, — Londo- . . ' 'J,m -1'1 "dIMn. , . , l>an mesta London in to — runo- Znano je, da je večina prebival- uof_i:u * ¥ , , i katolik. Ziupan največjega mesta stva v Londonu anglikanske vere • na svetu je sedaj katoličan in to ta je nas. katoliški veri se naj-bast zavzema tudi župan največje-,bolj podobna, razurt da ne pnpo- _a mesta y Ameriki newy0rški zna sv. očeta v Rimu za vrhovi^- župan Mr. John p Mitchell Do-ga cerkvenega poglavarja, temuč datno k tem vrstioam naj b(Kle an g 1 eškegaJk ra 1 j a. j omenjeno, da je tudi vrhovni po- Sedanja evropska vojna je pa glavar ali predsednik največje povzročila, da se je staro sovra-, republike na svetu, sedanji pred-štvo med katoličani in anglikanei sednik Kitajske — katoličan. Pa opustilo iiv pozabilo. Kakor je naj se naši nasprotniki in svobo-bilo citati v listih. se je nedavno domisleei še tako norčujejo iz ka-mudil kardinal Bourne na neki toličanov; fakt je, da zavzema angleški bojni ladji, kjer je da-|dandanes baš katoličan najbolj roval sv. mašo. To se je pripetilo j važno mesto v največji republiki na Angleškem prvič od dobe zna- j na svetu, v največjem mestu cele-ne reformacije, ko so odpadli ga sveta in največjem mestu cele Angleži od katoliške vere. Ome-1 Amerike. njeni kardinal je na angleški --, bojni ladji spovedaval, obhajal, Nekaj o izdelovanju avtomobilov, pridigal in maševal; tem povodom Zedinjene države so največji izje krstil tudi tri protestntovske delovalec avtomobilov na celem vojake. svetu. Sedem najbolj poznanih a- šele nedavno je angleški kralj meriških tovarn avtomobilov je le-izdal dekret, da se ima staviti ka- ta 1915 izdelalo in prodalo 287.-toliške vojaške kaplane in kurate 969 avtomobilov; leta 1916 je nana enako stopinjo, kakor .vojaške raslo to število že na 603.705. Za kaplane anglikanske vere. Kato« J prihodnje leto pa nameravjo te iiški vojaški kaplani imajo sedaj t\ornice izdelati 955.000 avtomo-na Angleškem ravnoisto plačo in bilov in sicer: Tvrdka Willvst-prednost za promocije kot drugi. Over 300.000; Gen. Motors 190.-Sedanji lord major mesta Lon- 000; Chevrolet 150.000; Studeba-dona je med svojim ljudstvom ker 120.000: Maxwell 120.000; Sa-zelo čislan in priljubljen. Osobito xon 45.000; Chandler 300.000. Pri se zavzema za reveže in sirote. Pri tem pa niso vpošteti avtomo-Zadnji čas je bil ravnatelj veli- bili znane t.vrdke Ilenrv Forda, ki kega otroškega zavetišča v Alto- znašajo sleherno leto tudi na tiso- in glavar odda venec steklenih nu. ce. Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino! Vsled negotovega dostavljanja poste, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne posiljatve do preklica le pod pogojem, da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja. K: 100.00 $13.50 K: 1000.00 $132.00 FRANK SAKSER 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Iahaja vsako sredo. I—Titom Kranj sko-Slovenske KatoM- 3km Jednote v Združenih _državah ameriških. Uredništvo in npravniitve: 1961 West 22nd Place, Chicago. IH Telefon: Canal 2487. Nareiana: Za Ont, na leto....... Ka nečlane........... Sa Inozemstvo........ OFFICIAL ORGAN of the . GRAND CAEN10LIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION _ ef the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owaed by the Grand Carnielian Ble-▼onion Catholic Union of tke United States of America. OFFICE: 1K1 W«>t 22nd P lac«, Chicago I1L Phone: Canal 2487. Subscription rate: F«r Members, per year.*.......$0.W For Nonmembers............$1.00 Fer Foreign Countries........fl.10 81 Naše čestitke Jolietu. Prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m. bodo obhajali naši sosedni Joliet-eani redko slavnost,— 251etnico obstanka tamošnje slovenske župnije sv. Jožefa. V obče se sodi, da tako velike katoliške manifestacije še ni videla nobena slovenska naselbina v Ameriki, kakršno se pričakuje ta dan v Jolietu. Srebrnega jubileja obstanka največje slovenske fare v centralnem 'kontigentu naše nove domovine to je v Jolietu, 111., se bo udeležil označeni dan .vsled povabila sam vrhovni cerkveni vladika chicaške nadškofije, Mest. Rev. Geo. \V. Mundelein, nadškof iz Chieaga. Te redke slovesnosti se bo udeležil tudi nas sedanji, edini slovenski ameriški škof v pok. Rt. Rev. Trobec iz St. Clouda, Minn. Svojo vdeležbo na to slovesnost je prijavilo že tudi veliko število slovenskih in drugih duhovnikov iz raznih krajev ter številno katoliških podp. društev. Ta dan bomo v Jolietu slovenski katoličani pokazali javnosti, ali Amerikancem, kaj smo, in kaj dandanes že zmoremo navzlic ostri gonji in protinapadom od strani naših nasprotnikov. V prijetno dolžnost si je štelo de uvedbe Turnega delavnika. — uredništvo "Glasila K. S. K. J.", Govoril je tudi William Green, da je povodom te slavnosti odme- mednarodni tajnik in blagajnik rilo precej prostora v današnji zveze "United Mine Worker's of Predsednik White je povdarjal v svojih besedah, da bodo zahtevali organizirani rudarji širom Zedinjenih držav kmalu uvedbo 7 urnega dnevnega dela. Zveza "U. M. W. of A." smatra to uvedbo za zelo potrebno in umestno že iz ekonomičnega in socialnega stališča, osobito pa vsled vednp večje rabe strojev po raznih rudnikih. O tem je predsednik White govoril sledeče: "Sedaj, ko smo uvedli 8urno dnevno delo že po vseh rovih, kjer so naši organizirani rudarji zaposleni in ker se je nahn dovolilo tudi takozvani "mine run" sistem, se moramo marljivo pripravljati še za večje skrajšanje delavnega časa; — za uvedbo 7urnega delavnika. Tega ne smemo nikakor prezreti in pozabiti pri prihodnjih posvetovanjih za odobritev nove plačilne lestvice. Po mojih mislih je to neobhodno potrebno, ako hočemo obraniti ekonomične in socialne koristi med članstvom naše mogočne unije. Te korake bomo prisiljeni storiti vsled vedno večje rabe in vpeljave raznih rudarskih strojev po rovih. Statistika nam kaže, da je dandanes po raznih premogovnikih toliko takih strojev, kolikor jih še ne pofmni naša zgodovina. Razni moderni rudarski stroji so se po nekaterih premogovnikih že tako udomačili, da se je moralo vsled tega kopače premoga naravnost odstraniti in odpustiti. Leta 1013 je bilo v Zedinjenih državah 16.378 takih strojev, s katerimi se je nakopalo in spravilo na površje 242,421.713 ton premoga; leto 1914 je naraslo število teh strojev že na 16.507; s temi stroji se je nakopalo 218,399.287 ton premoga. Dasiravno se jc pridelek premoga v letu 1914 za nekaj skrčil, je število strojev po rovih naraslo, kakor iz gornjih številk razvidno. Jaz sem torej za trdno prepričan, če bomo pričeli v prihodnje s splošno agitacijo za uvedbo Turnega dnevnega dela, da bomo isto dosegli, kar bo velike koristi in udobnosti za naše premoga rje." Goriomenjcni dan se je vdeleži-lo v Bellaire, O. tc slavnosti rudarjev na tisoče in tisoče premo-gokopov iz vseh delov iztočne države Ohio. Predno se je parada razvila, je držal predsednik White zbranim prrlmogarjem govor gle- GLASILO K. 8. »K. JEDNOTE,- 18. OKTQBRA 1916. številki in sicer iz sledečih razlogov: Naš list se urejuje in tiska v Chicagu, ki je v neposredni bližini Jolieta. Naša slovenska naselbina v Chicagu živi zadnja leta vedno v prijateljstvu in soglasju s svojo najbližjo veliko in znano slovensko jolietsko naselbino. Dolžnost nas torej veže, da ne smemo nikakor spati in zatisniti očes tedaj, ko naša sosedna jolietska naselbina praznuje srebrni jubilej obstanka svoje slovenske cerkve, ali fare. K «;i" smo Jolietčanoin mi, — to so Jolietčani nam. Vsa nekdanja nasprotstva in strankarstva sni America" in John Walker, predsednik delavske zveze "Illinois State Federation of Labor '. Draginja. Pisati dandanes časnikarju in razpravljati o ,draginji je skoraj nepotrebna stvar, ker vsakdo izmed nas skuša in čuti draginjo. Dobro jc pa, če malo bolj natančno zasledujemo vzroke nastale draginje, njene okolnosti in posledice. Vprašanje nastane predvsem: Kaj je vzrok neznani draginji v ... Ameriki? Zato bi se lahko navedlo no potopi i v morie poznbhivo- * • i i c«i i . , ' 1 .vl. ' "'J1V ; i tri glavne vzroke m sicer: Slabo kon- sti, ker smo mišljenja, da so pri-l fctino, slabo vladnonipravo in k jateljstvo, sloga m mir najlepše £ sedailjo evropsko vojno, čednosti med ameriškimi Sloven- Državni poljpdelski department e., katere naj bi se vsepovsod m v Washington!! poroča na podlagi vedno gojile. raznih vjrov in podatkov? da se Naša chicaška slovenska našel-: tudi letošnja letina v Zedinjenih bina, ki šteje pretežno večino ka- državah ni dobro obnesla. Mnogo toliško mislečih rojakov izraža poljskih pridelkov ni povoljno ob-tem potom vsem prijateljem in ro- rodilo vsled prevelike suše ali vro-jakoin našega mišljenja v Jolietu, čine. Mnogo je pripomogla k slabi povodom 25. letnice obstanka! letini tudi prezgodnja slana, ki je tamošnje fare iskrene čestitke in škodovala osobito žitnim polja izraz iskrenega medsebojnega pri- nam. jatcl jstva Dal Bog, da bi sloven- j navajamo ^ držav_ ska naselbina v Jolietu še bolj nega poljedelskega departmenta o rastla in napredovala v vseh ozi- ,etini y nag. držay. m[no^ ]z fe brefckev 810.000 bušljev, lani 874, 000 bušljev. . Cena pšenice je bila lansko leto 99c bušelj, letos $1.46; cene koruze lansko leto 67c, letos 80c; o-ves lani 31c, letos 41c; krompir lani $1.25, letos $1.75 bušelj; seno lani $10.60, letos $10.80 tona. Začetkom oktobra 1.1. se je prodajalo na drobno v Chicagu sledeče blago kakor sledi: sodček moke 196 lb. $960, lansko leto ob tem času pa po $4.90; sladkor 1 lb. 7c, lani 5—6c; krompir letos 1 bušelj $y5, lani $1.25; surovo maslo letos 1 lb. 36c, lani 24c; jajca letos dc. 36c; lani 24e; meso "round steak" letos 26c 1 lb., lani 16c 1 lb. Iz vsega tega je raz vidno, da je v tem letu poskočila cena raznovrstnega živeža od 50 do 100 odstotkov. Moka ni bila od zadnje naše civilne vojske še ni kdar tako draga kakor je sedaj. Dasiravno imamo v Chicagu največje klavnice na svetu (Armour, Swift, Morris itd) morrj-no celo mi Chicažani plačevati za raznovrstno meso ogromne cene. — Svinjina se je tekom enega leta podražila za 25 odstotkov; navadna govedina za 10 odstotkov; teletina za 15 odstotkov; bravina za 12 odstotkov; janjetina pa za 20 odstotkov. Da je meso letos tako drago se pripisuje vzroku, ker se ni zredilo za splošno konsumpcijo dovolj živine, prašičev in ovac; poleg tega se je pa še preveč mesa izvozilo v inozemstvo. Na draginjo mesa so vplivale tudi številne živinske bolezni v tekočem letu. Statistika dokazuje, da je poginilo v Zedinjenih državah tekom zadnjih 16 let sleherno leto nad l,000.00(Vglav goveje živine vsled kake kužne bolezni in po velikih pašnikih o-koli 1,500^000 glav živine vsled mraza, žeje in lakote; leta 1914. je poginilo v Zedinjenih državah za svinjsko kugo 7,000.000 praši- v cev. Drugi vzrok sedanje draginje smo navedli slabo vladno upravo. Ko je po preteku 18 let stopila L 1912 zopet demokratska stranka na krmilo, se je tedaj uvedlo in prenaredilo znano Undervvoodovo carinsko tarifo. D.fmokratjc so obljubovali volil-cem vse najboljše na podlagi te tarife, sedaj se je pa dokazalo ravno nasprotno. Od 12. junija 1912 do junija 1916 so se podražila glavna živila za celih 15 odstotkov. Ravno to imajo pa sedaj nasprotniki demokratske vlade za svoje o-rožje, ker pripisujejo podraženje živil Underwoodovi carinski tarifi. Nasprotniki Wilsonove administracije so izračunali, da je porabila za živež povprečno vsaka ameriška družina pod Taftovo vlado $340.—; pod Wilsonovo vlado pa mora plačevati za to $342.—. Povprečno se računa 5 oseb pri eni družini. V tem času se je torej dvignila cena za prežitek za vsa-ko'osebo za $8.40 letno ali zaIleznici 61.516 ton * lani 34.928 ton; Produkcija železne rude v Minnesoti. Znano je, da je država Minnesota največji producent železne rude v Ameriki. Leta 1910 je bilo v Minnesoti 78 večjih in manjših železnih rudnikov, v katerih se je nakopalo 55 odstotkov rude izmed skupne produkcije tega blaga v Zedinjenih državah. V Hibbingu, Minn, se nahaja največji odprti rudnik za pridobivanje železne rude na celem svetu. V Minnesoti« se koplje dalje najboljšo vrsto železne rude, iz katere se topi jeklo in se to rudo razpošilja na vse kraje. Baš rudarstvo je to državo zadnja zadnja leta tako povzdignilo, da je štela Minn. 1. 1910 že 2,075.708 Leta 1850 je prebivalo v tej državi samo 6077 duš, 1. 1860, — 172-023, 1. 1870, — 439.706; 1. 1880, — 780.773; 1. 1890, — 1,301.826; 1. 1900, — 1,751.394; in leta 1910, — 2,075.708. Število prebivalcev Minn, je .v zadnjih 6 letih gotovo zopet naraslo za kakih pa sto tisoč. Znano je, da se ukvarja po raznih rovih države Minn, kakih 30—40.000 delavcev in med temi je tudi cela armada naših Slovencev (od 10.000 do 15.000). Žal, da se jim tudi zadnja vprizerjena stavka ni posrečila, tako kakor so želeli. Na "Iron Range" nakopano rudo se razvaža ali po železnici, ali pa s tovornimi ladjami po Superior ježem v mesto Duluth in Two Harbors, Minn., kjer se jo naklada na .velike jezerske parni-ke. Od tu gre ruda proti iztoku v razne plavže in rudotopilnice. Sezona za razpošiljanje rude se prične zgodaj spomladi in traja ta v Washington!!, D. C. ostro protestno noto,v London. Dolgo časa je, bilo treba čakati na tozadevn^ odgovor, kajti nekak memorandum na: to noto je dospel v Wash- krivičnega poštnega roparja? To je v pijvi vrsti miiel in iskrena želja vseh nas ameriških Slovencev. : • moravskimi Čehi. ington šele 12. oktobra, ali pred Furlanski begunci med 6 dnevi. Vsebina tega odgovora, ki ga __ je poslalrf angleška in francoska . ~ir vlada našemu državnemu- depart- Veliko število furlanskih begun-mentu se še ni objavila v javnosti, cev se nahaja v političnem okraju Kolikor se je zamoglo površno Moravske Ostrave. Razdeljeni so zvedeti, je ta odgovor bolj neja- po 33 vaseh, okoli 15 jih je v enem sen in ne zavzema nikake oblju- kraju. Politična oblast je odredila be, da se bo z zaplelmbo naše pošte tako, da ne obtežujejo v večjih ustavilo, Anglija je pač obljubila skupinah posameznih občin. Na-ukreniti vse potrebne korake, da ravno je, da so se čutili ti ubogi se zmanjša ustavljanje ameriške ljpdje spočetka kakor v pregnan-pošte in odstrani številne pritožbe stvu. Živeti med tako resnim ljud-vsled ostre poštne cenzure. Zaeno stvom, kakoršno so prebivalci teh se v tem odgovoru navaja celo go- krajev po svoji naravi, je bila pra-tove postavne poštne določbe in va kazen za naše furlanske žene, pravice, do katerih je baje Angli- klepetulje po naravi. Najtežje je ja glasom mednarodnega prava o- bilo za naše begunce, ker niso mo-pravičena. gli govoriti s prebivalstvom. "Ka- Ameriška vlada se je v prvi vr- ko naj razumem češki jezik?" sti pritožila vsled tega, ker Angle- pravijo naši begunci, ker kadar ži usfavljajo na visokem morju hoče reči da, reče ne, to je "ano" potniške parnike.^er jih s silo do-|s posebnim naglasom na "o". In kdo more našteti nesporazumlje-nja, kdo opisati prizore, ki so se pripetili zlasti prve čase vsak dan. Ker niso vedeli na primer, kako sc imenuje češko premog, krompir, I jajce, so jemale Furlanke s seboj vazajo v svoja pristanišča vsled poštne cenzure in pri tem pošto tako dolgo zadržujejo, ter sploh i-ste ne pošiljajo na določena »mesta. Uradniki našega državnega departmenta so že nestrpno pričako-|kos premoga, krompirja, jajce, a-vali odgovor Anglije na protest z ko niso hotele, da se jim pripeti dne 24. maja t. 1. Nekateri zatrju- tako, kakor neki ženi iz Ločnika. jejo sedaj, da se je stvar zavlekla &la je kupit popra. Vprašala je vsled tega, ker namerava Anglija "pever" in dali so ji piva. Nekoč uvesti nekaj izprememb pri post-1 nj dosti manjkalo, da prodajalec ni cenzuri. Za naprej se bo mora- L| Cabnil ven iz svojega lokala ne-lo vso, angleški cenzuri podvrže- ko žensko, ki je prišla kupit krilno pošto devati v posebne vreče, ka .Stopila je v prodajalno in vpra opremljene s potrebno deklaraci- za £truco kruha, po furlansko jo za cenzorja; na ta način bo šlo "struzza pan". Prodajalec jo delo veliko hitreje iz rok . je začel gledati. Ko je videla, da jo Da so pričeli na Angleškemu s ne razume, je začela glasneje go-strogo cenzuro inozemske pošte, Voriti in kazati na usta, da hoče do pozne jeseni še predno zamrz- ->ih Je cI° te£a Beseda "pan" pomeni v češči-Ije na mesec okoli 6 do 7 miljonov mostih Anglije imajo dandanes želni < leznih okrajih države Minn, nekaj taP*t! v P°stnih zavitkih oentral- Navadna jed Furlanov je po-mcsecev velika stavka, se je gla- nim zaveznikom. Iz Amerike se jeijenta, "kolača" pa je navadna jed som uradnega poročila do 1. okt. ,ahko Poslal° v Avstrijo ali na j Moravcev. Kolača je iz bele moke t. 1. razvozilo iz Dulutha in Two Nemško 11 funtov težak poštni za-; in potresena. Seveda je kolača llarhors za 9,500.000 ton več rude vitek' t°a»devna poštnina je zna- boljša od polente. Neki dan opol- . ... , . snmn *l :*9 FniH*t funtnv dne je stala neka ženska iz Ločni- kakor pa lansko leto, kajti skupni "*\a. samo $1.32. Enajst funtov izvoz železne rude v letošnji se- kakega blaga že nekaj zaleže oso- ka pri vratih svojega stanovanja zoni jf z mi šal do 1. oktobra | bit°> ^ ^ odpošlje eni in i^osebi | in jedla polento. Mimo je šla češka žena in jo pozdravila "Dobro poledne". Furlanka je mislila, da jo hoče dražiti in je jezno odgovorila: Seveda je tvoja kolača bolj- 33,898.#1C ton, lansko leto pa 24,362.706 ton. Meseca septembra letos, ki je najboljši mesec za izvoz, se je po doli označenih železniških progah iz Iron Range prepeljalo v velika skladiftea ob Superior jezeru 6,656.ton rude in sicer: Po Duluth Missabe & N. železnici 3,246.936 ton leta 1915 pa vec takih zavitkov. Te pošiljatve bi bile morda dospele na svoje naslove, če bi ne vsebovale kontre-bantnega blaga. Ko je sedaj na 2,276.225 ton; po Duluth & Iron kdo je poslal kakemu svojemu pri-Range Železnici 1,465.019 ton, lani j v™kaj morda kos stare o- pa 1,292.459 ton; po Great Northern železnici 1,716.203 tone, lani Nemškem splošno pomanjkanje ^ Nejevoljna je bila tudi Cehi- kovčukovine, bakra itd. se je iz nja Ali nista s0 raZumeli. Dobra Amerike nekaj časa pošiljalo to fehinja ji je želela dober poldan, blago venkaj v poštnih zavitkih, "dobre poledne", furlanka pa je Seveda bi imela biti deklaracija po krivem čutila v "poledne" svo- vsebine zavitka resnična. Marši- j0 polento. Neka družina je morala piti več dni kavo brez mleka. Bila je iz Ločnika. Ker pa tam znajo tudi rih po začrtane,.n geslu: Vse vero, dom in narod! Z<1 ga poročila je razvidno, za koliko milijonov bušljev se je manj To prelepo geslo smo posneli, pridelalo pšenice, krompirja itd. oziroma vzeli od naše K. S. K.:samo v naši državi, kjer so ljud-Jednote, ki jc bila v Jolietu vsta- stvo ne peča tako s poljedelstvom novi jena in ima še dandanes tam- kot. drugod. kaj svoj glavni sedež. , Y<\rmy\ Illinois se je letos pri- Uredništvo 4' Glasila j delalo: K. S. K. Jednote". 7nrnt delavnik za radarje. koruze 340,000.000 bušljev; lansko leto pa 376,000.000 bušljev; pšenice 16,434.000 bušljev, lani pa 53,200.000 bušljev; ovsa 172,000.000 bušljev, lani pa 195,435.000 bušljev; m Hlani 1,836.000 bušljev; Dne 7. t. m. se je obhajalo v pre:, . v , , v.. mogarskem mestu Bellaire, Ohi0ljecmena V60-000 veliki rudarski praznik. Da bi ta slavnost tem bolj uspela, se je po- krompirja 8,090.000 bušljev, lani vabilo John P. Whita, predsedni- 13,860.000 bušljev; ka znane rudarske zveze "United! sena 3,654.000 ton, lani 3,696.000 Mine Worker's of America", ki je ton; držal omenjeni dan slavnostni go- jabolk 1,650.000 sodčkov, lani pa vor. j 4,716.000 sodčkov; $800,000.000 skupaj. Znana Underwoodova carinska tarifa daje preve£ proste roke ve-letrgovcem in kapitalistom. Pisa li smo že, da se prodaja danda nes v Londonu na Angleškem a-mereško meso ceneje kakor tukaj doma, celo v Trstu je kruh cenejši kot tu v Ameriki. Tako se je na primer 1. 1913 znižalo na podlagi Underwoodove tarife carino pri uvozu živine in mesa. Ogromno množino mesa dobivamo iz Južne Amerike in Kanade; vsled tega pa ni bilo meso v istinitosti nič ceneje kot prejšnja leta, ker so razliko pri prosti carini utaknili mesarski baroni v svoje žepe. Velika klavniška tvrdka Armour & Co. v Chicagu je naredila v tekočem letu 80 miljonov dolarjev čistega dobička. Ni čuda torej, da moramo meso tako drago plačevati. Hči Armourja je kupila pred kratkim v Californiji krasno vilo in nekaj vrtov za svoje zimsko stanovanje. Za to je plačala $150.-000. Saj jih lahko plača, če naredi njen oče 80 milijonov čistega dobička samo v enQm letu. Kot tretji vzrok sedanje draginje v Ameriki bi lahko navedli sedanjo dolgotrajno evropsko vojno. Za koliko milijonov dolarjev raznovrstnega živeža se je že poslaloimed tem časom iz Zedinjenih držav na Angleško, v Francijo in v druge kraje. Vlada bi morala v tem pogledu gotovo nekaj ukreniti, da bi se izvoz pšenice, mesa in drugih jestvin v Evropo omejilo, da ne bi delali razni špe-kulantje tukaj tako ogromne dobičke. Ameriško blago naj bi bilo v prvi vrsti določen« in namenjeno za ameriško ljudstvo ne pa za bojujoče se države. blekc ali obnošene čevlje in je ta poštni zavitek napolnil z kavču-! lovengk si je hotela žena iz Loč- 1,335.099 ton; po North. Pac. ž*] kom ah <1«wm prepovedanim ba-l^ pomagati g dovenSeino: Ima- goni; vsled tega je prišla angleška L , , , n , . , , , , " te mleka? Odgovor: nemarne, ne- postna oblast temu na sled. \ se to j * • * j , . , ... „. . mame. Drugi, tretii dan isto vpra- nlago ie sedai Angina konfisci-U • • .. , T * , , , h J sanje isti odgovor. In furlanske rala po SfO Line železnici 167.246 ton, lani pa 187.908 ton. Od počet ka letošnje izvozne sezone do 1. oktobra t. 1. znaša prevoz železne rude v skladišča ob Superior jezeru: Po Dni. Miss. & X. železnici 15,965.476 ton; po Dul. & Iron R. železnici 8,171.974 ton; po Great Northern železnici 8,551.141 ton; po Soo Line železnici 891.837 ton po North. Pae. Zopet drugi so pošiljali iz Ame- žene so ugibale, kam vendar so šle .. ,., ., , , vse te mame, da ni mogoče dobiti rike v velikih kuvertah gotove vr- mlek kpr jih nj doma ste prepovedano blago kot pi- «... . „ , ^ , sma. Poštnina takih pisem je bila 4 .BI,1ZU1 Olomuea je sel Furlan iz Aiella k čevljarju; treba je bilo precej visoka, ker se je moralo pla- . čevljem novih podplatov, pete pa so bile še dobre. Furlan je razložil čati za prvo unčo'5 centov, za vsako naslednjo unčo pa po 3 centa.. . . . « «U1 K-cz trvn nn tudi visoka poštnina pri takih P° ^ ™ kaj naj stori niči 891.W< ton po .North. J'ae. v ,. . .. čevljar. Moravski čevljar: tak, železnici 317.988 ton ali 33,898, Posiljatvah ni oNirala domoljubmh J -- - . . • ! Nemcev iz Amerike, dane bi poši- 111 J1 oulwzu teuJf< rurinn Ijali. blaga preko morja v svojo staro domovino. — Angleži so jiim 416 ton skupaj. Izmed številnih rudnikov v Minnesoti, se jih nahaja 20, ki so last države Minn. Država daje te rudnike gotovim družbam v najem in zahteva 25 centov odškodnine ali davka pri vsaki toni. Večino rudnikov v Minnesoti lastuje najbolj bogata korporaci-ja na svetu "Jeklarski trust", ki dela tudi ogromne dobičke. Le pomislimo ceno rude danes in pred 4 leti. Leta 1912 je bila cena tone rude okoli $2.30, danes se pa isto prodaja po $6.50. Jeklarski trust bo dobil torej za vso letos v Minnesoti nakopano rudo nekaj nad 220 milijonov dolarjev. In pri teh ogromnih dohodkih se Jeklarskemu trustu ni zdelo vredno ,da bi ubogim rudarjem do volil vraj nekaj centov priboljška pri plači!----Pač žalostno, krivično m omilovanja vredno! pa: no il tace, la suela e rota. Čevljar: Ano, ano, tak, tak. suela ano. Nejasen odgovor Anglija , Ko je pričela angleška poštna oblast ustavljati in zadržavati v Zedinjene države namenjeno avstrijsko in nemško pošto in obratno, se je poslalo še meseca maja od našega državnega departmen- pa to pot prestrigli, ker so uvedli Furlan Jezen> Pobere in strogo preiskavo pisem ?n poštnih I kolne vs.e Moravske čevljarje. -zavitkov, došlih iz Amerike. I ZakaJ ? Cevljar že Prav razumel Vsled angleške poštne cenzure kaj hoC'e' saJ ^ vendar vldo1' kjt-» smo skoro najbolj prizadeti v Ze- troba P°Pravi*b ali "tak ' pomeni dinjenih državah bivajoči Avstrij- f"rla"sko I^ta, pete pa so bile ci, oziroma Slovenci. Anglija nas dobre' 1,1 holJ ko ^ Pravi1 Flirla»' je s svojim krivičnim početjem da Peta ne popravljati, bolj je pri-popolnoma odcepila od naše stare trJeval čevljar "tak, tak Seveda domovine. Ne vemo, kako se godi T Potem n,sta mo»la sporazume-našim fanto rana fconti, našim ' ' ' starišem, bratom, sestram, sorodni- Moravci postopajo z begunci kn|m in znancem tamkaj na Sloven- prav lepo in skušajo po svojih skem. Vsakdo pričakuje iz svoje- močeh lajšati jim usodo. Duliov-ga rojstnega kraja kaj poročila, nik v cerkvi je lepo govoril o be-(pisma ali dopisnice) — pa vse za- guncih in dobri Moravčani so s man. Morda so nam naši domačini solzami v očeh zrli na nje ... (Iz onstran oceana že večkrat kaj pi- poročila v listu "L' Eco del Lito- sali, — a vsa pošta leži zaplenjena na Angfleškem. ('e pride morda kaka nedolžna dopisnica iz starega kraja na svoje mesto semkaj, je za to potrebovala po 3 alr4 mesece. Da, to je za nas ameriške Slovence hud udarec. Vsakdo mora najstrožje obsojati krivično posto- rale.") Platina. Platina, ki je dražja kakor zlato, je najtežja ruda na svetu. V Evropi je bila ta kovina še nepoznana do 1. 1741 ali do tedaj, ko se je neki španski raziskovalec panje Angležev v tej zadevi, ki vrnil s svojega potovanja iz Juž- nam najdražja poročila iz stare ga kraja ropajo is zadržujejo. — Zoper to ni nobene odpomoči za sedaj. Morda bodo sčasoma vendarle Zedinjene države prisilile ne Amerike. Ime te kovine je nastalo iz španščine "plata", kar znači srebro, ker je ta ruda sre-brnkaste barve. Največ platine se dandanes pridobiva v vladnih Angleško da naj odneha od tega | rudnikih na Ruskem j Jednota f 2 S ^^HP v---'9 Uitauovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-betu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. oktobra 1916 skupna izplačana podpora $1,185.824.62. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, ni. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey A v., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6610 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo cia glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. Srebrni jubilej slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu, 111. rojakov. Najprej se je oskrbel harmonij ali majhne orgije, da so spremljevale petje pri službi božji. Od časa blagoslovi jen ja cerkve so imeli ob nedeljah pri drugem sv. opravilu vedno peto sv. mašo in popoludne pete večer-nice. Še isto leto so napravili v cerkvi da stranska oltarja s kipoma Marije Device in Presv. Srca Jezusovega in postavili v vdolbine velikega oltarja dva lepa kipa slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, kar je stalo $300.00. Tako je dobivala cerkev vedno več okrasja, le stene cerkvene so bile še prazne. Farani so brž uvideli, da manjka križevcga pota; več družin in samskih fantov jo obljubilo kupiti posamezne postaje, tako da je kmalu dičil novi kri-ževi £ot cerkev. Postavljen in blagoslovljen je bil dne 28. febru-varija 1. 1892. Veljal je $175.00. A nekaj druzega so še prav posebno pogrešali pri cerkvi rojaki naši, namreč — zvonov. Navajeni lepo ubranega zvonenja, kakoršno se euje po slovenskih deželah v stari domovini pri vsaki cerkvi, so želeli, da bi tudi iz našega zvonika tem preje zapel zvona mili glas. Začeli so nabirati doneskov va naloga, ki je čakala našo cer kveno, občino. Ni bilo še lastne farne šole, ne lastnega pokopališča. Svoje ranjke so pokopavali na pokopališče nemške ali angleške katoliške cerkvene občine. Ali ker šo na obojnih krajih zahtevali za grob previsoke eene in ker so Nemci nazadnje popolnoma odpovedali pokopavanje naših vnrlieev na njihovem grobišču, boječ se, da bi jim tudi ondi prostora ne prevzeli, ni kazalo druzega, kakor omisliti si svoje lastno pokopališče Ravno tako je postajala potreba lastne farne šole čimdalje občutljivejša. Ob ustanovitvi naše župnije je bilo za šolo godnih slovenskih otrok komaj 12. Ti so hodili nekateri v angleško, drugi v nemško šolo, nekateri pa nikamor. V krščanskem nauku jih je poduča-val č. g. župnik F. S. Šusteršič ob nedeljah v cerkvi, ob sobotah pa jih je učil slovenski brati in pisati v zakristiji. Polagoma se je namnožilo število otrok. Več slovenskih družin se je preselilo v Joliet, ko so culi, da imajo tu svojo cerkev, marsikdo je dobil z doma ženo in otroke, mladi Ajneri-kanci naši so tudi rasli, tako da je bilo treba začeti misliti na zidanje latfne šole. Vsi farani so bili s telja so z društvenimi znaki in s zastavami odkorakala na prostor, vsi čč. gg. jolietski duhovniki »o bili prisotni in mnogo druzega občinstva. Vsakomu je ugajal ravni, prostrani, lepo ograjeni prostor z velikim pozlačenim križem v sredi. Prostor sam je veljal $1,500; ograja, pota, križ, drevesa, nasadi in drugi stroški so pa nanesli novih $500. Po blagoslovlje-nju so si farani izbirali in kupovali lote ali kose zemlje, ki bodo služili enkrat v pokop njim in njihovim rodbinam. Kakor jih sedaj v življenju druži hiša božja, jih bo družila po smrti njiva božja, kjer bodo mirno dmvg poleg druzega spavali smrtno spanje, čakajoč angeljevc trobente, da jih pokliče k vstajenju. Križ, razprostirajoč se nad grobovi, bo oznanje-val njih potomcem, da ljubezen ne fnine na robu groba, ampak sega v daljno večnost, kjer se bomo zopet videli nad zvezdami. Isto leto so zgradili tudi svoje šolsko poslopje. Dovršeno je bilo meseca septembra. Zadnji teden tega meseca so imeli v njem izložbo ali Fair za pokritje novih stroškov in šolo so odprli dne 2. okto-•bi 'a 1895. Poslopje je jeduonad-stropno, 60 čevljev dolgo in 30 1'riSel j« slednjič dan! Pokonci glave! Saš praznik j«---zastave plapolajte! Rojaki kviiku---frodba zaigraj! Zvonovi le zapojte širnem svetu, povejte glasno vsenj ljudem, kako Slovenec služi veri in jeziku! P. Povodom 25 letnega obstanka slovenske fare sv. Jožefa v Jo-1 lietu, 111., ki se bo obhajal prihodnjo nedeljo, dne 22. oktobra t. 1.1 m; zelo impozanten način, navaja-, mo na tem mestu najprvo kratko, in zelo mojstersko sestavljeno zgodovino slovenske naselbine Jolieta v kateri je zaeno razvidna tudi zgodovina tamošnje slovenske fare sv. Jožefa in sicer od leta 1891 do 1. 1901. Sledeče zgodovinske p» datke smo posneli iz "Spomenice drse! let ni-i fe slovenske župnije sv. Jožefa v j Jolietu, 111.", povodom slavnosti j tega praznovanja od dne 30 junija 15*01 do 3. julija 1901. Slovenska naselbina v Jolietu. Med slovenskimi naselbinami v Združenih državah zavzema joliet ska zelo odlično mesto, da si je! pni v tako mlada, kakor so mlade vse njene sestrice v Caluroetu, Clevelandu, Pueblo, Leadville, Chieagi, Brockway, Ely, Pittsburg. Soudan in drugod. Prvi Slovenci so došli v Joliet pred dobrimi tridesetimi leti, a ti so ostali ve4 čas osamljeni, ('asih je prišel š< kak rojak, a po nedolgem času! jo je zopet odkuril. Tako je ostalo kakih petnajst let. Prod petnajst i.ni i leti cd 1. 1886 pa so začeli rojaki naši v Joliet pogosteje pri-j hajati. Privabile so jih sem velike železne tovarne, katere dajejo ti-j Kočeui mož zaslužka. Jeden ali drugi je pozval k sebi sorodnika ali prijatelja obetajoč mu delo in ker so Slovenci večinoma pridni in močni delavci, jim je družba rada dajala delo in jim daje še dandanes prednost pred dni-j gimi narodi. Tako je naraščalo njih število bolj in bolj, leto za letom. Parkrat na leto jih je obiskal č. g. J. .M. Solnce iz St. Paula, da so mogli zadostiti svoji verski dolžnrsti, sicer so pa hodili v nemško cerkev sv. Janeza Krstnika.j Med čč. oo. frančiškani je bil te-j daj nek poljski pater, ki se je naučil za silo toliko slovenski, da je mogel krščevati slovensko deco in poročati in pokopavati rojake naše. Ob nedeljah so tako pridno zahajali k sv. maši. da je bila časih polovica ljudi v cerkvi — Slovencev. Nttmcem ni bilo to kaj po! godu. Kakor so se ob času kralja Faraona Egipčani bali Izraelcev,! ker so se ti tako močno množili, tako so jeli jolietski Nemci pisano gledati naše rojake, prihajajoče čimdalje mnogobrojnejše v njihovo cerkev Slovenci so to kmalu spoznali in sklenili vstanoviti svojo lastno župnijo. Pričeli so nabijati doneskov v ta namen in v kratkem času so nabrali $2000.00 ter kupili zemljišče z« cerkev. Potem so prosili svojega nadškofa, naj j i m preskrbi slovenskega duhovnika. Nadškof ehicaški Most Rev. P. A. Feehan je drage volje ustregel njih želji in je dne 12. maja leta 1891 imenoval č. g. F. S. »Susteršiča župnikom slovenske fare v Jolietu. Dva dni po imenovanju je novoimenovani gospod žirpnik nastopil svoje novo mesto. Rojaki so ga vsprejeli z veseljem in kmalu so se lotili zidanja. Vogelni konten je bil vložen in blagoslovljen dne 1!) julija 1891. ob limogobrojni udeležbi ne samo od strani faranov nove slovenske občine, ampak sploh katoljškega občinstva iz jolietskega mesta. Darovi za novi hram božji so pridno dohajali in cerkev je vidoma rastla od tal. V treh mesecih je bila dovršena. Zidana je iz rezanega kamna, 90 čevljev dolga, 52 čevljev široka in oskrbljena s pli-novo razsvetljavo in kurjavo. Za cerkvenega patrona so si izbrali farani jednoglasno svetega Jožefa in društvo sv. Jožefa — najstarejše slovensko društvo v Jolietu je kupilo prekrasni kip našega zaščitnika sv. Jožefa, ki je bil impor-tovan iz Pariza in se še sedaj sveti na veliketm oltarju. Za svetišče pred oltarjem so kupile naše slovenske žene dragoceno pregrinjalo ali carpet in mnogo družili faranov je darovalo cerkvi raznih potrebščin, kakor mašne plašče, kelih, monštranico, ciborij, svečnike, svetilnico za večno luč, knjige itd. Skupni stroški za cerkev, prostor in farovž in notranjo o-pravo cerkveno z oltarjem in klopmi vred so znašali nad $15.000. Ko je bila nova hiša božja z vsemi najpotrebnejšimi rečmi oskrbljena, so določili dan blagoslovljen ja na 18. oktobra leta 1891. Milostni opat svetoivanski, preč. g. dr. Bernard Ločnikar, prvi slovenski opat iz slavnoznane opatije miunesoške, ki ga sedaj, žal, žc krije hladna zemlja, je omenjenega dne v družbi mnogih čč. gg. duhovnikov iz Chicage in Jolieta posvetil cerkev ter jo slovesno izročil nje svetemu namenu. Bil je to vesel dan za jolietske Slovence. Ne le iz Jolieta, iz vseh krajev države Illinois, koder so bivali Slovenci, so prihiteli na našo slav-nost; iz Chicage je došlo bratsko društvo sv. Martina in dvanajstero čeških katoliških društev, vsa v društvenih znakih, se zastavami in godbami. Kako je veselja utripalo srce, ko je prečastni opat-rojak v svojej propovedi prosil blagoslova z nebes na to cerkev božjo in na vse, ki bodo molili v njej! In res, Cog ni odtegnil svojega blagoslova. Mnogo je bilo še treba v cerkveni občini in vse se je doseglo s pomočjo, milosti božje in požrtvovalnostjo naših Slovenska cerkev sv. Jožefa, Joliet, 111. za zvonove, napravili veselico v ta namen in v kratkem času je "bila tem zadovoljni,že so imeli pripravljen načrt in narejeno pogodbo. skupaj potrebna svota. Za nobeno kar se jc prigodilo nekaj, kar jim drugo stvar pri cerkvi ni bilo je zmedlo račun. Baš tedaj, po ložje nabrati novcev, kakor ravno sklepu svetovne razstave v Chica-za zvonove. Veliko je bilo veselje, gi so nastopili v vseh Zedinjenih ko so jih naši farani s svojimi ei- državah slabi časi, katerih se še 1 i m i konjiči na lepo okrašenih vo- . dandanes marskido z bolestjo spo-zeh pripeljali pred cerkev. Clilal nrinja. Delo se je ustavilo povsod jih je slavnoznana livarna Stuck- in z delom zaslužek. V Jolietu so stedejeva v St. Louisu. Uglasbeni: stale tovarne celih 18 mesecev za-so na glasove F. A. C, tehtajo i prttvoKar si je kdo poprej prihra-3000 amerikanskih funtov in sta-i nil, je ta čas potrošil, oni pa, ki so toliških cerkva v Ameriki, kjer bi šolski otroci tako lepo popevali, kakor ravno pri nas. Ne samo navadne slovenske ali angleške svete pesmi, tudi latinsko sv. mašo4 ali peto sv. mašo za mrtve ali Ve-spere pojo s toliko preciznostjo, da se jim vsakdo čudi. V * letu 1897. so nam obljubili milostni nadškof ehicaški, da nas obiščejo in da bodo# delili pri tej priliki zakrament sv. birme. Za to svečanost so dali prebarvati ali freskovati cerkev, kar stalo $200.00. Naša društva so se pripravila na vreden sprejemi nad-vladike, ali ker je napovedani dan — 28. aprila — neprestano deževalo, kakor bi lilo iz škafa, so morale izostati vse slovesnosti izven cerkve. Nadškof chieaški se tedaj prvikrat videli našo cerkev in delili v njej zakrament sv. birme, katerega je prejelo 24 slovenskih otrok. Pri nas.se dopustijo k sveti birme le oni, ki so prejeli že zakrament sv. Pokore in sv., rešnje-ga Telesa. Navzlic slabemu vremenu sešla se je v cerkvi vendar velika množica naših faranov. ki so pazilo sledili veličastnim obredom delitve tega svetega zakramenta. Župnija, naša jc ob tem času že močno narastla. Ko so pričeli delati cerkev, je bilo 80 družin, zdaj (1001) jih jc bilo že (»koli 200. Začeli so torej gledati, kje hi se dobilo kaj novega prostora. T-; godna prilika se jc k tnalu ponudila. Kos zemljišča precej za na-j šo cerkvijo je bil na prodaj. Pogodili so se z lastnikom in ga kupili dne 24. maja 1. 1897. Lota meri 66 čevljev v širočini in 165 čevljev v dolžini in je stala $1,200. Bila je neprecenljive važnosti,ker j leži poleg cerkve in šole. Poseben napredek pa je storila naša cerkvena občina 1. 1H98. To leto so zgradili novo župnišče in razširili šolo. ter jo povišali v dva nadstropja. Staro župnišče ni bilo pripravno za duhovnikovo stanovanje in tudi ni bilo narejeno I v ta namen. Kedaj je bilo zidano, ne pomni noben jolietski Slovenec. Zato je bila splošna misel vseh faranov, da treba postaviti no-j vo župnišče, ki bo za duhovnika dostojno stanovanje in v čast in ponost celi fari. Cerkveni odbor se je temeljit vo bavil s tem vprašanjem in potrdil načrt, ki ga je napravil arhitekt ('has. Wallace iz Jolieta. Zidanje se je pričelo j meseca junija. Novo župnišče sto-iji na istem prostoru, kjer je stala stara hiša, na vogalu Chicago in Clay ulic. Zidano je v dva nadstropja in šteje s kuhinjo vred 12 .-ob. Oskrbljeno je z vsemi modernimi hišnimi zahtevami, ima napeljano mestno vodo, mrzlo in gorko. kapnico ali cisterno, kopalno sobo, telefon itd. (ireje se s parom in v razsvetljavo služi plin | ali gas in električne luči. lire/, notranje oprave stane $4,000. Dodelano je bilo začetkom oktobra, slovesno blagoslovljeno pa 16. okto-' bra 1. 1898. Blagoslovljen j,t žup-niŠča so se udeležila vsa k našej cerkvi spadajoča društva v svojih društvenih znakih in zastavah in mnogo druzega naroda. Naši farani so si ga tedaj natančno o-gledali in se jako pohvalno in zadovoljno izrekli o njem. Kn mesec poprej se blagoslo-lili svojo novo šolo. Da s i, so imeli 1 to leto obilnih stroškov s farov-žffii, so se morali vendar lotiti tu- široko in je veljalo z napeljavo v . mestne vode in z notranjo opravo 1,1 Povečanja sole, ker poprejšnji vred $2,000. Ob otvoritvi šole se je Pr- vpisalo 64 otrok. Podučevali sta vak ^lo je bilo dovršeno v treh jih dve sestri iz reda sv. Franei- mesee,h- >»na dva nadstro- "i • i pja, prostoren hodnik, široke stop- ska m v petju cerkveni organist. 1 r . . , . . . 1 \r i - t ~ • nice m visoke svetle m zračne m>- Ves pouk v soli se vrsi na podlagi . . , , i i • -i „/.« be. Zda i ie v treh sobah 1:00 o- slovenskega jezika. Otroci se uce . ....... , i i - k....♦ ■ trok, ki lih poducuiejo tri šolske najprej slovenski brati ni pisati ' 1 ■ . in ko jim gre to ročno, se poduču-jejo v angleščini v branju in pi-j sanju,računstvu, zemljepisju, zgodovini itd. Veronauk se podučuje sestre. Vrh tega imajo v zgornjem nadstropju veliko dvorano, ki j«' i porabna za zborovanja naših društev. nejo z zvoniško pripravo $800. V|živeli, z rok v usta, so se morali v slovenskem jeziku, vendar se pai <'» napredek treba zabeležiti nedeljo, dne 23. novembra 1. 1892, zadolžiti, da so preživeli sebe in|uče otroci navadnih molitvic tudi 18J8 Ieta v nasi fan. I opre j so jih z veliko svečanostjo blago- svoje družine. Trda je bila tedaj v angleščini, da če bi kasneje pri- »<> sesTre-ucyteijice pmiucc- slovili in drugi dan potem so jih za vsakdanji kruhek in ni na zi-jšli med čisto angleški narod, bi vat iz samostana, k, je oddaljen potegnili korenjaški naši fantje danje aH kupovanje zemljišča niti lahko opravili svoje verske dolž-jkakih petnajst minut od nase so- ' . .... . , a , .....„„ le. Leta 1898. so jim napravili v zvonik. In od tedaj se pridno misliti ni bilo. Čakali so, da se glasijo čez hrib in plan, nas vabi- zboljšajo razjnere, dobro vedoč, jo k molitvi in božji službi, po- da bodo rojaki naši pomagali, ka-šiljajo zadnji pozdrav zamrlim fa- kor hitro jim bo mogoče. In res, ranom, kadar se njih telesni ostan- delo se je znova odprlo in priha-ki odneso iz hiše božje in zopet jali so darovi za potrebe cerkvene z veselim glasom oznanujejo lepe! občine. praznike naše svete vere-. Ker so( Spomladi 1. 1895. so kupili na obešeni v zvoniku na isti način, zapadni strani mesta, dve milji od kakor so zvonovi v stari domovini, mestne hiše na lepem,.visokoleže-ja kaj lahko potrkavati ali klen- čem kraju prostor za pokopališče kati z njimi. In to znajo -naši ro- v obsegu |>eterih akrov ali ora-jaki, da se jim čudi vse mesto, ka- lov. Dne 26. maja istega leta so dar pritrkujejo ob velikih prazni- blagoslovili groblje z veliko sve-kih. čanostjo. Vsa naša katoliška dru- Zdaj je bilo vse, kar se rabi v štva — tedaj jih je bilo že čvetero cerkvi, vendar niso deli še križem'— sv. Jožefa, vitezi sv. Jurija, sv. nostj ; ir. lAirt IO..O, >w Jim napr L. 1896. so podarili jolietski la-st,1<> stanovanje precej zraven Slovenci* cerkvi sv. Jožefa nov, «>le. Staro župnišče so premakni-prekrasen dar—veličastne orgije.!1' novo kupljeni prostor, je po-Dobro še poynnimo, ko so prvi- pravili in prenovili, tako da i makra t zadoneli njih mogočni glaso- «*laj »ase učiteljice svoj dom vi po naši cerkvi; prav posebno tik šole. Prostor za cerkvijo in pa so bile po godu našim vrlim l šolo so ogradili, ga navozili s pe-pevk*m in pevcem, ki nedeljo za;*kom i" spremenili v igrališče. nedeljo povzdigujejo slovesnost kjer se šolska deea v prostih urah božje službe in nas s svojimi zvon- razveseljuje in kratkočasi. Te po-kimi glasovi vnemajo k pobožno- prave in naprave so stale 400 dosti. Orgije je napravila orgljar- farjev. ska tvrdka Story and Clark v Chi- Ako se dandanes (1. 1901) jo-cagi, imajo 24 spremenov in sta- lietski Slovenci ozro nazaj na z., rinejo $475. Omenjajoč cerkveno njih deset let, odkar obstoji njih petje, ne smemo za»molčati dolžne fanr, morajo z zadoščenju n spo- i __. * -L.L! iJi%/»i iioIA ii rok, ker pred očmi jim je bila no-! Cirila in Metoda in liv. Ivana Krsti- hvale naši šolski deci. Malo je ka- (Nadaljevanje na 6. strani.) nT,AflTT/> K R K. 3C= znati,, da so lepo napredovali in larjev. Opat svctoivanski, o veliko storili v tem času. Cerkve- nard Locnikar O. S. B., je e na občina ima vse, kar potrebuje jn vse v dobrem stanu. Nekaj m* lega je še dolga, a upati je, da^o z božjo pomočjo in pomočjo naših vnetih rojakov to poplačano do onefea dneva, ko bo poteklo deset let, odkar je cerkev blagoslovljena. A kakor je napredovala slovenska župnija od leta do leta, tako je naraščala tudi naselbina Slovencev. Število rojakov se je z vsakim dnem množilo. Dandanes smo Slovenci v .Jolietu poleg Ircev, Nemcev 111 Švedov najvažnejši faktor. Ob početku slovenske župnije v Jolietu je komaj 20"Slo-vOn-cc v lastovalo svoje domačije, sedaj ima že nad 200 rojakov naših lastne dpmove. To je gotovo jasen in prepričevalen dokaz o napredku naših rojakov. Kar sc tiče društvenega življenja, zavzema Joliet zelo odlično mesto med slovenskimi naselbina-mi v Združenih državah, ker je tukaj sedež naše dične in blagoslovljeno delujoče K. S. K. Jednote. Take delavske podporne organizacije ne premoremo niti v stari domovini, da si je tam dvajsetkrat več Slovencev nego tukaj. Zlasti v novejšem času se je začel ta naš odlični zavod prav vspcšno razvijati in napredovati in docela naravno je, da se tega zdravega razvojanja in nadepolnega 11a- Ber- __ blagoslovil med velikimi slovest-nostmi dne 18. vinotoka 1891. Za notranjo opravo so rojaki z veseljem prispevali. Skrbni dušni pastir pa je mislil tudi na bodočo podlago vsake župnije, na šolo Ko je minila huda kriza, so kupiti leta 1S95 lastno pokopališče in dne 2. vinotoka 1895 odprli lastno šolo s 64 otroci. Župnija je hipoma rastla. Povečati so morali šolo 1. 1898 so sezidali tudi lastno župnišče; enako so napravili za sestre učiteljice majfien samostan. Od 30. rožnika do 3. malega srpana 1901 so obhajali z veliki) slovesnostjo desetletnico obstanka župnije. Tudi ta cerkev je postala sčasoma pretesna in Sloven ci so sezidali poleg nje cerkev, ki je breždvomno najveličastnejša cerkvena stavba vsega mesta. Samo prostor je stal 20.000 dolarjev, vsa stavba pa 130.000. Umevno je, jda dolg še ni ves poplačan. Rev. Šusteršič in Slovenci v Jolietu so si s to zidavo postavili spomenik "aere perennius". Cerkveno in versko življenje je v tej župniji, kakor pravi poročilo, "jako dobro, ljudstvo jako vneto." Društvo sv. Rožnega venca skrbi zlasti za notranjo olepšavo cerkve. Poleg tega imajo Marijino družbo deklet in društvo Srca Jezusovega za fante. Ko je nemila smrt dne 24. sušca ,TKPN(yri> *~ la 0gTQB1RA 1916 Krasna stavba cerkve sv. Jožefa v Jolietu, vzornourejena žup nija, lepo vpeljana slovenska šola pod vodstvom sester sv. Frančiška, vse to je delo Rev. Šusteršiča, delo dolgih dvajsetih let njegovega župnikovanja. Kdor pozna ^mukotrpno življenje, slovenskega katoliškega duhovnika v Ameriki, kdor pozna težave, s katerimi se mora boriti, kdor ve, kaj se pravi biti katoliški dahovni pastir, ve za žrtve, ki jih mora prinašati dan za dnevom na o-ltar svoje ljubezni do Boga in do bližnjega — rojaka, kdor pozna vse zapreke, vsa nasprotstva, vsa delovanja sovražnih moči, ki izkušajo ovirati delovanje#navdušenemu /lelav-cu v vinogradu Gospodovem, ta bo vedel ceniti zasluge Rev. Šusteršiča, da je dosegel tako velikanske uspehe v svoji župniji. Krasno je urejena župnija, krasna je cerkev, impozantna stavba, v šoli so tudi slovenske učiteljice, ki vzgajajo našo mladino v ame-rikansko-slovenskem duhu. Toda koliko prečutih noči, koliko gmotnih žrtev, koliko zatajevanja samega sebe je bilo treba od strani Spemini na + Rev. F. S. Šosteršič-a. predka veselimo v prvi vrsti mi j 1011 pobrala neumorno delavnega jolietski Slovenci, saj je K. S. K. j župnika Rov. šusteršiča, je oskr *Hboval faro Rov. A. ,M. Krascho v. itz. Dne 15. malega srpana 1911 je nastopil faro novi župnik, Rev John Kranjec. Kot duhovni po močniki so delovali v Jolietu Rev A. So jar, A. Krascho wit z, Josip Štukelj in Josip Pollak. V Jolietu jc bila 1. 1894 ustanovljena zdaj najmočnejša organizacija amerikanskih Slovencev, K. S. K. Jednota, ki šteje okrog 14.000 Članov in članic. Ta in druge Jednote imajo v naselbini več močnih društev. II K. S. K. J. spadajo društva: sv. Jožefa št. 2 (400 članov), vitezi sv. Jurija št. 3. (200 članov), sv. Frančiška št. 29. (325 članov), sv. Cirila in Metoda št. 8. (150 članov), sv. Anto lednota takorekoč nase dete. S. K. Jednota je ustanovljena 2. aprila 1894. v Jolietu, 111., 12. jami vari ja 1898. pa je bila inkorno-rirana v državi Illinois s 500 člani 11a prošnjo sledečih rojakov: Rev. F. S. Šusteršič, Anton N<o- služni urednik " Amenkanskega gel, — z besedo in s peresom — Slovenca", Mr. Filip Gorup, ki je z rajnim Rev. Susteršičem delal roko v roki za povzdigo sloven* skega katoliškega časopisja v Ameriki. Te vrste sem napisal v spomin rajnemu č. g- F. S. Šusteršiča kot izraz svojih srčnih^cuvstev z namenom, da Jolictčani in mi vsi, ki smo ga poznali in ljubili, ne bomo njega pozabil L Mi vsi pa: Spomnik postavimo mu tak. Da slednji skuša biti niu enaki Rev. Anton Soj ar, bivši kaplan jolietski. je storil v njen napredek . . . Davno Je, ko o takozvani F. C. lestvici ni bilo še govora, je on na konvencijah predlagal .višji asesment. Vedel je, zakaj ga je predlagal; država ve, zakaj jo to zaukazala; drugi pa. ki tega ne razumejo, bodo pa še zvedeli takrat, ko bo pri gotovih podp. organizacijah — pokalo ) . . Bil je pok. Rev. Šusterič katoliški duhovnik, vzor nam vsem. Vstajal jo vsako jutro redno ob svojem času in če je zaspano oko zaspanega kaplana radovedno pokukalo skozi okno, je zapazilo, da gospod župnik že moli svoj brevir. In to vsako jutro! Bil je svojim župljanom res pravi oče. V spovodnici, — takoj so ljudje rekji, — je bil mil sodnik. Na prižnici je bil dober uče-nik. Glas njegov ni bil močan, toda, kdor je njega poslušal, \je iz njegovih lepih pridig spoznal, da to je sejalec, ki seje v resnici seme božje besedo. Pok. Rev. F. S. Šusteršiča, vstanoiniku K. S. K. J. v spomin.. S praznovanjem • srebrnega jubileja slovenske žu»pnije sv. Jožefa v Jolietu, 111., je neposredno v zvezi tudi ustanovitev in delovanje naše K. S. K. J. Kakor znano, je vstanovil slovensko faro sv. Jožefa v Jolietu pok. Rev. Frank S. Šusteršič. Ta preblagi mož, ki jc bil v resnici vsega spoštovanja in časti vreden jslorenski ameriški duhovnik, se je v svojem življenju tudi dosti 'trudil za vstanovitev prve slovenske ameriške katol. podp. organizacije, ali našo K. S. K. J. Ko smo v prvi št. našega lista in v 13. štev. prvega letnika navedli kratko zgodovino našo K. S. i K. J., smo naleteli večkrat na ime itega pijonirja slovenske župnije v Jolietu. Rov. Šusteršič si jc na vso moč prizadeval, da bi tedaj obstoječa še maloštevilna slovenska katol. podp. društva in ona Rev. John Plevnik. sedanji župnik slovenska opdp. d ruš t. spadajoča slovenske cerkve sv. Jožefa, Joliet, 111. Glede narodnosti jo bil pok. Rov. Šusteršič navdušen in zaveden Slotenec. Ce bi kdo njemu ponujal še tako bogato nemško u k tedanji Češki Katol. Podp. Jed-noti vstanovila lastno, ali svojo slovensko katol. podp. Jednoto. In to so mu je tudi posrečilo s sodelovanjem drugih požrtvovalnih mož. _ r y y 0 Rev. Suštorsič jo bil oni, ki je ali angleško faro, 011 bi je ne da-ial pionirjem naše Jednote po- vzel . . . Slovenec sem bil rojen za Slovence sem bil posvečen.; med Slovenci čem umreti . . . tako! jo vedno mislil in deloval. trebne nasvete in navodila za vstanovitev. Rov. Šusteršič jo bil mož, ki je priredil in sestavil iz čoščine naša V političnem oziru je bil Ante- ^rva Jednotina pravila, ki so bila rikanec 4from top to the bottom.'!enoglasno odobrena in sprejeta na Kakor je ljubil slovensko zemljo,ivstanovnem zborovanju v Jolietu dne 2. aprila 1894. Rev. Šusteršiča ime najdemo arstvo in vtikanje takozvan% ka- jn,h hsta Plcicol° . « ^!avlh cem. - "Slov. Narod" v Ljublja-Itransparenti, kjer je bilo zapisano ni piše / dne 1. sept.: Prebivalstvo ' kar pomemlo. da Slo- mesta Ljubljane se ponovno opozarja na najbolj resen način na opomin c. kr. višjega poveljstva z dne 16. febr. 1916, da prebivalstvo ne sme dajati pobeglim vojnim u-' jetnikom prenočišča, hrane ali sploh kake pomoči. Kdor bi na gori imenovan način pomagal pobeglim vojniitn ujetnikom, se smatra kot zločinec proti državi in se bo kaznoval s smrtjo na vešalih. — Ljubljana, 28. avg. 1916, c. kr. deželni predsednik: Henrik grof At* tenis, 1. r. Pomanjkanej drobnega denarja v Avstriji. — 'Agramer Tagblatt' v Zagrebu piše: Pomanjkanje drobnega denarja jako silno škoduje vsem krogom. Bakrenega in nikclnastega denarja je sploh tc-ško dobiti v Avstriji ali pa na O-grskem. Pa tudi krone so zadnje čase prišle iz »prometa. V nekaterih javnih lokalih in gostilnah niso zadnje čase sprejemali kron za plačilo, ker jim lfiso mogli vrniti drobiža. Banke smejo izdelovati železen denar po 20 vinarjev, toda samo v zameno za nikeljnast denar. Če bi ljudje dali v prefnet nikeljnast denar, kar ga imajo skri-vej spravljenega, tedaj bi banke takoj lahko razdelile med narod železen denar in bi se na ta način pomagalo pomanjkanju drobiža. Tudi v začetku vojne so bili vinarji zaplenjeni od države, pa so pozneje zopet prišli v promet. Skrivanje drobiža od strani ljudi nima nobenega pomena, pač pa dela veliko nadlego ljudem. Pa tudi zlatega denarja je še precej med narodom. kakor sc trdi, toda naro FTIA.JVK GTULL. ilo*miku-hmUlii mleka F. GRILL'S DAIRY 1318 W. 22 nd St.. Chicago. Ill Gorice nimamo "montov" ampak Pozor gospodinje! Ako rabite pr: , , , , * gospodinjstvu sveže mleko, dobre brda.* In tako se zovc urdo s^ sladko, ali kislo smetano. (Cream) vencev ni več v Trstu. Po kavar-1 Oabrijela", ne pa "monte san ali okusno, doma nareteno mask, nah se je zbirala druhal, napila Oabriele'' Krn Vodil. Vrh. Sve- j (Butter) oglasite v moji mlekarni, se je do smrt« i,, tako praznovala^, ^ itll. U) s0 pl.ava slove«-1 poraz Slovencev. Vse to, kar se je jmeiia Sveta Gora je Sve-1 mer je v. Mleko je preje natančno pre dotičnega leta pripetilo Sloven- t Gom pa ^onte Santo. In »J"*«110 ^ pregledano od Mestnegi •li i i 'tj;„„n|0►> F v , zdravstvenega urada (Health Depau- cem. je bilo delo 1 lccola .Toda kaj naj rečemo o liasem sloveli-1 ^t) predno gre iz mlekarne; "tore; hudo so se zmotil Italijani. Slove- siiClll Nanosu katerega so že zdaj garantiram ali jamčim, da je naravno nec ni hotel,umreti, in dasi ga via-! preki;tili v -Monte Rc". ^tot^UriUnc^Z^VtiV<%t° da ni podpirala, je vseeno vstal na ---M,eko razvažam po higab t0ČD0 ViHj lastne noge, da reši ono, kar je nje- Ogrski Slovenci za goriške be- dan o pravem času. govega. Pred 20. leti so oznanova- ^^ -Slovenec" z dne 19. av- obi,na uročila se toplo rnporo li smrt, toda danes je tržaški slo-; gusta pi5e. jj^a \n revščina go-venski živelj jako miočan . jriških Slovencev je globoko gani- __la ogrske Slovence, ki so sami bedni in siromašni. Glasilo ogrs-Poitalijanjenje Istre. "Slove- j-ih Slovencev "Novine" na prav nec z clne 24. avgusta piše:— j bolesten način poživijo ogrske Kakor v Dalmaciji, bi bilo tre- Slovence na pomoč goriškim Slo-ba tudi v Istri spremiti laška vencem. Tudi goriški Slovenci se imena mest, trgov, vasij, sel, i nam obračajo za pomoč, k»ir gor. potokov, rek in hribov, yedp, da smo tudi mi njih bratje Vsi ti kraji imajo historična slo- }H> krvi in jeziku. Zatorej vas po-venska imena, ki jasno pričajo,; zivljeiuo, milosrčne ogrske *Slo-da je v teh krajih od nekdaj živel vence, da darujete svojim bratom slovenski in hrvatski narod. Kdor1 kolikor največ morete. Slovenske, zagleda Istro na mapi in bere i- žene in dekleta, darujte goriškim mena mest in trgov, bi mislil, da beguncem vse, kar imate preveč, je Istra v Kalabriji. Jako žalost- Slovenci, pošiljajte svoje obleka* no! V Opčinah, kjer žive *ami,lia primerna mesta. Pomagajte Slovenci in Hrvati, imajo Italija-' ]-ar niorete vi. ki sto slovenske ni gospodarstvo, in to samo radi krvi, kajti od države ni sedaj niče-narodne nezavednosti. Italijani so, sar pričakovati Dobrodelnost s«« poitalijančili slovenska in hrvat-j ue bo pozabila." To jo pravi bratska imena, Kučič so premenili v g[as Zatorej tudi mi Slovenci na Kranjskem in Koroškem, ovich", pdmagajuK^ vsi revnim beguncem ■ _ . sa pre-|iz goriške okolice. Naj jim bol Pošljite S€daJ Vas domovina prava mati. | denar v stari Ura j $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ V blagohotno uvaževanje! S tem naznanjam onim številnim cen j. odjemalcem, kateri so zadnji čas naročili pri tvrdki A. Horvat kranjsko importirano ilivovko, da mi je sedaj iste zmanjkalo in se je sedaj ne more več dobiti iz starega kraja. K7 Denarja od sedaj naprej ne bom pošiljal Teč nazaj za naročeno slivovko; pač bom pa poslal rsem tistim odjemalcem namesto nje kranjski importirani brinjerec ali tro-pinovec, katerega imam še dosti t zalogi. » Moja tvrdka je edina samostojna te vrste v Ameriki. Jaz prodajen* blago tudi ceneje,, kakor katera druga tvrdka in to vsled tega, ker opravi j* m večinoma sam vse posle. Star pregovor pravi: Kjer drugi delajo, drugi vzamejo, tega pa ni pri meni. " Posebno se toplo priporočam cenj. slovenskim gostilničarjem, katerih jaz ne morem osebno obiskat, da naj se sami obrnejo pismeno name. kar bode v Vašo lastno korist. > ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St., Chicago, 111. ti Dr. Martin d. Ivec Slovenski zdravnik Pkyslotan-S u r g ■ o n Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. • Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Uradne ore: 10—12; i—4; 7—« Chicago telefon: Do di 21 «2 L Za zastave, re&alije in vse društvene potrebščine. Prva is najstarejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Li veš? "Cuchich", Hrvatin v "Cherva tin," Milanovič v "Milanovich Fatur v "Fattor" itd. Vs dimena na "ič" so spremenili v "ch*\ Puro sangue calabrese. I ZICSOBEtS/^J^ Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagu tam na 22. cesti? Gostilna znana in prodaja vina. Le tam najbolje boš dobil za jesti. Za žejo pivo dobro se prileže. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želodček človek si lahko priveže s požirkom igane kap-ljice za "baro". IVIartin Nemanich slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., vogal So. Lincoln St., Chicago. Gorica in Soča.. '•-Slovenec •prinaša dne 11). avgust*a sledeče t^st Kako kvarijo Italijani sloven- Pri nas se je oglasil bogimoc u (io sak imena. "Edinost'' piše: — riCe, ki nam je povedal. fJrasr.i r<> morete si nit t v o/.n a no jo. kako so od gotove j jaki Slovenci, n< , strani svoj čas sistematično iz-; duhu predstavljati. KaUo skriva ta denar, ki jo zlat. Toda j pačevali imena naših mest in kra- grenko jo zapustili svojo rodno vsakdo, ki sedaj izroči avstro-o- jev in sicer z namenom, da se slo-' nicsto, svojo domovino, kakor smo grški banki zlat denar, dobi dipl«-, venski živelj v Istri zatre in upe- j morali narediti mi, goriški Slo-1 mo, da je izpolnil svojo patrijot-; Ije popolnoma laško lice. No gre ( venci. . Ah, kako je bila lepa, pri-1 sko dolžnost. Zatorej se občinstvo j se samo za pravico in narodni po-jjazna in mila naša solnčna Gorica! ponovuo opozarja, da nabiranje j nos. ampak jo tudi v interesu u- nam je pravi zemeljski raj srebrnega, nikeljnastega in zlato- prave in orijentaeijc, tla se klice j Rojaki, srečni ste, presrečni, koi ga denarja nima nobenega pome-j imena tako kot jih narod naziva vam ni treba zapustiti domačcr na. da je vse to bnepotrebno in! in kar je edino pravilno. Drznost grude. Še bolj ljubite svojo slo-j d«i samo oteškočuje noVčni pro-j in smešnost falzifikatorjev naših vensko zemljo no dajte jo tujcu, met krajev presega vse meje. Le po-|Xaj vam povoln kaj se je zgodilo --glejte kaj so Italijani naredili iz v begunskem taboru. Klobučar-1 Kaj delajo Slovencih Soči? —' nnSih krajcV: Kvelli,1° (Kačja; jovo ženo Ivanko Basnigoj iz Sol-! "Slovenski Narod'* v Ljubljani z! vas), Preparia (Prapročd), Acoro- kana jo padce Gorice tako razlm-j dne 19 avgusta piše: O iiaSih Tol-;tto < Klonov.šak ), Boccacio, | HI, da jo sirota milo zaplakala. | mineik piše dopisnik "Grazcr (Podpogačc), Montagnano (Br-j liekhuje: " Ko je n« laskom boji-: Volksblatta": Velik dol prebival- gudac) Cicco (Kuk),Granzia (Ha- šču padel moj mož in jo laška stva jo ostal na svoji rodni grudi, kit ovce), Olino (Brest), Felicia kroglja ubila poslednjega otroka,! ♦Jako sinImašna ie ta gruda, ven- (Čepic) Valalta (Gorenja vas) | nisem občutila žalosti kot sedaj. H brzojavnim pofiorn ■ Brzojavno pošiljatvo so šlotlc«"e: 1 za 100 K. $17 — K. 200 $31 — K. 300 $15 — K. 500 $73. —S tem so vsi stroški plafani.— IVtiar bode izplačan v 5 dneh. • Poštna potrdila dospejo že <». nedeljo. Za Vaš denar Vam jamčimo. I • KO T) A J E M O J » A U O H K OI > .V K LISTKE ZA VSE KltA-MI. Pišite ali zglasite se pri: INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 1331 W. 18Sh M., CHICAGO, ILLINOIS (Mednarodna menilničua banka). Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izaelana pisma, koverte vabUa in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite ho na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-5« Blue Island Ave., Chicago, 111. Tu Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene točnost! in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu tnlo vezano. Pal je imamo v zalogi zelo prikladae Nakaznice ca bla> irainike /m izplačevanje boh.iške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tndi Bolniške Uste, večje in manjie m poeebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko veda« na tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. frr Na zahtevo pošljemo vsakemu druitvu vzorec gorlnavedealb tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni m ti»ka "Olaailo K. 8. K. Jedno?«". ^ OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. tiar ljudje je niso hoteli zapustiti. Kjer s<> poprej živeli, živijo tudi zjutraj odhajal iz vasi, pride za menoj gruča malih dečkov in deklic PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU. USTANOVLJENA L. 1852. Bassani (Dolenja \ias). Aqui (Vo- ko je padla Gorica in je "divji dice), Arezzo (Zarečje), Cirieguo- Lah" uničil cvet naših slovenskih - . - . . . • . la (Crešnievica), Piemonte (Pred- j solnenih krajev. Gorici ne bo zo- sedaj s švignili ženami m otroci Nafcrail0 (Crnica). Finale pet naša, dotedaj ne bom vesela." ruševinah ,n razvalinah. Ko sem ^oljun) hl reya je zopet zaplakala. Vse V obče tudi kraji in krajine. Ito svedoC,i 0 veliki Uubezni, ki jo , ki so Sli v šolo. Nobeno dete kjer ni nikdar bival noben I tal i- »»»» ^venci do svoje rodne ni bilo zanemarjeno ali umazano.| jau, so dobile tu krasna Italijan- e- _ Vsi so bili lepo umiti in.počesani, i ska i;m„a. J^™ ^nooros!! Pogodba med švedsko in Norve-I Kajti kljub svojemu siromaštvu | Koroškem označene s t amporos-j & Slovenci v onih krajih imajo ved-! so. Žila s Zeglia itd. Se huje so; ^ • • no čut za lepoto. Opaža se pri njih 1 prekrščene čisto slovenske gore in. Norveški ministrski predsednik j neka duševna sila, ki bi jih lahkoj kraji drugod. Triglav se imenuje Knudsen se je nedavno napram visoko dvignila Tricorno, Jalovec Gialuzzo, Črna časnikarskim poročevalcem izra- ui-st Monte nero ,kranjski Nanos zil, da ne bode prišlo med svedsko SjHifftf: nannsBBBrrnr^l VMMj^snsei MBPfcnrpcssflB HpUclu irrrncppt Edinost prst Monte nero, .Kranjstu ^nui« «», — r , - ---- je odlikovan z imenom Monte re\l m norvtsko državo nikdar do ka« • z Krn Monte nero, Snežnik (že na kega spora, ali celo vojne. Trst leta 1897. — *!■»»••------- -P - ... » m , . , . dne 20. avgusta piše: Bilo je leta hrvatski meji) Monte Al bo Nero- Med navedenima državama mi. Ne m.urem pozabiti duev.a.'s^ Cerkno Circhino, StorjcS^tto- je sklenilo_kmalu po izbruhu voj- se ko so se vršile volitve za državpi riauo, Divača Divacia, Povir I on i-, ne (L 1914) tajno mirovno pogod-l zbor Do tega časa smo imeli Slo-Vro, Mavbinje^Maichma, ^^ .^T1'T venci v Trstu eneera samega narodnega poslanca — Ivana Nabergo- Dettogiiano/Opatjeselo Oppachi-1 cijo vednega sporazuma in pnjn asela,* Podmelec Podmicnza, Re- teljstva. SPREJEMAMO DENAR NA U^pŽ£E PLAČUJEMO OBRESTI. - ULOŽKE IZPLAČUJEJO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo 100 KRON ZA $13,00 POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje isplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AJfD WOOD ST. PITTSBURG, PA. Pišite po tiskovine za poiiljanjjL deaarja v stari kraj. Kuverte in papir v« m noSliemo takoi brezplačno n» Vai naalov. \ (Nadaljevanje.) Zora zeiliti glasneje. "Ne jokaj, Zora," reče ponosno brat, 4 4 »hij, izročam ti svoje orbžje, da ga čuvaš, da ostane svetlo. Naj govore ti težki meči poznim rodovom o J ume vi in njegovih dedov moči. Naj bodo buzdovani, puške in sablje potomcem « klic, da stoje tudi oni na straži. Mine čas, menjuje se svet. Pa italijanska lakomost po Adriji, znana Senjanom že stoletja, se ne menja, ne izgine. Kot stojimo mi, bo moral stati naš potomec na straži ob Adriji ..." "Kaj govoriš o tem, kar bo po stoletjih; meni trga današnja žalost srce," ihti Zora, pogleduje brata, si briše oči. "Ženska si, Zora," se nasmehne brat. "Sicer bi vpožtevala, da so sedanji dogodki v zvezi z dogodki prošlih postelj, da se raz-pleto iz njih dogodki prihodnjih. Ženska si, zato si lajšaš bol z jokom. Ko bi jaz jokal bi edino l>o tem orožju, po boju, po morju. (Jlej. kako krasno se križata ča nad senjskim ščitom morebiti kaj lepšega na v Venierjevem imenu, v imenu ljudovlade. Pozabil je Benečan, da ni dobiti iz senjske šume drugega kot drva.'—Vendar Vam izročam avakovo sporočilo: Kadarkoli se zatečete k ljudovladi, dobite pomoči od nje ..." Juriša gleda na usta, ki govore tako ponoeno na črno oko, ki žari očitanja. Še nikdar ni ženska tako govorila i njim. "Hvala vam, beneška gospoda," se prikloni. "Da sprejmen tako ponudbo; pogazim svojo čast. Uskok ostane Cskdk, les o-staue les. Ne mislite, da ne ziiam ceniti vašega prijateljstva. A da se ga poslužim v tak namen, zaničevali bi me vi. Pustite, da se izteče moja usoda. Drago je meni Vaše spoštovanje, don Foscari, in kjerkoli se zopet vidiva"--. Ni rekel Ctcjlijl, da mu j« drago njeno spoštovanje. Pre ponosen je. Vendar ve deklica, da Veljajo beseda njej bolj kot bmUi. Toplo zasijejo Cecilijine oči, toplo stiska Zorimo roko. • •;' no hišo . . . Zato se ne briga gospa Foscarijeva, če ji lega platneno cefranje na sukneno obleko zelenomodre boje, na zlati obroč v laseh, na črno rižo, ki ji visi, po benečahski šegi, od tilnika po hrbtu. Ne zmeni se zato, da ji pokriva prah svileni pri-pas, torbico iz pisanih koraldic ob pasti, koraldež za vratom, da ji sili v široke rokave, ki so speti na laktu z zlatimi zaponami in kažejo belo spodnje oblačilo. Slavno delo je za Benečanko, Če kroji hčerki poročno darilo za doža. Vendar je videtf, da gospo Foscarijevo nekaj vznemirja, ko motri hčerko in njeno hišno. Zakaj sta tako tihi in prepali? Mar dela hčerko bela obleka tako bledo! Ne, saj navadno pri-stoja cvetocemu licu, in Jela v svojem črnem krilu z rdečimi robi, V pifcani ruti nad črnim modrcem, je ravno tako bleda. Ali zebe hčerko? Saj jo je oblekla Jela po materinem ukazu v toplo sukno, na lamahh ima mantilo iz tahkega belega krzna. Tako je lej>a, tako srečna, in vendar tako tiha . . . Kaj, če ji je začarala zaVist drugih mater, da uvene, umrje, preden zasede prostor t ob doževi strani, na visokem žata me- "Bodive tedaj prijatelja. Juri-j prestolu. Alilša/' nudi Foscari Uskoku roko.';'J" > ...urvu.u «,J it-^t-Ku ua svetu? "Dfj.o. zato, tako mi Boga!" u- To* v» Glej koplje, suli«,' buzdovano, <* ^ « cakauc. Puške vseh vrtt, dolge, poljul»aa. ^ km tke. Preprosto diljko, s srebrom okovano breščansko. Glej oklopne oprave V kotih, sleme, čelad«'. Turške sablje, hrvaške sablje. Dragocene ročaje, svetle nožnice. Pisane ča brake, sedla, Kupica penečega vina blagoslovi v uri raztalika potrjeno prijateljstvo. . Radnje se Zora, ra-duje Cecilija. Tožno gleda Or-lovička cvet .deklic, krasna moža. Bilo bi . . . Glasi se pravljica: zlata stremena. Moja riznica, uio- Dva brata, sestri dve ... Bilo bi, ja zakladnica. Glej zastave, vze- pa ne sme, ne more biti. Ni šote Turkom ... In vse to bo tvo-; jeno ni pismo v zvezdah, je, Zora. Tvoji otroci se bodo pa- "Oh," vzdihue Orloyieka in sali s strijčevo sabljo, streljali z; objame Cecilijo. "Spomni se. go-stri jeevo puško. i spica, nas tožnih. Sejala sem bo- "Ne Trgaj mi srca, Juriša. Iz- P« je vzklil pelin. Svatbo ginc ime Orlovičev z zemlje . . . Ne bom pestovala, ne pravila, ne pravila sinu o stricu junaku. F-mrjem, Juriša, če umrješ ti . . "Le jK>tolaži se, Zora. Menda mi še ne gre tako za glavo . . . snto ravnali, pa se nam kaže smrt. Klical je spomin . . . Nemški vojaki se izkreujejo ... . Juriša, moj sin — še je čas —- beži v go"\ XI. ■ h r .. . . v, _ , . Dva meseca pO prihodu graške (e dobi nemška gospoda.tovor fi- . ... Ti r .... 4 ... , , - v. i komisije v Scnj, .sedita Cecilija nega italijanskega sukna, cfc do-i., •!. . . u » T • • * | 4 -i ii« >; Fowcarneva m njena hišna Jela bi kako turško sabljo, krasnega ■ «' . . r , . . ,, • med stebri visokega obokauega ! okna, na skrinji iz toževega lesa, owcanjeva nu iui3«u vi uijsj, aiaaiuSa| konja "Lahko govoriš, Juriša, pa ina-i , , .j . , ,, i v rokah prozorno belo tkanino, ten in m^iit (toki srce.. Vsa ane-j^ r sva ed. grozdja, to so solze. BP Ti • • - i__kami, v njej svila m konci vseh In teh je pri ženskah vedno;. ' * . iL1« , .. z- • v » • ' barv. Na malem tnnozcu stoji doMi ... ( uj. Zora. olrrabri se. , ■ , A /r» v. , .. . * Mislim in čutim, da .ni-ne preti i smrt .h- pa druga sodba, skorajiVlPokrat ,IpUStl ^"'J8 dcl° 121 , : \ run.au pruouruu. uciu iiauuiu. eri in meni poka srce.. vsa zna-iv, ... . . . . , j«. r » , . , , . ,. Na heni mizici pred njima je sa- aeuja kažejo na slabo, banjaliI ... j . . r, H "i t, C, vntfn " ! pokrita s; pisanimi Skolj- se od. tistega potovanja Saj je rekla gospa ostaneta deklici doma. Pa Cecilija, razvajen-ka, je preprosila očeta, svaka. Brat pa ji drži že vedno trto. Obljub in za vetov se pa tudi ue sme odlašati. In zaman ni bila šla hečrka na Trsat . . . Ravno tista njena pot je pospešila njeno zaroko. Vendar je prinesla 'ravno tista pot materi velikih zogonet-nih skrbi. Kak strah je užila gospa Foscarijeva tiste dni, ko se ni vrnila hčerka, kot je bilo dogovorjeno, ko so prinesli mornarji vest o hudi burji, ki razsaja po Kvarneru. • Kako je zašumelo po Benetkah, ko se je vrnila čez des^t dni ladja Dogaressa, ko je pravila Cecilija, (kako je našla zavetje v Senju, v hiši Slavnega .Turiša Se-njaniua. Gondola za gondolo t»c jc itKtavIjala pred palačo Fosca-rijevo. * Cecilijin zamorček Goro je javljal gospodarici senatorje in prokuratorje. Resni plemenit-nikij šo izpraševali Cecilijo, Se ču-d)li njenemu duhu, njenemu pogumu. Pleiukinja za plemkinjo je prihajala i ž krasnih palač ob Kanalu grande. Mlade in stare. Odpirale so usta, sklepale roke: šc hujša . . . Prognanstvo! Gor-i ?remrhh vrok' .zcr" i Cecilija pri Uskokih! In se je je prognancu, ki si i«c kruha da- J?™0; ?*'< Ne prihaja vL.^ zdrava . . . Vrnila z vsem leč od ljubljenega doma. Gorje"1 ^netke v vezenem plašen, ven-|svojim nakitom, Kak čudež! možu junaku, ki proda v tujini Posebno.;^ »zhle- Uskoki da so ljudje kot Benečani svoje moči. preliva kri za tujo i H rtor.ie močan sovernik, ce zeg- j _jDiui mo. vrata. Na pragu stojita Fosca-jcUiia * ^rzne, pogleda žareči rija. Cecilija z razpuičenim dol- ™bin na prstancu, poseda ma-gim krilom. bled:i, žalostna. lvaniter» ki wže M P" drugem s senco ua visokem čelu, plašč naiokn^ tenko platno. Vzame no-levi rami, klobuk v roki. Zora ivo nit* ^^ hiti. B*»le, samo izgine skozi druga vrata. !bele cvetke vezeta v belo tkanino. "Oprostite, vojvoda," pravi Resnega obraza, molče. S*j jc tu Foscari. 4m c*m1 4739 izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M aljadn* priporoča al*. venskim in hrvatkin katero isdtlaj« Citizens Brewing Co., \ t Joliet, 111. \ ' i, North Collins Street. i V Balk Pkanes: 272. J jc.|o Evropo Turkov. Srnjani. {gusarji so pismeni ljude! V Hcnet- sovra«. Pro*.*,stv, w bojim,! fiP«h- « dolge, neine prste, ae zamisli . . 1 Junukov pogled jc obvisel naj^oboka žalost se pokaže na be-_____________________ S,stri, hitel od nje na morje. Mo-;!em obll^u' kt nl t;,ko Rvr'jkah ne zna niti vsak plemič či- Molči "most vzdihov", molče ječe ob Orfanu, molče "svinčene strehe". Ne vprašaj— ne zasleduj ... Da ne kli-češ nemilosti "velikega sveta' nase. (Dalje prihodnji?). m Važno naznanilo za podporna društva, trgovce in podjetnike ter sploh vse Slovence. Znano jc nam, da imajo razna podporna društva več denarja naloženega na različnih bankah, ali pa na zemljiških uknjižbah, (mortageges), kar jim žal donasa primeroma lc malo obresti, morda samo po 2V2 ali 3'/, ? Th denar bi imela podporna društva, trgovci in drugi lahko bolje in tudi varno naložen, ki bi jim donašal OD 5%, DO 6Š OBRESTI. Denar bi bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To bi se doseglo 7. nakupom bondov električnih in plinarnih podjetij, šolskih, municipal-nih, okrajnih in državnih BONDOV ali OBVEZNIC, ki so istotako varne kot bi bil denar naložen v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki. Tvrdke ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, IU. je ena tenicd dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. Mi smo prodali .tadnji čas K. S. K. Jednoti že za več kakor $100.000.00 raznih bondov in obvcsnic z visoko donafcijočimi obrestmi; ti bondi so tako sigurni, kakor gotov d( anr. Vsled tega se priporočamo toplo tudi društvenim uradnikom, osobito Llagajuikom, ter tudi posameznikom, ki imajo denar naložen na nizke obresti, di se obrnite na nas za pojasnila pri nakupu bondov. Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo v vašo lastno korist. Pišite nam za pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vam bomo dali takoj zastonj potrebne informacije. Bonde se kupi lahko že od $100.— naprej. Priporočamo se s spoštovanjem ELSTON & CO., • 39 So. La Salle St., Chicago, III. 4823482353234853482353234823 5323485348235323532353235323