Po&tnina platana v gotovimi. ŠTEV. 37. V LJUBLJANI, sreda, 16. februarja 1927. ^osftaseiaii* iierilka Bin i.— LETO IV Maj« V 4*b opoldn*, tenom M sadeljs in ■ >-.i dalmatinski hotelirji želeli. Bili pa so tedaj v Dalmaciji celo tako neuljudni ljudje, da so vsled tega Čehoslovake tudi javno napadali. Še večjo neokusnost Pa je -zagrešil Split, ko se je igrala igra, v kateri se je čehoslovake naravnost žalilo. Ni čuda, če se je prihodnje leto na-•fugoalaviji in če so bila italijanska ko-ankrat Čehoslovak ognil Dalmaciji in pahšča lani od čehoslovakov relativno najbolj polna. ri„^Pa^a ^ ^la na naši strani in take P*_ e se ne smejo več obnoviti. '^j se nam oprosti, če povemo tudi **no eeško napako. Slovenci smo silno občutljivi, kadarkoli vidimo kje simpatije do italijanskih fašistov. Z neverjetno brutalnostjo tlačijo fašisti naš narod, mi Pa smo doživeli vež ko enkrat, ko so Satovi češkoslovaški listi pozdravljali fašiste in doživeli smo celo to, da je ena najvplivnejših oseb v Pragi priznavala fašistom pravico, da raznarodijo našo manjšino, ker da je brezpomembna. Bodi na Čast češkoslovaškemu narodu priznano, da ogromna večina češkoslovaškega naroda tega ni odobravala in da so zlasti narodno socialistični in socialno demokratični listi krepko nastopili proti divjanju fašistov. Ampak masa našega naroda ni vedno razlikovala .in zato je vsaka izjava simpatij do fašistov rodila pri nas grenke občutke in ti so najbolj »kvarili naše odnošaje. Vse to pa ni govorjeno kot očitek, tem- Mičevic ostane prosvetni minister. Beograd, 16. febr. Uzunovič je po svojem sinočnjem razgovoru z Veljo Vukičevičem pri odhodu iz svojega kabineta izjavil novinarjem sledeče: Pri meni je bil g. Velja Vukičevič in mi dal na razpolago svoj položaj. Glede na dopoldansko odločitev radikalnega klu-ba pa sem mu rekel, da ni nobenega razloga več, da bi dajal ostavko. Tako je to vprašanje likvidirano. Ker Uzunovič ni sprejel Vukičevičeve ostavke, se ne smejo pričakovati nobeni novi momenti več. Beograd, 16. febr. Sinoči po 6. uri je predsednika vlade Uzunoviča poselil prosvetni minister Velja Vukičevič. Pri tem posetu je Uzunovič službeno obvestil Vukičeviča o rezultatih včerajšnje seje radikalnega kluba in o sklepu, ki ga je storil klub glede sprejetja članov TUDI LJUBA JOVANOVIČ SPREJET V RADIKALNI KLUB. Beograd, 16. febr. Včerajšnja dopoldanska seja radikalnega kluba in njegova odločitev o zopetnem sprejemu članov Jovanovičevega kluba v radikalni klub je bila včeraj popoldne glavni predmet poliiičnih razgovorov v političnih krogih. Navzlic temu je pa še vedno vladala nejasnost v lem, kako naj se včerajšnja odločitev radikalskega kluba pravzaprav tolmači glede samega Jovanoviča, ker ni bilo jasno, ali se on sprejme nazaj, ali je glede njega napravljena izjema. To vprašanje je za širšo javnost ostalo nerazčiščeno vse dotlej, dokler se ni izvedelo za besedilo predloga, ki ga je v imenu radikalnega dela vlade stavil v radikalnem klubu Milan Simonovič in ki ga je radikalni klub tudi sprejel. Ta predlog se glasi tako, da se morajo člani Jovanovičevega kluba sprejeli v radikalni klub. Za g. Ljubo Jovanoviča pa je potrebno, da se njegovo vprašanje predloži širšemu glavnemu odboru stranke. Po tej stilizaciji je jasno, da je Ljuba Jovanovič sprejet v radikaiski klub. Njegovo vprašanje pQ ostane še toliko časa odprto, dokler glavni odbor stranke ne sankcionira tega sklepa radikalnega kluba. OPOZICIJA UPA IN KOMENTIRA. Beograd, 16. febr. Povratek samostojnega radikalnega kluba v radikalni klub je bil sinoči povod raznim komentarjem v političnih krogih. Službeni vladni krogi smatrajo, da je na ta način Uzunovič pokazal dosti smisla za'to, da združi zopet vse radikalne skupine in si tako omogoči nadaljnje delo parlamenta. Drugi politični krogi pa so zopet mnenja, da bo nezadovoljstvo, ki je nastalo v radikalnem klubu zaradi povratka Jo- več le kot konstatacija, ki naj vodi k zboljšanju, ker smo prepričani, da je v tem jedro pravega bratstva. Združiti pa nas mora tudi skupen ciij, ki mora temeljiti na slovanstvu. Historična zasluga Češkoslovaške bi bila, če bi s svojim brezkoristnim posredovanjem dosegla zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Ustvarjen bi bil s tem nepremagljivi slovanski jug in pozicija všega slovanstva bi se utrdila. Obenem s tem pa bi se moralo izvršiti tudi zbližanje z Rusijo. Ne bi bilo treba več nam in Čehoslovakom tavati med eno orientacijo in drugo, temveč imeli bi svojo slovansko, ki pa bi bila sedaj tudi konkretna posebnega radikalskega kluba nazaj v matični klub. Pri tej priliki je Velja Vukičevič stavil Uzunoviču svoj porifelj na razpolago. Svojo ostavko je podal zato, da bi Uzunovič sedaj, ko ne obstoji več poseben radikalni klub, lahko izbral *iz kluba primerno osebo za ‘ ministrstvo prosvete. Kakor trde vladni krogi, bo Uzunovič izbral zopet Veljo Vukičeviča za prosvetnega ministra. Ko je odhajal iz predsedstva viade, je Velja Vukičevič potrdil novinarjem, da je res dal Uzunoviču svoj položaj na razpolago in je konsiatiral, da je to popolnoma normalno; kajti Uzunoviču je treba sedaj, ko je posebni r&dikalni klub prenehal funkcionirati, dah možnost, da si izbere svojega sodelavca iz vrst kluba. vanovičeve skupine vladi več Škodovalo, kakor pa če bi ostali člani Jovanovičevega kluba v opoziciji. Pašičevci bodo temu nezadovoljstvu dali izraza s tem, da bodo pri posameznih predlogih glasovali proti vladi. Opozicija meni, da se vlada nikakor ne bo mogla držati. Gre samo zato, ali bo opozicija vrgla vlado še pred sprejetje mproračuna ali po sprejetju. Velja Vukičevič je v svojih sinočnjih izjavah dejal, da smatra svoje vprašanje za rešeno. Glede Ljube Jovanoviča je rekel, da klub ni mogel drugače postopati, ker je izključitev Ljube Jovanoviča sklenil širši glavni odbor stranke, more tudi samo la odbor to svojo odločitev preklicati. Novinarji so prosili Veljo Vukičeviča tudi, da jim pove vsebino pisma, ki ga ie pisal radikalnemu klubu, toda on tega ni hotel storiti. SOCIALNI PROGRAM MINISTRA GOSARJA. Beograd, 16. febr. Minister dr. Gosar je včeraj sprejel novinarje in jim razložil najnujnejše naloge ministrstva ^a socialno politiko. Kot prvo in najvažnejšo nalogo je označil odpravo brezposelnosti. V najkrajšem času bo skušal mobilizirati denar, ki je bil nabran za brezposelnost in ga porabiti za produktivne namene, posebno za'gradnjo malih stanovanj. Zaščita delavcev, kakor je za njo poskrbljeno v mnogih zakonih, je v marsikaterem oziru nepovoljna'in nezadostna ter potrebuje korekture. Po proračunu bi imela odpasti naša izseljeniška služba v inozemstvu. Toda minister je mnenja, da je treba v tem pogledu doseči potrebne spremembe. Proračun za invalide je reduciran.' Navzlic temu se bo delalo na to, da se napake vsaj nekoliko popravijo. Stanovanjsko vprašanje se more rešiti samo na ta način, da se čim več gradi. Vse drugo so samo palialivna sredstva. VELIKA AFERA PRED DRŽAVNIM SVETOM. Beograd, 14. februarja. Danes ob 9. dopoldne bo pred tretjim oddelkom Državnega sveta disciplinska razprava proti tistim, ki so obdolženi, da so zakrivili propast bakarskega pristanišča. Ka-! kor je znano, se je to pristanišče od leta 1924 do 1. 1926 gradilo, potem pa se ’ je zrušilo v morje. Prometno ministrstvo je zaradi tega obtožilo pri Državnem . Svetu šefa pomorske gradbene sekcije ! v Bakru Vinka Buzoliča in še nekatere | druge predstavnike oblasti. Za razpravo ! vlada veliko zanimanje. Zblilanis med Jugoslavijo m NEMŠKI POSLANIK PRI DR. PERIČU. Beograd, 16. februarja. Včeraj je po-setil zunanjega ministra nemški poslanik Olshausen, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz Berlina. Poverjena mu je od nemške vlade misija, da čim tesneje utrdi gospodarske, kulturne in politične odnošaje med Nemčijo in Jugoslavijo. Dr. Periča je posetil včeraj tudi avstrijski poslanik Hcffinger in pa češkoslovaški odpravnik poslov. NAŠA PARLAMENTARNA DELEGACIJA V PRAGI. Praga, 16. februarja. Včeraj dopoldne je deputacija naše parlamentarne delegacije posetila ministrskega predsednika Švehlo, nato pa se pri predsedniku republike Masaryku vpisala v knjigo. Pri Benešu je deputacijo ostala dalje časa v razgovoru. Ob 12. so parlamentarci posetili parlament, kjer je bila svečana seja. Na banketu je imel nagovor Hodža, ki je govoril o češko-jugosloven-ski vzajemnosti. V dvorani geografskega društva je bila velika komemoracija i» pokojnim Jovanom Cvijičem. Zvečer so na čast našim parlamentarcem dali v >Narodnem dyvadlu» Smetanovo »Li-bušo«. PRIPRAVE HSS ZA OBLASTNE SKUPŠČINE. Zagreb, 16. februarja. Sestanek selja-ških zastopnikov za zagrebško oblastne v skupščino v torek 2?. februarja ot> 10. '* dopoldne v Hrvatskein seljaškem domu. Posvetovanja se bodo vršila dopoldne in popoldne. — V pondeljek 21. februarja se bodo sestali tudi sel jaški zastopniki primorske-krajiške oblasti Njihovega se stanka se udeležita tudi Šfefan Radič in dr. Maček. — V Osijuku bo 22. februarja sestanek članov osiješke oblasti. Tudi na ta sestanek prideta eden ali dva zastopnika vodstva stranke. Tudi o delu v vseh 6 oblasteh Bosne in Hercegovine, kjer ima HSS močno manjšino, bo vodstvo HSS imelo več resnih razgovorov z muslimanskimi Hrvati. Vodstvo je slednjič nepretrgoma v zvezi tudi z mariborsko, sremsko in bačko oblastjo. VSI ZAHTEVAJO POMOČ ZA OŠKODOVANCE PO POTRESU. Beograd, 16. februarja. Ko sta poslanca Hadžioman in Bačinič zahtevala nujno pomoč za oškodovance po potresu, so se j požurili tudi samostojni demokratje, da ( stavijo vprašanje na predsednika narodne skupščine in na predsednika 'vlade glede podpore za oškodovance. Naglasili so, da je potres zadel ravno tiste kraje,, ki so že tako najsiromašnejši. KOMUNISTIČNA AGITACIJA V MADJARSKEM PARLAMENTU. Budimpešta, 16. februarja. Med včerajšnjo popoldansko sejo parlamenta je neki mladenič metal v zbornico komunistične lističe, na katerih je bilo tiskano: »Tovariši, pripravljajte se na boji Dol s policijskim režimom!« Mladeniča so takoj prijeli. Zbornično oblastvo je na to sklenilo, da se bodo odslej dajale vstopnice na galerijo sanvo osebam, zh katere posamezni poslanci lahko prevzamejo odgovornost. BOJ PROTI TIHOTAPCEM. Beograd, 18. februarja. Finančno ministrstvo je v preprečenje tihotapstva ist- ■ dalo večje število dekretov o postavitvi ' novih finančnih stražnikov. Norociitli — Anton Lajovic. {K Člankom o sporazumu * Nemci.) Gospod L. nam je zapel ču-in-o melodijo o — parazitetvu. V svoji fantaziji nam je po svoje podal podal sliko takega parazitstva, in končal je z amputacijo Nemcev, češ: naj-ijubSe bi nam bilo, da bi ta država razpadla, potem bomo zopet mi Nemci gospodarji v Sloveniji. Ne tako, gospod L. Predvsem nimate ni-•kske pravice ne pozitivnega .povoda za take trditve, in ako je res takih Nemcev, tedaj taki ljudje v našem manjšinskem boju ne prihajajo v poštev. Kdor take argumente meče delavcem za veliko idejo pod noge, zasluži najetrošje zavrnitve. — Cisto postranskega pomena je, ali so Nemci za sporazum z nami le e težavo in velikim premagovanjem samih sebe, ali če ima kdo v globini srca skrite še drugačne željice, marveč glavno vprašanje je, ali je sporazum potreben, ali je dosegljiv, in posebno: ali bi sporazum z Nemci ne bil vzgled za reševanje ravno naših vprašanj drugod, kjer je rešitev veliko bolj nujna iin za ncs veliko večjega pomena. Nesmiselno je govoričenje o lem, ali eo Nemci v Sloveniji diaspora in ali jim moremo priznati položaj manjšine (Kočevje!) kajti tako ne moremo priti dalje. Ako imamo pred seboj tako velike cilje, ki bi bili izvršljivi po sporazumu z Nemci, potem je eminentno v našem interesu, da ne iščemo mi sporov in navekrižnosti. Kdor potrebuje sporazum, ne sme besedičiti o parazitetvu in zajedavstvu, ki je deplacirano v taki državi, kakoršna je Jugoslavija. Z mirno dušo- rečem da v nobeni državi ni tako brez skrbi zadovoljiti narodne manjšine kakor Nemce v Jugoslaviji, in sicer ravno zato, ker so ob mejah le diaspore. Po odhodu vseh tistih življev, ki jih je prej vsilila država, je po-Utički pomen Nemcev minimalen, tako da res ne morejo imeti drugih želja nego, da dosežejo modus vivendi s Slovenci. 1 Edina zdrava pripomba od strani g. L. je ta, da nnm suha rociprocitetna formula za koroške Slovence in naše Nemce ne more ; •zadoščati. Pravilno povdarja, da je položaj ! koroških Slovencev povsem drugačen od onega Nemcev pri nas. Temu poglavju je posvetil največ prostora. Pripoveduje, kako je naš narod na Koroškem malo zaveden, preplašen, kako živi v nemški fascinaciji itd. Uredništvo pri nas bi dajalo Nemcem še več nego jim gre, dočim bi bili naši Korošci opeharjeni itd. Ne bom ponavljal vsega, kar pravi g. L., 'kajti vse to im se več vedo in uvažujejo vsi tisti naši faktorji, ki zastopajo interese koroških Slovencev, Vse to im več je bilo že ponovno v razpravi, kajti res je, da je treba tu posebne pozornosti. Gospod L. nam ni •povedal prav nič novega, pač pa nas je iz-menadil s trditvijo, da tudi Nemci upoštevajo opisano razliko in da nam hinavski predlagajo reciprociteto, dočim mislijo le na to, kako nas naSamarijo. In tako hinavstvo Nemcev, laika navadna kenjumkturma politika itd. je končno glavni vzrok, da je v imenu slovenskega naroda odklonil politiko sporazuma dr. Moroeuttija in Nemcev sploh.-Tako se sporazumi ne delajo. Ako je v našem vitalnem interesu, da pridemo do spo-razuma z Nemci, in o tem ne more biti ni- j kakega dvoma za vsakega poznavalca raz- j mer, potem' ne smemo prinašati seboj na s •medsebojna pogajanja sama sumničenja in i podtikanja. Da mislimo na popolno jamstvo za resnično reciprociteto, to je naša pravica in celo dolžnost, nikar pa ne zgubljajmo besed, ki morajo samo dražiti in roditi nezaupanje na drugi strani ... Končujem s ponovnim apelom na naše stranke, da posvetijo za naprej več pažnje manjšinskemu vprašanju. Toda v javnosti ni mogoče vsega govoriti in v javnih razpravah moramo marsikaj le namignili. Zato bi morali imeti vsaj Slovenci neki forum, ki bi bil kompetenten za direktive meritorne in tak-tiške narave. Ako za kaj, tedaj je potreben Narodni Svet za vodstvo naše manjšinske politike. Mnogo, kar bi imel še povedati, bi spadalo že in edino le v razprave v Narod- • nem Svetu. 1 (Konec.) A. G. Druga internatinonala proti izolaciji Jugoslavije. Te dni se vrši v Parizu zborovanje druge socialistične (londonske) internacionale. Izrvršni odbor internacionale se je bavil z balkanskim vprašanjem. Po poročilih Renaudela, )eana, Longle-ta in po poročilu Bauerja o Avstriji in Madjarski, je poročal Topalovič o Jugoslaviji. Določena je bila petčlanska komisija, ki naj izdela resolucijo. Na seji se je razpravljalo tudi o šlatutu mednarodnega odbora socialističnih žena. Nemčijo so na zborovanju zastopali Hermann, Miiller in Crispien. Na seji izvršnega odbora, ki ji ie predsedoval angleški delegat Hender-son, je izjavil poljski delegat Nedziaj-kovvski, da se sedanji poljski režim, ki ni ne demokratičen in ne izrazito reakcionaren, ne bo dolgo obdržal. Pričakovati je ali skorajšnjo diktaturo ali pa pravo demokracijo. Rus Abramovič je zahieval takojšnjo osvoboditev vseh političnih kaznjencev v Rusiji. Odbor je sprejel predloge in hkrati protestiral proti imperializmu, ki izziva vedno nove vojne ter zahteval, da se odpokličejo vse čete iz Kitajske, ki naj si sama določa svojo usodo. Odbor je dalje protestiral proti ameriški politiki v Mehiki in proti italijanskemu fašizmu, ki hoče združiti pod svojim vodstvom Madjarsko, Rumunijo in Bolgarijo protj Jugoslaviji. Končno je odbor protestiral proti reakciji na Madjarskem, v Rumu-niji in Bolgariji in proti belemu terorju v Litvi. Odbor zahteva od merodajnih vlad, da preprečijo restavracijo Habsburžanov in izražal željo, da socialisti sodelujejo in pospešujejo pri vzpostavitvi gospodarskih in političnih odno-šajev med Poljsko in Nemčijo. Politične vesti Goškcslo vaško-jngos tov ensko bratstvo. Prihod ijugoslovanske parlamentarne delegacije v PTago so uporabili Čehi za velike manifestacije češkoslovaškega-jugoslovanakega bratstva. Na vseh postajah, kjer se je ustavila jugoslovanska delegacija, so bili prirejeni navdušeni sprejemi, zlasti pa v Pragi. Upamo, da bo imela pot naše parlamentarne delegacije tudi ta uspeh, da bodo postali naši odnošaji 9 češkoslovaškim narodom čim bolj realni. Fraz in lepih besed je bilo pač že dovolj in čas je. da dokazujejo naše bratstvo krepka in pozitivna dejanja. To se mora pokazati predvsem tudi v zunanji politiki, zlasti pa tudi v položaju naših manjšin. Največje važnosti pa je tudi ureditev naših trgovinskih odnosov. Našla ti mera pravilno razmerje, da bomo mi kupovali češkoslovaške j' ske izdelke, a da bodo naši Predelski^pr^ delki mogli neovirano na Češkoslovaško. Upamo, da bo poeet jugoslovanske delegacije češkoslovaškemu narodu uspešen in zato ga pozdravljamo. = Radikalni klub za sprejem jovanorvi-čcvcev v radikalni klub. Včeraj se je vršila seja radikalnega kluba, da 9klepa končno-veljavno o refuziji jovanovičevcev z radikalnim klubom. Kot prvi »je govoril poslanec Vasa Franičevič, ki je bil za brezpogojni sprejem vsega Jovanovičevega kluba. Za njim so govorili razni pašičevci, ki so ibili vsi proti' sprejemu jovanovičevcev v klub. Poudarjali so, da so ti v najtežjih urah povzročili razkol kluba in da všled tega ne morejo biti več člani kluba. Zlasti ostro pa so nastopili proti temu, da bi bil sprejet nazaj v klub tudi Ljuba Jovanovič. Končno je predlagal minister Simonovič, da se sprejme nazaj v' klub vse člane Jovanovičevega kluba ra7,vcn Ljube Jovanoviča. Ta predlo* je bil nato soglasno sprejet. Radikali so utemeljevali svoje postopanje s tem, da je bil Ljuba Jovanovič izključen iz stranke od *lavne*a odbora stranke in da torej poslanski klub ne more tega sklepa razveljiviti. če pa bodo jovanovičevci na izključitev Ljube Jovanoviča pristali, še ni gotovo. — Sklep radikalnega kluba pa dokazuje, da se pašičevci še silno boje Ljube Jovanoviča, ki je sedaj po Pašičevi smrti gotovo najmočnejša sebnost med radikali. = Previden govor grofa Betiilena. Grof Bethlen je bil v nedeljo gost škofa v Vesz-priinu, ki se že od nekdaj imenuje »kancelar kraljice«. Ker pa se v Veszprimu vrše tudi nadomestne volitve in je bil preje poslanec okraja republikanec, je govoril Bethlen tudi o republiki. Dejal (je, da je republika sicer lep ideal, da pa Madjarska z njo ne moro eksperimentirati. Nato pa je govoril Betlien tudi proti »bojevitim ligitimistom«. Položaj Madjarslte je danes takšen, da ni mogoče rešiti kraljevega vprašanja. Dokler morejo naši sosedi vplivati na rešitev tega vpraša-n.,ai h' bila blaznost, če bi ga Madjari razgrnili. Samo tedaj naj človek pripelje ženo na dom, kadar je ta urejen. Končno je dejal še Bethlen da mora biti naloga madjarske politike ta, da dvigne aristokracija narod iz nižine k sebi v višino, ne pa da masa potegne aristokracijo 'k sebi navzdol v blato, — Žveplariti zna torej grof Bethlen dobro. — Francija utrjuje Korziko. Francoska vojaška komisija (je sklenila, da se otok Korzika moderno utrdi in da se njene garnizije bistveno ojačijo. Ta sklep je, kakor poročajo, izzval v italijanskih krogih veliko pozornost. V Italiji ne skrivajo bojazni, ki je nastala radi teh sklepov, ter smatrajo, da gre pri tem utrjevanju Korzike za prav resen francoski manever pred vrati Italije. = Dogodki v Šanghaju. V Šanghaj sta dospela dva angleška polka. Izza bokserske vstaje je to prvič, da so se izkrcale evropske čete v Šanghaju. Polka sta korakala z godbo in zastavami po pet milj dolgi poti do vojašnice. Na glavnih cestah, kjer eo korakali vojaki, se je zbrala ogromna množica ljudi. Evropejci so čete navdušeno pozdravljali, enako in z vidnim olajšanjem tudi kitajski trgovci. Z druge strani pa poročajo, da se pogaja maršal Čangtsolin s šanghajskim guvernerjem Sunčungfangom za dovoljenje, da smejo preiti njegove čete preko šanghajske-ozemlja, katerega pa najbrže ne bodo prostovoljno zapustile. Čangisolinov delegat je izjavil, da bo Čangtsolin radi resnega položaja prisiljen da zasede Šanghaj tudi brez Sunčungfangovega dovoljenja. _ Aneleško-kaivtonska pogajanja ponovno prekinjena. Kakor poroča Reuter, se kanton-«ki zunanji minister Čen in angleški delegat 0’Molley nista sporazumela. Pogajanja med zastopniki angleške in kantonske vlade so popolnoma prekinjena. Kakor poročajo iz Japonske, vztraja Čen pri zahtevi, da se umaknejo vse čete in angleška vojna morna-Tica na zahodno stran Singapura, predno se pogajanja nadaljujejo. Čangisolinov načelnik štaba, general Jang-ju-ting, je nastopil za spravo med kitajskim severom in jugom, kar smatrajo za značilno in v zvezi z znanimi njegovimi simpatijami za Japonsko. — Krvavi režim na Portugalskem. Vlada generala Caurone krepko in brezobzirno izkorišča svojo zmago. Aretacije upornikov se vrše v masah, ravno tako številne so tudi smrtne obsodbe. Bivši vojni minister Tolego je bil obsojen na smrt. Njegova žena se je silno trudila, da doseže njegovo pomilostitev. Toda vse prošnje so bile zaman in Tolego je bil ustreljen. Iz obupa se je nato ustrelila še žena. Kratke vesti. Nižnjenovgorodski metropoli! Sergje-jev, ki je zastopal sedaj moskovskega metropolita in bil najvišji cerkveni dostojanstvenik'- v sovjetski Rusiji, je bil od boljševikov aretiran ker ni hotel prokleti vseh duhovnikov, ki so pobegnili v tujino. j P°|)ski sejm je odklonil pri drugem j črtanju proračuna vladi kredit za dispo-zicijski fond zunanjega ministrstva in kredit za stavbo poštnega ministrstva. Računa se vsied tega, da bo vladd Pil-sudskega odstopila. Bolgarska je poslala veleposlaniški konferenci prošnjo za odpravo medza-vezniške vojaške kontrole. Nemčija je izgnala 25.00') poljskih delavcev, ker je Poljska izgnala nemške državljane. Izvršilni odbor ruske komunistične stranke je sklenil, da se izda prihodnje leto za napredek ruske industrije 110 milijonov rubljev. Zveza Garibaldincev in italijanskih dobTO-loljcev je črtala iz svojega naslova ime Garibaldi. Italijanska vlada se je izrazila proti CoO' lidge-jevemu načrtu pomorske razorožitve. Sovjetski komisar Joffe je izjavil, da so imela lani vsa koncesionirana tuja podjetja v sovjetski Rusiji zelo velike dobičke. Nova albanska vlada je sestavljena iz samih italofilov, pravilnejše plačancev, finančni minister pa je sploh Italijan. Danski kralj je naprosil parlament, da se mu civilna lista zniža za eno desetino. Dosti posnemovalcev pač ne bo našel. Češkoslovaška bo priznala sovjetsko Rusijo de iure. V zunanjem odboru se je upiral edino nepoboljšljivi častilec carizma dr. A. Kramaf. __ TRPLJENJE UČITELJICE. V neki sremski vasi so se kmetje pripravljali na svečano proslavo svetega Save. Šola je bila lepo dekerirana, kmetje praznično bleeeni in neki veleposestnik je prinesel lepo svetnikovo ikono, da jo daruje šoli. Prišel je tudi svečenik s procesijo in kmalu se je pričel cerkveni obred. Ko pa se je to končalo, je šolska upraviteljica določila otroke, da po vrsti deklamirajo in pojejo. Publika je pazljivo poslušala. Poslušal je tudi pop, ki ip sedel cdet v svečani ornat v prvi vrsti ia držal na kolenu svojega petletnega sinka Jono. Naenkrat pop vstane in postavi svojega sina na oder, s katerega so učenci deklamirali. — Daj, deklamiraj, Joco, sinko dragi! — Prosim vas, oče, — 3e vmeša upraviteljica, počakajte, da najprej šolski otroci končajo program! — Ne, ne, moj sinko bo sedaj deklamiral. — Ne more! — Mora! Nastane prepir in hrup. Za popovimi ledji ve oglasi popadija. — Govori, Joco, srce moje! - Udari, popj zakriči popov prijatelj. In pop, v svečanem ornatu, res dvigne roko in udari upraviteljico, da se ta zruši na tla. Nastane prepir. — Ne rabimo več niti popa niti cerkve. Gremo k Nazarenom — kličejo kmetje, N katerih vasi se že polovica prebivalcev neovirano izpoveduje nazarenstvo. In med tem, ko o tej stvari razpravljajo vse pristojne cerkvene, prosvetne in civilne oblasti, zavzema nazarenstvo po deželi vedno večji obseg. (Po »Politiki«.) RES JE! SI TACUISSES... Po dveh dneh je prišel »Slovenski Narod« vendarle k sapi in privoščil sebi in svojim bralcem sledečo modrost: »Londonske zdravstvene oblasti namreč ne svare prebivalstvi pred prepihom, ki je nevaren morda za možgane »Narodnega Dnevnika«, ne pa za gripo, temveč res pred nepotrebno vožnjo v železniških in električnih vlakih, kjer je radi gneče pravcato gnezdo bacilov.« Na ta za lase privlečen izgovor rečemo same tole. Srečna Anglija, kjer se ljudje tako zelo po nepotrebnem vozijo po železnici, da 4ih morajo oblasti opominjati! Pa zakaij ni potem zapisal »Slov. Narod«: Ne vozi se po nepotrebnem z vlakom, tem. več izigibaj se vlaka? Sicer nas pa veseli, da se »Slov. Narod« za naše možgane boji. Odkrito povedano, mi se za njegove niti najmanje ne bojimo. Morda ugane tudi, zakaj ne? Ck Lucietr f 57 Spondni francoskega vojnega detektiva. Nemška armada, naj bi udrla t Švico na ba*i Basel —Borschach, si iszilila prehod preko Rena, zasedla ta-mošnjo nižino in nato prodirala naprei v dveh smereh: 1. proti Franciji preko gorovja Jure in po dolini reke tthbne, 2. proti Italiji, preko različnih prehodov; po dolini rek Reuss in Aar. v smeri proti Milanu, in čez prelaz Sv. Gottharda. Ta dvojni napad naj bi se izvršil z mogočno silo kar po bliskovo: prvič napad na Francijo v smeri Ba-ael—Porrentruy, drugič napad na Italijo, preko Sv. Gottharda, po renski dolini, po Valentinu in po innski dolini. Lep načrt! / Nemci so se pa motili, Če so si predstavljali, da ■je ta načrt lahko izvedljiv, kajti švicarska armada gotovo ne bi bila zatajila svoje slavne preteklosti. Poleg načrta sem našel raport, ki je nosil podpis nemškega polkovnika Otona Ulrieha, ki je bil pa ves pisan cd Kohrjeve roke. Ta listina je natančno popisovala utrdbe in vsebovala neb roj potankosti o obeh obrambnih anatem ib Švicarske konfederacije: 1. Saint-Mauriceški sistem: obrambne čete ob bregovih Rhona, v okolici Morcles-a, Z-obema trdnjavama Daillv in Savatan. Poročilo je javljalo, da je topništvo na planoti l)ailly obstojalo iz težkih topov, montiranih na^tračnice, in da so v Savatanu bili težki možnarji pod je lenimi kupolami. . . 2. Sv.-Gotthardski sistem: mogočne obrambne postojanke, tvoreče obširen vojaški taibor po vseh dolinah, ki vodijo db osrednjega goskega masiva. Poročilo je naštevalo utrdbe v dolini reke Reuss, omenjalo utrjeni most in njegovo baterijo, stranske pozicije Bilbl in Batzberg in se je končalo s podrobnim popisom Blockhausa na Bruckenwaldbodenu. Omenjalo ie nadalje na zahodu oklopno baterijo Gaienhiltte tn zaporno utrdbo na Furki, ki sta zapirali strategično cesto v dolini Urserental. Razen tega je poročilo popisavalo na vzhodu u. 7 be Oberlap, Tashmutt, Calmott, Grossboden in utrjeni tabor v Lochu, ki branijo rensko in oberalpsko do no. Popis je prehajal nato na tessinsko dolino in podrobno razlagal utrdbe na italijanskem pobočju Sv. Gottharda, predvsem trdnjavo Airolo, oklopno_mrdbo Fondo, bateriji MottoJBartola in Stucci, pomcijo Bianchi, Blochkaus Cavanna in Blockhaus Pusmeda in se je končal s točnim popisom utrdb okoli zavetišča na Sv. Gotthardii. Na robu tega popisa so bile opazke od Irme Staub in sledilo mu je drugo poročilo, podpisano od nekega VVahlaenderja, kojega pisava pa je bila tudi Kohrjeva. To so bile izredno važne listine. Vsaka omenjenih utrdb je bila točno popisana: število in kaliber topov, zaloge streljava in število obrambne posadke. . Te delo je bilo naravnost mojstrsko izvra®°° in Če ne bi bil imel zaupanje v solidnost švicarske armade, bi se tresel zanjo. Ko sem končal a študijem teh listin, sem jih lepo spet v taknil nazaj v njih predalček in nemudoma odpotoval v Ženevo, kjer mi ni preostajalo drugega, kot poiskati Kohrja in njegova dva sokrivca, podpolkovnika Ulrieha ip neznanega Wahlaenderja. Kot si lahko predstavljate mi je bilo nemogoče poslužiti se dokumentacije, tičoče se teh treh vohunov, ki mi jo je nevede in nehote dal Nj. Ekselenca, g. von R ... kajti tudi če bi bil švicarskemu protišpijonažne-mu uradu javil svoje odkritje, bi oblasti ne mogle in- • tervenirati in zapleniti pri Nj. E. von R . • • ju dotičiuh ! listina, ker je bil R... krit od diplomatske nedotak- j Ni mi torej preostalo drugega, kakor da zasačim špiione pri delu. Ker so k sreči vsi trije stanovali v Ženevi in sem enega, Kohrja, požari, mi ni bilo težko i potom njega odkriti oba druga. štev'. 37. »HARODNI DNEVNIK«, 16. februarja 1927. Stran 8. Dnevne vesti- reda gimnazije. — Mladenke, ki se nameravajo-posvetiti temu poklicu, naj takoj pošljejo na naslov: škcla za nudilje v Valjevu proš- B BOG RAJSKI DOBIČKARJI. V Beogradu je več bogatašev, ki pogojujejo oj denar pod oderuškimi obrestm? 9fin 'io 300%. (Posojujejo kmetom po 20 „„„„„ , ___________ n'- mesec. Op. ured.) Medtem pa mnogi med ; Spr;čevalo, nravstveno spričevalo ia kra- tPTfltv /V/l rvm i Ui J ni ■« t/v« a n n iiaa 1 a! ‘i Vi Tl /1 ( , . ji_____n rlnkn lrn 1A 'J O Til 1 qI 111 ^■oj^ denar pod oderuškimi ■obrestmi od 250 j nje s sirečimi prilogami: krstni list, zadnje do 80% | ;0isijo spričevalo, domovinski list, zdravni- 'cmi'oderuhi dolgujejo že več let državi na m'lijoae davkov in plačajo zanje vsega 12% j presti. Jim že kaže, da ostanejo še dalje j ■'‘Olim. (Po »Politiki*:.) j Za sabvoncije za publikacijo akademij ‘ftaaosti predvideva proračun prosvetnega ■maiitosu-a sledeče kredite: za Srbsko aka-roijo znanosti v Beogradu 150.000 Din, za Jag08lovensko akademijo znanosti v Zagre-^ 200.000 Din. i ®°*r>niem ministrstvu se pripravlja tih 1 ,az ° premestitvi uradnikov pri srez-glavarstvih in višjh upravnh oblastih. .,T. Uradni list« objavlja v svoji zadnja šte-•Jfu pravila o opravljanju diferencialne •®ftare za one absolvente državnih trgovskih akademij, ki ^ žele vpisali na ekonomsko-*'»nercialno visoko Solo v Zagrebu. „ T »seslovanski zdravniški kongres se vrši i- Višavi od 26. do 29. maja 1927. G. kolegi, f* ee hoteli udeležiti tega kongresa, naj 1, 10 najpozneje do 19. Jebruaria Sloven--kemu zdravniškemu društvu J — Ktngres želcisničarjev i„ K_ . _ Bccgradu. V nedeljo se je kcmial v B^qdu kongres Udruženja jugoslovanskih na^dnih železničarjev in brodarjev, ki ga je sklicala Prejšnja uprava, ki (je demisijonirala povodom kodflikta s prejšnjim prometnim mini. Mrom dr. Vaso Jovanovičem. V soboto dopoldne je zborovala beograjska sekcija, popoldne se je vršila predkonferenea delegatov TMVP Iri ia lTV/ilila rp/l islf i f>(1l>Or zadaj stoječe moštvo ter. poškodoval nekega podoficirja in dva vojaka. — Adjutant nadvojvode Viljema — roparski morilec. V Czemoviezah je bil aretiran bivši adjutant nekdanjega pretendenta na ukrajinski prestol, nadvojvoda Viljema, Ilije Hudrulacz. Dolže ga, da ima na vesti celo vrsto zločinov, med drugim roparski napad na poštni avtomobil in roparski umor. — Služkinjo umoril in oropal. V berlinskem predmestju Pankow so našli te dni neko služkinjo na ulici umorjeno. Zdravniška preiskava je ugotovila, da jo je zabodel morilec sedemkrat v vrat, enkrat pa v brado. Dekle je imelo ljubezensko razmerje z nekim ključavničarskim pomočnikom, e katerim je bito tik pred umorom na plesni veselici. Hišnik ju je videl proti jutru sedeti tek opis zaposlenosti od dobe, ko je zapustila šolo, do danes. — Gojenke imajo brezplačno stanovanje, hrano in nekaj mesečnega honorarja. Po dovršeni šoli jih namešča kot bolničarke minister narodnega zdravja. Imenovani so: za -dež&lirosodnega nika v 5. skup. I. .kategorije in predstojnika »kr. sodišča v Ptuju dr. Aleksander P®*?1j na pragU pred hišo, dekle je bilo naslonjeno doslej okrajni - glavo na njegovih pmih. Zdi se, da jo je v Sevnici; za deželnosodnega s v et n umoril in oropal on, ker se je hotela iz- skupini I. kat. in predstojnika okraj, *od. | A,merfko in’je dolnneval, da ima v Murski Soboti °v L iu točeni' za I pri «ebi večjo vsoto denarja. Njegov plen sodnik in sod. Predstojnik ' “ j je pa znašal samo 50 mark. sodnuka v o. *kup. I. kat. p > l-K j — Tatvina na dunajski univerzi. Te dni je v Ptuju dr. Fran Suhadolnik, doslej -tajam J upravnega sodišča v Celju; sodniki brez »talnega službenega mesta v .področju vis. deželnega sodišča v Ljubljani Janko MulleT za sodnika pri okr. sodišču v Konjicah; Fran vi r države, ki je izvolila redakcijski odbor iUM10 policljo aa pre3UJll nila i° 111 kandidacijski odbor ter skle- i glede moral;^ne kvalitete, da prepove raz- .. <». se izvoli dosedanja uprava ponovno. . girjevanje produktov liska, ki žalijo javno moralo ter odstrani obscene, poltenost vzbujajoče slike iz izložb. Gledališki ravnatelji in gledališki avtorji so objavili sedaj jzjavo, kateri protestirajo zoper to, da prepušča cenzura presojanje gledaliških iger podrejenim policijskim organom. Največje razburjenje pa vlada na plesiščih. Prvi paragraf naredbe poudarja škodljiv vpliv, ki ga imajo moderni eksotični plesi na javno moralo. Razumljivo je, da so s tem prijatelji in prijateljice charlestona, tanga in black boKoma silno udarjeni. Skupina črncev vBlack pe-oplet, tra d>voboj za navaden umor ter naj && kaznuje z je&o 40 15 ]ei. Zakonodajni odbor pa je odoptirai za xl>o-čin dvoboja kljub temu druge vidike: Za slučaj usmrtitve ali pa težke telesne poškodbe v dvoboju se predlaga za kombatanta ieča do štirih let za sekundante pa jeca do enega leta. 'Za dvoboj brez častnega 6oda in za amerikanski dvoboj so predvidene strožje kazni, namreč ječa do šestih oziroma osmih let. — X sko.plju se je zrušil star han. V tur-&kLh «nsih je bil Alibegov han v Skoplju iz-redno dobro obiskovana gostilna. Gosti SO bili \eunoma bogati Turki. Pozneje je jela gostilna propadati, zato se lastnik 4udi za poslopje ni brigal. Te dni je priSlo do katastrofe. Ker je bil ravno tržni dan, je bila gostilna bolje obiskana kot_ navadno, v prvem nadstropju je sedelo 15 oseb, mohame-dancev in ruskih beguncev. Nenadoma so se udrla tla in hiša se je zrušila ter pokopala 15 oseb. Nekega Turka in neko Rusinjo so izvlekli izpod ruševin mrtva. Ostali *o težje, oziroma lažje poškodovani. — Ob zagrebški periferiji niti —policijski 'stražniki niso v»yS varni. Zagrebškemu policijskemu stražniku, ki se je približal, ko je bil *e dni na periferiji mesta ponoSi y službi, nenadoma neki neznanec, ki ga je udaril navidezno brez vsakega vzroka, z nekim trdim predmetom po nosu, tako, da se jzgrudil stražnik nezavesten na tla. Mož leži v bolnici, poškodba je težka. — Zaradi razgaljenja Pašila obsojen na 14 dni zapora. Danijel Strahinič v Žepčah se je izrazil nedavno, da je bil Nikola Pašič ropar in korupcionist. Zato ga je obsodil okrožni urad v Žepčah kot policijska oblast na podlagi zakona z dne 9. aprila 1916 na 14 dni zapora. II. instanca je sodbo potrdila. — Eksplozija munitije v Plovdivu. Te dni se je pripetila v Plovdivu na nekem vlaku, na katerem se je nahajala arteljerijska mu-nicija eksplozija. Zračni pritisk je bil tako močan, da je bilo v mestu poškodovanih več hiš. Človeških žrtev ni bilo. Kaj je eksplozijo, ki je izzvala med prebivalstvom veliko paniko, povzročilo, še ni ugotovljeno. — Velik sneg »a Korziki. Na Korziki že par dni močno sneži. V gorovju je zapadlo le nad en meter snega. V bližini Ajacci-a je obtičal neki vlak v snegu. Takega snega ne pomnijo na Korziki že preko 30 let. — Nesreča pri ostrem streljanju nemške delelne hrambe. Ob priliki zimskih.vojaških vaj nemške deželne brambe v aachauskem gorovju se je pripetila te dni nenavadna nesreča. Eden od topov je zamnaiil, vsled česar je odletel težak sestaven del topa med '^r^krUa 1 adnje dni so se vrgli na zdravnike. Uporab-Ijali so sledeči trik: V dopoldanskih urah ko zdravnika ni doma, ga pokliče vodja rentge-novega laboratorija ter sporoči, da so foto-grafije, ki jih je naročil, ze gotove mi odposlane: v par minilfah jih prinese postrešček, kateremu je izplačati 500.000 madjar. skih kron. Člani zdravniške rodbine seveda paket takoj prevzamejo in izplačajo zahtevano svoto. Ko pa pride zdravnik oroldne domov, najde v paketu navadno stekleno ploščo. ’Na sličen slučaj sleparijo lopovi druge znanstvenike. Iz dejstva, da je prejela policija tekom par dni večje število popolnoma enakih odredb, se sklepa, da gre za organizirano tolpo pustolovcev. — Z areoplani zoper kobilice. Iz Moskve noročaio: V Dagestanu in v Astrahanu ito-do uničevali letos kobilice e p,omo,o^ aeI?" planov. V to svrho se pripravlja 130 aero-planov, ki bodo metali na mrčes strupene praške 1 Proces radi ogretega stola Neki gospod Maiillaud v Parizu je vseikako originalen možakar. Nedavno je kupil v nekem pariškem varijeteju vstopnico za sedež št. 114. Ko je vstopil iv ložo, je sedela na njegovem sedežu neka Angležinja. Dama je, ko je bila pomota pojasnjena, takoj vstala in odšla, toda go-sjx>d Maillaud je izjavil, da mu ne pride niti na misel, da bi sedel na ogTeti prostor. Vse prigovarjanje njegovih sosedov je bilo zaman. >Prostor je ogret,< je zatrjeval ogorčeni gospod, in moji nazori o higijeni, kakor ■tudi moje zdravje mi prepovedujejo, da bi se visedel na sedež z zvišano temperaturo, t Niti sam ravnatelj ga ni mogel pregovoriti. Tudi vsak drug sedež je odklonil. Kupil sem vstopnico za sedež št. 114,« je naglašal g. MatUaud, »im ker ta 9edež ne pride v poštev, grem enoetajmo ppoč.t Kmalu nato je dobil ravnatelj tožbo, v ika>teri zahteva Maillaud 250 frankov odškodnine za stroške in izgublieni večer. — V sovjetski Rusiji so iznašli nov ples. Sovj. vlada pobija že dalje časa moderne plese ki jih smatra za znamenje debakla buržo-azije. Pri tem podpirajo vlado tudi mladinske organizacije boljševiške stranke. Da pa se izpopolni negativna propaganda s pozitivnim dejanjem, je iznašla pedagocrična oblast sedaj nov ples sstrojc. Pri tem plesu imitirajo plesalci in plesalke z rokami gibanje beta parnega stroja, d očim simbolirajo s cepetanjem z nogami udarce parnega k lava — Zdi se, da smo ta ples vsi Se slutili, ko smo «e igrali kot otroci vlak. t. reprezentančni ples pod najrišiim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. prirede slušatelji ljubljanske univerze v hotelu »Union« v sredo 16. februarja 1927. Vstop strogo proti vabilu. Velika dvorano izključno za ples; dalje so publiki rezervirani vsi restavracijski prostore, male dvorane in srebrna dvorana. Vstopnina za akademike 10 Din. Ljubljana. i— Zopet nov poizkus samomora. Včeraj, ob S. uri zjutraj se je poskusila zastrupiti v Bonačevi tovarni lepenke v Č-opovi ulici dvajsetletna mladenka, delavka Antonija Brandtst&dterjeva. Izpila je k«zarec liaoia. Rešilni arvto jo je takoj prepeljal v deželno bolnico, kjer so ji izprali želodec. Vzrok pcizkušenega samomora ni znan. 1— Predpustna otroška čajanka Atene 27. t nj. v veliki dvoran« Narodnega doma bo pristopna vsakomur, ki aj preskrbi pravočasno potrebna legitimacijo v Ortopedskem *a-voda. Mladika. Zanimanje izredno veliko. 1— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo lfi. t. m. ob triče.trt na sedem zvečer v klavirski sobi moškega učiteljišča v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. >0 reševanju pijancev«, predava br. predsednik dr. Mikič. 2. Referat br. Krefta iz ameriških časopisov. — Vabimo vse člane (ice), ostale abstinente in prijatelje našega pokreta. 1— Na današnjem reprezentančnem ples« v hotelu »Union« bo od pol 9. ure naprej na razpolago v prvem nadstropju, soba št. 11, cenjenim damam frizerka iz damskega salona A. Gjud. 1_ policijski drobiž. Policija je aretirala dve osebi in sicer eno radi tatvine premoga na železnici ter drugo, ker je že dalj časa zasledovana. Policiji je prijavljena ena tatvina kolesa, en ©estno-policijski prestopek in 4 prestopki pasjega kontumaca. — Trgovskemu potniku Ivanu Rojcu je bilo v soboto dne 12. t. m. ukradeno na Vošnjakovi ulici 700 dinarjev vredno kolo. ________________________ SKUPSCINA LJUBI JANŠKE INŽENJERSKE ZBORNICE. Dne 15. februarja t. 1. se je vršila v dvorani Mestnega magistrata redna letna skupščina Inženjerske zbornice v Ljubljani, katere področje obsega poleg Slovenije tudi Dalmacijo. Skupščini je kot zastopnik gradbene direkcije prisostvoval g. ing. Rudolf Zajec. Ob otvoritvi skupščine se je predsednik spomnil bivšega člana Zbornice pok. g. Viljema Lindauerja. Nato je predlagal brzojavni pozdrav članu Zbornice g. Dušanu Ser-necu, ministru za gradbe in je Zbornica predlogu z odobravanjem pritrdila. Pregledno poročilo o stvarnem delovanju zbornične uprave je podal pravni konsultent Zbornice g. veL župan v p. T. Šporn. Po odobriitvii računskega zaključka za 1. 1926 ter proračuna za 1. 1927 so se izvršile volitve Uprave Zbornice in nadzornega odbora, nadalje delegatov za glavno upravo inženjenskih zbornic v Beogradu in za glavno skupščino zbornic. Novo izvoljena uprava se je takoj konstituirala tako: predsednik g. M. Šuklje, pod- predsednika g«. J. Pavlin in D. Šakič (Swli't), tajnik g. V. Remec, blagajnik g. A. Kril. Ostali člani Uprave so gg. J. Foerster, I. KargotiS (Split), M. Kiepach in F. Tavčar.• Nadzorni odbor tvorijo gg. I. Deško vit (Split), A. Hrovat in Franc Zupančič, namestnik g. V. Šlajmer. V beograjsko Glavno upravo se poleg predsednika in podpredsednika delegira g. Dako Žagar (Split), v glavno skuMčino in-ženjenski.h zbornic, ki se letos vrši v Zagrebu, gg. Kaučič (Split), M. Kasal, Kosmač, Matošič (Split) in Pirkmayer. Skupščina, ki je v načelih odobrila iX)3lovanje dosedanje uprave, je naročila novemu upravnemu odboru, da nadaljuje intenzivno delo. Zlasti ae je naslašala zahteva, da morajo v smislu _.ve^ Ijavnih predpisov zaprositi za pooblastite* vsi inženjerji, ki so nameščeni v podjetjih in opravljajo inženjerske posle. Uprav« Zbornice bo s povdarkom uveljavila te zahtevo________________ IZ URADNEGA ZDRAVSTVENEGA. POROČILA ZA LETO 1926. Nalezljive bolezni kažejo za minulo leto 1926 naslednje številke: Jetika je zahtevala 98 žrtev izmed prebivalstva (1923-145, 1924 — 101, 1925 — 104), od vseh umrlih je umrlo 149% za jetiko. Glavni vzrok, da število jetičnih ne pada, so pač slaba nehigijeneka stanovanja, zasH-ua in prenapolnjena, nepravilna prebrana radi splošne draginje in brezposelnosti. Ope-iovano že moramo poudariti, da je ftfMaad' vitev dispenzarja za bolne na pljučih nujno potrebna, ki bi v boju proti jetiki dosegi« brezdvoma one lepe uspehe, kakor jih je v drugih mestih. Za trebušnim tifusom je obolelo 26 domačinov, od teh je ena oseba umrla. Griža se je pojavila tekom leta v 4reli primerih, od katerih je eden smrtno končal, javljeni so .le bakteriološko ugotovljeni primer,i -lifuza in griže. Za Skrlatinko je 1. 1928 obolelo 65 otrok, umrlo jih je 5. Davita je bila naznanjena 71 kTat, umrlo •je 5 otrok. Število da vice je proti lanskemu lertu naraslo oko ra i za dvojno Število, Epidemična ortrpljivos* tilnika je bila javljena 3 krat, 2 bolnika sta umrla. Tetanus. Encefalitis, sta zahtevala po eno smrtno žrtev. Errsipclas je jbil javljen Miriknvt, en bol nft ie umrl; razven tega je ■še umrlo v befl-nici 7 turih Občinarjev na ošenu. Steklina: Tekom teta 1926 se je javilo 44 oseb, ki so bile ugrioene od psov, pet oseb je bilo poslanih v Pasteurjev zavod v Celje radi suma stekline pri psu. ki jih je ogrdael. Zbolela ni nobena osebs na steklini. (Dalje prih.) STRAHOTE POTRESA V HERCEGOVINI. O potresu v Bosni, Hercegovini ta Dalmaciji se poročajo sledeče podrobnosti: , Potres je obsegal vse oaemlfle Boke Ke-torske do obale Jadranskega morja do Splita in v Bosni do črte Višegrad—Travnic. Epicenter je bil v Stolen, kjer je večina hjl močno poškodovanih, zlasti novo poštno poslopje. Med prebivalstvom je povzro&l potres veliko paniko. Ljudje so bežali preatrtr geni na prosto. Od gore tiabaj *e je odtemU* ogromna sitena, ki se je zvalila s silnim hfi-fiiean v dolino. Med potjo je poruSdia hifie eeljaka Kojoviča. Kojovič, njegova 4ena te dvoje otrok so obležali pod ruševoaami, vendar pa so -bili še pravočasno s težkimi poškodbami rešeni. Najbolj je trpelo Dabanko polje, Id je oddaljeno kakih 20 km od Stolca, kjer je mnogo hiš popolnoma porušenih. V Mostarju so popokali na mnogih hišah zidovi, mnoeo dimnikov 'je porukenih. rJ»" bivaki as hiteli v paničnem Strahu M tako, da je bile *e vse sgodaj po msahi *•* živo. Ljubinja se je podrla nova Šolska zgradba, &tolp turške kuie In del tobačne tovarne. VeSina drugih hiš je 1)61 j ali manj poškodovanih. V okolici so poškodovane gotovo to« kmetske hiše, ter je bilo tudi več oseb lahko ramjeniii. V eeiu Berk o vici se je porušila hiža bratov Bjlič ter pokopala vse stanovalce. Doslej so izvlekli izpod ruševin tri mrtve in šest težko poškodovanih, dočim dva še pogrešajo. Vse ostale hiše v tem eelu so tako poškodovane, da izgleda vas kot po artiljerijskem bombardementu. Razvein omenjenih žrtev je v-eč oeeb lahko ranjenih. V okolici Biled je več Jitš popolnoma porušenih, vež pa tako poškodovanih, da m mogoče več v njih stanovati. V Dubrovniku potres ni napravil posebne škode. Na morju so opazovali po potresu veličasten naravni fenomen. Nad razburkano morsko površino ee je pojavil ogromen sijaj. V Matkoviču je posebno trpelo (kolodvorsko poslopje. Potres je porušil veliki železniški most preko Neretve. Očividci trdijo, da se je v trenutku prvega potresnega sunka dvakrat močno zabliskalo. ; V Stonu je več hiš tako močno poškodovanih, da jih bodo morali demolirati. Po dosedanjih poročilih je zahteval potres poleg velikega števila težje, oziroma lažje ^^oškodovanih 9 smrtnih žrtev. Na tisoče ljudi je brez strehe. Potres so čutili tudi v Italiji. V Trstu in nekaterih drugih obalnih .mestih se je porušilo nekaj dimnikov. Posebno močni so biti potresni sunka v Benetkah. Mnenje dunajskega univerzitetnega preie-sorja dr. Viktorja Conrada. .Dunajski univerzitetni profesor dr. Viktor Gonrad je objavil povodom potresa v Her-(»govini in Dalmacija članek, v katerem piše med drugim: -■Seizmografi Centralnega zavoda za m©-teorogijo in geodinamiko na Dunaju so registrirali v pomdeljek ob 4.44 uri močan potres v bližini, čegar epicenter je bil oddaljen od 'Dunaja po niaših računih okoli 600 km. iz podatkov ene same postaje smo mogli določiti glede smeri samo to, da leži ognjišče •potresa približno južno*. V zvezi s tekton-(sko-geografi&iiml raimerami, smo domnevali, da leži točka ob vzhodni obali Jadrana, seveda v primerni razdalji. Keakcija na aparate je bila tako močna, da bi je kmalu ne bila sidrali. Iz poročil, ki smo jih sedaj sprejeli, je razvidno, da se nismo motili. Izvor potresa je v zemeljski gubi, ki jo tvorijo Dinarske Alpe in 'sicer gre za dislo-■kacijški potres . Potresi te vrste so v zvezi z velikimi iz-premembami v zemeljski skorji ter se pojavljajo na mestih, kjer so mlajše zemeljske gube. Goratvome sile v Dinarskih alpah bo se tako živahne, da spada tamkajšnje ozemlje med najbolj aktivna potresna ozemlja na »vehi. Glede množine potresov ranžira ozemlje nit zapadnemu robu Balkana v vrsti potresnih ozemelj našega planeta na 4. mestu. Prognoze sicer vsak znanstvenik odklanja, vendar pa moramo omeniti, da slede skoraj vsakemu tektoničnemu potresu še poznejši sunki. Ob vsakem- tektoničnem potresu se namreč sprožijo sile ogromne napetosti v zemeljski skorji. Mase, ki pridejo pri tem v poštev pa običajno ne najdejo takoj ravnotežja. Zato lahko računamo, da bodo sledili sedanjemu dinarskemu potresu še nadaljni potresni sunki, o katerih pa smemo presu-mirati, da bodo mnogo slabejši. POTOVANJJE V BERLIN. Prosim, da sprejmete k poročilu o mojem predavanju na Sočinem večeru sledeče pojasnilo. Poročilo vašega g. poročevalca je v nekaterih iočkah netočno, to pa očitno zato, ker sem se moral podvizati z ozirom na obširnost predmeta, ki sem ga obdelal v skoro poidrugournem govoru, in je torej pri tem hitenju g. poročevalec nekaj napačno razumel in preslišal. Niirnberg je mesto Hansa Sachsa (ne Hausa). V Nemčiji ni francoski Jura nego frankovski. Prispodoba Weimarja z Vrhniko je bil dovtip, ki ga je g. poročevalec napačno razumel. Alban Bergova opera se imenuje »Wozzeck« ne »Vojčik«. Glede vprašanja zbiižonja z Nemčijo sem posebno poudaril kot pogoj istega razčiščenje koroškega ^delitev Koroške!) in tudi poljskega vprašanja. Zbli-žanje gre le preko matuške Rusije, katere veliko kulturno silo razni politični prodanci na škodo slovanskega vprašanja tudi pri nas še zanikujejo. Neko nesprejemljivo tezo glede Koroške gospoda A. G., ki ni da bi jo ponavljal, sem krepko zavrnil. Glede njegove »Panev-rope« sem kazal na njegove lastne besede, da gre zgodovina čudovita pota in da v politiki ni doslednosti, lojalnosti in poštenja, kar dela v praksi to idejo — iluzorično, in da ima teza nemških učenjakov, ki vidijo v vojski — priro-den pojav, žal zelo realno podlago, za neoborožene države pa je vsaj pri danih razmerah največja nevarnost, da jih mogočni sosedi ob prvi ugodni priliki — požro. Sicer pa je ideja Panevrope idejalna in bi bila izvedljiva, ako bi človek ne bil samo človek, narodi sami in države pa kot skupine ljudij najgrši in najnelojalnejši egoisti. Pogrešam pa omembe mojih opazovanj stališča nemške javnosti napram Mussoliniju in njegovem — narodu, ter k vprašanju nemške Tirolske v zvezi z našim Primorjem. — To se mi zdi potrebno pridati k poročilu, da ne bo nesporazumevanja. Dr. Jos. C. Oblak. AGNES SORMA. V ^c-boto, dne 12. t. m. je umrla za kapjo v Arižoni Angnes Sorma, slavna nemška igralka, v 62 letu starosti. Ime Agnes Sorma je tesno združeno s spomini na prve Ibsenove in Hauptman-nove uspehe. V Hauptmannovem >Po-topljenom zvonu*, je kot prva igrala vlogo Rutice. Nastopala je sprva v nemškem gledališču v Pragi pod Brahmom. Bila je izvrstna naivka, Id je vzbujala splošno občudovanje radi svoje dražesti, nežnosti in gracijozncsti. Dolga desetletja je bila partnerka igralca Kainca. Na stara leta je odšla v Ameriko k svojemu ,*inu, kjer je dočakala konec svojih dni. SporL Pinedov polet čez Atlantski ocean. V ne- ! deljo 13. t. ,m. zjutraj je ata rta 1 z vojaškega j jetalisča v Elmas na Sardiniji hidroplan j >Savoia 55« za polet čez Atlantski ocean. »Savoia< je opremljen z italijanskim motor- ! . jem. Na letalu se nahajajo De Pinedo, kapitan Del Preie in strojnik Zaoehett-i ter maršal Degld Innoeenli, ki bo pa spremljal j Pineda samo na prvih treh etapah. Hidroplan je poletel v smeri Cabo de Gata v . Španiji, pa je prista-l v Kenitri. Nemški plavat v prsnem stilu Erik Rade-; inaehor je v Halberstadtu zopet zboljšal ob-! stoječi svetovni rekord na 200 m. Preplaval i je namreč to progo v 2:48.5 min. Evropsko prvenstvo v Bolisleighu. V ne-' del jo se je vršila v S. Moricu tekma za ev-j ropsko prvenstvo v bobsleighu, ki so se je i udeležili zastopniki 7 narodov v 8 ibob-! sleighih. Zmagala je Anglija v 6:9.3 min., i druga je bila Amerika v 6:13.2, tretja zopet , Amerika v drugem bobsleighu, četrta Bel- i gija, peta Španija. t Dunajčan Vokovie* (lahOta teža) je poteg- ; nil z levico 75 kg in s tem izenačil svetovni ! rekord Francoza Amota. j Vojaške smuške tekme. Na 12 km dolgi j progi, izpeljani iz Kranjske gore na Pod-! .koren, do Slatine in nazaj, se je vršila v j pondeljek kot zaključek II. letošnjega vojaškega smuškega tečaja vojaška smuška tekma. Udeležilo se je tekme 89 častnikov in 94 podčastnikov. Uspehi so bili zelo dobri, rezultati sledeči: Častniki: 1. podporočnik Sergij Jelenijev v 1:06:40, 2. podporočnik Slavko Bijelajec 1:47, 3. Dragomir Stošic 1:08:05. Podčastniki: 1. Anton Bukovec 1:07:45, 2. Mihajik) Oberovič 1:08:24, 3. Jakob Vodušek 1:09:50. - Tekmo je vodi) kap. Tauber ob .sodelovanju dr. Lapovčfika. dr. HTStiča in inž. Janše. fCMETU.KKA RAZSTAVA NA POKRAJINSKI RAZSTAVI nd dne 10. do 19. septembra 1927 v Ljubljani- Malokomu je morda znano, da obstoja Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani že 160 let. V proslavo te 160-letnice prirod* družba v nizu dosedanjih kmetijskih prireditev na Ljubljanskem velesejmu posel®0 peetro in pregledno razstavo. Predpriprav® •so že v polnem teku, organizacija v razmahu. Program »e bo letos torej še razširil, da«! so le skromna sredstva na razpolago. Dobra volja, .moralna in gmotna podpora in želja po nadaljnem napredku na začrtani poti, P® premagajo vee težave in naj so na videa S® tako velike. Poleg strokovno-poučrags oddelka., ki bo obsegal poljedelstvo, tra’VB^w' živinorejo, vinarstvo, sadjarstvo, gosp®8!-' ske stavbe planšarstvo, agrarne operacije a kmetijsko strokovno književnost, se bo f®' redila tudi velika mlekarska razstava, i*®” stava kmetijskih strojev in orodja, razstaw vina, razstava konj in goveje živine. Ije je na programu razstava izdelkov kntfW' ske industrije, drobnice, čebelarska razstav«* razstava sadja in zelenjave. Agilen odbor Tfi že a polno paro na delu, da izvede žiro*0 začrtani progTam v proslavo 160-letndce <*" stoja Kmetijske družbe, ponajveč pa ** vzgojno-poučnih in stanovskih razlogoVj Ogled bodoče kmetijske razstave bo navdal vsaikega pripadnika tega stanu s samozavestjo in z jasnejšim pogledom v Aep&> *>° do&nost. X Dunajski velesejem. Obiskovalcem dunajskega velesejma, ki se vrši od 13. do m-marca t. 1., je dovoljen na naših železnica« 50-odsbotni popust. Znižanje velja za vozni” na Dunaj od 8. do 18. marca, za povratek pa od 14. marca do 3. aprila. Dalje imaj«' obiskovalci tega velesejma tudi na avstrijski? železnicah popust in sicer 25 odstotkov. Znižanje velja za vožnjo tja in nazaj od 9. do-23. marca. Končno jim dovoljujejo tudi wfl' dranska Plovidba«, »Dubrovačka PliovidM*-in »Boka«: popuste. LJUBLJANSKA BORZA, torek, 15. februarja 1927. (Prve številke povpraševanja, drug® nudbe in v oklepajih kupčijski aakljuckU Vrednote : investicijsko 83.50—0, Vop^ škoda 340—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica Ljubljanska kreditna 150—0, Merkanulna \ do ICO, Praštediona 925—0, Kreditni zavoa j 170—180, Stlrojne 85—0, Trbovlje 415—0, I Vevče 120—0, Split cement 725—0, Stavbna ! 55—05, Sešir 10-1-— 0. — Blago: Zaključena dva vagona lesa. Tendenca za hraato-vino čvrsta, za deželne pridelke mlačna-Zagreb, 15. februarja. Newyork 55.75 -r 56.95, London izplačilo 257.98—276.78, Pari* iaplačilo 223—225, Curih izplačilo 1C94—1097. Dunaj izplačilo 801.1—804.1, Berlin izplačilo-1348.6—1351.8, Praga izplačilo 168-3—109.L Milan izplačilo 244.92—246 82. Curih, IS. februarja. Beograd 9-135, York 519.875, 25.1875, Pans 20.44, Berlin 12820, Dunaj 73.225, Praga 10.4«-Milan 22.40, Bukarešta 2.975, Sofija'3.75, Budimpešta 90.95. skupaj ali posamič dalje bivša kleparska delavnica in šupa oboje pripravno tudi za skladišče, je oddati v Avg. Tomažičevi hiSi, Dunajska cesta 9 — Zglasili se je radi pc-gledanja pri hišnici v tamošnji veži, kjer se dobi tudi nadaljna pojasnila. Najemnina po ponudbi in dogovoru. Bmsspmsmz Najboljši šivalni stroj in koio Je edino le Zalivala. Ob smrti našega srčnoljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda Frana Drenik-a došk> nam je toliko odkritih izrazov sožalja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom vsem našo najglobokejšo zahvalo. Posebno pa se čutimo dolžne zahvaliti se za poklonjene krasne vence in cvetje, gg. zastopnikom javnih oblasti in dostojanstvenikom, prijateljem in znancem p« za častno spremstvo na njega -zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za častno spremstvo sledečim slavnim društvom s prapori: Jugoslov. Sokolskemu Savezu,-Sokolskim društvom iz Ljubljane, Domžal, Jesenic, šiške in Viča; Narodni čitalnici v Ljubljani, čitalnici v Spodnji Šiški; Molki in ženski podružnici C. in M. v Spodnji Šiški, gasilnemu društvu v Spodnji Šiški tesr zastopnikom raznih drugih Iskrena zahvala slavnemu pevskemu zboru »Glasbene Matice« za pretresljive žalostinke in starosti Matičnega Sokola, bratu Bogomilu Kajzelju za prekrasni nagrobni govor. Vsem še enkrat naša najtoplejša zahvala. V Ljubljani, dne 16. februarja 1927. ŽALUJOČI OSTALI S ee n S * mat dom, obrt In tndu*tvl|o v vseh opramah. istotam pletilni stroj OUBtiO Pouk « nmiu kiiulab*. Ve Slatna garancija j OeUmlct u ptprMtt*. MzlH c«w, tu« m (krtka. Josip Peteline Ljubljana Mu Pnitrnvtii Št. 1420/ref. XX1F. Razglas. Ker se v Ljubljani že štirt mesece pojavil nikak nov slučaj pasje stekline, se Ljubljano dne 3 novembra 1926, si. 28363/26. odrejeni pasji kontumac ukinja. Mestni magistrat ljubljanski dne IS. februarja 1927. MALI OGLASI Za vsako bcaedo «e plača 50 par. Za debelo ttJkapo pa Din L—. Prota se cemo kompletni nemBD