Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIS.T kraljevske banske uprave dravske banovine 101. kos. V LJUBLJANI, dne 21. decembra 1932. Letnik III. VSEBINA <89. Zakon o dopolnilnem sporazumu k pogodbi o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo in Italijo. 790. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja in selitev ministrov in banov, aktivnih, upokojenih in na razpoloženju. 791. Objava o odmerjanju trošarine na električni tok za razsvetljavo. 792. Razpisa. — Obvezno overavljanje faktur po členu 3. uredbe Pov. br. 280/III — 1931. — Dopolnitev razpisa št. 35.108/I'V z dne 22. novembra 1932. 793. Razne objave iz »Službenih novin«._____________________________ Zakoni in kraljevske uredbe. 789. Mi ALEKSANDER I., Po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta: Narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 23. septembra 1931. na izredno zasedanje za dan 7. decembra 1931., v svoji 55. redni s®ji, ki jo je imela dne 18. oktobra 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 28. novembra 1931. na izredno zasedanje za dan 11. januarja 1932., v svoji 40. redni seji, ki jo je imel dne 19. oktobra 1932. v Beogradu, sklenila lQ da smo Mi potrdili in proglašamo: zakon o dopolnilnem sporazumu k pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo z dne 14. junija 1924.* ki se glasi: § 1- Odobruje se in dobiva zakonsko moč dopolnilni spo-fazum k pogodbi o trgovini in plovitvi z dne 14. junija 1924., sklenjeni med kraljevino Jugoslavijo in kralje- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne decembra 1932., št. 289/CIX/755, objavljeno v srbsko-kfvaškem in francoskem jeziku. vino Italijo v Rimu dne 25. aprila 1932., ki se v izvirniku in prevodu glasi: Dopolnilni sporazum k pogodbi o trgovini in plovitvi z dne 14. junija 1924. Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in Njegovo Veličanstvo kralj Italije sta se glede na izpremembe, ki so nastale v gospodarskem položaju obeh držav, odločila skleniti dopolnilni sporazum zaradi izpremembe tarifnega dela pogodlbe o trgovini in plovitvi, sklenjene med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 14. junija 1924.,* in sta imenovala v ta namen za svoje pooblaščence, in sicer: Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: N j. eksc. g. Milana Rakiča, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Nj. Vel. kralju Italije, g. Milivoja Pil jo, načelnika ministrstva za trgovino in industrijo; Njegovo Veličanstvo kralj Italije: Nj. eksc. g. Dina Grandi j a, ministra, državnega tajnika za zunanje posle, poslanca v parlamentu, ki so se dogovorili, ko so overili svoja pooblastila, spoznana v pravilni in predpisni obliki, to-le: I. Kraljevina Italija se odreka pogodbenim carinam, določenim v zgoraj omenjeni pogodbi, glede naslednjih postavk jugoslovanske tarife (priloga A. omenjene pogodbe): Številka jugoslovanske tarife Iz 9., iz 2. Konserve iz paradižnikov. Iz 103. Žitne moke. Iz 104. Mastna olja: 1. Repno olje. Iz 143., iz 1. Konserve iz paradižnikov v hermetično zaprtih posodah. * »Uradni list« št. 46/11 iz leta 1929. 375. Usnjene rokavice, tudi v zvezi s tekstilno tvarino: 1. Brez podloge. 2. S podlogo. Razen tega se izpreminjajo pogodbene carine, določene v zgoraj omenjeni pogodbi za naslednje postavke jugoslovanske tarife (glej prilogo A. omenjene pogodbe), tako-le: Priloga A. Uvozne carine kraljevine Jugoslavije. Številka Jugoslo- vanske tarife Imenovanje blaga Uvozno carina v zlotih dinarjih za 100 kg Iz 104 Mastna olja: 2. Olje iz bukovega žira, zemelj- skega oreha, maka, sončnice, seza- movega semena, koruze in ostala mastna olja za jed 40 — 278 Zamet, pliš in druge podobne tkanine 200'— Iz 296 Tkanine iz lanu, ramije, konop- lje in ostalih rastlinskih snovi, ne izrečno imenovanih: Iz 1. Tkanine, ki imajo 18 niti in manj v votku in snutku na 1 cm2: a) iz jute 28'— 305 Vreče 35 — lz 419 Gumbi iz koroza (rastlinske slo- novine) 200'— II. Lista priloge B. omenjene pogodbe, ki se nanaša na uvozne carine v Italiji, se nadomešča z naslednjo listo: Priloga B. Uvodne carine v kraljevini Italiji. Številka italijan- Uvozno c ske Imenovanje blaga carino S 3 tarife v liroh •5J2 N Iz 1 Konji: b) ostali, vštevši žrebeta in ko- za glovo bile kolikršnekoli višine . . 700'— 4, 5i Goveda 6j 1 l 1 Pripomba k štev. 4, 5, 6. — Pod pogodbeno postopanje po teh postavkah spadajo voli, krave in biki, ki so izgubili več ko štiri mlečnjake. 7 Jalovina in bikci Pripomba k štev. 7. — Pod pogodbeno postopanje po tej postavki spadajo mlada goveda, ki niso izgubila več ko štiri mlečnjake. 240'- 8 Teleta: nad 150 kg do 150 kg 200 — 120'— 1 Številko italijan- Uvozno O — 3! ske Imenovanje blaga cprino £ o tarife v lirah i? O Pripomba k štev. 8. — Pod za glovo pogodbeno postopanje po tej po- stavki spadajo mlada goveda, ki 9 imajo še vse mlečnjake. Živali ovčje pasme li- -— Iz 11 Svinje, ki tehtajo: b) več ko 20 kg do 110 kg . . no-— — 12 zo 100 kg Perutnina (živa) 10U — 0.2 Iz 18* Zaklane živali: Iz 19 a) zaklana živina: l GOB- 0.7 Nepredelano meso (izvzemši meso perutnine, divjačine, golobov in domačih zajcev): a) presno, tudi zmrzlo .... ICO'— 0.4 Iz 20 Predelano meso: b) nasoljeno, prekajeno ali dru-' gače predelano: 1. gnjati (šunke) 1 GOB- 1.8 2. ostale ICO-— 1.4 24 Jajca perutnine 10360 0.4 74 Suha stročja povrtnina v zrnju . . 5-50 — 76 Krompir prosto K 96 Pripomba. — Suhe slive jugoslovanskega izvora, nazvane Bistrica«, ki so opremljene s potrdilom o izvoru, ki ga je izdalo jugoslovansko ministrstvo za trgovino in industrijo, se sprejemajo do letne količine 10.000 kvintalov ob znižani carini po 7-35 lir za kvintal. Iz 100 Gobe: b) suhe 55-- — Iz 103 Rudninske vode: a) naravne, zdravilne: Radensko »Zdravilno vrelo« (Slatina-Radenci), Rogaško »Do-nati vrelo« (Rogaška Slatina), Rogaško »Styria vrelo« (Rogaška 1 Slatina) b) ostale: Radensko »Kraljevo vrelo« (Slatina-Radenci), Radensko »Gizela vrelo« (Slatina-Radenci), Rogaško »Tempel vrelo« (Rogaška Slatina), Bukovička kisela voda (Aran- 11 — delovac), Sisačka voda (Sisuk) . . 22-— — 129 Svinjska mast 100-— 0.5 130 Slanina . 100 — 0.8 Iz 569 Cementi: 0.4 b) ostali ......... 4-58 * V srbsko-hrvalskem besedilu očitno pogrešeno *ia' Usnjeno: »lz 12.4 — Op. ur. III. Izjava končnega zapisnika >11. Glede uvoznih carin v Italijic se ukinja. IV. Ta dopolnilni sporazum kakor tudi pogodba o trgo-Vlni in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo z dne 14. julija 1924. na ka-tero se nanaša, so obvezni za čas enega leta, računši od dne, ko se ta sporazum uveljavi. Po preteku tega roka ostaneta dba akta v moči šest mesecev po odpovedi, ki jo lahko poda ob vsakem času ena ali druga visoka pogodbena stranka. V. Ta dopolnilni sporazum se ratificira in ratifikacijski mstrumenti se čimprej izmenjajo v Rimu. Medtem pa sta se dogovorili visoki pogodbeni stranki, da ga uveljavita začasno z izmenjavo not v čim najkrajšem roku. V potrditev tega so podpisali pooblaščenci ta sporazum in ga opremili s svojimi pečati. Sestavljeno v Rimu v dveh izvodih dne 25. aprila 1932. (M. P.) M. M. Rakič s. r. (M. P.) Dino Grandi s. r. (M. P.) M. Pilja s. r. Zapisnik. V trenutku, ko so pristopili k podpisu dopolnilnega sporazuma k pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo z dne 14. julija 1924., podpisanega na današnji dan med Jugoslavijo in Italijo, so se dogovorili podpisani pooblaščenci, predpisno pooblaščeni, tako-le: Vlada Jugoslavije in vlada Italije se zavezujeta ustanoviti čimprej, vsekakor pa ne kesneje nego m - dni potem, ko dobi imenovani sporazum moč, stalen itali-jansko-jugoslovanski gospodarski odbor. Članom tega odbora se smejo po potrebi prideliti strokovnjaki Omenjeni odbor ima nalogo: 1. da išče primernih sredstev, da se olajša in razvija trgovinska izmena med obema državama; 2. da rešuje v obojestransko zadovoljstvo vsa sporna Vprašanja med obema državama, ki se tičejo gospodarskih odnošajev kakor tudi odnošajev, ki izhajajo iz veljavnih sporazumov o carinskih predmetih, iz pomorskih služb, obmejnih izmen itd. V potrditev tega so podpisali pooblaščenci ta Vpisnik. Sestavljeno v Rimu v dveh izvodih dne 25. apri-]a 1932. (M. P.) M. M. Rakič s. r. (M. P.) Dino Grandi s. r. (M. P.) M. Pilja s. r. ' § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo pogoji, določeni v členu V. dopolnilnega sPorazuma. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ^ zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 25. novembra 1932. Aleksander s. r. Minister Predsednik za trgovino in industrijo ministrskega sveta dr. I. šumenkovič s. r. dr. M. Srškič s. r. Minister za zunanje posle Minister brez portfelja B. D. Jevtič s. r. dr. Albert Kramer s. r. Videl Minister za socialno politiko in pritisnil državni pečat in narodno zdravje čuvar državnega pečata, Ivan Pucelj s. r. minister pravde Minister brez portfelja Bož. Ž. Maksimovič s. r. dr. H. Karamehmedovič s. r. Minister brez portfelja Minister za šume in rudnike dr. Drag. S. Kojič s. r. Matica Pavao s. r. Minister Minister za finance za trgovino in industrijo dr. Milorad Dordevič s. r. dr. I. Šumenkovič s. r. Minister za gradlbe Minister pravde dr. Stjepan Srkulj s. r. Bož. Ž. Maksimovič s. r. Minister za zunanje posle Minister za promet B. D. Jevtič s. r. Laz. Radivojevič s. r. Minister za notranje posle Minister za poljedelstvo Živojin Lazič s. r. Juraj Demetrovič s. r. Minister za prosveto Minister dr. Radenko Stankovič s. r. za vojsko in mornarico, Minister armijski general za telesno vzgojo naroda Dragomir Ž. Stojanovič s. r. dr. Lavoslav Hanžek s. r. Uredbe osrednje vlade. 790. Na osnovi člena 48. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih drž. uslužbencev št. 84.600/1 z dne 12. decembra 1931. je predpisal ministrski svet po predlogu ministra za finance uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja in selitev ministrov in banov, aktivnih, upokojenih in na razpoloženju.* L Povračilo stroškov za službena potovanja v mejah kraljevine. Člen 1. Povračilo stroškov pripada aktivnim ministrom in banom, če potujejo službeno izven službenega kraja. S službenim krajem je treba umeti gradbeni okoliš kraja, iz katerega se službeno potovanje nastopi. Člen 2. Dnevnica v času službenega potovanja znaša 230 dinarjev na dan. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. novembra 1932., št. 274/CIV/732. Člen 3. Čas za dnevnico se računi od ure odhoda do ure povratka. Za vsakih popolnih 24 ur pripada celotna dnevnica. Za ostanek nad 12, toda pod 24 ur pripada celotna dnevnica, za ostanek 12 ali manj kot 12 ur pa polovica dnevnice. Če je trajalo vse potovanje več kot 12, a manj kot 24 ur, pripada celotna dnevnica. Če je trajalo vse potovanje 12 ali manj kot 12 ur, pripada polovica dnevnice. Člen 4. ♦ Za službeno potovanje z luksuznimi (ekspresnimi) vlaki pripada povračilo dejanski za vozovnico napravljenega izdatka. « Člen 5. Za službeno potovanje po suhem pripada kilometrina, ki znaša 3 dinarje za en kilometer. Ta kilometrina ptipada tudi, če se vrši potovanje v državnem avtomobilu zaradi inšpekcije, neglede na to, ali se je moglo na dotični razdalji uporabljati drugo prevozno sredstvo. Če potujejo ministri in bani skupno v istem avtomobilu, se izplača kilometrina tistemu, ki mu pripada pravica do službene uporabe avtomobila. Ulomek pod enim kilometrom se računi za cel kilometer. Člen 6. Ministrom in banom v pokoju in na razpoloženju pripada, če so odrejeni, da opravijo državni ]>osel zunaj kraja stalnega stanovanja, dnevnica po členili 2. in 3. te uredbe. Člen 7. Za službeno potovanje z železnico ali ladjo pripada ministrom in banom v pokoju in na razpoloženju povračilo dejanski za vozovnico napravljenega izdatka, za potovanje po suhem pa kilometrina po odredbah člena 5. te uredbe. II. Povračilo stroškov za službena potovanja v inozemstvo. Člen 8. Ministrom in banom, aktivnim, upokojenim in na razpoloženju, pripada, če potujejo službeno v inozemstvo in iz inozemstva, kot dnevnica in povračilo ostalih stroškov: 1. aktivnemu predsedniku ministrskega sveta po 200 šv. fr. na dan; 2. ministrom in banom po 150 Šv. fr. na dan; 3. predsedniku ministrskega sveta, ministrom in banom v pokoju in na razpoloženju po 120 šv. fr. na dan. Poleg povračila iz predhodnega odstavka jim pri-stoji tudi povračilo dejanski napravljenih izdatkov za osebni prevoz z železnico ali z ladjo. Dnevnica se računi za potovanje v državo ali iz države z zdravo valuto v valuti dotične države, za potovanje v državo ali iz države s slabo valuto v dinarjih, in to v obeh primerih v ustrezni valuti za vsoto švicarskih frankov, določeno v prvem odstavku tega Člena, po borznem tečaju na dan odhoda na potovanje. Dnevnica se računi od ure, odnosno do ure', ko se prestopi meja. Za vsakih popolnih 24 ur pripada celotna dnevnica. Za ostanek pod 24 ur se deli dnevnica na število ur, prebitih na inozemskem ozemlju. Začeta ura se računi za celo. Za čas. prebit na ozemlju kraljevine, pripada dnevnica iz člena 2., in to po številu ur. Izplačilo tuje valute po dokončanem potovanju in predloženem računu se izvrši v dinarjih po srednjem borznem tečaju za čas, prebit v inozemstvu. Višek dobljene akontacije se vrne državni blagajni v tisti valuti, v kateri se je akontacija prejela. III. Povračilo selitvenih stroškov. Člen 9. Banom pripada, če se premeste po službeni potrelbi v drug službeni kraj, kot povračilo selitvenih stroškov: 1. dnevnica, osebna in za vsakega preseljenega rodbinskega člana; 2. povračilo za prevoz, osebni in vsakega preseljenega rodbinskega člana; 3. povračilo za selitev pohištva. Povračilo selitvenih stroškov pripada tudi rodbinam umrlih Ibanov, in to iz dotedanjega službenega kraja umrlega bana do kraja stalne nastanitve. Člen 10. Za čas selitve pripada osebna dnevnica, kakor pri službenem potovanju, za vsakega preseljenega rodbinskega člana po Vk osebne dnevnice. Člen 11. Pri selitvi z železnico ali ladjo pripada tako za osebni prevoz kakor za prevoz rodbinskih članov povračilo dejanski storjenega izdatka za vozovnico. Če se za selitev ne da uporabiti železnica ali ladja, ker teh prevoznih sredstev ni, pripada za vsak kilometer pota: samcu po 3 Din z rodbino do 2 otrok po 4 Din z rodbino z več ko 2 otrokoma po . . 5 Din Ta kilometrina ne pripada, če se uporabi za osebni prevoz službeni potniški avtomobil. Člen 12. Za selitev pohištva pripada: 1. ob selitvi z železnico ali ladjo: a) povračilo stroškov za prevoz pohištva po predloženem tovornem listu pa tarifi za sporovoz; b) povračilo za vkladanje in izkladanje, prevoz do postaje in obratno, za natovoritev in raztovoritev, za poškodbe in zavarovanje pohištva po sedemdeset par od vsakega kilograma dejanski preseljenega pohištva; c) povračilo za prevoz večje prtljage po tarifi za brzovoz do maksimalne teže 300 kg; za osebni prevoz od stanovanja do postaje pri odhodu in prihodu 100 Din samcu in 150 Din z rodbino, če se ni uporabil službeni potniški avtomobil; 2. ob selitvi z vozom kot skupna povračila: a) do 5 kilometrov: samcu 500 Dja z rodbino do 2 otrok 1200 Djn z rodbino z več ko 2 otrokoma ...... 1600 b) za vsak nadaljni kilometer: samcu .... 20 D|n z rodbino do 2 otrok .......... 35 Dj11 z rodbino z več ko 2 otrokoma 45 D*n Zaradi odmore povračila iz točke 1., pod b), tega člena mora železnica uradno ugotoviti težo dejanski prC" seljenega pohištva. Če bi bilo povračilo, določeno v točki 1., pod b), tega člena manjše od dejanski napravljenega izdatka za do- tične vrste postov, se sme višek priznati in iz državne blagajne izplačati samo po odločbi ministra za finance. Člen 13. Odredbe odstavka (2) člena 24., odstavkov (2), (*) *n (4) Člena 25., členov 26., 27., 28. odstavka (‘), člena 29., odstavka (2) člena 35., odstavkov (7) in (12) člena 36., klenov 37., 38., 39. in 40. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih drž. uslužbencev št. 84.600/1 z dne 12. decembra 1931.* veljajo tudi za odmero popačila selitvenih stroškov po tej uredbi. IV. Obče odredbe. Člen 14. Po vsakem službenem potovanju ali selitvi se mora predložiti račun z vsemi podatki, potrebnimi za njegovo likvidacijo in izplačilo. Člen 15. Na račun potnih, odnosno selitvenih stroškov se sme Splačati pred dovršenim potovanjem ali po dovršenem Potovanju po približnem izračunu znesek 2/» skupne vsote. Člen 16. Vse terjatve po tej uredbi zastarajo, če se ne prijavijo v 6 mesecih od dne dovršitve potovanja ali selitve. Ob delni selitvi se morajo računiti roki za prijavo terjatev ločeno drug od drugega. Člen 17. Vsa potrebna pojasnila za pravilno uporabo te uredbe daje minister za finance. Člen 18. Ta uredba dobi obvezno moč od dne razglasitve v Službenih novinah«. Iz občega oddelka ministrstva za finance, dne 16. novembra 1932.; št. 50.142/1. ■ - 791. Objava.** Gospod pomočnik ministra za finance je izdal na osnovi člena 68. zakona o državni trošarini nastopno Pojasnilo: I. Pri mešani porabi električnega toka, t. j. ko se troši tok za motorje in za razsvetljavo, vodi pa niso loče-hi, marveč je samo en tokomer za merjenje celotne porabe, se mora ob računiti poraba toka za razsvetljavo po Naslednjem postopku: til q gg, ■osnovo je vzeti nastopno pravilo: 1. Mesečna poraba za razsvetljavo v urah za stano-vanja, trgovine in dr. v mestih se jemlje s 50 urami. 2. Mesečna poraba za razsvetljavo v urah za stano-v*Mja, trgovine in dr. na kmetih se jemlje s 33 urami. 3. Mesečna poraba za razsvetljavo v urah za lokale, hotele in kavarne (kafane) vobče (tako v mestih, kakor na kmetih) se jemlje z 80 urami. * »Služlbeni list« št. 46/4 iz 1. 1932. ** >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne l2. septembra 1932., št. 289/CIX/75G. 4. Mesečna poraba za razsvetljavo v urah za vsa tvornice: a) pri 8 urnem delu se jemlje 25 ur; b) pri 16 urnem delu se jendje 120 ur; c) pri 24 urnem delu se jemlje 250 ur. Če se torej vzame, da se uporablja v enem podjetju tok za motorje in za razsvetljavo in se ta poraba meri z enim tokomerom, je izvesti račun takole; N. pr.: Porabljenega je toka vsega skupaj v enem mesecu po tokomeru 1000 kilovatnih ur. V tem podjetju, ki dela 16 ur na dan, so poleg motorja za razsvetljavo žarnice, in to: , 2 žarnici po 15 vatov = 30 vatov, 3 žarnice po 40 vatov = 120 vatov, 5 žarnic po 60 vatov = 300 vatov, „ 2 žarnici po 160 vatov = 320 vatov, S skupaj 12 žarnic s 770 vati. Najprej izračunimo tok, ki so ga porabile žarnice v tem mesecu, kar se ugotovi tako-le: Število skupnih vatov žarnic, ki so v rabij je pomnožiti s številom ur v i. (točki 4., pod b) te naredbe 'in deliti s 1000, pa se dobi število kilovatnih ur, porabljenih za razsvetljavo v enem mesecu. Ta primer se torej izračuni tako-le: 77 X 12 10~”" = : ^ ~ kilovatnih ur na mesec. Torej se porabi v podjetju za razsvetljavo 92-4 kilovatnih ur, ostanek 907-6 kilovatnih ur gre na pogon motorjev. Potemtakem se izračuni trošarina za ta mesec tako-le: 92-4 ali okroglo 92 kilovat, ur X 0-70 = 64-40 Din, 907-6 ali okroglo 908 kilovat, ur X 0-10 = 90-80 Din. To podjetje mora plačati skupaj .... 155-20 Din kot državno trošarino na električni tok. Na isti način se obračuni tudi poralba v kilovatnih urah pri tistih osebah, ki dobivajo električni tok pavšalno, in to po odredbi točk 1., 2. in 3. te naredbe. Na primer: Neko stanovanje ali trgovina v mestu plačuje električni tok pavšalno; pri električni centrali je pavšalirana: z 2 žarnicama po 15 vatov — 30, s 3 žarnicami po 40 vatov = 120, z 2 žarnicama po 60 vatov = 120, 7 žarnic skupaj 270. Po I., točki 1., te naredbe se računi 50 ur gorenja na mesec; potemtakem d& skupni seštevek vatov, pomnožen s številom ur gorenja in deljen s 1000: 27?,^OQ— 19.500 :1000 = 13-5 kilovatnih ur. 1000 To stanovanje porabi 13-5 kilovatnih ur na mesec in plača državne trošarine 13-5 X 0-70 = 9-45 Din. Po teh podatkih se mora povsod obračunjati državna trošarina na električni tok pri mešani porabi, t. j. pri porabi za motorje in za razsvetljavo ob enem tokomeru kakor tudi pri porabi pavšalno in ob uporabi tokomera. Zato morajo v takih primerih organi finančne 'kontrole v podjetjih, ki imajo svoje lastne centrale, popisati žarnice po njih jakosti in po tem napraviti obračun;-pri občinskih in drugih javnih centralah pa morajo vročiti centrale «ame orrranoiu finančne kontrole popis in jakost žarnic, ki plačujejo porabo toka pavšalno. Pri razsvetljavi ulic in drugi javni razsvetljavi se mora obračunjati poraba električnega toka na isti način, vendar tako, da se pri ulični razsvetljavi mora vzeti za mesečno poralbo: a) pri žarnicah za vso noč 360 ur; b) pri žarnicah za pol noči 180 ur, t. j. pri žarnicah za ulično razsvetljavo, ki gorijo vso noč, se mora raču-niti, da na mesec gorijo in rabijo toka 360 ur, pri žarnicah, ki ne gorijo vso noč, pa da gorijo in porabijo toka 180 ur. Tako se torej vrši kontrola s primerjanjem celotnega proizvajanja po tokomeru v centrali s porabo po žarnicah pri zasebnih potrošnikih in pri javni razsvetljavi kakor tudi pri porabi za pogon motorjev. Ne sme se pojaviti večja razlika od 20%; če se pa pojavi, se mora ukreniti potrebno, da se preišče. II. Kjer obstoje dvotarifni tokomeri, po katerih se plačuje dnevna poraba toka precej ceneje, je obračunjati državno trošarino za dnevno porabo toka po točki 7. a), pod 2. člena 72. zakona o državni trošarini, za nočno porabo toka pa po točki 7. a), pod 1. člena 72. zakona o državni trošarini. Dvotarifni tokomeri morajo ločiti porabo nočnega toka istočasno za ves svoj okraj. To odredbo je priobčiti vsem organom finančne kontrole in prizadetim podjetjem; ko se pa razglasi v »Službenih novinah«, ni več odrejati komisije za določitev dejanske porabe električnega toka na motorje in na razsvetljavo pri mešani porabi, niti ni obračunjati trošarine pri centralah, ki voibče nimajo tokomera v centrali, po odstavku (1S) člena 105. a trošarinskega pravilnika, marveč je po tej naredbi vršiti obračun in pobirati državno trošarino na električni tok povsod, kjer ni tokomera za merjenje dejanske porabe. Iz davčnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu, dne 19. novembra 1932.; št. 90.922. 782. Razpisa.* i. Obvezno overavljanje faktur po členu 3. uredbe Pov. br. 280/III-931. V členu 3. uredbe za izvrševanje zakona o skupnem davku na poslovni promet Pov. br. 280/111 z dne 30. marca 1931.** je odrejeno, da je pokazati fakturo za blago, uvoženo iz inozemstva, in to, da postavi carinski organ nanjo uradni pečat in podpis. Brez te overovitve uvoznik fakture ne sme prevzeti, ker se bo vzelo, da take fakture niti ni bilo. Opazilo se je, zlasti pri carinsko-poštnih pošiljkah, da opuščajo carinski organi overavljanje predloženili faktur. Carinarnicam se naroča, da se najstrože drže navodila, danega s členom 3. omenjene uredbe, in da fakture neizogibno overavljajo. Overovitev sestoji iz carinarničnega žiga, datuma ocarinjanja in podpisa uradnikov, ki so carinjenje vršili. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. decembra 193?.. št. ?84'CVT'745. ** »Službeni list« št. 138/26 iz leta 1931. Če pa uvoznik fakture ne preda ali če faktura blaga ne spremlja, se nalaga uradnikom, ki vrše carinjenje, da to v deklaraciji ugotove in to ugotovitev s svojim podpisom overovijo. Ta ugotovitev služi za edini dokaz o načinu carinjenja pošiljke, t. j. ali se je skupni in luksuzni davek pobral glede na predloženo fakturo ali pa se je postopalo kakor v primerih, ko faktura vobče ni bila predložena. Iz pisarne oddelka za carine ministrstva za finance v Beogradu, dne 22. novembra 1932.; št. 35.103/IV. II. Dopolnitev razpisa št. 35.103/IV z dne 22. novembra 1932. Vsaka faktura, ki se predloži zaradi carinjenja blaga carinskemu oblastvu, mora biti opremljena s potrdilom lastnika blaga o njegovi neoporečnosti, kakor je predpisano z razpisom C. br. 11.780 z dne 18. marca 1926. Ponavljajo se primeri, da prihajajo fakture uvoznikom po pošti obenem s paketi (kot priloga k sprem-nici) in pridejo carinskim organom v delo neoverovljene, brez potrdila lastnikov blaga o njegovi neoporečnosti. Ker smejo carinski organi take fakture sprejemati kot dokaz o vrednosti blaga, jih morajo vrniti pošti, ki jih vroči lastnikom, ki so dolžni, opremiti jih s predpisanimi potrdili. Brez potrdil o neoporečnosti se fakture ne bodo jemale kot dokaz o vrednosti blaga in je glede plačila skupnega davka in luksuznega davka postopati kakor v primerih, ko faktura ni predana. S tem se dopolnjuje razpis št. 35.103/IV z dne 22. novembra 1932.* Iz pisarne oddelka za carine ministrstva za finance v Beogradu, dne 28. novembra 1932.; št. 35.559/1V. 793. Razne ob?ave iz »Službenih novin“. i Številka 258 z dne 6. novembra 1932. Njegovo Veličanstvo kralj je sprejel z ukazom z dne 5. novembra 1932. ostavko, ki so jo podali: Predsednik ministrskega sveta dr. Srškič Milan; minister brez portfelja dr. Kramer Albert; minister za socialno politiko in narodno zdravje Pucelj Ivan; minister brez portfelja dr. Karamelimedovič H a m d i j a ; minister za prosveto dr. Kojič Dragotin; minister pravde dr. Šumenkovič 11 i j a; minister brez portfelja Maksimovič Božidar; minister za promet Radivojevič Lazar; minister za poljedelstvo De' metrovič Jura j; minister za vojsko in mornarico armijski general Stojanovič D j. Dragomir; mj' nister za finance dr. Djordjevič Milorad; min'* =ter za telesno vzgojo naroda dr. Kraljevič D r a • * Ta razpis je objavljen zgoraj pod I. g a n ; minister za gradbe dr. Srkulj Stjepan; minister za šume in rudnike Pogačnik Viktor; minister za zunanje posle Jevtič Bogoljub; minister Za notranje posle Lazič Zivojin in minister za trgovino in industrijo Mohorič Ivan ter jih je razrešil dolžnosti in postavil na razpoloženje. Z istim ukazom je postavil: za predsednika ministr. sveta dr. Srškiča Milana; za ministra brez portfelja dr. Alberta Kramerja; za ministra za socialno politiko in narodno zdravje Puclja Ivana; za ministra brez portfelja dr. Karamehmedoviča Hamdijo; za ministra brez portfelja dr. Kojiča Dragotina; za ministra za trgovino in industrijo dr. Šumenkoviča 11 ij o ; za ministra pravde Maksimoviča Božidarja; za ministra za promet Radivojeviča Lazarja; za ministra za poljedelstvo Demetroviča J u r a j a ; za ministra za vojsko in mornarico armij-Bkega generala Stojanoviča D j. Dragomira; za ministra za šume in rudnike Matico Pavla; za ministra za finance dr. Djordjeviča Milorada; za ministra za gradlbe dr. Srkulja Stjepana; za ministra za zunanje posle Jevtiča Bogoljuba; za ministra za notranje posle Laziča Živojina; za ministra za prosveto dr. Stankoviča Radenka in za ministra za telesno vzgojo naroda dr. Hanžeka Lavoslava. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. novembra 1932. je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone I. stopnje Mohorič Ivan, minister na razpoloženju. Z odlokom ministra za promet z dne 24. oktobra 1932. so bili premeščeni na predlog direkcije državnih železnic v Ljubljani na prošnjo: Legat Franc, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Škofljica, v postajo Ljubljana, glavni kolodvor; Sedlaček Bogomil, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Laško, v postajo Zidani most; Lednik Josip, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor, v postajo Ljubljana, glavni kolodvor; Ugo Ferdinand, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor, v postajo Kranj; Budi h na Lovrenc, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Maribor, glavni kolodvor; Majhen Martin, prometni uradnik Vili. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Maribor, glavni kolodvor; Tavčar Jožef, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Ljubljana, gorenjski kolodvor; Kozjek Frančišek, prometnik IX. položajne skupine postaje Poljčane, za šefa postaje Zreče in Godišček Klement, prometnik VIII. položajne skupine in šef Postaje Zreče, za šefa postaje Škofljice. Številka 259 z dne 7. novembra 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. oktobra 1932. je napredoval pri pošti in telegrafu Ljubljana 2 za p. t. uradnika VII. položajne skupine Jakše Aleksander, p. t. uradnik VIII. položajne skupine iste pošte in telegrafa. Z ukazom Njepovega Veličanstva kralja z dne 3. oktobra 1932. je bil upokojen Fajdiga Rudolf, p. t. hradnik VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljub-fjana 1. številka 260 z dne 8. novembra 1982. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. septembra 1932., O. n. štev. 76805, so bili postavljeni: Sivec Fran, kontraktualni učitelj državne osnovne šole v Zagradcu, srez novomeški, za učitelja s pravicami uradnika VI. položajne skupine, na istem mestu; Sancin Josip, bivši učitelj v Italiji, za učitelja državne osnovne šole v Čadežu, za učitelja s pravicami uradnika VII. položajne skupine; Mlekuž Eva, bivša učiteljica v Italiji, za učiteljico državne osnovne šole v Pobrežju s pravicami uradnika VII. položajne skupine; Zorn Emil, kontraktualni učitelj državne osnovne šole v Bušeči vasi, srez krški, za učitelja osnovne šole v Krškem s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Hreščak Alojzij, kontraktualni učitelj 1. deške državne osnovne šole v Ljubljani-mesto, za učitelja s pravicami uradnika VI. položajne skupine na istem mestu; Ličar Pavla., bivša učiteljica v Italiji, za učiteljico državne osnovne šole v Kostanjevici s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Ažman Ana, bivša učiteljica v Italiji, za učiteljico državne osnovne šole v Prevaljah, s pravicami uradnika VII. položajne skupine; Trošt Josip, bivši učitelj v Italiji, za učitelja državne osnovne šole v Dobrovniku, srez dolnjelendavski, s pravicami uradnika VII. položajne skupine 1. periodskega poviška; Trošt Justina, bivša učiteljica v Italiji, za učiteljico državne osnovne šole v Dobrovniku s pravicami uradnika VII. položajne skupine; Kenda Franica, kontraktualna učiteljica državne osnovne šole v Crmošnjicah, za učiteljico s pravicami uradnika VII. položajne skupine 1. periodskega poviška na istem mestu. Številka 261 z dne 9. novembra 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. avgusta 1932., štev. 21401, je bil premeščen na prošnjo kot šumarski višji pristav VII. položajne skupine in sreski šumarski referent sreza celjskega Rihtar Ciril, šumarski višji pristav iste položajne skupine in sreski šumarski referent sreza prilepskega. številka 262 z dne 10. novembra 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. oktobra 1932. so bili postavljeni na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani: na pravni fakulteti za izredna profesorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje dr. Ogris Albin in dr. Korošec Viktor, izredna profesorja iste fakultete in uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje; na bogoslovni fakulteti za izrednega profesorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje dr. Fabijan Janez, izredni profesor iste fakultete in uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje; na tehnični fakulteti za izredne profesorje s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje dr. Gosar Andrej, dr. Jenčič Salvislav, ing. Lobe Feliks in Horvat Juro, izredni profesorji iste fakultete in uradniki IV. položajne skupine 2. stopnje. Minister za promet je postavil z odlokom z dne 27. oktobra 1932., P. t. štev. 81907, pri pošti in telegrafu Ljubljana 1 za p. t. uradnika IX. položajne skupine Sfiligoja Bogoljuba. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 3. novembra 1932., I. štev. 40540, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Avstrijski Slovenec«, ki izhaja v Essen-Borbeku v Avstriji. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 3. novembra 1932.. I. štev. 40541, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširiaM knjigo »Eine Frau erlpM d en roten Alltng« od Lilly Kttrber, ki je izšla v Berlinu. Številka 263 z dne 11. novembra 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. oktobra 1932. so bili premeščeni: v realno gimnazijo v Banjaluki Vimpolšek Slavko, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine, na prošnjo; v realno gimnazijo v Mariboru dr. Per-havc Rudolf, profesor moškega učiteljišča v Mariboru, uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje in Grošelj Milan, profesor klasične gimnazije v Mariboru, uradnik VIL položajne skupine, oba po potrebi službe. Minister za promet je postavil z odlokom z dne 18. oktobra 1932., P. t. štev. 89581: za pristava VIII. položajne 'skupine pri 10. t. t. sekciji Maribor ing. Podboja Stanka, uradniškega pripravnika iste sekcije; za p. t. manipulanta X. položajne skupine pri pošti in telegrafu Ljubljana 1 Falouta Jožefa, uradniškega pripravnika iste pošte in telegrafa. Številka 264 z dne 12. novembra 1932. Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval na predlog ministra za poljedelstvo z ukazom z dne 28. oktobra 1932., štev. 66921, z redom Jugoslovanske krone III. stopnje dr. Rajerja Janka, veterinarskega inšpektorja in senatorja; z ukazom z dne 28. oktobra 1932., štev. 6684, z redom Sv. Save III. stopnje Paulina Alojzija, veterinarskega inšpektorja v pokoju ter z redom Sv. Saye IV. stopnje Pirnata Franja, višjega veterinarskega svetnika v pokoju. Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval na predlog ministra za trgovino in industrijo z ukazom z dne 21. avgusta 1932., I. štev. 27149, z redom Jugoslovanske krone III. st.opnje Praprotnika Avgusta, industrialca in 'predsednika ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije in III. podpredsednika centrale Avtokluba kraljevine Jugoslavije, ter z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Paulina Cirila direktorja papirnice in podpredsednika ljubljanske sekcije Avtokluba kraljevine Jugoslavije. Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval na predlog ministra za, trgovino in industrijo z ukazom z dne 2. novembra 1932., L štev. 37680, z redom Sv. Save II. stopnje dr. Wi n d i seli e rj a Franca, glavnega tajnika zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v pokoju. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 2. novembra 1932.. O. štev. 20867. je bil upokojen dr. Schwab Anton, zdravstveni višji svetnik pri sreskem načelstvu v Celju, uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje. Številka 265 z dne 14. novembra 1932. Z ukazom Nj. Veličanstva kralja je bil odlikovan na predlog ministra za promet z redom Jugoslovanske krone IV, stopnje Gregorič Alojzij, direktor pošte in telegrafa v pokoju, uradnik 111. polož. skupine 1. stopnje. Z odlokom ministra za notranje posle je bil postavljen na.prošnjo za pisarja IX. položajne skupine uprave mesta Beograda Montani Miroslav, pisar iste položajne skupine pri komisariatu železniške in obmejne policije na Jesenicah. Minister za prosveto je. usvojivši predlog sveta filozofske fakultete v Ljubljani, z dnem 30. septembra 1932.. razveljavil z odlokom z dne 29. oktobra 1932. pogodbo z dne 19. decembra 1931.. P. štev. 22802, s katero je bil sprejet v državno službo kot kontraktualni lektor za francoski jezik na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani profesor Vey Marko. Dovolitev uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 8. novembra 1932., 1. štev. 41180, se je dovolilo zopetno uvažanje v našo državo in razširjanje lista »Temesvarer Zeitung«, k1 izhaja v Temesvaru v Rumuniji. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je na podstavi čl. 19. zakona o tisku prepovedalo z odlokom z dne 8. novembra 1932., Kns 1796, razširjati in prodajati številki 21. in 22. lista »Moderni hotek, ki se tiska v Zagrebu. Številka 266 z dne 15. novembra 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 2. novembra 1932., R. štev. 16136, je bil postavljen pri direkciji državnega rudnika v Velenju za šefa računovodstva v VI. položajni skupini Kurnik Anton, dosedanji šef računovodstva v VIL položajni skupini. Z odlokom ministra za finance z dne 3. novem- bra 1932., štev. 48225, je bil upokojen Vap Julij, carinik VIII. položajne skupine carinarnice v Mariboru. Številka 267 z dne 16. novembra 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 2. novembra 1932. so bili upokojeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: Zupanc Iva n,, svetnik V. položajne skupine; Jereb Pavel, višji kontrolor VI. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška; Orel Ivan, kontrolor VII. položajne skupine s plačo 1- p e* riodskega poviška; Selak Rudolf, svetnik V. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška in Korošak Jernej, višji kontrolor VI. položajne skupine s plačo 3. periodskega poviška. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. oktobra 1032., O. n. štev. 81862, so bili premeščeni: Filipič Karel, učitelj drž. osnovne šole v Štalcerjih, srez kočevski, uradnik VI. položajne skupine, za učitelja-upravitelja osnovne šole v Ferdrengu, srez kočevski, po potrebi službe; Novak Jakob, upravitelj drž. osnovne šole v Dolnji nemški vasi, srez novomeški, uradnik VI. položajne skupine, za učitelja državne osnovne šole na Barju, srez ljubljanski, na prošnjo. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. oktobra 1932., O. n. štev. 82279, so bili premeščeni: v državno meščansko šolo na Viču za nastavnika s pravicami uradnika VI. položajne skupine Kerne Leopold, nastavnih meščanske šole v Tržiču, na prošnjo; v državno meščansko šolo v Št. Vidu za nastavnika s pravicami uradnika VIL položajne skupine Rozman Maksimi r, nastavnik 2. deške meščanske šole v Ljubljani, po potrebi službe in za nastavnika s pravicami uradnika VI. položajne skupine Fajdig3 Palmira, nastavnik 1. ženske meščanske šole v Ljubljani, po potrebi službe; v državno meščansko šolo v Ribnici za nastavnika s pravicami uradnika VII. polo* žajne skupine Vanič Vladislav, nastavnik meščanske šole v Št. Vidu, na prošnjo; v državno deško meščansko šolo v Mariboru za nastavnika s pravicami uradnika VI. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška Mlačnik Ignacij, nastavnik deške meščanske šole v Celju, po potrebi službe; v državno meščansko šolo v Slovenski Bistrici za nastavnika s pravicam1 uradnika VI. polož. skupine Kern Marija, nastavnik dekliške meščanske šole v Celju, po potrebi službe. Izdaja kraljevska banska uprav« Dravske banovine, njen p-edstavnik in urednik: Pobar Robert v Ljubljani, liska in zalaga, fiskalna »Merkur* » Ltubliani. nlen oredstavnik; Otma/ MiidiAieU » r.iuSiiani SLUŽBEII UST KRAL1EVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga h kosu 101. III. letnika z dne 21. decembra 1932. Razglasi kraljevske banske uprave I. No. 8378/1—32. 4054 Razpis. Razpisuje se služba banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Muretinci (srez Ptuj), Planina (srez Brežice), Stari trg pri Črnomlju in Fara pri Kostelu (srez Kočevje) s plačo uradniškega pripravnika in s pripadajočo potno povp-ečnino. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno službo ter dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž) in poleg tega vsaj šest mesecev bolnične porodniške prakse. Prošnje je vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 10. januarja 1933. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. decembra 1932. * ,VI No 28680/1. 4042 Izprememba v Imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Mayr Avgust, banovinski zdravnik v Cerkljah, je umTl in je zaradi tega črtan iz imenika zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Ravnotako je črtan iz imenika dr. Kess-ler Milan, vojaški zdravnik, ker je premeščen v Osijek. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. decembra 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 674 5/25—54. 4029 Objava. Višje deželno sedišče v Ljubljani je določilo za leto 1933. po § 24. zakona z dne 18. februarja 1878., št. 30 drž. zak., sledeče gospode za izvedence za razlastitve v železniške namene: Zupančiča Franca, inž. v Ljubljani, Vošnjakova ulica št. 16, Matjana Josipa, posestnika v Viž-marjih, Benkoviča Franceta, posestnika v Blagovici, Kersnika Antona, graščaka na Brdu, Krajca Antona, posestnika in lesnega trgovca v Grahovem, Medena Antona, posestnika v Begunjah pri Cerknici, Skoka Antona, posestnika v Domžalah, Pavlina Alojzija, posestnika v Pod-brezju, srez Kranj, Zupana Josipa, posestnika in lesnega trgovca v Dovjem, Berdajsa Leopolda, posestnika na Savi pri Litiji, Brusa Franceta, posestnika v če-vicah št. 42, srez Logatec, Riharja Ivana, posestnika in trgovca v Gornjem Logatcu, Schauto Leona, graščinskega oskrbnika na Snežniku pri Starem trgu, Zabukovca Stanka, posestnika v Ložu št. 9, Pogačnika Antona, posestnika in trgovca v Podnartu št. 13, Muleja Valentina, posestnika in lesnega trgovca v Lancovem, Hafnerja Josipa, posestnika V Škofji Loki št. 42, Lončarja Ivana, posestnika v Tržiču, Furlana Franceta, posestnika na Verdu pri Vrhniki, Drašlerja Antona, posestnika in gostilničarja v Borovnici št. 126, Mikliča Jožefa, posestnika v Lukov-ku št. 10, občina Trebnje, Penco Franceta, tvorničarja in posestnika v Mokronogu, Stovička Karla, posestnika v Gornjem Marofu, obč. Krško. Cervinko Franca, inž. in ravnatelja rudnika v Krmelju, občina Št. Janž na Dolenjskem, Ilca Franceta, posestnika in industrialca v Ribnici št. 104, Jenčiča Frana, inž. v pokoju v Kočevju, Goljo Ivana, posestnika v Metliki, Mullerja Karola, posestnika, trgovca in župana v Črnomlju, Sevnika Frana, avt. civ. inž. v Gorenji Straži, obč. Prečna, Detelo Otona, veleposestnika Na Turnu pri Preddvoru, Novaka Ivana star., posestnika in mizarja v Kočevju, Koprivca Ivana, posestnika in gostilničarja v Vel. Laščah št. 4, Radeja Josipa, posestnika v Predgradu št. 66 pri Starem trgu, Petrovčiča Jurija, župana na Viču, Goedererja Josipa, nadupravitelja v Namršlju pri Želimljah, Volčanšeka Ivana, posestnika in re-stavraterja v Brežicah, Cimperška Karla, trgovca v Sevnici, Janžekoviča Ivana, posestnika v Košakih, Šego Antona, ravnatelja kmetijske šole v p. in posestnika v Ptuju, Jurineca Matijo, posestnika v Ber-kovolh št. 8, Lahovnika Franca, industrialca na Prevaljah. Lahovnika Friderika, inž. na Prevaljah, Jelenca Josipa, inž. in stavbenega podjetnika v Mariboru, Černeta Albina, inž. in mest. gradb. nadsvetuika v Mariboru, Barana Josipa, inž. in mestnega gradbenega svetnika v Mariboru. Recerja Franca, posestnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Kočarja Matijo, posestnika v Ska-kovcih, Lanščaka Franca, posestnika v Murski Soboti, Mikuža Frana, inž. in upravitelja veleposestva v Beltincih, Čuša Ivana, posestnika v HJapcncih, Jeriča Ivana, posestnika v Dokfežovju, Hanželiča Franca, posestnika na Har-deku, Mravljaka Josipa, posestnika in župana v Vuzenici, Mravljaka Petra, veleposestnika v Vuhredu, Pogačnika Hinka, veleposestnika in industrialca v Rušah, Žinkoviča Franca, posestnika in župana v Boračevi, Janiča Maksa, veleposestnika v Celju, Elsbacherja Konrada, veletrgovca v Laškem, Lipolda Vladimirja, inž. in rudarskega nadsvetnika v pok. v Celju, Komposcha Simona, gozdarskega svetnika v pok. na Dobrni, • Jescheunigga Ivana, veleposestnika v Arjivasi, Marčiča Frana, posestnika in lesnega trgovca v Slovenjem Gradcu, Hrastnika Frana, lesnega industrialca v Konjicah, Jenčiča Milana, inž. podpolkovnika v pok. v Zastranju, Šmarje pri Jelšah-okolica. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 12. deoembra 1932. * Preds. 175 13/32—6. 4028 Objava. Notar na razpoloženju v Konjiicah, Jereb Rado, prestane poslovati dne 31. decembra 1932. in prične poslovati kot novopostavljeni notar v Konjicah dne 1. januarja 1933. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 12. decembra 1932. * C 476/32—2 4040 Oklic. Tožeča stranka ndl. Mikelj Emilijan iz Boh. Češnjice po varuhu Hribovšku Janezu z Radovljice je vložila proti toženi stranki Ravhekarju Josipu, mesarskemu pomočniku bivajočemu nazadnje v Boh. Bistrici, sedaj neznano kje v Belgiji, radi priznanja očetovstva s prp. k opr. štev. C 476/32—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 10. januarja 1933. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 32. razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Dobravec Ivam, odvetnik v Radovljici za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II., dne 13. decembra 1932. * P VIII 200/32—8. 4059 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 30. septembra 1.932, opr. štev. L VIII 54/32—7, je bil Čadež Anton, stanujoč v Studenčicah, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican. Za skrbnika-pomočnika je bila postavljena Čadež Marijana, pos., Studen-čice št. 15. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 4. novembra 1932. * A. I. 883/32—9 4053 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Poznič Alojzij, upok. pleskar drž. že-eznic v Ljubljani, Franketova ulica št. 4, je umrl dne 27. avg. 1932 ~ splošni bolnici v Ljubljani in ni zapustil nobenega sporočila -poslednje volje. Je li kaj dedičev, sodišču ni znano. Gospoda Hibšer Ivana, sodnega pod-uradnika v pok., Ljubljana, ;